Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine JOLLET, ILLINOIS, HO. MARCA 1915 ŠTEVILKA 35 LETNIK XX1Y Amerikanski Slovenec Ljuti boji v Karpatih se I _še vedno nadaljujejo. Avstrijci prepodili sovražnika severno od Črnovie v Bukovim čez mejo ter junaško branijo gorske prelaze v Karpatih, vendar so Rusi baje že zopet na Ogrskem. v bojevanju med Nemci in Rusi na Poljskem zavladala medlost. 'jjjuradnaj'-25" marca- (Cez London.) — „yno. Je bilo danes naznanjeno: od : arpat'h so naše čete zapadno na P",e a Uzsoka odbile močne ruske 1 ^ Boji se nadaljujejo. Ujva]k;Je , ' VOJ'ni davek na mesto Su-°dličnl ■ povečan na $25,000, deset talci clvilis,tov je bilo prijetih kot ' Gr0d zrak°P'ovči so bombardovalij1 no' t^wee ddf'etlbfc sledijo." p Rusk° uradno naznanilo. 1 ra ^ostojanke naskočene. j( 600 bombardovali na razdaljo v 8trelske S° Prekoračili globoke 1< t ^s^J^ ' utrjene s palisadami, in j - zavzeli nasipe, ki so bili močno oboroženi in opremljeni z notranjimi utrd-> bami. : "Avstrijci so podjeli več ljutih proti-i napadov v tesnih vrstah, a so bili razkropljeni in deloma uničeni po našem i. streljanju in bajonetnem napadanju, i Proti jutru 24. marca se je začel sovražnik umikati na gotovih točkah. Med dnevom smo ujeli kacili 100 častnikov in 5,600 mož ter poleg tega zaplenili več tucatov strojnih pušk. "Na fronti proti zapadu od srednje reke Njemen na severnem Poljskem ■smo dalje napredovali." 134 dni prebili z 80dnevno hrano. Generalni glavni stan avstrijske armade, 23. marca, čez Berlin, 25. marca. — Avstrijska posadka v Przemyslu | je živela 134 dni o hrani, odmerjeni za | 80 dni. Kako je prišlo do tega, da je bila velika trdnjava založena z le to . primeroma malo množino živeža, je zanimiva zgodba, ki kaže, kako so nepričakovani dogodki izprevrgli avstrijske račune in preudarke ter pospešili rusko zmago. En vojni zbor v Przemyslu. Dunaj, 26. marca. (Cez Amsterdam in London.) — Avstrijski tiskovni u-rad naznanja: "Dejanska posadka--v--"Przemyslu je bila sestavljena med zadnjimi tedni ; oblege samo iz 44,000 mož vseh orož- ! nih vrst. Dve tretjini posadke so tvo- , rili čmovojniki (?). Od skupne vso-j te se mora odšteti na izgubah približ- : 1 no 10,000 mož. j "Rusko naznanilo, da se je predalo j I 100,000 mož ali še večje število, je ( I smešno. Rusi so vsekako prišteli iz prejšnjih bojev v trdnjavi zaostale ra- , njence in ujetnike ter iz civilnega pre-bivavstva nabrane voznike, delavce in ( sluge. "Število težkih topov je znašalo 55." Avstrijci naskočili enajst postojank. t Dunaj, 26. marca. (Čez London.) — Nocoj je bilo uradno naznanjeno: "V Karpatih se nadaljuje srdito bo- t jevanje. Ponovni ruski napadi podnevi in ponoči so bili odbiti. Splošni po- j ložaj je ostal neizpremenjen. ( "V okraju južno od Zaleszozykov so naše. čete naskočile enajst ruskih opi rališč in ujele 500 mož. "Na Rusko-Poljskem in zapadnen Gališkem je prišlo samo do topniški! bojev." Zvonik kot opazovališče. Washington, D. C., 26. marca. — Današnje uradno dunajsko naznanile izpopolnjuje danes v avstrod'grsko poslaništvo dospela brezžična brzojavka, ki se glasi: "V jugovzhodno od Sulejowa ležečem kraju Paradys je sovražniku "služil zvonik kot opazovališče. Naše toj> ništvo ga je razstrelilo." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 26. marca. — V nadaljnjem povračevanju za ruski naval na Vzhodno Prusijo je nemški vodljiv zrakoplov spustil štirinajst bomb na poljsko mesto Lomzo in ranil devet civilistov, kakor brzojavljajo semkaj danes. Brzojavka iz Grodna pravi, da so Nemci požgali vladna poslopja v Suwalkih in potem več drugih stavb. Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Naši ofenzivi zapadno od Njemeria so sledili sovražni protinapadi. Bojevanje se nadaljuje. "V Karpatih na fronti med prelazoma Bartfeld in Uzsok uspešno prodiramo, dasi je bil sovražnik ojačen. Dne 24. marca smo ujeli 1,700 mož in zaplenili dva topova. "V smeri Munkacsa, Stryja in Hust-boline so Nemci spet napadali naše postojanke, ali brez uspeha." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 26. marca. — Mestna in pokrajinska oblastva v Memelu naprav-Ijajo spet red iz nereda, ki ga je por vzrpčil rusk: naval zadnji teden. Nemogoče je preceniti lastninsko škodo in izgubo. Dežela od Memela vzhodno in severno od ruske meje je opu-stošena. Navzočnost velikega zbora vojakov in več vojnih ladij v luki je zelo pomirila prebivavce in jih zagotovila, da jih Rusi ne bodo več nadlegovali, vendar tupatam še prevladuje strah. Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Ruski napadi ob jezerih vzhodno od Avgustowa so bili odbiti." Ljuti boji v Karpatih. Dunaj, 27. marca. — Vojni glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo: "Ruski napadi z novimi četami so se popolnoma izjalovili. Sovražnik je u-trpel težke izgube. "Po gričevju na obeh straneh doline Latorške, južno od Laboczreva se nadaljujejo hudi boji. "V Bukovini severovzhodno od Čer-5 novic so naše čete prepodile mnogo močnejše ruske oddelke čez mejo. Zasedli smo več vasi, ujeli nad 1,000 mož in zaplenili dva topa." Rusi prodrli na Ogrsko. London, 27. marca. — Rusi so zopet prodrli čez karpatsko gorovje in pritiskajo po slemenih navzdol na ogrsko planjavo. Ena kolona velike ruske armade, ki^ poskuša navaliti na Ogrsko, si je izsilila pot skozi prelaz Dukla in prodira proti Bartli, severni končni postaji železnice, ki drži v Budimpešto. Avstrijci v tem okrožju se umikajo proti Bartfi, po uradni brzojavki iz Pe-trograda, in med svojim umikanjem pustošijo okolno deželo in požigajo vasi, da preprečijo zapleno potrebščin po sovražniku. Med požganimi vasmi je bila vas Zbore. Dalje vzhodno se ruske in avstro-nemške še obupno bijejo za druge gorske prelaze. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, čez London, 28. marca. — ' Sledeče uradno naznanilo je bilo izda- i no nocoj: "Ruski napadi v dolinah Ondawe in \ Laborcza (Karpati) so bili odbiti. Bojevanje na obeh straneh dolin se je zmanjšalo izza včerajšnjega jutra. Med , dnevom in nočjo so bile topniške pra- < "V drugih delih Karpatov je bilo ' trdovratno bojevanje. Ujeli smo 1,- , 230 Rusov. Zasledujoč Ruse, smo uje- « Ji še 200 mož." Rusko uradno naznanilo. i Petrograd, 28. marca. — Ruski generalni štab je izdal sledeče naznanilo: "Zapadno od Njemena (severno 1 oljsko) so se spopadi dne 27. t. m razvili v ofenzivo na obeh straneh. I Medlo streljanje s topovi se nadaljuje t pri trdnjavi Osovec. i "V okraju rek Skvva in Omulew na p fronti Tartak-Wach-Zavady je bil tr- s dovraten boj za nemške postojanke. I Med dnevom smo ujeli 600 Nemcev, z med njimi pet častnikov, ter zaplenili Ive strojni puški. "V Karpatih se je naša ofenziva razbila dne 26. t. m. posebno v smeri Bartfelda, kjer smo zavzeli novo linijo ,4 išin na fronti kakih 35 vrst (vrsta je Jve tretjini milje). "V boj u z bajonetom za posest vi- j I isiiie št. 389, vzhodno od vasi Mlima-Iroez, smo razdejali tri bataljone Av- - .strijcev. V smeri Munkacsa in Stryja Mno odbili več napadov sovražnika, jki je brezuspešno poskušal vreči mno- n žino ročnih granat v naše okope." h | ~- -TURKI KOLJEJO KRISTJANE. - x\meriški misijon v Perziji nudi za-d vetje ubežnikom. " r , . - . . ~ Tiflis, 25. marca, — Brzojavke in pisma, prejeta tukaj iz mesta Urumiah i severozapadni Perziji, opisujejo po- ■ pžaj ameriškega misijona tamkaj kot : 'Sbupen vsled klanja asirskih kristja- ?.Ov po turških rednih vojakih in Kur- _ I Poroča se, da je 20,000 kristjanov že 1 l mrtvih ali pogrešanih, 12,000 drugih se : , zateklo v kavkaško gorovje in 17,- ! t (joo drugih je v preteči nevarnosti v SŠ-isijonih. Od teh se je 15,000 zateklo v postaje j L ameriškega misijona in 20,000 drugih , . ji v francoskem misijonu. Bolezen se j 15 pojavila med ubežniki in povzroča , C-liko trpljenje. ' s < Ameriška zastava rešila 3,000. - ' Iiarry P. Packard, doktor misijonar- ^ bke postaje v mestu Urumiah, je stavil v nevarnost svoje življenje v uspešnem poskusu, preprečiti strašno klanje v' Geogtapi, kamor se je -zateklo 3,000 Asircev. ■Bojevali so se tri dni in so porabili y-,e svoje strelivo. Tedaj je dr. Packed razvil ameriško zastavo in prodrl ri}ed linije. S tem dejanjem je rešil vie razun 200 Asircev, ki so bili sežgani v neki cerkvi. Brzojavka, prejeta v Tiflisu iz me-s**i Urumiah včeraj, pravi, da je se-dijjndeset turških rednih vojakov pri-i'vi,v sjneriški njisijon, obesilo pravoslavnega škofa Mar Elio in štiri pravoslavne duhovnike ter preteplo in psovalo misijonarja Allena. Malo prej je bilo šestdeset ubežnikov izvlečenih iz francoskega misijona in usmrčenih vkljub milim prošnjam redovnic. Vsi moški usmrčeni. V Gulpašanu so bili Kurdi posebno < okrutni. To je bila zadnja od skupaj 103 asirskih vasi, ki se je obdržala in i bila zavzeta pred mesecem dni. Kurdi so veleli vsem moškim na ceste, so jih zvezali v skupine po pet, odkorakali ž njimi na pokopališče in jih usmrtili na divji način. : Deklice in starejše ženske so bile s potem usmrčene z veliko grozovitost-- jo, dočim so bile dekleta in mlajše žene odvedene kot sužnice. V zaščito Američanov. Washington, D. C., 26. marca. — Razburljiva poročila o grozovitostih, ' vštevši obešenje šestdesetih mož vze-tih iz francoskega misijona in petih iz ameriškega misijona v Gulpašanu, Perzija, so izpodbodla državni depart-patment danes k nadaljnjim prizade-t vam v dosego zaščite za ameriške mi-• sijonarje in ubežnike v soseščini me-i sta Urumiah, Perzija, kjer upor Kur-■ dov preti splošno klanje kristjanov. Poslaniku Morgenthauu v Carigra-i du je tajnik Bryan naročil, naj nujno i zahteva od turške vlade odposlatev zaščite v dotični okraj, in turška vlada o je baje obljubila pomoč. ■- Tudi ruski poveljniki v krajini blizu n Tiflisa so bili naprošeni, da odpošljejo 0 vojakov na pomoč ogroženim kristja-n aom. li -- Ponesrečen podmorski čoln Z. D. Honolulu, T. H., 25. marca. — Ame- ! riški podmorski čoln F-4, ki je izginil pod vodo ob 9:15 dopoludne dve milji od tukajšnje luke, se ni zopet prika- - zal do nocoj, in bati se je za njegovo j - varnost. Njegovo posadko tvori petindvajset mož pod poveljstvom poroč- ' 1 nika Alfreda L. Ede. ' Honolulu, 26. marca .— Ameriški J podmorski čoln K14, ki se je pogrez-' nil in je bil pogrešan izza včerajšnjega - dopoludne, so zasledili s kljukami in ] ga vlečejo pod vodo v luko. = > Uradniki imajo malo upanja, da je 1 " moštvo še živo. Čoln je bil na mor- > - skem dnu šestintrideset ur in zraka s je bilo prčmalo, da bi moštvo toliko ' časa ostalo živo. - 1 Thawov boj za svobodo. j New York, 26. marca. — Na sodnem . koledarju prizivriega sodišča je bil za i danes Harry Thawov priziv proti odloku nadsodnika Page, ki je odklonil s i predlog Thawovega zagovorništva, naj r se njegov branjenec izroči nazaj v š New Hampshire. Harry Thaw je bil 1 , zarotne obtožbe oproščen. v V 20dnevnem bojevanju v Champagni izgubili Nemci na mrtvih, ranjenih in ujetih 50,000 mož. V DARDANELAH GRME TOPOVI. Zavezniško brodovje zopet začelo bombardovati trdnjavice. London, 25. marca. — "Admiralstvo je prejelo zanesljivo vest, da je bil nemški podmorski čoln U-29 pogreznjen z vsem moštvom." To poročilo, izdano nocoj uradno, je zelo razveselilo London, ker je imenovani podmorski čoln najbolj ogro-. žal brodarstvo. To je šesti nemški podmorski čoln, ki je bil pogreznjen. Zrakoplovci bombardovali Metz. Pariz, 26. marca. — Francoski zra-: koplovci so danes bombardovali veliko nemško trdnjavo Metz in tudi Zeppe-linove hangarje v Frescatyju. Uradno poročilo pravi, da je dvanajst bomb spuščenih na železniško postajo v Metzu, povzročilo strah in trepet. Zrakoplovci, po številu šest, so se varno vrnili do francoske linije, pravi naznanilo, dasi so bili silno obstreljevani po protizrakoplovskih baterijah v Metzu. "Bombardovali smo tudi barake vzhodno od Strassburga," dostavlja naznanilo. Praske so se vršile tudi drugod ob. dolgi bojni črti. 11 $20,000,000 podpore za Belgijo. London, 26. marca. — Finančno po-ročilo, izdano tukaj danes po ameri-ški komisiji za podporo v Belgiji, ka-_ že, da so bila živila v skupni vrednosti _ $20,000,000 oddana Belgiji izza pričet-. ka k\j"iriišTJ*škižg;a' delo^;a'nja. -n Bitka v Alzaciji. j Pariz, 27. marca. — Po trdovratni h borbi, ki je trajala več dni, so franco-h ske čete zopet zavzele važno višino! Hartmanns - Weilerskopf v Alzaciji. Francoske izgube so bile velike, toda zmaga daje Francozom postojanko, ki ^ obvladuje druge griče v istem okraju, j Berlin, 27. marca. — Nemški gene-l ralni štab je danes izdal poročilo o - razvoju bojevanja, ki se glasi: d "V Vogezih so Francozi včeraj na - večer zavzeli vrh Hartmanns-Weiler- - kopf na robu višine, ki jo obdržujejo nemške čete." : Nemške izgube velike. Chalon§ - sur - Marne, Francija, 28. marca. — Enajsttisoč mrtvih Nemcev je bilo pobranih iz okopov, ki šo jih pridobili Francozi med dvajsetdnev-nim bojevanjem v okraju Champagne. - Nemške izgube na mrtvih, ujetih in ra-■ njenih cenijo francoska vojaška obla- - stva na 50,000 mož. 1 V Dardanelah grme topovi. London, 25. marca. — Anglo-franco-sko brodovje je zopet plulo v Darda-nele in začelo hudo bombardovati tur- Villove čete poražene. Brownsville, Tex., 28. marca. — Po : ljuti bitki in porazu Villovih čet pri 1 naskoku na Matamoros po Carranzovi posadki pozno včeraj ni bilo danes nič bojevanja, izvzemši manjše praske južno od mesta. Villovi častniki so naznanili, da pričakujejo prihoda topništva, predno obnove oblego. Prvi naskok na malamoroške okope po 2,000 konjikih je bil drag poskus od strani napadnikov, katerih je bilo 100 usmrčenih in 400 ranjenih, kakor danes uradno naznanjajo. Carranzovi branitelji so izgubili deset mož na mrtvili in petinštirideset na ranjenih. Carranzov konzul tukaj je potrdil poročilo, da je bilo petinšestdeset Villovih vojakov ujetih, a je zanikal daleč razširjeno govorico, da so bili usmrčeni. Črna pošast. Saginaw, Mich., 26. marca.—Charles Kimbrough, črnec, je bil danes spoznan krivim ,da je 8 let staro Rose Fernier umoril in potem truplo sežgal v kurišču neke tovarne. Porotniki so se po 20urnem posvetovanju zedinili na krivdorek. V laboratoriju za anatomijo vseučilišča michiganskega je bilo dognano, da so v pepelu najdeni kostni drobci izhajali od človeškega okostja. I ------— - i Ubežali iz blaznice. Chester, 111., 25. tnarca. — Trije od 1 stanovnikov državnega zavoda za blaz- 1 ne zločince, ki so včeraj utekli, dosedaj še niso ujeti. Samo eden, William , Meyers, ki je bil zaradi umora obsojen v dosmrtni zapor, je bil zasačen. ške trdnjavice blizu ožine, kakor brzojavljajo z otoka Tenedosa danes po-' poludne. Več trdnjavic blizu Kilid Bahra je medlo odgovarjalo, a kmalu I. utihnilo. London, 26. marca. — Britanski su-, perdreadnought "Queen Elizabeth", podpiran po bojnih ladjah "Triumph" in "Agamemnon" in križarki "Cornwall", v spremstvu flotilje minotrebil-o cev, je doplul v Dardanele in pričel il sistematično obstreljevati turške trd-njavice na dolg streljaj, kakor danes brzojavljajo iz Aten. 3» Še več ladij v Dardanele. London, 27. marca. — Dvajset veli-3" kih bojnih ladij, osem močnih križark ° in od 40,000 do 50,000 vojakov se zbira ob vhodu v Dardanele za velik napad na turške utrdbe, kakor brzojavljajo i- iz Aten semkaj nocoj. 0 Superdreadnaught "Warspite", se-strska ladja velikanske "Queen Eliza- I- beth", je dospela danes zarana od oto-b ka Tenedos. S to ladjo so bile ena v britanska bojna ladja in ena križarka, dve francoski bojni ladji in dve križar-e ki ter ena ruska križarka. 'i "Resnični poskus, izsiliti Dardanele, - se kmalu prične," je izjavil neki ad-h miralski uradnik. Bombardovanje. Tenedos, 28. marca. — Zavezniško brodovje je zopet začelo prodirati v k Dardinele, in silno streljanje se zdaj nadaljuje v morski ožini. Poluotok Gallipoli je tudi močno bombardovan. Vreme je popolno. Britanski zrakoplovci so vsak dan - pozvedovali, če niso ladje nastopale, - in včasih so bili videti tudi nemški zra-:i koplovci. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. 1 Ker so v naši stari domovini tako d žalostne razmere radi vojske, zato na-;. ši sorodniki, prijatelji in znanci tam j trpe veliko pomanjkanje denarja. Po-i nekod ga ne morejo dobiti iz bank, . zato morajo trpeti pomanjkanje poleg - vsega svojega premoženja. J Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Po-> šljite svojim, čigar potrebe so Vam - najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da ) pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih! i Nalašč smo cene denarja tako zni-i žali, da vsakdo lahko pošlje po naj- - nižji tržni ceni. Mi ne gledamo za . dobiček, temveč za dobrobit naroda, . ki zdaj potrebuje pomoči; Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altai'. Pošiljamo denar v staro domovino: na Kranjsko, Štajersko, Primorsko^ Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge 1 kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k, pošta: Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, račun' preveč. ' K 5.......$ .95 j K 120......$ 20.40 10....... 1.85 ] 130 ...... 22.10 15....... 2.70 140...... 23.80 20....... 3.55 150...... 25.50 25 ....... 4.40 160 ...... 27.20 30....... 5.25 170...... 28.90 35 ....... 6.10 180...... 30.60 40 ....... 6.95 190 ...... 32.30 45....... 7.75 200...... 34.00 50 ....... 8.50 250 ...... 42.50 55....... 9.35 300...... 51.00 60....... 10.20 350 ...... 59.50 65....... 11.05 400 ...... 68.00 70....... 11.90 450...... 76.50 75....... 12.75 500 ...... 84.00 80....... 13.60 600...... 100.80 85....... 14.45 700...... 117.60 90....... 15.30 800...... 134.40 95....... 16.15 900...... 151.20 100....... 17.00 1000...... 168.00 110....... 18.70 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. BV^^^ An*lio»<> Ptm. AUMlUlM. V^^MiJ V " W. ^^^CTJwM^Jj- . -^^r/fc-------; ^^^t^MMr4. w w>%IWKBLgagJtotm Ml ■ T°PNlŠTVO SKRITO. - BARKE RABLJENE KOT f m , ^tlori BOLNIŠNICA NA FRANCOSKEM. ' v 'Ja slik-i L- • ^koplov-, V0J top°ve skrite kolikor mogoče pred ogled- s..,., , Spodnja slika ka'.e barke, izpremenjene v bolnišnico ob K" «a Francoskem. '41 Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki- ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen 1. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREI. Dopisi in .denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVEN3C Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. The "first, largest and only Slovenian Catholic Newspapen for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday. and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. IHtHtMCWMtHO+tHCWVtHWH ? I z slovenskih naselbin« | Joliet, 111., 29. marca. — Prvo glavno zborovanje začasnega odbora Društva sv. Družine in zastopnikov njegovih podružnic se bo vršilo v Jolietu prihodnji, velikonočni ponedeljek, dne S. aprila 1915, in sicer v dvorani slovenske šole sv. Jožefa. Opozarjamo na tozadevno predsednikovo naznanilo v tej št. A. S. — Volilni boj v mestSS Jolietu se pričenja. William H. Glare, kandidat za župana, je v soboto razglasil svojo platformo. V istej pravi med drugim: Trikrat so Jolietčauje glasovali o lokalni opciji in trikrat so jo zavrgli. Ljudstvo je govorilo. Zato je dolžnost vsakega kandidata za župana ali komisionerja tega mesta, vpoštevati ljudski razsodek. Kdor bi deloval za odpravo saloonov proti ljudski volji, bi bil izdajica in nesposoben za urad. "Deseti brat". Priprave za uprizoritev "Desetega brata" na odru Ster-nove dvorane dne 18. aprila v prid slovenskim vojnim ranjencem se vršijo z veliko vnemo in pridnostjo. Dosedanje vaje so pokazale, da bo predsta-V I "Desetega brata" po naših diletan-tih res nekaj lepega. Skoro vse najboljše naše igralske moči nastopijo v tej narodni igri. ki se vrši na Dolenjskem, zato je zanimanje za predstavo cinutalje večje. Popravek. Zadnjič smo poročali, da je v Chicagu v sredo umrl g. Alojzij Poglajen, a glasiti bi se moralo: Avgust Poglajen, kar bodi s tem popravljeno. Pokojni Avgust Poglajen, 2.W0 S. Robey st., je bil do dne 31. dec. W4 eden izmeti nadzornikov K. S. K. J. / — Na fanni našel srečo. Pred kakimi desetimi leti je g. Math Bauer, naš rojak in brat g. Johna Bauer, sta-nujočega "na hribu", odšel v državo Missouri, kjer je vzel v zakup neko farmo blizu mesta Clyde. Te dni je pisal svojemu prijatelju g. John Jurši-niču, 109 Indiana st., da je sedaj srečni posestnik dotične farme, ki jo je kupil za $19,800, od koje vsote je izplačal že nad $14,000. Farma obsega 220 akrov, in naš farmar ima sedaj 40 prašičev, 31 volov, 8 konj in mnoge druge živali. G, Math Bauer je star kacih 40 let in ima dvoje otrok. — Pisma na jolietski pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bajuk Mrs. . Jurij, Bambič Reza, Borzevevh Steve, Cevko John, Grahek John, Krpan Daniel, Malčič Anton, Pegla Frank. Anaconda, Mont., 20. marca. — Ker dobim več vprašanj od rojakov, kako je tu z delom, naj tu povem: Tukajšnja - topilnica siccr dobro obratuje zdaj že par tednov, toda ljudstva je toliko, da bi še eno tako šmelco ronali. Novinec ne dobi dela pod nobenimi pogoji Tu poznam ljudi, ki so že čez 10 let tu, pa stalnega dela nimajo, ker družba se poslužuje najnovejših strojev in in ne gleda, da izda miljone dol., samo da število ljudi manjša. Zato, rojaki, ne silite v Montano, ker tu je največja ! draginja in mesta so redka! Mnogo ljudi pride sem od vzhoda, pripeljajo se z osobnim vlakom, a dosti jih je prisiljenih se poslužiti tovornega za nazaj, ker so tu potrošili denar, a dela dobili niso. Pozdrav vsem Slovencem in dopisnikom A. S.! —e. | Butte, Mont., 21. marca. — Z velikim I začudenjem opazujem delovanje nek-I daj čislanega lista G. X. in tudi krasni ( dopisi v A. S. me zanimajo. Tudi jaz sem že večkrat prijel za pero, da bi opisal te velike neumnosti, ki prihajajo v G. N., a sem je vselej odložil, čakajoč izida njihove lige. Neki Blatnik ; pošilja v G .N. take budalosti, da se človeku kar gabi, ko jih prebira. Ro-1 jake imenuje izdajice, poturice, avštri-jake in Bog vedi še kako, in take blatne besede tiska ter pošilja med narod list, kateri je plačevan in vzdrževan od istega! Urednik G. N., I. B., Jager in par drugih so razbobnali po vsej Ameriki o osvobojenju slov. naroda, a do danes ni njih-eden stvarno povedal, za kaj pravzaprav da se gre. Kolikor spisov in dopisov berem v G. N., toliko razlike je med njimi, zato je čudno, da se ljudje dajo voditi za nos takim "voditeljem". Slike, ki jih prinaša om. list, delajo največjo sramoto slovenski javnosti. Ako bi drugi narodi znali brati, bi se zgražali nad oliko slov. naroda. Ako je kateri narod na svetu posebno zatiran, se lahko reče, da je irski. In zdaj, ko je vojska, pišejo vsi časniki o njem. Angleški listi v tem mestu so povečini tiskani od Ircev; da bi pa take grdobije prinašali o angleškem kra-• lju kot G. N. o avstrijskem, še nikoli l našel nisem. Vprašam vas, voditelji lige, zakaj ne poveste, kaj da hočete? Zakaj izvabljate denar od ljudstva, da imate z njim zabavne izlete, ko ne poveste ljudem, da jih tirate v sramoto in blama-žo?! Kakor se zdi, ste pomotoma natisnili govor E. Kristana, ki je povedal, kake ■ posledice bo imela vaša liga. Povedal je, da ko bi prišlo do glasovanja, bi 75 odst. Slovencev glasovalo, da ostanejo , pod Avstrijo. Jaz pa z mirno vestjo trdim, da več kot 90 odst. bi jih tako glasovalo pri popolni svobodi in tajnem glasovanju, zavedajoč se, da bolje bi se jim ne godilo pod katerokoli dru-, go vlado, pač pa slabeje. Da govorim resnici na ljubo, povem, 1 da g. Kristana osebno ne poznam, in v političnem ter verskem prepričanju sem popolnoma nasprotnega mnenja i z njim; vkljul} temu pa visoko pozdravljam njegov govor v Chicagi dne 28. febr. t. 1. Kakor predsednik na shodu v Chicagi, tako vsi pisatelji v G. N. ne znajo, za kaj se gre. Eden i . je sprožil misel, in zdaj grejo drugi za i njim, kakor ovce za ovnom; če namreč pade on v prepad, bojo' vse poska- ] kale za njim. Ali ste premislili, kake i bojo posledice vaše lige? Ali ne vo- : dite ljudstva v največjo past, sramoto : . in blamažo? Veselite se, da bo A v- ; i strija prepala. Na drugem mestu piše ; : isti dopisnik ter priporoča upor proti Avstriji ?. vsemi sredstvi. Oj zarob-. Ijenci! Ako jo razkosajo že druge dr- . ■ žave, čemu potem tu v Ameriki upor i proti njej? Ali ne kažete s tem po-i polno nezmožnost, voditi narod? Vzemimo sedaj dve točki v pretres , in sicer I., da bo Avstrija prepala, in . II., da bo zmagala. I.: Vi-dopisniki v G. N. se že bahate, da ste rebeli i. t. d. Ali mislite, da v slučaju avstrijskega poraza in če Slovenci pridemo pod ■ drugo vlado, da vas bo z odprtimi ro-' kani i prejela, če ste že začeli kal tista- je, ali pa se bo ozirala na vaše neum-I liosti, ki jih sedaj v Ameriki počenja-j te? Nikdar in nikdar ne. II.: Naj pa Avstrija zmaga številne svoje so-! vražnike, ali se bo ozirala na par ame-, rikanskih Blatnikov in Jagrov? Kaka neumnost je to! — Po mojih skrom-i rtih mislih liga bi bila umestna le v i enem slučaju, in to je v slučaju avstrijske zmage, in to naj bi počeli ve-1 lemožje v stari domovini (ne pa kake ; kukavice v Ameriki) in isti bi vladi predložili svoje hrabre sinove, ki so žrtvovali življenje za domovino i. t. d. i in naj bi zahtevali svoje pravice zdru-I ženo z drugimi Slovani ter naj bi vla-j da dovolila slovensko oz. slovansko ! pravo v obliki že večkrat začrtanega I "trializma". Rojaki v Ameriki pa naj bi jih denarno podpirali. To, edino to bi bila rešilna deska, za katero bi 5 se imeli loviti. Kakor je razvidno iz dopisov v G. N., je že več rojakov dalo več ali manj denarja za ligo; vprašaj pa kateregakoli teh, zakaj je dal, ti ne bo dal odgovora, ker ga ne zna. V št. 54 G. N. piše neki Komp.: "Ker -te pa tako daleč prišli, da hočete cel slov. rod izdati, se preneha pa vsako potrpljenje ter se vam kliče: Do tukaj in ne dalje! Narod naj vas sodi" i. t. d. i. t. d. Nadaljuje: "Ti A. Slovenec po nevrednem nosiš to ime. Ti zlorabiš vero za poneumnenje slov. naroda. Ni zameriti Avstrijakom" i. t. d. Tudi piše o "Glasniku" in "Pro-letarcu". (Teh listov jaz ne poznam. Op. pisatelj«.) Vprašam Te, g. Komp., kdo Te je pooblastil zaničevati slo-ven.-ko ljudstvo in njih časopise? Kdo Ti je dal oblast, da gromiš: do tu in ne dalje? Pokaži Ti, zvesti hlapec' Blatnikovih blamaž, pooblastilo Slovencev v starem kraju, da jih smeš tu v sramoto pripravljati! Povej — povej! Še nekaj: V št. 60. Blatnik trdi-, da ; je rajni g. Kranjec koval dopise v sv< tišču i. t. d. Ta spis je tako grd in umazan, da se človeku studi nad njim: Sramoti duhoyne in vse, kar ne trobi v njegov rog. Na drugem mestu pa vabi duhovščino v svoj brlpg. Kau-i: duhovnik pa bere G. N., mislim, da ima že dovolj, ko je videl ono slik-« | Krista in vraga skupaj, zna, v kakšni j druhali se nahaja, bo gotovo opi:-tiI to neumnost in bo naprej vodil svoj posel po poklicu. Slednjič pa rečeni: Vojska bo minula prej ali slej. Sedaj kujete tu v Ameriki neumnosti v obliki lige, po vojni pa se boste smejali onim, ki bojo trpeli zaradi vas in vaše lige. Ob sklepu pa kličem: Rojaki, poma-j gajte svojcem v domovini, ki so po- j trebili, vsak dolar bo dobro došel. na- ! mesto da bi tu tem lahkoživcem daj a i j za njih zabavo, torej ne v Ligo. Š. j Cleveland, Ohio, 22. marca. — V. I-ko se piše dandanes o sužnosti, da se j otresimo jarma in da se časi spremi- . njajo i. t. d. Ali poglej ga zlomka, kaj I sem videl: nekoč mi pride v roke tukajšnji list, ki ga izdajata dva moža, Lojze pa Edi. Lojze bi bil rad katoličan, pa je potuhnjen. Tisti "ta Rdt či" — saj veste, koga čem reči — Edi pa za njim zobe kaže. Ravno tako je. j No, kaj pa pišeta? Pa poglejte vse it. CI. Am. Opozarjata, da kupujm -svoje potrebščine edino le pri trgovcih, ki imajo oglase v njunem listu, torei to se pravi: idimo mimo slov. trgovcu in idimo k Judom ali v mesto k Bailey ; ali May Co., katere oglase hodi Lojze prosit, pa mu ni mar, če si Jud ali Slovenec, s£mo da je groš! Pa kaj še pravi?' Kdor bo šel kaj kupit, naj še posebno pove, da je zato prišel kiuiit k njemu, ker ima oglas v Maleriki. No pa taka tiranija naj bi bila med n Nihče. Ni ga bilo, ni ga bilo ta. ega j > junaka, kot je bil en velik Ribeiu'an, i > ki je bil za fanta. Ni moj namen za j ■ govarjati ali hvaliti tega ali orieg;. tr- j ' govca. Ali naše geslo naj bi i»ilo: j - Svoji k svojim! Pač je sramotno za ' vsakogar, kdor gre mimo sh trg^*ca ^ , pa k tujcu. To si lahko vsak misli da I ( i ni pravo. Torej vprašanje: ali am ( i je potreba tujca podpirati? Ne. Mar i nimamo tukaj vsakovrstnih slovenskih i ' trgovcev?. Gotovo. Čemu potem t' j ( • Slovenec stojiš pri Judu ali e rd< v mesto greš, namesto da bi šel k Slo- ( vencu, k temu ali drugemu i. t. d. iii si i kupiš obleko, obuvalo in drugovrstno blago, kar potrebuješ v tvoji družini?^ In ti Slovenec, ti rabiš pohištvo; tu; pa tam se vidi pri tujem trgovcu na-1 1 šega rojaka, ki sprašuje za ceno omar.1 ■ stolov, peči i. t. d. Nazadnje ga tako j i zmeša, da mora več plačati kot bi pri i , Slovencu, domačem rojaku, pri enem ■ ali drugem. In potem pa naj bo pri-j i jateljstvo med nami? In mi vsi oz. M večina se premalo oziramo na naše tr-govce, nasprotno je pa slov. trgovec j nam lahko na pomoč vsaki čas in ob j ] vsaki priliki. Jože se priduši, pravi: j ( "Delat naj grel" Janez pravi: "Pa naj | . ■ gre." Na, še mi nimamo kaj delati, j in to so izgovori! Navsezadnje pa! gremo v tuje trgovine, pa desetkrat preležano blago kupujemo, namesto da ( bi šli v slovenske trgovine. Torej ge- ] slo naj bode: Svoji k svojim — ako nam ni eden po volji, gremo k druge- , mu i. t. d. Kakor Vam je znano, urednik Am. SI., se misli ustanoviti oziroma se bo nov list "Sloga". In v novi list se ; bije tako močno Lojze s svojo glavico, j da je dobro, da ima tako debelo g'a-1 vo. Bojimo se, da mu slabo ne pride,' • kot je Blatniku, ki so mu "špraho" j i zmešali. Oh ti liga, liga, slaba se ka- ! i že! Ti Blatnik, ti si revček. Vodiško I, Johanco bi Ti jaz privoščil. Ljudem ! \ se smiliš. Za ligo ne marajo, še manj ' 1 bodo dali. Kaj misliš, da delavec gro- | še po tleh pobira? i Pred tremi leti smo ustanovili Do- 1 brodelno Družbo. Lojze je bil predsed- i nik. Veš, kakšnega pomena je bila.' ] Ako bi bila še danes, marsikatero sol-1 ] zo bi obrisala v sedanjih časih, ki so t tu pa tam siromaki obžalovanja vred- j i ni: mož ne dela, žena bolna i. t. d. In s Ti si komaj čakal, da snio razkopali 1 in sedaj hvališ ligo in jo priporočaš š in ljudem pesek v oči mečeš za prazen I j nič, da se bo nekaj mož gostilo za de-jl< lavski denar, in taki možje, ki so ino- k raJi iti od doma, ker so bila prevroča r tla, in tukaj so še bolj vroča in od ni-! 1 koder nič: sedaj pa ligo, tam bo groš s in dcn'ar, in smodke se bojo kadile. I Ali z ligo ne bo nič, pa še manj bode, j da boste vi ukazovali, kaj in kako mo- a ra biti. Čemu nose vtičete, ali se nio- 1. .joče vi vojskujete, mar ne kričite "Do- n li z Avstrijo"? Nasprotno se Sloven 1 ci vojskujejo in vi kričite "\'obijte slo- u venske vojake z Avstrijo vred" in rU- d sko-srpski maloh naj bo gospodar. Se- t veda, vi samo mislite, ampak vse dru- z gače se bode zgodilo. To ste izdajice t pri France Sakserjevem listu. In ti <1 Francelj, zakaj tvoje zastopnike po.ši- v ljaš v slovenske hiše? Kaj misliš, da n ' razumemo? O dobro, ampak nič uzega ni potreba — vsaki lahko drug ii-t naroči! Posebno v Clevelandu bi priporočal, da se vsaka poštena družina naroči Am. Slovenec, Ave Marijo in pa domači list pod imenom "Sloga" Sedaj pa "gudbaj" pa pozdrav vsem! J. V., 121etni naročnik. Indianapolis, Ind., 23. sušca. — Cenjeno uredništvo! Vsako spomlad, ko malo bolj toplo solnce posije, se že : prikažejo mravlje iz svojih brlogov, j Tukaj v Indianapolisu tudi ne zaosta-j jo mravlje. Ko se je malo bolj toplo začelo delati, se je tudi ena velika mravlja izkobacala iz svojega brloga. l'a bo kateri mislil: kam pa je šla tista mravlja potlej? Ali glej, dragi čitatelj, naravnost v Gačnikovo halo. To je bilo ravno 20. sušca zvečer. Kaj I je tista mravlja, si boš mislil, dragi či-! tatelj. To je v osebi Anton Mravlje, I po duhu socijalist, in sedaj pristaš Slo-| venske Lige. Tukaj je imel pri sebi j še enih osem oseb, med njimi nekega j Gorišeka, ta je po poklicu krojač, in ! ne! ega modlerja, ki so na dolgo in ši-| roko razlagali svoj program v ti Slo-| venski Ligi. In s to svojo modrostjo i mi malo pogledali tudi čez morje v Evropo. V svoji razburjenosti je menda mi-lila ta tropa Iigarjev kar vdreti v Evropo, nad evropske vladarje. Najbolj jim je na poti Avstrija, zato ki je katoliška. Ti ligarji so govorili, da kedo je kriv sedanje svetovne vojske, , da so enkrat že leta 1888. v Berolinu I sklenili, da bodo poskusili vladarji, kako morilno orožje da imajo. To je tako govorjenje teh Iigarjev in socijali-I sto v, kot da bi nalašč naredili to strašno vojno, da pa je sedaj še bolj prilika . bila, ko so umorili avstrijskega prestolonaslednika in njegovo soprogo v Sarajevu, in da je tega najbolj kriva Nemčija, ki je ščuvala -Avstrijo v vojsko. Vi slovenski ligarji, ali je že bila leta 1908. tudi Nemčija kriva, ko je avstrijski cesar priklopi! Bosno in Hercegovino k Avstriji? Tedaj se je /.ačelo po celi Srbiji ropotanje, zakaj da Srbom ni pripadla ta dežela, in Ru-.- i j a je začela šuntati Srbijo, da naj mobilizira svojo armado in napove Avstriji vojno, češ da ji bo Rusija pomagala in še druge države. Avstrija je sklicala svojo armado in jo poslala v Bosno, da je vse meje zastražila. Ruska armada je že bila kar pripravljena vdreti čez mejo v avstrijske dežele. In ko je bilo že najbolj napeto med temi državami za vkresati ogenj | vojske, se je pa Nemčija oglasila s svojo sabljo kot zvesta zaveznica Av-| strije. Tedaj se je zbala Rusija in Sr-: bija in še druge države, kot so zdaj ; v vojski proti Avstriji in Nemčiji. Vi slovenski ligarji govorite, da boste slovensko ljudstvo osvobodili, pa mislim, da vi imate napačne misli. Govorite, da kako je sedaj v nevarnosti Primorsko s Trstom in Goriško ter južno Tirolsko. Enkrat pišete v Glasu Naroda, da kako Nemčija baranta za tiste avstrijske dežele, da^jih ponuja Italiji, da bi ostala nevtralna; v drugič že pišete, da Italija bo sama vzela Trst in vso Primorsko in Pulj zraven, z največjim vojaškim pristaniščem avstrijskim; da sedaj je čas, da pristopite k i Slovenski Ligi, dokler ni prepozno. Predragi ligovci, ali morda boste vi s tisto svojo ligo odvrnili italijansko voj sko, da se bo vas ustrašila, da ne vdere s svojo armado v avstrijsko Primorje? Žal je to, da že lansko leto niste Lige ustanovili, preden se je ta strašna vojska začela, vi bi jo pa kar ustavili! Če j se avstrijsko-slovenske dežele z ognjem in mečem ne bodo osvobodile, ! če Italija vdere s svojo armado v Primorje in južno Tirolsko, tistim avstrij-I skim slovenskim vojakom, ki so v sedanji vojski, bp hvala šla, če zmagajo sovražnika, ki sedaj preti slovenskim, deželam pogin. Ko bi vi, slovenski ligarji in socijalisti, da bi odprta pot bila morska za popotovati v Avstrijo, sedaj ko je najbolj jim potrebno, svojim slovenskim bratom iti na pomoč, ki se v najhujši stiski borijo s sovražniki, da bi tudi vi prijeli za meč in puško,\ tedaj bi lahko rekli, da ste tudi vi pomagali osvoboditi slovenske dežele! | Dragi slovenski ligarji, vi pa oznanju-jete in ropočete s tistimi praznimi sa-i njami, kot tisti človek, ki se mu v po-I nočnem dolgem spanju sanja, da hodi J po velikih mestih, da je v svilo in ža-; met oblečen in da se mu vse priklanja; ! ko se pa prebudi, pa na svoji revni postelji leži, še izmučen od svojih dolgih sanj. Tukaj sedaj v Ameriki se lahko tako sanja na dolgo v sedanjem času, ko se slabo dela, ko imajo čas pretuhtati vse sanjarije v Slovenski Ligi. Pa prišel bode čas, ko se bo marsikateri kesal, zakaj je šel na lima-I nice tem ptičkom. Marsikateri tukaj svoje težko zaslužene cente da za to ligo; ko je pa za cerkev ali slovensko šolo kaj treba darovati, za tisto stvar ! jim pa ne gre v glavo, da bi bilo treba 1 j kaj prispevati, da bi se njih otroci tudi i kaj v slovenščini učili, da bi se njih rod ne potujčil tukaj med Angleži. I Tam v Avstriji sami vidite, da kako i so Slovenci pod pritiskom Nemčije. Pa tam v Avstriji imajo Slovenci svoje slovenske šole in slovenske učitelje; ali je kaj tukaj v Ameriki veliko učiteljev slovenskih, da bi podučevali vaše otroke v slovenskem jeziku* Tam v Avstriji po slovenskih deželah imajo uradnike po sodnijah tudi slovenske, da uradujejo slovenski; imajo Slovenci tudi državne poslance slovenske, da se za njih pravice potegujejo; ali je kaj tukaj v Ameriki tako? Saj je tukaj že dosti Slovencev, bi tudi smeli imeti v vsaki državi kojega slovenskega uradnika tam na "kortu", da bi se Slovc/ici mogli kaj pogovoriti z njim, da bi ne bilo treba tolmača vsakemu iskati, kateri ima kaj opravka pri teh angleških gospodih. Ali pa zdaj, ko je tako slab čas tukaj v Ameriki, ko delavci povsod dela iščejo pa ga ne dobijo, denarja nimajo: tukaj poglejte siromake, ko še beračiti ne smejo, tukaj jim delite vi ligovi dobrotniki, imate tukaj veliko priložnost deliti svoje dobrote. Tukaj lahko vidite, da daste kakemu ubogemu siromaku. Tam pri tisti Ligi se pa ne ve, kam se bo tisti denar pogreznil. Ali pa tam v Avstriji, f» je zdaj huda stiska za denar, zdaji čas, da jim pomagate svojim doni^j -nom, ko veste, kam boste poslali J nar, ki bo vsak cent se na dobro obrnil Za zdaj zaključim to svoje pisanjt« Tebi, Amerikanski Slovenec, lim, da bi se obilo novih naročnikov® glasilo, kajti ta list je pravi katolislffl da bi ga vsak zaveden Slovenec C® in naročnik bil tega lista. Zvest avstrijski Sloven«! AMERIKANSKI SLOVENEC. 30. MARCA 1915. I Jadranska Banka1 Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kr« ^ Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metko vito Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. ___===: Priporoča se za 1 vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno« 3 nostne papirje in daje informacije vseh vrst. 3 pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika. IMENA ZASTOPNIKOV ZA I. GLAVNI ZBOR D. S. D. društvo št. 1, Joliet, 111.: John Kren st., John N. Pasdertz, Simon Še-I« , efan Stanfel, Anton Šraj st., Anton Nemanich st., Anton Pasdertz, JosePl> Težak, Matt. Vidmar. društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Anton Trgovčič. ' društvo št. 3, I.a Salle, 111.: Se ni naznanilo, društvo št. 4, Bradley, 111.: John Stua. Za društvo št. 5, Ottawa, 111.: J hn Illinich. I Naznanilo. 1 feuštvP°dIagi skIePa S1- Podružnice : ttlfc*'' 'Družine se ima pričeti pr- zborovanje te organizacije, nje dru^i;ega odbora in zastopnikov Po-K na velikonočni pondeljek, dne »ejji . m sicer v dvorani slo- SlužV0'6 SV' Jožefa> J°Iiet- I1L čaSne Potom poživljam vse za- ^ejo in vse zast°Pnike» da T dvorano ob pol osmi uri v V,., dne S- aprila. * obp°8:ed:.. Presv zjutraj sv. maš^. na čast !P0'Sv ružini v cerkvi sv. Jožefa, ci v ,jv' ma.š'v se zberejo vsi zboroval- otvorj r3"1 Š°'e SV' J°žefa> nakar se Raz ' zborovanje, točk 2 0tllvanie in sestava raznih » in,pravila-tiena m Pravila'so velevažnega po- . eiavna 'l Vsako organizacijo, ker ta so * fem s; P"stava in program, po kate-in pravi']1111 V°diti organizacija. Ustava !iapr f° ali za bujno rast, procvit u0 edek organizacije, ali pa obrat- Naša i ■ !«ober .sU3n° rastoča organizacija rabi W trta'T'^ • dobro naslombo- Ka" *očn0 .'. k' Je dobro vsajena in ima v'je v v i.^ta!no podporo, se lepo raz-s!afeK! ° sen^nato brajdo, polno kj . grozdja, tako tudi organiza-{rdno 'ma dober začetek, dobro in !'ena p. av]° ln Pa premišljeno sestav- : lost avila> ima tudi dobro bodoč- : 'ako pravi: "Kakor si postelješ, vsak0 s Počival". Ravno tako je z bra Prav^rj°' Ako bomo sestavili do-*reani2a1 bomo postavili našo novo : da ,ClJO na dobro in trdno podla-na, °m,? lahko prepričani o nje-u Če bomo I S« uj„;eta dolžnost je, da gledamo SNek n - Za korist in večji na-stor rStVa Sv" družine. In če r s« lah k VSak Svoj6 dolž»ost, bo-kat,.r° S Pouosom ozirali na naše i. naj Bos blagoslovi. ^ je ..rSebnosti, strankarstvo in po-rr isto J1>OVedan:l v tej organizaciji, > tudi Mravi slab "Us in navadno i1'« mora * posledice- Takih stva-r N'a del« °K,bati '» Jih preprečiti. m ^ nan Ci bratje ~ s Pravim sr-da navdušeno de- lujemo po geslu—vsi za enega, a eden . za vse — in vse za vero, dom in narod. . K sklepu pozdravljam vse cenj. zbo- , rovalce in vse članstvo Društva sv. ; Družine. j Želeo I. gl. zboru mnogo uspeha, in , da bi složno delovali po našem geslu, ] kličem vsem na svidenje! j George Stonieh, preds. D. S. D. , i Joliet, 111., 29. marca. — Društvo sv. Družine št. 1, je imelo včeraj svojo redno sejo, katere se je udeležilo veliko število udov. Nekateri so bili tudi od prisotnega zdravrfika preiskani. Kdor še ni bil pred zdravnikom, naj gre k njemu kateri si bodi dan med 11. in 12. uro, na vogalu Ruby in Hickory ga najde v lekarni. Društvo je tudi sklenilo, da se naj prične I. glav. zborovanje te organizacije na velikonočni pondeljek, dne 5. aprila. Odbor naj stori vse potrebno za zborovanje. Člani so stavili svoje nasvete za u-stavo in pravila glavnega stana. Debatiralo se je precej živahno, zlasti glede uvedbe otroškega oddelka, me-sečnine in drugih bolj važnih stvari. Sprejelo se je vendar skoro soglasno, da se uvede otroški oddelek in ases-menti po razredih z ozirom na starost, tako da naj bi mladi udje plačevali še manj kot 25c na mesec za $250.00, a starejši pa nekaj centi več kot 25c, da se ne bodo mogli mladi pritoževati, da se jim godi krivica. Nadalje se je izreklo društvo, da se uvede še 2. oddelek za posmrtnino, to je da se lahko zavarujejo udje tudi za $500.00, kateri hočejo zvišati zavarovalnino. ^ Pristopnina se naj bi plačevala v gl. blagajno tudi po razredni starosti, tako da bi plačevali najmaljši le 5()c, a najstarejši razred pa $1.25 pristopnine za $250.00 ali v prvi oddelek zavarolni-ne. Za pristop v 2. oddelek, ali za $500 naj bi se plačevalo enkrat toliko pristopnine. Vse to morajo zastopniki na zboro-i vavanju dopolniti. Društvo je izvolilo 9 zastopnikov za ■ prvi gl. zbor, ki so sledeči sobratje: , i John Kren st., i John N. Pasdertz, Sini. Šetina, : Anton Nemanich st., Anion Sraj st. : St. Stanfel, Anton Pasdertz, Jos. Težak, , Mat. Vidmar. > Društvo št. 1 je lahko ponosno na - svoje zastopnike, ki so znani kot ve-. lesposobni v društvenih zadevah. '/. bratskim pozdravom Jos. Kiepec, tajnik. iz STARE DOMOVINE. „ ----—i Slovene"'° 'Z ^'"erike." Ljubljanski I SSicnin dnC 27' febr- piže: Da»es io * VIT'"0 — - Ame- Anie'ri!a radi tudi "nev- CPis,»» P ili P,rCCej tfpi' Prijatelj C?'kar p .0Zl1 vprašanje, ako listih0 "ekateri a„leriški slo-Sn'lei „Je v Ljubljani revoluci- >h Take £ -3m° se- ko *mo to dkuli»ntjc LS'riJO po Ameriki raz" Se tudi V zvczi s tovarno SS izdelki PRnnat:"St0 P0javi S <1.naj Vedo d"' " AmCriki 5n ri ie\revoluciii' t vsa taka P°ro-naoarf Ljubljani, pri kate-%Pa,ača deželnega Sra«in 'jo «iri duh°S-C.b ustrcljenih, da i- Pod °VSČ,na itd " ~ liS^Pa'r^ C UIj0tinC Žpeku" V S n 11 3vetu u' sc »e sramujejo i :" dobro 'me "aše- ^iveev -def,bi si kaJ 'ak««a •e ela; — naj „arod pa v sedanjem resnem času kaže popolno svojo zrelost in nima nobenega stika z izvržki, ki širijo v svet zgoraj omenjene laži. — Slovani v avstrijski armadi. "Moravska Orlica" je objavila splošen statističen pregled, tičoči se odstotnega razmerja posameznih narodnosti v armadi cele monarhije. Iz tega preračuna sledi, tla je Slovanov v avstro-ogrski armadi 52 odst., Nemcev in O-grov skupaj 42 odst., Rumunov in Lahov 6 odst. Narodnostno razmerje v vojni mornarici je za Slovane še lepše. Pri mornarici služf56 odst. Slovanov, 27 odst. Lahov, 10 odst. Nemcev in 7 odst. Ogrov. Slovencev je v armadi 3 odst., Hrvatov 7 odst., Lahov 1 odst. — Od deželne elektrarne. Z Bleda z dne 27. febr. se poroča: Dolgo zaže-Ijeno električno razsvetljavo imamo vendarle iz deželne elektrarne. Zdaj je Bled šele to, kar bi tnoral že davno biti. Razsvetljava je krasna. Okoli celega jezera venec luči — to je naravnost čarobno. Če se razsvetlita še grad iti otok, potem ima Bled ilumina- fijo, ki jej ni več podobnega najti. — lz Radovljice se piše: Zdaj smo pa kar velikomestni. Glavni trg je razsvetljen kakor salon. Silno močne, svetle luči razširjajo tako svetlobo, da se lahko po trgu izprehajaš in časnike bereš. Je vredno pogledati! Hvala deželi za to lepo napravo! Doslej je, kakor čujemo, priklopljenih v celem o-kraju že okoli 3000 luči. Ker gre s petrolejem trda, je zanimanje seveda ravno sedaj tako veliko, da instalacije ne morejo zadostiti odjemalcem do-volj naglo. Ko se po vojski začne novo obrtno življenje, bodo gotovo ta-koj prišle mnoge instalacije za motor- j je na vrsto. Za kmetijske stroje je že ^ sedaj zanimafije. — Življenja tragedija. Samoumor j grofa Gvidona Auersperga. Tz Kr- -škega poročajo: Ponosni grad Tliur- i namhardt, ki je bil last grofov Auers-perg, je bil pred nekaj leti prodan. Grofovi otroci so tako izgubili svoj • dom, najbolj bridko je občutil to izgubo sin Gvido. Stanoval je v Gradcu, kjer je bil vpisan kot slušatelj prava na < univerzi, od koder je večkrat na leto : obiskoval očetov grad, čes, da se"ne more ločiti od kraja, kjer je preživel srečno mladost. Vse njegovo prizadevanje in mišljenje je merilo na to, da bi dobil potrebni denar, da bi nazaj kupil izgubljeni dom. Iz tega namena je šel celo v Ameriko, da bi si tam poiskal "milijonsko nevesto". Kakor znano, je igral pri tem vlogo ljubljanski pastor dr. Megemann, ki je pripravil nesrečnega grofa do tega, da je apostaziral. Seveda se je grof kmalu povrnil nazaj v katoliško Cerkev ter globoko obžaloval svoj nepremišljeni korak. Po vrnitvi v katoliško Cerkev je zgledno lepo živel, rad zahajal v cerkev in veliko molil. Krškega župnika je pogosto obiskal in ob slovesu se mu vedno priporočil v memento. Kot potomec Anastazija Gruena je bil tudi on — pesnik, vse njegove pesmi izzvene v domotožju in hrepenenju po Thurnamhardtu. Nežno ljubezen je kazal do svoje pokojne matere, grofi-nje Ane, ki počiva v mavzoleju ob gradu. Vsako leto na njen god in p?, na dan vernih duš je prinesel iz Gradca svežih cvetlic ter jih položil na materino krsto, ob kateri je potem dolgo molil in jokal. — To njegovo žalovanje se je v zadnjem času izpremenilo v težko melanholijo, ki se ji je pridružila še huda nevrastenija. Omračil se mu je um. Dne 17. febr. popoldne se je pripeljal v Krško, s kolodvora se je podal naravnost v grad, kjer so sedaj nastanjene poljske redovnice-begunke. Prosil je ključ od mavzoleja, nato je šel v mavzolej ter tani dolgo molil. Potem je prinesel ključ nazaj s prošnjo, naj mu še enkrat pokažejo sobe, kjer j-e preživel svoja mlada leta. Tej želji niso mogli ustreči, ker je sedaj v gradu stroga klazura. Nato je šel do graščinskega marofa, odkoder je posebno lep razgled na impozantno stavbo in na prelepi park. Tam se je naslonil na drevo ter si pognal kroglo v glavo. Strel je privabil več ljudi na kraj nesreče. Hitro so dobili voz in odpeljali smrtno zadetega grofa v krško bolnišnico. kjer je kmalu v nezavesti izdihnil. Gvido grof Auersperg je bil star 33 let. Pogreb je bil 19. februarja v graščinskem mavzoleju. — Za poljske begunce je presvetli ' ljubljanski knezoškof dr. Anton B. Jeglič poljskemu odboru pri deželni vladi izročil 1738 K 36 vin., kot zbirko župnij in nekaterih psameznih duhov- 1 nikov na Kranjskem. — Iz Idrije. Znana oseba našega mesta nas je ta teden zapustila. Č. g. s Frančišek Onušič, bivši kaplan, je 24. febr. umrl. Bil je v Idriji "od 7. novembra 1872 do 13. februarja 1914 v ) službi, tedaj je 41J^ leta pri nas kape- j lanoval. lz govora g. dekana posna- ■ memo, da so ga celo trije duhovni v Idriji glede službenih let prekosili. . i l.eta 1678. je nastopil novomašnik An- ( . ton Bonča, rojen Idrijčan, službo 2. kaplana, umrl tu 30. avgusta 1832, te-daj je prebil tu v pastirstvu 54 let. Drugi je bil beneficijat Urban Ozink. ^ . Prišel je leta 1750., bival tu do smrti 20. februarja 1803, torfcj 53 let. Leta ' 1697. je dospel kot pomožni duhovnik Josip VVihtelič pl. VVichtenstein, po- : stal župnik 1707 in umrl 1741, služboval tu 44 let. Četrti je šele Frančišek Onušič, ki je leta 1872. stanoval v Idriji. Bil je v službovanju točen kot ura, ' ni minute zalnudil pri svojem poslu. V prostih urah se je pečal s staro klasično literaturo, llomera je znal na pamet in latinske klasike je citiral, da je a bilo veselje. Bil je prijazen tovariš, veliko storil tudi za uboge. Imel je med meščani veliko ugleda. Gospod . "Fronc" so rekli in vsaka debata je bi-. la izključena. Dovtipen v občevanju vedno vedrega lica je dobrodošel v ka-. terikoli družbo. Zadnje leto je preži-. vel v pokoju v hiši, katero je kupil za . župno cerkev. Rane na nogi so se za-. celile, -a menda prezgodaj, kajti udari-. lo je na možgane in bil je poldrugo leto omračenega duha. Trpel je veliko v svoji bolezni, a čutil ni toliko. — V vojni službo je bil poklicati 19. februarja gosp. Pavel Klemenčič, mestu ikaplan v Kočevju. — Povišanje. V stotnika je bil povišan c. in kr. nadporočnik 97. pešpol-ka g. Josip Seine, poveljnik 3. nadomestne stotnije, sedaj v Ljubljani. —Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec II. razreda z vojno dekoracijo je dobil fml. Rudolf Kraliček, poveljnik 9. voj. zbora. — Vojno dekoracijo k vi-težkemu križcu Leopoldovega reda v priznanje hrabrosti pred sovražnikom je dobil fml. v pok. Ivan Lavrič pl Zaplaz, poveljnik črnovojniške brigade. — Dalje so odlikovani: Stotnik 53. pehotnega polka Pavel Pajk, sin dvornega svetnika in podpredsednika ljubljanskega dež. sodišča Pajka, z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo; major pl. Rueling, poveljnik domobranske havbične divizije, z redom železne krone II. vrste z vojno dekoracijo in s signum laudis z vojno dekoracijo; Viktor Gruntar, stotnik 14. peh. polka, in Ivan Gruntar, nadporočnik kromeriškega domobranskega polka, s signum laudis z vojno dekoracijo. -— Samoumor vojaka. V Celovcu se je obesil topničar Tomaž Bačnik, star 24 let, doma iz logaškega okraja. Pravijo, da se mu je zmešalo. — V ruskem ujetništvu so stotniki 17. pešpolka: Jožef Keiler, Herman Mezler in Jurij Musitelli. — V ruskem ujetništvu se nahaja u-čitelj Ignacij Jug iz Zakriža pri Cerk-' nem. Ranjen je bil v desno roko. — | Tam se nahaja tudi France Trojar iz Podbrda, ki je bil odlikovan za hra-, brost, a so ga pozneje Rusi ujeli. — Povišanje. V nadporočnika je bil povišan c. in kr. poročnik g. Franc Borštnar, poveljnik 2. črnovojniške in nadomestne stotnije v Ljubljani. , i — Umrl je v Novem mestu s. Leon Abram, c. kr. okrajni tajnik, star 44 let. ŠTAJARSKO \; — Berolinski list o slovenskih vojakih. "Slovenski Gospodar"~piše: Vojni poročevalec lista "Berliner Tage-blatta" posebej omenja slovenske štajerske fante v bojih pri Dukli. Graški , nemški listi so poročilo "Berliner Ta- : geblatta" izpremenili v toliko, da so ■ poročali o "nekem štajerskem polku", i V istini pa stoji v berolinskem listu: : "Proti večeru so vrli Spodnještajerci l in Slovenci z naskokom zavzeli vas - Bzarna". Nam spodnještajerskim Slo-. vencem, ki smo morali začetkom voj-: ske prestati marsikatero sumničenje, > je mnogo na tem, da ves svet izve o ; zanesljivosti, pogumnosti in domoljub- nosti vrlih sinov slovenskega ljudstva! i — Umrl je v Tuhlju na Hrvaškem trgovec in posestnik Ivan Zabukošek, rodom Slovenec. ' — Oproščeni župan v Središču. Ma- 1 riborsko deželno sodišče je oprostilo J župana Jožefa Šinka iz Središča, ki je 2 bi! obtožen, da ni postopal ljubeznjivo ' ob prebiranju konj 23. avgusta,in 9. - septembra-1914. 0 — Kako se je godilo dr. Sernecu v n Srbskem vojnem ujetništvu. Dr. Vla-a dimirju Sernecu se je pisalo, da so Srbi z njegovim ujetim rajnim bratom dr. - Ivanom Sernecom slabo postopali, [i Koj, ko so ga ujeli, so mu vzeli njego- vo zlato uro in druge vrednostne pred-i- mete. Ni si mogel brez sredstev niče-r sar olajšati, obolel je in umrl na pe-v gastem,legarju. — Povožen je bil 23. febr. 29. letni li črnovojmk Simon Gzelman na niari- borskem kolodvoru. Rajnik je bil o-i- ženjen posesti>ik iz Podove. Peljati se ^ o je hotel v Račje, a ker je kolodvor vo- | r- jaško zastražen.-je zlezel čez ograjo, a ko je šel čez tračnice, je bil povožen. ( ;a — Umrl je v Gradcu Franc Jonke i ?• st., posestnik v Oplotnici. i ______________ . <(0 ROŠKO. — Pogreb rajnega nekdanjega kr- ' škega knezoškofa dr. Jožefa Kalina. Celovec, 18. februarja. (Kor. ur.) V opatiji Tancenberg je danes solnogra- ' ški knezonadškof dr. Kaltner z asis- j tenco krškega knezoškofa dr. Adama Hefterja in ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča slovesno blagoslovil truplo bivšega krškega škofa dr. Jožefa Kalina. Mrliča so nato položili v rakev samostanske cerkve. Deželno vlado in naučnega ministra je zastopal deželni predsednik grof Lo-dron-Laterdin; nadalj« so bili navzoči koroški deželni glavar baron Aichel-burg-Labia, veliko zastopnikov koroške duhovščine in mnogo pobožnih vernikov iz vseh delov Koroške. — Na grobu svoje prve žene se je dne 26. febr. zastrupil v Celovcu c. kr. finančni računski revident Rihard Glau ninger. Pred 14 dnevi je poročil sestro svoje žene. Zapušča sedem o-trok. V pismu, ki ga je pisal prijatelju, izjavlja, da je tako hudo bolan na živcih, da noče nikomur biti v nadlego. | PRIMORSKO. ' —---—^—-------------- ----------— — Smrt slovenskega visokošolca. V Frankobrodn na Nemškem je umrl vi-sokošolec Marij Besednjak iz Gorice. Študiral je tam na trgovski visoki šoli. Bil je s študijami skoro pri koncu, kar ga je nenadoma doletela smrt. —Pred goriškim okrožnim sodiščem je bil obsojen Ant. Pignattari iz Čer-nič, ker se je ustavljal občinskemu čuvaju in ga razžalil. — Odlikovan Orel. Alojzij Lisjak iz Zalošč pri Dornbergu na Goriškem je služil pri 97. pešpolku. Udeležil se je ekspedicije v Albaniji. Tam je dobil srebrno svetinjo za hrabrost. Nato je bil prideljen 97. pešpolku in se je bojeval v Srbiji s toliko hrabrostjcJ; da je dobil zlato svetinjo za hrabrost. Vrli mladenič je bil navdušen član orlovske organizacije v Dornbergu in izhaja iz ugledne in značajne rodbine. 1 HRVATSKO. — Hinkovič v Rimu. Pobegli hrvatski poslanec Hinkovič je pisal nekemu poslancu iz Rima, da se vrne v Basel, ker se mu zdi, da v Italiji ni dovolj varen. — Za otrpnenjem tilnika je v zadnjem času obolelo v Zagrebu troje o- seb in sicer neki trgovski akademik in 2 vojaka. Vsi trije so bili takoj od-pelj ani v kužno bolnico. Eden je že umrl. I — Zagreb v zastavah. V Zagrebu so na poziv ondotnega župana v pro-; slavo Hindenburgove zmage izobesili [ zastave. I - NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI na 316 Wine St., Joliet. Cena $1350, če se proda takoj. Cisterna in vod-! njak. 2t Visokejbresti. Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraju, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DOBRA ZEMLJA, ki bogato obrodi naj-raznovrstnejše poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne premrzlo in ue prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlinstvo; in kar je skoro glavno, UGODNO PROMETNE ZVEZE IN BLIŽINA TRGOV, da lahko svoje farmarske pridelke hitro in drago, prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, ako ne izgubljen. Naša farmarska naselbina," ki se je po komaj dvoletnem obstanku začeia jako lepo razvijati, ima vse te pogoje, za kar jamčimo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje i povrnemo denar za vožnjo. : Naša naselbina leži v enem najkras-) nejših in najrodovitnejših krajev drža-. ve Wisconsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sveta zapuščeno pustinjo, marveč v 7 obljuden kraj, kjer boste imeli za sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozi-rih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju industrijskega okraja in v neposredni bližini hitro se razvijajočih mest: Cornell z 2000 prebivalci, Lady-smith s 6000 in Chippewa Falls z 12,000 prebivalci. Tu so razne tovarne, ka-; kor: papirnice, tovarne za čevlje, sirarne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. Vsak kupec dobi na svojem , svetu toliko lesa, kar ga potrebuje za gradnjo poslopij tudi bruna za žago se , lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raz-; novrstno, lovcem dobrodošlo divjačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo zemlje našim rojakom, ki se bodo ' še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prilika, da si postavite svoje ognjišče v kraju, ki j ima po svojih prednostih ne le lepo , bodočnost pred seboj, marveč tudi že , "sedajnost". Vašega truda sad ne bo- ; do uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neobdelane zemlje $15—$20; obdelana pa $50 ■ —$150 aker. Prodajamo tudi cele kmetije s hišo, gospodarskimi poslopji, stroji, živino itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate. Pišie nam takoj po natančnejši popis naše zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. (35—39 t6—lw) POZOR. ROJAKINJEI Ali veste, kje j« dobiti najboljšo um. so po o&jaieji ooai? Gotove! V mesnk J. & A. Pasdertz m dobi)« naj bolj ie svete ia prefcs jene klobase ia naj okusno j le aMOC ; Voo f aajniiji eeaL PrMlto tonj h ' poabuato aaio asooo. NMh mm ia dobra portrete r ______ -No poaabito toroj obiskati mm v Mit) asosaiel ia groooriji aa vogala Broadway aad Granit« ItrocM. k Cbte. Pboao 2708. N. W. Phoae HU AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. MARCA 1915. t VELIKA PONUDBA | Izrežite to ^ ^ Tu fllika in Rprad- ^ "'SA Cigaret re- ^ Uafe prav toUko ^ ^^^^^^^ •« -iarilih. ^ Rdeči kupon r ^ P ?. Lart&srdSe., FJcwYsrkGiiy | —————— —c» W. H. KEEGAN POOKEBNIK. Slovenci v La Salle ia okoli«!: Bk> dar potrebujete pogrebnika se ohrolM na to tvrdko in prepričani bodite, dk boste najbolj« postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenej Si kol drugi. V slučaja potrebe rešilnega van (ambulance) pokličite nas po tolafb-nu, ker smo vedno pripravljeai — pO dnevi in ponoči. Vse delo jamSeao. POSTREŽBA TOČNA VSAK CA& W. H. KEEGAN, Telefona št 100 — vsak žaa. C or. 2nd aad Joliet St, La 8aBa, Bi FARMA NAPRODAJ 40 akrov zemlje v slovenskej nasel-: bini eno četrt milje-od šole, 2 in pol ; milje od mesta. Farma je dobra in ravna, na njej je hiša in štala. Jako | lepa prilika za Slovenca. Cena $1,000. Polovico mora plačati takoj, ostalo na t 8 let. Več pove: Jos. Moravanski, 5 Box 94, Harrietta, Mich. 16t2m. - -: ^^^^frrri Pazitena breg • i^^^g H v red UP p B a- - S^n^lj S| redke iu «iejt« " l ¥ da dobiti pri- - mT ® PSI stniRichterjeT 1 PESMI f§Pain-Expeller 1 IpTOTO^i H z znamenjem - ifeScSi §§ Anchor |Tr»i* v iMsčeil II Mark, kot kaže r ffltiRmi i ¥ slika. Cena U mmm i min 500 v T8ei1 " p. lekarnah ali • if; pri naravnost • WlFilfflti? e ifeiit m & co. 0 Ifll^il m 74-80 Wash-u IPSlili 9 ington Street :--S^gfejP' New York. 1-ii 0 JOSIP ZALAR o JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroc& spadajoče zadeve za Združene Držat*' in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. rab. kita ia soM ri STORM DOORS AND WINDOWS (reictca sa okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih piiptMl J. W. LOVE CARPENTER 304 Scott St, poleg italijansko mM Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. Cbi tel. 33». N. W. teL Louis Wise IM Jackaoa St JOUST, BUU gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMOBKS. Sob« v aateaa ia Laach Roaah , AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. MARCA 1915. Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard (Dalje.) S tem se je končal pogovor. Stanko je vedno bolj mislil na veliko potova nje proti vzhodu, pomneč kar je go voril Linde, da je tam mogoče zadeti na Arabce s pobrežja, ki trgujejo slonovo kostjo, morebiti pa tudi na mi sijonske karavane. Vedel je, da bi po menilo tako potovanje za Nelko straš jie težave in nove nevarnosti, jasno mu je pa tudi bilo, da ne morejo celo življenje ostati na Lindejevi gori in da bodo morali kmalu odriniti na pot. Ča po spomladanskem deževju, ko še vo da pokriva okužljiva močvirja in je povsod dovolj pitne vode, je zato najbolj pripraven. Na visokem vrhuncu fie niso občutili vročine; noči so bile tako hladne, da se je bilo treba dobro odeti. Toda v dolini, v džungli je bilo znatno bolj vroče in znano je bilo, da pride kmalu silna vročina. Dež je se daj samo še poredkoma škropil zemljo, gladina vode v reki je pa padala od dne do dne. Stanko je mislil, da se bo poleti morebiti tudi ona spremenila v enega onih "khorov", katerih je vi deti veliko v libijski puščavi, kjer sa mo po sredini struge teče ozek trak vode. Vendar je odlagal odhod od dne do dne. Na Lindejevi gori je bilo vsem tako prijetno, ljudem, kakor tudi živa lini! Nelka se je iznebila tukaj ne samo mrzlice, ampak tudi anemije, Stanka nikdar ni bolela glava; koža na Ka iiju in Mei se je pričela svetiti kot temen atlas, Nasibu je izgledal kot melona, hodeča na tankih nogah, King se je pa zredil ne manj kot konji in osel. Stanko je dobro vedel, da drugega takega otoka na,morju džungle ne najdejo več do konca potovanja. In z bojaznijo je gledal v prihodnjost, dasiravno so imeli sedaj veliko pomoč, a v danem slučaju tudi obrambo v Kingu. Tako je pretekel še teden, preden so se pričeli pripravljati na pot. Kadar «iso delali zavojev, so izpuščali letajoče zmaje z obvestilom, da gredo proti vzhodu k nekemu jezeru in proti oceanu, izpuščali so jih neprenehoma, ker je prišel silen, včasih celo hura-ganu podoben zahodni veter, ki jih ie ■dvigal in nesel daleč proti goram in čez gore. Da bi Nelko zavaroval pred vročino, je naredil Stanko iz ostankov .šotora neke vrste nebo, pod katerim hi -imela deklicati potovati na slonu. King se je po nekolikih posktišniah privadil do nevelikega bremena, kakor tudi do tega, da so mu privezali na hrbtu s polnočjo močnih palminih vrvi. Sicer je |>a bil ta tovor peresce v primeri z drugimi, s katerimi so ga nameravali Obložiti in katere sta Kali in Mea j spravljala in povezavala. Malemu Nasibu so naročili, naj na-suši banan in jih med dvema ploščatima kamnoma zmelje v moko. Pri trganju težkega sadja mu je pomagal i •tndi King, zraven sta pa oba tako ne-1 usmiljeno veliko jedla, da je v bližini koč banan kmalu popolnoma zmanjkalo in sta morala hoditi k drugemu nasadu, ležečemu 11a nasprotnem koncu planjavice. Saba. ki ni imel nobenega dela. jima je rad delal družbo pri teh izletih. zgodilo. Deček je pomislil, ali naj pokliče Nelko in ji pokaže pošastno opico, opustil je pa ta namen, ker se ga je naenkrat polotil velik strah. Nelka je velikokrat sama hodila po otoku -— kako lahko bi bilo tudi njo kaj takega zadelo! Pokazalo se je torej, da Lindejeva gora ni tako varno bivališče, kakor je izgledalo od začetka. Stanko se je vrnil v kočo in povedal Nelki o dogodku, ona je pa poslušala z radovednostjo in strahom, odprla široko oči in ponavljala zaporedoma : "Vidiš, kaj bi bilo brez Kinga?" "Imaš prav. S tako pestunjo se m treba bati za otroka, zato pa tudi, dokler ne odrinemo, ne pojdi za korak brez njega nikamor." "Kedaj pa odrinemo?" "Prtljaga je pripravljena, tovori razdeljeni, treba, je samo natovoriti živali in odrinemo lahko, če treba, takoj jutri." "K papanom!" 'Ako Bog da," odvrnil je Stanko resno. XXXV. a f v.'\ i**?;-. opHHB^ šjpllljg^s, si' ■ ;v: AW ' v ;,v .-t.'■•• po \ 25 daril zastonj — 14 K. Gold Filled Ura $5.50 DnCPBMA BDnn A T A 1 A V /iftr T-i T,XT T -r,-^ _ _ _ I ■ PI DRfe OD NAs fs1 1 -GOLD1,^LE^UR' naravn°St P° TOVARNIŠKI CENI, da se jih proda čimveč mogoče. KDOR ZDAJ KUPI URO OD NAS, dob. gorenjih 2, daril POPOLNOMA ZASTONJ, importirano odprto uro (Model), harmoniko ženski bracelet ogledalo i»3 druge umival ne predmete, dvojno verižico s priveskom, križ s podobo Zveličarja, bracelet z uro za deklice 32 cal. revo ver todd) fount^n pen, * pošljemo z rS Tanl POPOLNO S ž\sTO,nFTYS? ^^ ^ tt * P°Š'je * 25c <«U. ^ii denar) Z tal Tn KOT Um^ Ko doblte m se PrePr'cajte, da je ura 14 K GOLD FILLED, JAMČENA ZA 20 LET, Z» NO KOLESOVJE in 25 dani najboljše= kakovosti, potem boste plačali še $5.25 in 35c za stroške pošiljanja. Ako ne boste zadovoljni vam v««" -f SE NI, RABI BATI IZGUBE, ker ure so JAMČENE ZA 20 LET in če se pokvari pred 20. let o po nmmo ali* i vlogo. ^fTrT^ABREZPLAČNO. Tz Kanade se mora poslati ves denar takoj z naročilom. NAZNANJAMO,^ DA NAš\ KOMPAN«*! Ifohdarl oo oravi'ToVaTnAki'"^'^ f " Y f ^°Ui8U' M°" ki ^ T°rej kd°r hoče iraeti dobro m<>8ko aH žensko I w inVA V^a^jS^w nase znane' Stare KRŠČANSKE FIRME in dobili boste to kar oglašamo. Pišite na: NATIONAL COMMERCIAL COMPANY, 90 WEST BROADWAY, DEPT. 25 NEW YORK N Y. V Odšli so pa šele nekaj dni po tem razgovoru. Po kratki molitvi, v kateri so se vroče priporočili Bogu, so odšli z jutranjim svitom okrog šeste ure zjutraj. Na čelu je jahal na konju Stanko, pred katerim je tekel Saba. Za njim je resno korakal King mahaje z ušesi in nesel na svojem mogočnem hrbtu platneni baldahin, pod baldahi-nom pa Nelko z Meo; za njim so šli drug za drugim Lindejevi konji zve zani skupaj s palmovo vrvjo in z raz ličnimi tovori na hrbtu, pohod je za ključeval mali Nasibu na ravno tako rejenem oslu, kakor on. Radi zgodnje ure niso močno obču tili vročine, dasiravno je bil dan ja sen in se je izza gor Kafamoio prikazalo prekrasno, z nobeni moblačkorn ne zaslonjeno solnce. Toda vzhodni eter je nekoliko omiljeval vročino nje govih žarkov. Včasih je postal veter tako močan, da se je pod njegovo sa po priklanjala trava in je cela džungla alovala kot morje. Po obilnem dežju je pognalo rastlinje tako bujno, da so se zlasti na nižjih prostorih skrili v travi ne samo konji, ampak celo King tako da je nad zibajočo se zeleno površino videti bil samo beli baldahin, ki se je zibal naprej, kot ladija po jezeru. Po enournem potovanju so zadeli na neveliki suhi višini, ki se je dvigala na vzhodu od Lindejeve gore, na velikanski osat s stebli debelimi kot drevesna debla in tako velikimi cvetovi, kot človeške glave. Na pobočjih nekaterih gričev, ki so od daleč izgledali popolnoma neobraščeni, so zagledali resje osem metrov visoko. Druge rastline, ki spadajo v Evropi k najmanjšim, so poganjale tukaj v podobnih razmerah kakor osat in resje, velikansko posamezno drevje, ki se je dvigalo nad džanglo, je pa izgledalo v resnici kot cerkve. Zlasti figovo drevje imenovano "daro", čegar nizko se povešajo veje so se strdile z zemljo in se spremenila v nova debla, so pokrile rok prostor, tako da je vsako drevo tvorilo takorekoč teh izletih. Toda Nasibu malo da ni z življenjem ali vsaj z jetništvom čisto posebne vrste poplačal svoje gorečnosti. Ko je namreč nekoč nabiral banane nad bregom strme višine, se je zgodilo, da je naenkrat zagledal v skalni razpokli-ni strašen obraz pokrit z črna naježeno dlako, ki je mrugal proti njemu z očmi in kazal bele okle, kakor da bi se posmehoval. Deček je v prvem tre-notku okamene! od strahu, potem je pa začel bežati, kar so ga nesle noge Komaj je pa stekel nekaj korakov, objele so ga kosmate roke, dvignile kvišku in kot noč črna pošast je začela ž njim bežati proti prepadu. K sreči je pa velika opica, ki je pograbila dečka, zamogla teči samo na dveh nogah, vsled česar jo je Saba, ki se je nahajal v bližini, lahko dotekel, ter ji pogreznil svoje čekane v pleča. Začela se je strašna vojna, v kateri bi moral pes vkljub svoji mogočni rasti in sili brez dvoma podleči, kajti gorila premaga celo leva. Opice pa sploh nikdar ne izpuste svoje plena, tudi ako bi se šlo za njeno svobodo in življenje. Poleg tega ni mogel gorila, ki je bi! napaden od zadaj, lahko prijeti Sabe, vendar ga je zagrabil z levo roko za vrat in dvignil kvišku, v tem je pa za-Rrmela zemlja pod težkimi koraki — in pritekel je King. gaj zase. Cela pokrajina je izgledala od daleč kot en sam gozd; od blizu se je pa pokazalo, da raste veliko drevje na vsakih nekaj sto, včasih tudi na nekaj deset korakov. Na severni strani je bilo videti celo malo drevja in svet je izgledal kot gorski step pokrit z ravho džunglo, nad katero so se dvigale -atno dežnikom podobne akacije. Trava je bila tam manj zelena, nižja in kot paša oči-vidno boljša, kajti Nelka s Kingovega hrbta, Stanko ]>a z višine, na katero so prihajali, sta zagledala tam tako velike črede antilop, kot jih doslej niso srečali še nikdar. Pasle so se včasih vsaka zase, včasih pomešane vse skupaj: gnu, pufu, arieli,-antilope, krave, bubali kozli skakači in veliki kiukt. Ni manjkalo tudi zeber in žiraf. Ko so zagledale karavano, so se črede nehale pa- C+< ■llirlll (.<-. iK.Lv.. 1 . .1 . 1 dati boja obeh velikanov, toda bal se je za Nelko. Ako bi se slon spustil v tek, zamogel bi se baldahin razleteli, ali kar je še huje, velikanska žival bi zamogla ž njim zadeti ob kakšno vejo in v tem slučaju bi bilo Nelkino življenje v veliki nevarnosti. Stanko je vedel iz opisovanj lovov, katere je či-tal še v Port-Saidu, da se lovci na tigre v Indiji še bolj kot tigrov boje, da ne bi slon dirjal v begu ali pri preganjanju zadel ob drevo s stolpom, ki ga nosi na sebi. Slednjič je pa tudi tek velikana tako težak, da takega jahanja nikdo brez nevarnosti za svoje zdravje ne more dolgo vzdržati. Z druge strani je pa Kingova navzočnost odstranjevala mnogo nevarnosti. Zlobni in predrzni bivoli, katere so srečali tega dne, ko so šli k malemu jezerčku, okrog katerega se je zvečer zbirala vsa zverina iz okolice, so udrih-nili na vse strani, ko so zagledali slona, stekli okrog jezera in pili na drugi strani. Ponoči je King privezan za zadnjo nogo k drevesu, stražil šotor, kjer je spala Nelka, in ta straža je bila tako zanesljiva, da je Stanko sicer velel kuriti ogenj, toda zdelo se mu je nepotrebno, da bi ležišče obdali z ze-ribo, dasiravno je vedel, da v kraju, kjer so tako velike črede antilop, tudi levov ne more manjkati. Zgodilo se je v ravno tej noči, da jih je nekaj začelo rjoveti v velikanskem brinju, je rastlo na pobočju gričev. Dasiravno je gorel ogenj, so se levi, katere je va bil duh konj, približali taborišču, toda ko se je King naveličal poslušati njihove glasove in se je naglo v tišini kot grom razlegel njegov grozni bariton, — umolknili so vsi naenkrat, ker jim je bilo jasno, da s take vrste osebo ni dobro priti v neposrednje stike. Otroka sta spala ostali del noči izvrstno in z jutranjim svitom so odrinili dalje na pot. Za Stanka so se pričele nove skrbi in nemiri. Najprej je opazil, da potujejo jako počasi in ne bodo mogli prehoditi več kot deset kilometrov na dan. \ko pojdejo na ta način, bi sicer za mesec dni zamogli dospeti do Abesinj-ske meje, ker je pa Stanko sklenil postopati popolnoma po Lindejevein nasvetu, a Linde je odločno trdil, da ni mogoče priti v Abesinijo, je ostala samo pot k Oceanu. Toda po računih Švicarja, so bili oddaljeni od Oceana več kot tisoč kilometrov in to v prosti črti, do bolj na jugu ležečega Mombasa je bilo pa še dalje, torej bi celo potovanje moralo zavzeti več kot tri mesece časa. Stanko je premišljeval s strahom, da pomeni to tri mesece težav, naporov in nevarnosti od strani zamorskih plemen, na katere bi zamogli zadeti. Nahajali so se še v neob-Ijudenem kraju iz katerega je pregnala prebivalce bolezen na kozah in vesti o "racijah" dervišev, toda Afrika je splošno zelo obljudena, torej so mora-ii li prej ali pozneje priti v kraje, kjer prebivajo neznani rodovi, nad katerimi^ vladajo, kot navadno, divji in okrutni kralji. Težka naloga je bila rešiti iz' te zagate svobodo in življenje. he tse-tse, ki mori živali, bal se je tudi speče bolez ni, mrzlice za Nelko, peko-čine in neizmerne daljave, ki jih je še delila od Oceana. (Dalje prih.) JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Rojakom priporočamo sledeče blago Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za............ Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za.............. Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za $10$ 1 $10.5« .$5.0° Ne Du C H'nis Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za Ij^J Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................^ ^ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................. M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za..................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za..................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po........................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov«"-skem jeziku na: % lazu; "B, sinah včcra Ri fe n« .7» Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois 4 DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA padlih, ranjenih in vjetih naših vojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretj« zborno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. peš-polka; naših lovskih bataljonov, dra. gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojnt mornarice, skupno nad 4000 imen Vkupno je dozdaj navedenih nad 500G ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je navedeno, kje se nahajajo i vjetništvu a pri nekaterih padlih na eden je celo grob, kjer so pokopani. Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov, za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo 50 centov. Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York Kdo želi razprodajati imenike, naj pi trjjn< Sjofn "Se Md ■ U| Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. DENAR SE VLAGA NAJBOLJ* IK NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. tn nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovti Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeko Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Cor. Seott and Clay Sta. Both Tel ephen« M. JOLIHT, Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Fur ni ture Movi«^ Chicago tel. 4313. Northwest®'* 1 Podpirajte trgovce, kateri imajo og» v Amer. Slovencu. ušesa, gledale na beli baldahin z izvan-rednim začudenjem, na to so se pa razkropile v enem trenotku; ko so stekle nekaj sto korakov, so spet obstale, spet gledale na to neznano doslej prikazen, dokler niso slednjič napasle radovednosti in spet začele mirno ščipati travo. Včasih se je dvignil pred karavano nosorožec, da je vse pokalo in bobnelo pod njim, toda dasiravno ima tako srdito naravo, da napada vse, kar nni pride pred oči, je vendar zbežal ' Dovolj je bilo, da je enkrat lahko j sramotno, ko je zagledal Kinga, kate udaril s trobcem, pa je strašni "gozdni Tega je samo povelje Stankovo zadrževalo, da se ni spustil za nosorožcem. Afrikanski slon sovraži namreč no-sorožca in ako najele njegovo svežo sled, gre zaupaje v svojo nadkriljujočo silo za njim. dokler ne najde nasprot* nika in ne izbojuje ž njim boja, čegar žrtev je skoraj vedno nosorožec. Kingu, ki je imel brez dvoma na svoji vesti že marsikakšnega nosorožca, ni bilo lahk o odreči se stare navade, toda bil je že tako udomačen •vrag", kakor imenujejo zamorci gorile,1 t zdrobljeno črepinjo in zlomljenim tilnikom ležal na tleh. Radi večje gotovosti ali pa iz prirojene srditosti' ga je King še pribil s svojim oklom k zemlji, potem se je pa začel nad njim znašati, dokler ni pritekel Stanko, ki ga je vznemirilo rjovenje in tulenje, s puško od koče in mu ni zapovedal, naj neha. Gorila je ležal sedaj v kaluži svoje krvi, katero je hlasta! Saba in ki .... , . — in navadil se se je rdečila na oklih Kinga, vehkansk. je že tako smatrati Stanka za svojega z obrnjeno bel.no v oceh in široko od- gospodarja, da. ko je zaslišal ortimi očmi. se vedno strašen, dasirav- glas in zagledal njegove njegov grozeče glc- jio že mrtev. Slon je trobil zmagovito, Nasibu je pa še ves pepelnat od trobec, spustil ušesi in šel mirno'dalie strahu pripovedoval Stanku, kaj se je Stanku : " ■ j dajoče oči, je takoj povesil dvignjeni n šel mirno da r ni manjkalo veselja gie- Stanko je računal na to, da ako zadene na pleme Vahimov, bo izuril nekaj stotin vojevnikov v streljanju, potem jih bo pa z velikimi obljubami pre govoril, da bi ga spremili do Oceana. Toda Kali ni imel pojma, kje prebivajo Vahima, a Linde, ki je nekaj o njih slišal, tudi ni mogel povedati niti pota do njih, niti natančneje opisati- v katerem kraju prebivajo. Linde je omenil neko veliko jezero, ki mu je bilo znano samo iz pripovedovanja, Kali je pa trdil odločno, da na eni strani tega jezera, ki ga je imenoval Bassa-Narok, prebivajo Vahima, na drugi Samburu. Stanko se je čudil, da v" zemljepisju Afrike, katerega so se še v šoli v Port-Saidu učili jako natančno, ni jjilo o tem jezeru nobene opazke. Ako bi mu govoril o njem samo Kali, bi sodil, da je to Viktoria Nyanza, toda Linde, ki je potoval ravno od Viktorie proti polnoči ob gorah Karamoio in je iz pripovedovanj domačinov prijel do sklepa, da leži to skrivnostno jezero dalje proti vzhodu in severu, se ni mogel zmotiti. Stanko ni vedel, kaj naj o tem misli, bal se je celo, da morda niti ne bo zadel na jezero in na Vahi-muj bal se je tudi divjih plemen, brez-vodne džungle, neprehodnjih gor, niu- Naročite zaboj steklenic | novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORi ter je najboljša pijača Porter 06i telefoni 405 Brewing Company S. BInff St.. Joliet. I0> So % 0b