A m^rikanski Slovenec .v. s. _____ List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 44. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 20. JUNIJA 1913 LETNIK XXII POTNIKI V STRAHU IN TREPETU, Brzovlak Illinois Central - železnice napaden po dveh drznih razbojnikih. BLIZU SPRINGFIELDA, ILL. Razstrelba denarne shrambe ponesrečena. Roparja utekla. Springfield, 111., 18. jun. — Dva o-Krinkana razbojnika sta ustavila davi zarana ob poleni uri kot "Diamond Special" znani osebni vlak Illinois Central-železnice, ki vozi med St. Louisom in Chicago, 10 milj južno od Springfielda. Ko sta razbojnika ob obeh straneh vlaka oddala več strelov iz revolverjev, da prestrašita potnike, sta se podala na lokomotivo in velela stroje-vodniku, da odpne ekspresni voz od ^laka in potem nadaljuje vožnjo kaki 2 milji s hitrostjo kakor dotlej. Prestrašenec je storil po zahtevi, ne da bi prigovarjal, in zaostalci so slišali kmalu potem več strelov, ki so jasno razodevali, da sta roparja na delu pri razstreljevanju denarne shrambe v ekspresnem vozu z dina-mitom. Krajevni agent Wells Fargo-kom-Panije je izjavil, da se v shrambi ni "dajalo več nego $500. Med razdeljevanjem je eden izmed razbojni- ov brzdal z 2 revolverjema stroje-^odnika, kurjača in oba nastavljenca ^ ekspresnem vozu, ko jih je prisilil, da so se postavili v kot voza. Notranjost voza je bila vsled eksplozije dinamita razdejana. Brž ko se je vlak ustavil, je tekel sprevodnik McWilliam iz Chicage čez dm in strn do bližnje farmarske hiše, °ddaljene 1 miljo, odkoder je obvestil 8'avni urad v Chicagi o dogodku. Poseben hlapon, s policisti na krovu, je bil kmalu na licu mesta in dospel je še pravočasno, da je roparja "Detektiv Ol.6c.ry je Hitel naprej Pred svojimi tovariši, pa naenkrat obstal kakor prikovan, ko sta se dvigni-a 'z dolge trave dva hrusta in sta mu nos pomolila svoje revolverje. Ve°rtei» sta mu odvzela njegov revol-zač i'n n^e8°vo zlato uro> na kar sta tiv 6 a Stre'jati na dohajajočega detek-* Adamsa ter se umikati, ams je bil oborožen s puško za drobni svinec in je -dvakrat ustrelil za bežečima. Enega je baje zadel. Razbojnika sta skočila potem na lokomotivo in prisilila strojevodnika, da ju je kar najhitreje peljal naprej. Še enkrat sta roparja poizkušala razbiti denarno omaro, a brez uspeha. Potem je lokomotiva dirjala naprej in pridrdrala semkaj do 20. ceste in Laurel St., kjer sta roparja izstopila in utekla. Zločin in kazen. Los Angeles, Cal., 16. jun. — Dva mlada Italijana sta bila danes strašno izdelana po bombi, ki sta jo vrgla za-rana pod verando hiše št. 1502 E. 14. St. Hiša je bila popolnoma razdejana, in stanovalci so bili prejkone vsi usmrčeni. Bomba se je razletela v trenotku, ko se je zadela ob tla, in onadva zločinca sta se nahajala v neposredni bližini, tako da so ju kosi prve zadeli s polno silo. Njuni obleki sta se takoj užgali, in s presunljivim kričanjem sta poizkušala uteči. Ljudje so tekli za živima bakljama, ju dohiteli in vrgli na tla, hoteč v pocestnem prahu pogasiti plamene. Posrečilo se je to z velikim trudom, ali oba sta bila strašno izdelana. V ambulanci so ju prepeljali v bolnišnico. Policija misli, da sta člana "Črne roke". Za boljše hotele. Madison, Wis., 16. jun. — Državno nadzorstvo in ureditev hotelov se pred laga v nasvetu zakona, ki ga je sprejela poslanska zbornica in se razpravlja zdaj v senatu wisconsinskega zakonodaj stva. Državna obrtna komisija ima skrbeti za izvrševanje zakona. Posestniki hotelov bodo morali po novem zakonu skrbeti za zdrave jedi ter čiste in zračne sobe za goste. Hrana mora biti sveža in okusna in pripravljena v kuhinji brez nesnage in mrčesa. Namizno in posteljno perilo mora biti dovolj čisto in se zamenjati vsak dan, če ga ne rabijo iste osebe. Brisače na vrtiljkah in nečisti česalniki in ščetke za lase so prepovedani. Dasi nasvetu zakona hotelirji zelo nasprotujejo. vendar se pričakuje, da bo z ne- ■m spfrj^, a 4 Pesnik kot poslanik. Washington, D. C.. 14. jun. — Italijanska vlada je obvestila Združene Države o tem, da ji je Thomas Nelson Page, (znameniti pesnik ameriški) kot poslanik všeč. V soboto, dne 21. junija priredi italijanski poslanik markiz Confalioneri g. Page-u v čast pojedino. KONEG PREISKAVE V CHARLESTON!), W.VA. Senatni odbor dovršil zasliševanje prič v slučaju štrajkarskih nemirov. POROČILA 0 NOVI STAVKI. V okrajih Paint Creek in Cabin Creek spet nezadovoljnost. Charleston, W. Va., 18. jun. — S preiskavo razmer v štrajkovišču west-virginskem pooblaščeni senatni odbor je končal razprave na licu mesta vsaj začasno in odpotoval nocoj v zavezno glavno mesto. Odbor bo pozneje sklepal o predlogu pravnih zastopnikov rudniških posestnikov, da naj se pošlje pododbor v Charleston, češ, da žele rudniški posestniki predložiti še več dokazil. Med tem časom se bo preiskava nadaljevala v VVashingtonu. Charleston, W. Va., 17. jun. — Pred senatnim odborom, pooblaščenim s preiskavo razmer v okolišu premogar-sksga štrajka v West Virginiji, so se danes zagovarjali rudniški posestniki iz Paint Creeka in Cabin Creeka. Bila je zelo burna seja, med katero se je celo le s težavo preprečil boj s pestmi med senatorjem Martine iz New Jer-seya in Quinn Mortonom, poslovodjo zveze "Paint Creek Operators' Association". Morton je bil glavna priča premogovniških posestnikov; očrtal je na kratko sliko razprav pred štrajkom in opisal svoje lastno delovanje med nemiri. Opisovanje njegove udeležbe na napadu z oklopljenega vlaka na šatorišče štrajkarsko v Hollow Grovu je povzročilo prizor s senatorjem Martine. Pri napadu se je rabila strojna puška. Morton je baje po prvem skupnem strelu, ko je vlak že zapustil šatorišče, rekel: "Vrnimo se in ustrelimo še enkrat." Med popoldansko sejo je vodil senator Kenyon zasliševanje, ko so se poprej člani preiskovalnega o.lhorp resiio 1 ;u>-\Jiuvali. Senator ni stavil nobenega vprašanja več, d- si je bil dopoludne eden najtrdovratnej-ših izpraševavcev. Zato se razprave niso nič več motile. Preiskovalni odbor namerava zasliševanje prič jutri zaključiti in zvečer odpotovati v Washington. Poznejše nadaljevanje preiskave v Charlestonu pa ni izključeno. ^ETTISOČ ŠOLARJEV KAŽE, KAKO KORISTI TELOVADBA MLADEŽI ZDRUŽENIH DRŽAV, ic ]<,] ''.^tisoč šolarjev v mestu New Yorku se je udeležilo največje telovadne prireditve pod milim nebom, ki se ^ZalV . na svetu vršila. Vesela, srečna, resna armada dečkov, nosečih bele životnike in rjave kratke hlače, je Sv°jo telovadno umetelnost v Central parku. Telovadbi so prisostvali col. Roosevelt in drugi odličnjaki. Rate, U,jen' odbor in g. Roosevelt so videti na tej sliki, kakor sledi, od leve na desno: General George W. Win-v»di t„ .V'k°vnik Roosevelt, Gustavus T. Kirby, S. R. Guggenheim, Vincent Astor in H J. Bingham. Deloma se Udl ^.OOO otrtk. Spet štrajk. Charleston, W. Va., 16. jun. — Do-čim so prihajala poročila o obnovi o-brtne vojne v rudniških okrajih Paint Creek in Cabin Creek, je danes senatni štrajkovni odbor nadaljeval svoje zasliševanje prič. Tekom dne so prihajali rudarji, detektivi in agentje jamskih operatorjev iz štrajkovišča s pripovedkami, da je bil proglašen nov štrajk in da je po okolišu zopet nered. Krajevna unija št. 17 zveze "United MiiK Workers of America" ni oklica-la novega štrajka v okrajih Paint Creek in Cabin Creek, kakor je nocoj izjavil T. Haggerty, član mednarodnega rudarskega odbora. "Ali gotovi nismo glede mož, ki vodijo rudarje tamkaj," je rekel. "Rudni "ki posestniki se niso držali pogodbe. pod katero so se rudarji vrnili na delo in katero je očrtal guverner Hatfield. Poizkušali smo preprečiti nadaljnji štrajk, a prepričan sem, da so se tamošnji rudarji že odločili, da ne bodo nadaljevali dela pod razmerami, kakršne so zdaj tam. Shodi so se vršili včeraj, na katerih se je izražalo nezadovoljstvo z razmerami. Sklenili so štrajkati in unija jih ne more zadržati." Odbor .rudarjev iz okraja Cabin Creek je prišel danes v Charleston z nujno zahtevo, da' uradniki zveze U. M. W. of A. razglase splošen štrajk. Prišli so z velikega shoda, ki se je vršil včeraj na gričevju. Illinoiške sufragetke. Chicago, 111., 17. jun. — Vršeč staro predpravico svojega spola, so voditeljice zmagovitih sufragetk včeraj spet izpremenile svoje mnenje. Opustile so misel na parado za časa, ko guverner Dunne podpiše predlogo, katera jim podeljuje volilno pravico. Namesto parade nameravajo velikansko avtomobilno slavnost z velikim shodom nekaj dni potem, ko novi zakon zadobi veljavo, dne 1. julija. Slavnost se bo vršila prejkone dne 4. julija. Voditeljice so včeraj zatrjevale, da bi bil dan neodvisnosti najlepša priložnost za proslavo politične svobode illinoiških žensk. Ali misel na parado ni popolnoma Vrš»(i se ima jeseni in bo ,' mn; •<: nedavnimi prireditvami "a vzhodu. Dočim bo pro-. !'a,Va žj !k- m julija samo za Chicago] in Co. k' county, ima biti jesenska parada di ža\ na prireditev. Policisti kot grabeži. San Francisco, Cal., 16. jun. — Pet začasno odstavljenih članov policijskega oddelka v San Franciscu je danes priznalo svojo krivdo v obtožbi grafta. Obsojeni so bili po devet mesecev v okrajno ječo. Dva druga policista sta bila oproščena. Položaj v Mehiki. Douglas, Ariz., 17. jun. — Ameri-kanski begunci, ki so dospeli semkaj, poročajo, da se nahajajo kakor uporniki, tako tudi zavezne čete v južni Sotiori v strašnem stanju. Osepnice grozno razsajajo tamkaj. Rudniški posestniki poročajo o tatvinah dragocenih rudnin na ameriških posestvih. Lepa starost. Ilarrisburg, Pa., 14. jun. — "Aunt" Lettie .Garner, črnka, je umrla tukaj danes v ubožnici v starosti 106 let, 3 mesecev in 16 dni. NEMŠKI VLADARJI ČESTITAJO VILJEMU. V Berlinu sijajne slavnosti povodom jubileja nemškega cesarja. MED ČESTITAVCI CARNEGIE. Dr. F. F. Friedmann nima sreče s svojim zdravilom zoper jetiko. 300 žrtev poplave. Bombay. Indija, 15. jun. — Poplava v okraju Politana na polotoku Nathia-war je zahtevala kacih 300 človeških žrtev. Banka počila. Bunker Hill, 111., 16. jun. — Banka tvrdke Belt Bros. & Co. je zaprla svoja vrata v soboto zjutraj. J. H. Belt, blagajnik, izjavlja, da dobe vložniki ves svoj denar polagoma povrnjen. Gorman se opravičil. ' Springfield, 111., 16. jun. — Poslanec Thomas N. Gorman iz Peorije, ki je zadnji petek popoludne dejansko napadel poslanca George H. Wilsona iz Quincyja, voditelja "suhačev", in ga v poslanski zbornici treščil ob tla, je danes v popoldanski seji ponudil opra-vičbo zbornici in tudi g. Wilsonu. Roosevelt okoli zemlje. New York, 15. jun. — Ko pojde Col. Roosevelt v Argentino jeseni, da bo imel tam predavanja, morda raztegne svoje potovanje in pojde okoli sveta, vsled česar se ne povrne v Ameriko dve leti. Govorica se je danes raznašala, ki pa ni potrjena, da se je g. Roosevelt odločil za predavanja v vseh južnoameriških ljudovladah, na kar pojde v Avstralijo in odondod na Kitajsko, Japonsko in Rusko. Če pojde polkovnik na to potovanje, se ne povrne do pozne jeseni 1915, to je nekaj mesecev pred časom, ko se bodo volili kandidatje za predsedniško leta 1916. Berlin, 17. jun. — Včerajšnjemu "ljudskemu dnevu", kakor je bil označen otvoritveni dan v vrsti jubilejnih slavnosti povodom 25. obletnice nastopa vlade cesarja Viljema II., je sledil danes "dan deželnih vladarjev" nemškega cesarstva. Ti so, vštevši župane svobodnih državnih mest Ham burga, Bremena in Luebecka, zaporedoma čestitali slavljencu. Večina deželnih vladarjev je dospela že snoči, drugi so prišli davi. Sinovi cesarjevi so sprejemali visoke goste in so imeli vsled tega mnogo opraviti. Opoldne so se zbrali vsi v stebrski dvorani grajski in zvečer jih je združila dvorna svečanostna pojedina pri cesarju. Bavarski princ vladar je bil govornik pri opoldanskem sprejemu. Rekel je med drugim, da je nemški cesar kot voditelj zunanje politike nemške države namerjal samo ohraniti mir in vedno bolj razvijati moč cesarstva. Cesarju so potem izročili kot darilo drobno ladjico iz čistega srebra v znak edinosti zaveznih vladarjev. Američani čestitali,. Berlin, 16. jun. — Ameriška delegacija pod vodstvom Andrew Carnegieja je danes izročila cesarju Viljemu peticijo, čestitajoč mu na njegovi miroljubni vladi in proseč, naj nadaljuje svoje prizadevanje nasprotno vojnam med narodi. Peticija je nosila podpise mnogoštevilnih Američanov. Delegacija, ki jo je izročila, je bila med prvimi, ki jih je cesar sprejel povodom proslave 25. obletnice svoje vlade. Cesar je odgovoril na nagovor s poudarkom: "'Upam, da bomo imeli nadaljnjih petindvajset let mir." Dr. Friedmann nima sreče. New York, 17. jun. — Dr. Friedmann se je danes po večmesečnem bivanju v Združenih Državah vrnil v Nemčijo. Tu ni imel s svojim zdravilnim serumom nobenega uspeha. Njegov tukajšnji zavod so po odredbi zdravstvenega oblastva zaprli. Berlin, 17. jun. — Zadnje zborovanje berlinske zdravniške družbe je doneslo samo nov dokaz, da je med berlinskimi zdravniki močna struja proti dr. Friedrich Franz Friedmannu, odkritelju po njem imenovanega seruma zoper jetiko. Profesor Max Wes-tenhoefer z berlinskega vseučilišča je izjavil, da se je pri posmrtni preiskavi nekega bolnika, mladega in krepkega moža, ki ga je zdravil dr. Friedmann, opazilo, da mu je vbrizganje seruma preje pospešilo nego zmanjšalo pogubne učinke bolezni. Vkljub zagotovilu drja. Friedmanna, da njegov serum ozdravlja, da so se celo na vbriz-gnišču razvili razločni znaki tuberkuloze. Profesor Westenhoefer je grajal dr. Friedmanna zato, da je zdravniški družbi prikrival znanstvene podatke in zapustil domovino, da izkoristi svoje odkritje na ttfjem. Vseučiliški profesor Max Wolff, ki je preiskal razne bolnike dr. Fried-mannove, je izjavil, da se mu ni v nobenem slučaju posrečilo, dognati zbolj šavo. Profesor Ludwtg Schleich, ki nado-mestuje dr. Friedmanna med njegovim potovanjem v Ameriko, je edini zagovarjal odsotnika. Trdil je, da ni dvomiti o tem, da se ozdravljenja posrečijo, in je v imenu drja. Friedmanna naznanil, da bo njegov serum po njegovem povratku na razpolaganje družbi v preiskavo. Neki član je predlagal, naj se dr. Friedmannu izreče nezaupnica družbi-na. Glasovalo se o tem predlogu ni. Konec vladne krize. Belgrad, 17. jun. — Vladna kriza se je končala danes s tem, da kralj Peter ni hotel sprejeti ostavke prvega ministra Pašiča in njegovih tovarišev. Za mir. Berlin, 17. jun. — Andrew Carnegie je izročil listu "Deutsche Eiche" (nemški hrast), glasilu nemške mirovne družbe, $25,000 v svrho delovanja za ohranitev miru med Nemčijo in Anglijo.___ Policistke. Newport, R. I., 15. jun. — Policistki, kateri je imenoval župan Wm. MacLeod, sta nastopili službo danes v Newport Beachu. Nosili sta vojaški modri bluzi z bronastimi gumbi, grobi kiklji in slamnika, a krepelcev nista nosili. Drobtinice. Čevljar se mora učiti najmanj tri leta, če hoče količkaj udobne čevlje narediti. Ravnotako se mora svojega posla izučiti kovač, kolar itd. Smešno bi bilo, če bi trdil kovač: "Kaj boš ti, krojač, jaz znam boljše hlače narediti, ko ti." Ali pa če bi rekel pek, da zna bolj trpežno podkovo narediti, ko kovač. Česar se je kdo izučil, pri tem naj ostane, o tem naj govori in — piše. Česar pa se ni nikdar učil, o čemer nima niti pojma v glavi, o taki reči naj pa lepo molči, drugače mora take kozle streljati, da se mu vse smeji. To velja posebno o učenjakih pri "N. Vestniku", "Proletarcu" in "Svobodi". Ti ljudje nič ne znajo, ker se nikoli niso nič učili, najmanj pa razumejo kaj o logiki, filozofiji, teologiji, sociologiji, ker še niti ne vejo, kaj beseda pomeni, ravno zato, ker niso nikoli obiskovali takih šol, da bi se tega priučili. Če se že čevljar mora učiti čevljarstva, tembolj se mora učiti tisti filozofije, logike itd., ki hoče o teh stvareh pisati. * In vendar, kdo več piše o teh stvareh," ko ravno mazači pri teh listih, in kar je še bolj smešno, ti nevedneži pravijo: Duhovniki so hodili 20 let v šolo pa nič ne znajo, mimo njihovih ušes je šlo, kar jim je profesor razlagal, vsi so tepci, ako denemo njih znanje na tehtnico. (Dobesedno zadnji "Prolet.".) Nasprotno pa slov. socialisti, ki še dobro vseh črk ne znajo zapisati, ki so jim najnavadnejša slovniška pravila španska vas, ki niso nikdar videli ne gimnazije, ne visoke šole odznotraj, če je kateri tudi stopil v gimnazijo, pa so ga še iz prvega razreda "fajrali" zaradi pomanjkanja možgan, ti socialisti pa vse znajo stokrat več, ko duhovniki, ali ni to čudež? * Zato so pa tudi "znanstveni" članki slov. socialistov taki, da se Bogu smili! Seveda socialisti sami so prepričani, da jih je sama učenost. A ves pameten svet se jim smeje. Tu se neumnost drži neumnosti kakor uši v beračevem kožuhu, drugi stavek pobija pvvegsi,'a kfj ssajo, se «<• *£->r<* braniti, in zmiraj je še dovolj takih socialističnih backov, ki sicer tudi ne razumejo teh člankov, pa kimajo, ker morajo kimati. * Kolikrat smo že omenjenim trem listom dokazali na vzgledih njihovo go-rostasno bedasto pisavo, a odgovor: "Kaj vi, farji nič ne znate, mi znamo vse, četudi se nikoli nismo učili." S takim odgovorom se zadovolji socialistična duša. ♦ Včasi pa le zdrkne kateremu izmed teh listov nehote beseda, ki razodene njihovo duševno praznoto. Tako je rekel "Vestnik", ko se ni mogel izviti našim logičnim izvajanjem nekako ta-ko-le: "Mi se ne moremo z vami prerekati, ker vi ste študirani, mi p? smo navadni delavci." Tako torej! Dokler vas kdo ne krene po lažnivih zobeh, ste učenjaki, ko pa nikamor ne morete, se pa sklicujete, da ste delavci. Dobro, pa ostanite pri svojem delu, katerega razumete, katerega ste se učili in vsak tak delavec je vsega spoštovanja vreden, filozofiranje pa pustite, ker se tega niste nikoli učili. * "Vestnik" piše: "stotisočletja živi že človek na zemlji." Ali mislite, da skuša to dokazati? Kaj še! Niti z eno črkico! Kako tudi, saj tega ne zna in ne more, in vendar piše in še bo pisal. Ravnotako bi lahko zapisal: človek živi že stotisočmilijonov let. Saj ni treba dokazati. Samo da se piše. Čim večja je številka, tem imenitnejši smo v Duluthu^ Kakor je tudi Carnegie imenitnejši, ker ima par sto milijonov, ko pa oni, ki ima samo par centov. * "Proletarec" piše: "Učili so vas (duhovnike) zgodovine na podlagi materialističnega naziranja." Sto medvedov! Zgodovina je naštevanje dejstev, dogodkov in njihove medsebojne zveze o vzrokih in učinkih, materializem pa je le filozofska hipoteza, podmena, je samo neka misel, pena, ki se še ni nikjet udejstvila, in vendar so nas bojda na podlagi te fantazije učili zgodovine. Prijatelj, zgodovina se uči na podlagi resnice, dokazane resnice, vse drugo ni zgodovina, prava zgodovina še ni nikoli slonela na materializmu. Veliko let sem se z veseljem učil zgodovine, a smejati se moram, če zdaj pride "Prolet." s tako glupostjo. Seveda "Proletarčev" pisec tega sam ne razume, pa kaj zato, zapisano je, dokazov ni treba, zadostuje že, da je v "Proletarcu". Če bo pa kdo si upal dvomiti nad resničnostjo teh besed, bomo pa samo rekli: "Nevedni far", pa bo za vsakega razredno zavednega socialista stv?r rešena. * "Duhovniki so hodili 20 let v šolo pa manj znajo, ko mi, ki nismo nič v solo hodili", pravi "Proletarec". To se (Konec na 8. strani.) AMERIKANSKI SLOVENEC. 20. JUNIJA 1913. iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 18. jun. — Praznik prvo-obhajancev naše župnijske šole sv. Jožefa bo v nedeljo. To bo dan veselja za prvoobhajance in njihove starše: za prve najlepši dan življenja, ki se ga bodo spominjali svoje žive dni s prisrčnimi občutki; in za starše dan radosti, da so njihovi ljubljenci srečno dorasli do starosti, ko se poslavljajo od šole in stopajo v življenje, da postanejo njihov ponos in njihova opora v hudih urah, ki nas vse čakajo. Prvo-obhajanci — pozdravljeni! — Poslovodstvo tiskarne Am. Slovenca je prevzel spet g. Josip Klepec. Med njegovo odsotnostjo, ko je potoval po Minn., Wis. in Mich, ter obiskal svoj rojstni kraj, je g. Klepca nadomeščal g. Rafko Zupanec, pevovodja "Slovenije", kateri je izza ponedeljka uslužben v First National banki kot uradnik. — Poročena sta bila včeraj gdčna. Jennie Ivansek, stara 23 let, in g. Walter Inman, star 26 let. Poročil ju je Rev. John Kranjec, naš g. župnik. Tovariš je bil g. John Ivansek, nevestin brat in uslužbenec v tiskarni A. S., a tovarišica je bila gdčna. Mary Suklje. Novoporočenca sta odpotovala danes za tri tedne v St. Louis, Mo., potem se nastanita v Chicagi. Bilo srečno na mnogo let! —Vsi člani in članice pevskega zbora "Slovenije" so nujno naprošeni, da se gotovo udeleže prihodnje pevske vaje v torek, dne 24. t. m., zvečer točno ob 8:15 uri. Gg. predsednik in pevovodja imata nekaj zelo važnega povedati. Pridite gotovo! — G. John Stukel st., naš Radecki-jev veteran, bo obhajal te dni svoj 84. rojstni dan. Bog ohrani in obvari čvrstega veterana še mnogo let! — Gdčna. Bernardine Grahek, hčerka g. Math. Grahka, znanega mesarskega mojstra, je d'ovršila 8. razred zavoda Roosevelt School z najboljšim uspehom. / — G. Mat. Mavrin iz Browna, Iowa, je bil te dni v tem mestu na obisku svojih sorodnikov. — G. Frank Žagar, znani krojaški moj'ter na Ruby St., je dobil izvrst-negj. pomočnika v g. Jakobu Mejak, mladem izučenem kroiaču, ki biva že tlct:aj let v AVneriki in pozna skoro v e slovenske naselbine, a pravi, da je jolietska menda najlepša, ker se tukaj človek počuti najbolj domačega. — 99 stopinj vročine smo imeli v ponedeljek, dne l&. junija. To je bil najtoplejši junijski dan v zgfodovini mesta Jolieta v polstoletju. Farmarji po jolietski okolici se že boje prave pravcate suše in slabe letine, če ne bo kmalu dežja. Zlasti trpita koruza in oves, pa tudi pašniki so tako osušeni, da utegne nastati pomanjkanje mleka. — Dva smrtna slučaja vsled vročine imamo zaznamovati v Jolietu. Hrvat Anton Jurkovič, star 23 let, je delal v tovarni "United States Steel"-korpo-racije v Gary, in v ponedeljek se je tamkaj zgrudil mrtev vsled vročine in plina. Njegovo truplo so prepeljali v Joliet, kjer mu živita brat in sestra pod h. št. 200 Ruby St. — Druga žrtev vročine je bila 3 mesece stara Katrica Boban, hčerka g. in ge. Mihael Boban, 1300 Collins St. — Onesvestilo se je in bolj ali manj nevarno zbolelo vsled ponedeljkove vročine pa je še več drugih oseb, med njimi Oskar Johnson, salunar na Cass St. — Najbolj so trpeli vsled ponedeljkove vročine delavci v tovarnah, tako da so ponekod odpustili delavce domov. — Mestni odbor je v svoji ponedeljkovi večerni seji prav hudo prijemal družbe naših pouličnih železnic, ker ne vršijo svojih dolžnosti v zdravstvenem oziru. Med suhim vremenom zadnjih tednov je vsaka cestnoželez-nična kara dvigala cele oblake prahu, in tega prahu smo že vsi do grla siti, kajti po karali dvigani prah prodira nele pouličnim pešcem v nos in usta, marveč v vse hiše in prostore, ki niso zaprti — zaprti sedaj ob tej vročini! Posebno naša najlepša cesta, North Chicago Street, je trpela in še trpi vsled nemarnosti omenjenih družb. Zato je mestni odbor sedaj odredil, da se mora tudi N. Chicago St. naoljiti — ampak ne šele jeseni! — "Muha je naš največji sovražnik. Kadar je največ muh, tedaj se najbolj razširjajo nalezljive bolezni. Skrbi, da boš uničeval to zalego ti. Povej tvojim sosedom. Uničujte muhe kjer in kakor morete." Tako piše "Naš Gospodar". In prav ima. Smrt muham! — Velika avtomobilska parada se priredi v Jolietu v proslavo 4. julija. V avtomobilih se bodo vozili tudi šolski otroci, mestni uradniki in drugi. Zvečer bo pa sijajen umetni ogenj. — Štirinajst "peddlerjev" ali kros-njarjev je bilo včeraj aretiranih, ker so razpečavali svoje blago brez predpisane licence. Black Diamond, Wash., 14. jun. — Pokopali smo tukaj na Binkošti Fr. Fale. Bil je ubit v jami. Društva so se udeležila pogreba; imel sem govor v cerkvi, nad katerim se Jaka Šarlach spodtikuje. Katol. duhovnfku ni dovoljeno imeti nagrobni govor razun v slučaju izvanredne priložnosti ali potrebe. Tako priložnost sem jaz imel, ker tedaj sem imel v cerkvi vse Slovence — dobre, srednje in propalice. Za nje, ne za umrlega, je bila pridiga, ker on je ni slišal. Jaka pravi, da sem rekel: "Slab je bil tale, a vefiko je med Vami, ki ste še slabši." V resnici sem rekelT "Ko bi ta naš prijatelj, ki sedaj leži v krsti, mogel sedaj vstati, on bi nam mogel povedati, kako težko je bilo za njega dati odgovor — in on je bil boljši kakor mnogi od Vas." Ste krivo slišal, Jaka. Da je bil Frank boljši katoličan kakor je Jaka, to vem jaz in vsakdo na BI. D. On je bil dobra duša, s katerim sem se dostikrat sešel in pogovarjal; udal se je pritisku štruje, ki mu ni bila dosti pri srcu. Zato ta govor ni zadel njegove sorodnike, ali zdi se mi, da hočejo Jakovi somišljeniki vzeti celo pridigo za se, čeravno jaz na nje niti mislil nisem. To je moč vesti — Bog je Vam še dober, Jaka! Da bi bil govor za $, na to nikdo mislil ni. Ali res sociji še enega govora ne morejo imeti brez $, da mene ravno tako sodite? Obdol-žujete me tudi, da sem kolektiral za električno luč, denar pa "pobasal v svoj žep". Gotovo v roki bi ga ne nosil po celem mestu — vedeti bi Vi pa morali, da je Mr. Fr. Šara denar sprejemal in hranil, ker jaz namenoma cerkvenega denarja nikdar ne hranim sam. Kako praktična je ta moja odredba, vidite iz tega, da Vam sedaj Mr. Sara lahko pest pokaže, s katero je on sprejemal denar! Poročilo o tem "nafehtanem" denarju je že štiri mesece razobešeno na steni pri vhodu cerkve in Jaka še ni videl imena svoje žene "Mrs. R. Šarlach SOc". Električna luč, ki je že davno plačana in že pol leta gori, še Jaku ni prisvetila. Ubogi človek, ki ima oči in ne vidi, ušesa in krivo sliši! Nazadnje mi ponujate šno-fovca—Copenhagen je menda zelo dober. Vzel ga bom, vrnil Vam pa Hungarian red peper! Lahko se zanesete na to. Ne kupujte šnofovca, če nimate dosti denarja! Sedaj šale konec. Slovenci v BI. D.: Pamet! Malo nas je tu in brez ugleda smo kot "Austrijani". Mi gremo rakovo pot. Ko bi jaz bil Jaka, tega dopisa ne bi bil priobčil. Komu v dobro? Šifši svet iz tega le posnema, kako slabi da morajo tukajšnji Slovenci biti, in s tem se dobre familije odvračajo od tod. V istini je tukaj več dobrih kakor slabih ljudi. Slovenci bi tu na Pacific lahko ,imeli kaj uspeha na družabnem in gmotnem polju, ko bi se ne vjedali po nepotrebnem. Italijani, na katere mi zaničljivo gledamo, so daleč pred nami. Poglejte mesta Benton, Seattle, Tacoma, ali je tam le je-den uspešen Slovenec na trgovinskem polju? Zavist se je med naš narod tako zajedla, da drug druzega v napredku nazaj drži. Vspevajoči Slovenci so bele vrane in bi mogli povedati marsikatero britko povest o zavisti so-rojakov. Živeči med svojci, so le z največjim naporom dosegli uspehe. Mnogi pametni in zmožni fantje gredo med Amerikance, kjer živijo kot "Nemci", ker se sramujejo biti šteti med Austrijane, ki so znani kot družabno neuspešni ljudje tukaj, pa izvrstni delavci v—tlaki. Tukaj so Italijani v marsikaterem oziru merodajni, strokovnjaki in bogatini, Slovenec pa doma sedi in gleda, kako bi svojega bližnjega dražil! Otresimo se v družabnem oziru teh malenkostij — učite se tudi angleško in postanite velikodušni kakor je Amerikanec! V verskem oziru pa naj tisti, ki mislijo, da jih vera nič ne briga in da niso poklicani za nebesa, pustijo verno ljudstvo v miru in grejo sami svojo pot do zaželjenega cilja. Katoličani pa naj pokažejo, da so res verniki, ne pa veja v vetru; pokažimo, da smo Slo venci veren narod, ki je vnet za svetinje sv. vere in čast Božjo. Naš sosed ne bo dajal odgovora za nas — mi sami bomo; ne brigajte se, kaj Vam sosed pravi. Čas je kratek in svet mine. Rev. Alojzij Mlinar. New York, 12. junija 1913.—V prejšnjih letih smo bili že meseca junija vajeni aequatorski vročini, letos pa, hvala Bogu, ne tožimo. Hladna so jutra, suhogorki «o dnevi in večeri so prijetnohladni, zagorele polti na svojih licih še ne opažamo in tako nekako lahko se spi... Pesniki opevajo navadno le mesec maj in v juniju vtihnejo, letos pa jim tega ni treba. Kako so srečni 1 Zdaj pa proza. Naravnost smešno je, da se najde list, ki slavi dvajsetletnico prodajanja zlatih in zlatorumenih ur, verižic itd., jaz se bojim, da se nam vsem cela "Kranjska" v Evropi smeje. Skoro vsako drugo nedeljo imamo na redu pic-nic. Za samostojnim društvom sledi picnic podp. društva sv. Peter 22. junija v Henry Walters Elmerald park, Glen dale, L. Isl. In za tem sledi pic-nic podp. društva sy. frančiška 6. julija istotam. Starosta Rems in eden prvih pionirjev slovenskih v New Yorku g. Tassotti vodita omenjeni dve društvi že leta in leta in ako sodim po simpa- tijah, ki jih vživata v javnosti, bodo j naši rojaki in vrle naše Slovenke k | obema prišli v polnem številu. Mr. Klepec se je vrnil in poroča nam o starokrajski draginji. Večerja in štiri krone! Per Baccho! V domovino nikoli več! Ameriški steak je ipak ceneji. Piše tudi o vojaški vežbi. Da, da, tako je, dragi in verujte mi, da zasluži izmed tisoč odsluženih voja-; kov 999 že tu na zemlji nebesa, ker pretrpeti so morali več, kakor se mnogim^ niti ne sanja.... In ona pesem "kako je lep vojaški stan" preklicano pretirava, kaj ne da, vojaki? Izvzeti moram le "feldwebel"-ne, ki so le dva meseca "komis" seveda samo gledali, a ipak dosegli "generalsko porto"... Ivan Adamič. Willard, Wis., 15. jun. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Zelo redki so dopisi iz naše naselbine. Vzrokov je seveda dosti, ker noči so se izdatno skrčile, ob solnčnem svitu je pa itak zmerom kako drugo delo tukaj na farmi, ki se bolj izplača, kakor po papirju praskati; v nedeljo pa tudi lepo pristoja počitek v hladni senci. V društvenem oziru smo 4°bro Preskrbljeni, imamo dve podporni društvi: prvo je dr. sv. Družine, spadajoče v K. S. K. J., katero je pristopnino izdatno znižalo, tako da se vsaki lahko prav z malimi stroški zavaruje proti nezgodam, ki smo jim vedno izpostavljeni; drugo društvo spada v S. N. P. J. Obe dr. dobro napredujeta. Naša občina letos tudi vse drugače napreduje kakor prejšnja leta pod tujerodnim vodstvom. Ceste se prav pridno gradijo na vse strani našega towna, in marsikak rojak, ki je že čakal cela leta na milost tujerodnega vodstva naše občine, bo letos dobil cesto do svoje zemlje, katera bo tudi več vredna; in če bo naša občina o-stala pod spretnim vodstvom slovenskega župana g. Ignac Česnika, se bo naša okolica izdatno spremenila v par letih; upamo pa, da bo naša občina vedno ostala v slovenskih rokah, ker je nas dovolj, da lahko zmagamo pri vsaki volitvi. Vendar bi bilo pa želeti, da se tukajšnji rojaki, kateri ga še nimajo, požurijo za državljanski papir, ker to je zelo koristno za vsakega posameznika. G. John Zalar je nastavil novo trgovino v svojem novem poslopju na \Vil-lardu. Novemu podjetju želimo obilo sreče. Danes smo imeli tukaj slavnostni dan prvoobhajancev, in precejšno število dečkov in deklic je prejelo sv. zakramente. K sklepu pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca, listu pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Frank Perpvšek, zss.t. Am. Ženska nadomestna rezerva na Francoskem. Gospa Jane Dieulafov je na Francoskem editia ženska, ki sme nositi moško obleko. To dovoljenje si je pridobila za svoja znanstvena izkopavanja v Perziji, ki so bila jako uspešna. Dama je pa splošno znana tudi zato, ker se je svoj čas v francosko-nem-ški vojni borila na strani svojega moža. Že tedaj ji je prišlo na misel, ,da bi se ustanovila ženska nadomestna rezerva, in sedaj je to svojo misel v obliki predloga predložila francoski vladi, ki se je zanj takoj zavzela. Ne gre pa pri tem predlogu za to, da bi se ženske borile v vojni, marveč le za to, da se vse moške moči v vojni upravni službi in saniteti nadomeste z ženskami in tako za borbo v fronti pridobi novih moči. Na tej podlagi se bo sedaj na Francoskem tudi res organiziral "Ženski bataljon". Nemci seveda tudi v tem oziru ne bodo hoteli za-ostati za Francozi in je ta stvar tudi pri njih že na dnevnem redu. Kako je prišel na dan zadnji rimski škandal? Velikanske goljufije pri zgradbi nove justične palače v Rimu je spravil na dan časnikar Renzo Rossi. Povod k temu je pa dal član rimskega kasa-cijskega dvora Tofano, ki je Rossija, ko ga je bil prišel prosit za podatke o novi justični palači, jako neprijazno odslovil. Rossiju je namreč nekoč manjkalo gradiva za list in na misel mu je prišlo, da bi kaj napisal o novih zgradbah v Rimu. Podal se je k To-fanijul da bi mu dal potrebnih podatkov o novi justični palači. Tofani je Rossija takorekoč zapodil, češ, kaj se on razume na številke. Časnikar je bil užaljen in porodil se mu je sum o čistosti računov pri justični zgradbi. Začel je stvar zasledovati; nekega dne se je vspel na oder pri zgradbi justične palače in začel pogovor z nekim delovodjem. Vprašal ga je: "No, kdaj boste pa že vendar enkrat dovršili to stavbo?" "Nikoli!" se je glasil odgovor; "dlje ko trpi, več se zasluži. I.e poglejte onole čelo; stalo je že milijon. Postavili smo ga in podrli, pa zopet postavili. To stane čas in denar in država je dober plačnik. In poglejte tistole apnenčevo kamenje. Na vseh straneh je umetno izklesano, čeprav bo le od ene strani vidno. Samo da dlje traja in se več zasluži! Zanamci bodo pa nekoč občudovali vestno in natančno delo svojih prednikov..." Rossi je vedel za prvo silo dovolj; šel je in napisal članek in tako sprožil kamen, ki na svoji poti v dolino riše vedno globljo in strahotnejšo sled. Pokliče ga k sebi. — "V Egipt greste, čestitam! Slaba dežela. Prosim pa vas za uslugo! Zadnje čase ne slišim govoriti o kaj drugem, kakor o mumijah. Nobene še nisem videl, to me jezi, tak sem, kakor gos. Ali bi mi hoteli prinesti eno?" — "Na mojo besedo, general," reče hitro pribočnik. Kmalu pride častnik z Egipta nazaj.— "Kaj je z mojo mumijo?" vpraša general. — "V veži je!" — Dva vojaka jo prineseta v sobo. Odvijeta jo. Augereau se skloni nad njo in si jo natančno ogleduje. Naenkrat plane kvišku in zakriči nad ubogim pribočnikom: "Kaj se norčujete iz starega generala? Ta mumija je vendar mrtva !" General Augereau in mumija. General Augereau (govori: ožro) >e bil sicer jako hraber, a v zgodovini starega vet« je bil kaj malo doma. Neki njegov pribočnik gre v Egipt. Zakaj se prepirajo zakonski? Pod tem naslovom je priobčil nek Amerikanec svoj originelen dnevnik. V njem zagotavlja, da je živel s svojo ženo v najsrečnejšem zakonu. Pet let jo je snubil. Ko sta se vzela, sta se sprla takoj prvi dan. Sklenil je, da bo v poseben dnevnik zabeležil vse prepire s svojo ženo. To je delal petnajst let in sedaj je obelodanil svoje biležke. Med drugim omenja sledeče vzroke in število prepirov. Ker jed ni bila pravočasno pripravljena, se je spri z ženo 1689krat. Ker je po ženinem mnenju izdal preveč denarja, mu je ona to očitala 1252krat. Zato pa ji je on očital 1631krat, da izdaja preveč denarja za obleke in lišp. Ker je prišel mož z umazanimi čevlji v sobo, ga je žena oštela 825krat; ker se mu žena ni smilila, ako se ji je kaj hudega pripetilo, ga je ozmerjala 530krat, 16krat,pa, ker ji ni hotel verjeti, ko mu je zagotavljala, da bo še isti dan umrla. Ljubosumna je bila žena samo trikrat a je bila takoj zopet dobra. Najhuje pa sta se skregala takrat, ko je ona z britvijo začela parati neko staro obleko. To je moža tako razkačilo in sta se tako sprla, da je žena vsa objokana rekla, da se vrne sedaj k svojim staršem in ji nihče tega ne bo ubranil. On ji je pa v svoji razkačenosti rekel, da ji tega noče braniti. Ko pa je začela spravljati skupaj svoje reči, da odide, se je obema jeza uhladila in sta kmalu drug drugemu za trdno prisegala, da hočeta vse odpustiti in pozabiti. Kljub vsem tem tisočerim prepirom in pre-pirčkom pa vendar zagotavlja mož, da sta se vedno ljubila in zelo srečno živela. To se je pokazalo prav posebno takrat, ko je žena nekoč zbolela. Sredi noči je tekel dolgo pot do zdravnika in je čul potem pri ženini postelji šest dni in šest noči nepretrgoma kakor najboljša usmiljenka. Turški pogreb, zanimiv opis in sliko priobčuje zadnja štev. "Slov. Ilustrovanega Tednika"'. Razun tega vsebuje še slike o velikanskem požaru v Požunu, o predaji Ska-dra mednarodnim četam itd. "Slov. llustrovani Tednik" naj bi čital vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Naročite si ga, razširjajte ga! Izbruh ognjenika. Seward, Alaska, 13. jun. — Pravkar naznanjeni jzbruh iz četverih žrel vulkana Katmai je manj silen nego lani, dasi nosi močan zapadnik čez kraj Seward velike množine dima in žve-plenih par. Kot silnejši se opisuje po potnikih poštnega parnika "Dora" izbruh ognjenika "Shishaldin" na Uni-mal Islandu. Ogromen zubelj se je dvigal iz vulkana proti nebu in velike množine pepela so padale na pokrajino, ki pa ni obljudena. Morivec Šefketa paše? Carigrad, 13. jun. — Bitka v malem se je vršila danes med oddelkom policistov in nekim Zio. Ta je baje eden morivcev vojnega ministra. Zia se je v neki hiši zabarikadiral in je streljal na zasledovavce, katerih je mnogo ranil. Nazadnje je tudi njega zadela krogla, ki se utegne izkazati kot smrt-tonosna. Ima dobro slast Dobro slast ima vsak človek, ki rabi vedno zoper želodčne nereduosti Severov želodčni grenčeč (Severa's Stomach Bitters) kateri se priporoča zoper razne želodčne neprilike. Cena $1 Pred kratkim smo prejeli sledeče pismo: "Zelo sem zadovoljen s Severovim želodčnim grenčecom. Imel sem slab želodec, ter nisem smel uživati mesa. Nisem mogel prebavljati jedil, ter sem mogel vedno rabiti odvajalne leke. Po rabljenju Severovega želodčnega grenčeca sem popolnoma ozdravel in sedaj imam dobro slast ter se dobro počutim." EDWARD N0WAK, Crescent, Ohio. Sedaj lahko spi Tsi, ki so nadlegovani z nespečnostjo, nervoznostjo ali z raznimi drugimi živčnimi neprilikami, bi morali rabiti Severov Nervoton ki je tonika in liraua za oslabelo živčevje. Cena $1. Čitajte sledeče pismo: "Povem vam, da mi je Severov nervoton poni a* gal v moji živčni neprilikl. Sedaj lahko spi"1 in moja dušna potrtost je popolnoma izginila-" A. G4HRAY, Bordulac, N. Dak. Na prodaj so v vseli lekarnah. Kadar kupujete zdravila* recite izrečno, da hočete "Severova". Ne vzemite drugih* Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W.T. Severa Co. "v6 SALAMONOVI RUDNIKI. Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M. Afrikanska' povest. Cena broš. K 1.60, v platnu K 2.40. —o— Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati se s čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetovno znan, ker zna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozi in skozi prepletene z najbolj čudnimi dogodki, tako izborno naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev., mimo katerih pelje čitatelja. Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih se izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra. V tej povesti s čudovito spretnostjo in zanimivostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja naj-preje s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez gore pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih nc pogine med potom, v deželo, kjer se nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocenosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva zato jo priporočamo. Dobi in naroča se v "Katoliški Bukvami v Ljubljani". Ste li kupili lepo temnovišnjevo obleko za svojega dečka?__ Imamo je pri nas veliko zalogo i*1 posebne cene za dečke; pa tudi da* mo z vsako obleko Zastonj ta ves teden par finih "Long Wear" nogavice in lep močan pas z vsako obleko. Najbolje je, da pridite jutri in kupite oblek o. THE EAGLE N. CHICAGO ST. Ker se dobe bolje obleke za i---: denarja iz stare domovine. — Stavbna sezona letos v Ljubljani •j1 kaj živahna. Edini mestni del, ki dela v tem oziru izjemo, je oni ob novi cerkvi sv. Jožefa. V ulici stare Pravde si gradi novo hišo notar g. kruntar iz Ribnice; za novo cerkvijo, v dr. Zarnikovi ulici, pa si je sezidal Pfof- dr. Ilešič krasno vilo "Vladimir". "~Ko bo omenjeni del Ljubljane zazidan, bo v kras mestu. ~~ Predrznost nemškega šulferajna Presega letos že vse meje. Poročalo :Se Je, da je pričel pošiljati šulferajn Ce'o odločnim slovenskim županom Prošnje za podpore in apelira na njih narodno zavednost". Sedaj pa se po-r°ca, da nemški šulferajn pošilja zadaje dni enake prošnje na narodno ču-eco duhovščino. Poleg prilaga zbir-Pohvalnih pisem nemških duhovnikov. Ali vedo ti "duhovniki", da je šulferajn prijavil svoj pristop k društvu "Deutsche Jungmannschaft", ki 0ni Popolnoma na ateistični podlagi? ' ~~ državna policija na Viču. Vič, maja: Od dne 2. maja posluje tu državna policija. Z g. načelni-7jm. !e nastavljenih tu devet mož. daj šele vemo, da je bil skrajni čas, smo jo dobili. Vsi miroljubni ob-cani smo se oddahnili po prihodu varnostnih organov. To se je videlo na dan procesije, ker se je vse tako lepo :.n "^moteno vršilo; to se vidi ob pogrebih; to se zlasti čuti ponoči v gostilnah in na cesti. .To čutijo zlasti osedanji razgrajači, katerih ni bilo ®ogoče prej ugnati. Izpočetka so mi-sll'i, da se bodo z gg. stražniki igrali mance", a so se prepričali, da gre tu res. Enkrat je bilo kar šest takih rokarjev v Marinčičevi kleti, v ne-eijo večer so se pa zopet štirje notri ®dili. Tudi mi smo veseli prihoda c- policije. Opustitev nekaterih davkarij na 7-ranjskem. Kakor se poroča, se v o&lednem času opuste naslednje tri avkarije na Kranjskem, in sicer v rziču, v Kranjski gori in najbrž tudi * Ilirski Bistrici, torej tam, kjer ni po-'ticnih uradov. Ta opustitev se utemeljuje s tem, da je vsled nove odred-v °e, vsled katere stranke plačujejo svoje davke naravnost po poštnih polož j^cah, promet v posameznih davkarijah precej olajšan. v— Razpust gp spe da rs k eg a odbora- v "tiari j i. "Deželni odbor' je razpustil v soglasju s c. kr. deželno vlado gospodarski odbor v Šmariji pod Ljubljano, er so se pojavile pri upravi ondotne-v°^°voda razne nerednosti in ker j "Prava sploh ni vršila v zakonito bil tlP^.ariem zmislu. — Nepravilno je dom VS'CC' česar se bodo volitve ura "van "> ra^ve'javile. — Začasno oskrbo-<}a Vaskega premoženja in vodovo-£e|nP.revzanie gerentom imenovani de-sed '-,nadoficijal Fran Kristan s pri v g Ed- Šimnicom, kaplanom S(,.,marij' in Janezom Zavirškom, po estnik- v'oljen poseben vodovodni od- zav la istotam. .•n^°Vi- zapori v Ljubljani. Dr-a Policija je najela v justični pa . , J waJvia v i'" ljU(j. celic, v katere bodo zapirali hiši']^ara.d' Policijskih prestopkov. V Tj,-' Jer je ravnateljstvo nimainnam-d°volj prostorov. ljut].^ramatičnemu društvu je dovolil ' redn "občinski svet 32,000 kron e ln izredne podpore. bii7 £uhovniške vesti.' Umeščena sta ' »Qiit ' jnaja: g. Anton Abram, eks žUpn.v Šempetru na Notranjskem, na ni U'J0 Košano; g. Franc Vovko, žup-na js, yite,j v Šempetru pri N. M., etQ]ni°, žuPnijo. — G. Luka( Smolnikar, ni, j 1 bo'j slabo, Ob petih l>od0v lmamo črno kavo, pa je bolj m -0pli vodi- ob n- uri ima" in zvečer ob 6. uri zopet l^ecgj lV°' Kakor vidite, nas imajo '^d ita-na trdem. Človek bi si sicer '! .pil za sv°j denar, a kaj, ko a dr-fr)St!lnah in kantinah tako strašni. da nimate niti pojma o ni.'. ^ crPflcgs"-vojaki imamo že % ijCLSe.c vedno žaklje na rami, ka-"lij v UC *n prenašamo blago z hoj iniaKacine in šotorj. Ves čas t)' C la<'ja za 'adj° in vozile bla-> j,.'"1 dnevom, noč za nočjo JM»ti » to bla8° prevažati in raz-'iko . Sedaj je vendarle to delo ne- j'-^Oin ''rentihalo. Prenočujemo pod Po hi"1 platnom, požirat smo pa spali, "a t klcteh> Najbo,j s'eda-°> da ne pijemo slabe vode; "led niaršom vodo pije, je kaz- i van, \r j«. ks'aba Je sploh v Dalmaciji ze-'°r na i!-1 n' v vsakem grabnu, kako re?-ranjskem. Veliko vojakov, «d t,. Ccni> si je nakopalo bolezen 1 k0tl v?de, ki jo bo marsikdo čutil 1,1 PrišV'vljenja- V Prv»b časih, ko 11 dol, so se vršili med vojaki in častniki pogostni samoumori. Danes so že precej ponehali. — Smrtna kosa. V Radovljici je nenadoma umrl g. Franc Pavlošič, nadpoštar. — V Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem je umrl g. Rikard Schrey, c. kr. višji poštar itd. v Lescah, star 58 let. — V Ljubljani so u-mrli: Marija Rihar, delavčeva žena, 43 let stara; Ivana Traven, užitkarica, 66; Franc Perčič, zidarski pomočnik, 43; Ivana Šebenik, hišna posestnica, 80; Elizabeta Graul, gospodinja, 81; Marija Terček, kajžarica, 45; Marija Jaklič, kajžarjeva hči, 35. — Samoumor. 63 let stari posestnik Josip Valenčič iz Spodnjega Bitna pri Škofji Loki je dne 24. majnika t. 1. očividno v samomorilnem namenu iz-pil oetovo kislino, na kar je čez tri dni umrl. Neznano je, kaj ga je gnalo v smrt. — Uboj. V Ovničkovi hiši v Malem Slatenku pri Novem mestu je včeraj dopoldne ubil Janez Ovniček svojo ženo Nežo. Vzrok so dolgoletni medsebojni prepiri. Ko sta se začela včeraj dopoldne zopet prepirati, je vzel Ovniček kladivo za kamenje tolči, u-daril z njim ženo parkrat po sencih, tako da je bila žena v par minutah mrtva. Nato je Ovniček zaprl hišo in šel na vas povedat ljudem, da je ubil ženo in nato odšel v Novo mesto k sodišču, kjer so ga zaprli. — Tatovi. Večja tatinska družba, ki tudi vlamlja, se potika po gozdih krog Drage in Loškega potoka. Prebivalstvo je prestrašeno. Orožniki so že delj časa na lovu. Aretirali so doslej dva sumljiva tujca. -— Samoumor. Skozi okno svojega stanovanja je skočil 37 let stari posestnik Jakob Pristav v Bregu, okraj Radovljica, osem metrov globoko, in obležal mrtev. Pristov zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Pristov je bil strasten alkoholik. — Polajnko se je pritožil. Kakor poročajo, se je Polajnko zoper sodbo porotnega sodišča, v kateri mu je bila naložena šestletna težka ječa, pritožil, in sicer samo zaradi previsoke kazni. Pritožba gre na c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu, ki ima presoditi, ali je kazen res previsoka ali ne. Krivdo-rek je s tem pravomočen in je vsled tega Polajnko kazen tudi že pravilno nastopil. ~ Cesarja, žalil Anton Pgdboj, 62-leon delavec iz Planine se ze oa mladih let po svetli klati. Ker se mu ne ljubi delati, preživlja se z beračenjem. Dne 30. aprila t. 1. okoli 1. ure popoldne je prišel tudi na dvorišče žrebčar-ske vojašnice v Selu. Hotel se je podati v kuhinjo, kar mu je pa četovodja zabranil. Obdolženec ga je prosil za kak milodar. Vojak je čutil, da diši po žganju in mu je odvrnil, da nima denarja odveč, nakar je Podboj izustil besede, ki vsebujejo žalitev cesarja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe. — Izpred ljubljanske porote. (Otepe zažgal.) Na zatožni klopi je ondan sedelSlletni Janez Perne, oženjen pekovski mojster v Repnjah, zaradi hudodelstva zažiga. Obdolženec, ki je precej žganjepitju vdan, ravna jako slabo in osorno s svojo družino, zlasti v pijanosti grozi, da bo vse pobil in zažgal. Njegova žena, ki je lastnica hiše in zemljišča, je jako varčna gospodinja, kar obdolženca posebno jezi. Na veliki četrtek mu je dala žena 10 kron, da bi šel k sosedu po otepe. Obdolženec je šel. Ko je pa otepe domu pripeljal, se je dozdevalo ženi, da jih je premalo za ta denar. Na moževo pripombo, da je pri sosedu še 2 kroni dolžan ostal, se je žena razjezila, misleča, da je od izročenih mu 10 kron dve kroni zapravil. Obdolženec, ki je bil za nekim zidom skrit, je to slišal, kar je dalo povod hudemu prepiru. Mož, ki se je čutil neprizadetega, je zagrozil, da bot>> marveč le z božjo pomočjo. Ako pa se je razširjala naša vera z božjo pomočjo, mora biti prava vera. Poglejmo najpoprej dokaze, ki nam pričajo, da se je naša vera res čudovi-razširjala. Te dokaze morejo o katoliških duhovnikih poslu šati drugega nego krivično in izlagano grdenje duhovnikov. Taki so tudi nekateri Slovenci. "Le po farjih" tako kriče, ne da bi vedeli zakaj; kadar pa lakot pritisne na njih želodec, oglase se pa najprej« in najraje v župniščit Zakaj, Zavrtnik? Protestantski profesor Harden piše "Ali moremo tajili dandanes, da se imamo za omiko papežem in duhovnikom zahvaliti toliko, da ne moremo povrnili? Ali moremo reči, da so menihi, izmed kterih je eden slikal, drugi VELIKI SLEPARJI. Proletarec in Gl. Sv. sta že mnogokrat pisala, da' se je živenje samo od sebe razvilo iz blata, človek pa iz živali. Njih trditve sem korenito ovrgel, zajedno pa prosil Ahasvere, Kon-deža, Sajovica, Skubica, Majerja in nadopičarja Zavrtnika, naj pokažejo boljše dokaze za svoje trditve. Oglasil se je dozdaj samo Skubic in dokazal, da se je živenje brez Boga razvilo iz blata. Njegov dokaz se glasi: Nek duhoven je grešil —in v tem, glejte, je neovrgljivo dokazal, da se je živenje izcimilo iz blata. Dokazal je pa tudi, da se je človek razvil iz živali. Ali veste, kako je to dokazal? N. N. menih je grešil — zapisal je v Gl. Sv. in s tem je svojim brbljavim naročnikom dokazal, da se je n. pr. Zavrtnik razvil iz opice. Vidiš, kako ta duševna revšeta znajo — slepariti lahkover-neže in nevedneže! Kdo pa more verjeti, kar pišejo ti lažnjivi tiči o duhovnikih? Kedar kak brezverski in afinjski socijalist oskru kako deklico, chicaški nadopičar Zavrtnik kar mesto imena "socijalist zapiše "župnik", in umazan članek zoper duhovnika je zverižen. Večjega in podlejšega lopova in prevaruha je teško najti kakor je Zavrtnik, ki živi od žuljev mnogih katoličanov. Laži in izmišljotin o duhovnikih ta afinjski capin v hipu skrotoviči. Koliko, kp liko duhovnov je po krivici obdolženih in osumljenih! Ta veliki francozki socijalist Fla-chon, ki izdaje list: Lanterne, je zapeljal mnogo deklic; strastno pa napadal duhovnike, posebno duhovnika Santol, ki je z največo požrtvovalnostjo nabi ral po cestah osirotele otroke, dajal jih v vzgojo družinam in jih izkušal narediti za koristne ude človeške druž be. A protikatoliški listi, posebno "Lanterne" so ga strašno napadali in mu podtikali grde namene. On pa je liste tožil in dobil nič manj nego 15 pravd proti svojim obrekovavcem; ne kateri listi so se zbali in začeli prekli cavati, poleg drugih tudi "Lanterne" ki je preklical tako-le: "Pred nekaj časom smo objavili gotove reči, ki zadevajo duhovnika Santol. Poizvedovali smo ter našli, da so naše obtožbe napačne"in da ni dvoma, da je duhovnik Santal poštenjak. Prepričali smo se, da njegovo podjetje je človekoljubno delovanje, čegar namen je zelo vzvišen; da ta gospod vsako leto celo četo zapuščenih otrok iztrga bedi in pohajkovanju, jih privadi na delo in usposobi, da si zamorejo pošteno služiti svoj kruh."( Croix in Koeln. Volksztg. 25. marca 1912.) Seveda, če bi se ne bil ta umazani časopis zbal sodnije, preklical bi ne bil nikdar in duhovnik bi ostal umazan. A kdo naj toži berače, sodnije stanejo denarja? Ne ostaja drugega nego ostati umazan ! Pošteni socijalističili list 'Zimmcrer' (št. 11, 1912) je krepko pokaral umazani socijalistični list: Grundstein, ki laže in slepari kakor Prolet. in Gl. Sv. "Manj zvijače, več odkritosrčnosti... Poštenost vodi k vzajemnemu sporazumu in k vkupnemu boju proti izko-riščevanju, ne pa smrdljive laži." je narastlo prebivalstvo na 160 mil podanikov. Pomnožilo se je v teku 13 let za 31.3 milijona. S takim naraščanjem se ne more nobena druga evropska država ponašati. Kakšen pomen ima to ogromno naraščanje Rusov v gospodarskem in vojaškem ozi-ru. je lahko uvideti. V Rusiji je danes 6.41 milijona porodov, a umrje jih na leto le 3.94 milijona na leto. Tako narašča rusko prebivalstvo na leto za 2,-464,000 duš. Potemtakem bi narastla Rusija že približno v prihodnjem desetletju na 200,000,000 prebival. To je tisto, zaradi česar njeni nasprotniki tako hite, da bi prej izzvali odločitev v velikih političnih in gospodarskih razporih. Od onih 160 milijonov prebivalcev jih pride na evropsko Rusijo 116.5, na Poljsko 11.67, na Finsko 3.01, na Kavkaz 11.39, na Sibirijo, ki ima še nepregledna, tako razsežna zemljišča, da bi, obdelana, lahko zalagala s pridelki vso Evropo, pride le 7.87 milijonov in na srednjo Azijo 9.63 milijonov prebivalcev. Uvaževanja vreden pojav v poslednji dobi je tudi rapidno naraščevanje ruskih mest. Tako je' narastel Petrograd z 1,267,013 prebi-1 valcev leta 1897. na 1,907,708 leta 1909, j torej približno za milijona duš. Mo- 1 skva z 1,035,664 na 1,481,240, Varšava z 638,208 na 895,900, Odesa z 405,041 na 520,000 prebivalcev. Prav po ame-rikanskem načinu je zrastlo samo o-brtno rusko mesto v zapadnem kotu ruske Poljske, Lodž. Leta 1871. je štelo mesto Lodž 39,078 prebivalcev, a leta 1909. pa 400 tisoč duš, to je v 38 letih desetkrat toliko. Leta 1871. je bilo v Rusiji le šest mest, ki so imela več kakor 100,000 prebivalcev, dandanes pa že 19; leta 1897. 11 mest med 50 do blizu 100,000 prebivalcev, danes pa 38; leta 1871. je bilo mest med 20 do 50 tisoč prebivalcev 57, a danes 118; leta 1871. mest med 10 in 20 tisoč prebivalcev 144; zdaj pa že kar 315. Vseh mest v Rusiji je danes 3552 in poleg teh 724.635 vasi! Kako presega še danes rusko kmetiško prebivalstvo meščansko, je razvidno iz dejstva, da živi v Rusiji 135.9 milijona kmetiških podanikov, pa samo 24.1 milijona meščanskih prebivalcev; kmetiško prebivalstvo tvori torej 86.5 odstotka, mestno pa 13.5 odstotka vsega prebivalstva. Takih odnošajev ni najti v nobeni drugi evropski državi in ti kažejo tudi, kakšen neprecenljiv pomen ima rusko poljedelstvo za Rusijo. In baš pretežno poljedelstvo je najugodnejše poroštvo za bodočnost Rusije, za njen razvoj in njeno moč. Kapucinski red je razširjen po celem svetu in obstoji iz 54 redovnih pokrajin, v katerih živi 5302 duhovnikov, 1122 klerikov, 244 novincev, 2955 bratov lajikov, 240 kandidatov in 176 redovnih tretjerednikov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseh delili sveta, kjer deluje 698 misijonarjev in 255 lajikov. Kapucini imajo sedaj enega kardinala, 6 nadškofov in 16 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zelo v časti in imajo na slovenskih tleh sledeče samostane: Celje, Lipnica, Krško, Skofjaloka, Celovec, Gorica in Sv. Križ na Vipavskem. Največja mesta na svetu. Po izvest-jih zadnjih ljudskih štetev je na vsem svetu skoraj 60 mest, ki imajo več kakor pol milijona prebivalcev. V Evropi jih je največ, namreč 29, v Aziji 18, v Ameriki 10, v Avstraliji 2 mesti. Pravih orjaških mest z nadmilijonskim prebivalstvom je na vsem svetu 20, in sicer so sledeča, razvrstena po visokosti prebivalstva: London, New York, Paris, Tokio, Chicago, Berlin, Dunaj, grad, Philadelphia, Buenos-Aires, Ri° de Janeiro, Kalkuta, Bombay, Peking, Sinangfu, Kanton in Osaka. V teh mestih prebiva ogromno število ljudi, namreč nad 38 milijonov. Izgredi na dunajskem vseučilišču. Dne 19. majnika t. '1. opoldne so se nemški nacionalci na dunajskem vseučilišču zopet stepli z judovskimi vse-učiliščniki. Dijaki so bili oboroženi z volovskimi žilami, palicami in z drugim pretepalnim orodjem. V klobuke so natlačili cunje in bombaž. Nad eno uro sta si stala nasproti sovražna tabora. Ob 1. uri popoldne so pričeli metati prva gnjila jajca, zmočene cunje itd, ob 2. se je pa pričel splošen pretep. Jude so nemški nacionalci vrgli iz avle. Nemški nacionalci 50 zbrali klobuke in palice, ki so jihju" dom iztrgali in jih pred vseučiliščem zažgali, gromado je pa policija poga* sila. Policija je devet pretepačev aretirala. os. Klepec Javni Notar v uradu zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 9—12. ure. 1006 N. CHICAGO STREET JOLIET, :: ILLINOIS Kadar hočete urediti kako zadevo v stari domovini (glede dedščine ah posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino. /* Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj. Časopisje v volilnem boju v Avstraliji. V Avstraliji se bodo v kratkem vršile volitve ter bo topot prvič stopila v veljavo postava, ki določa, da mora vsak volilni članek pisec podpisati. Kuharica zadela glavni dobitek. Glavni dobitek ogrskih hipotečnih srečk v znesku 300,000 K je zadela kuharica Elizabeta Nyari. Nyari je takoj pustila službo in si namerava predvsem privoščiti nekaj tednov počitka. Princ Arzen Karagjorgjevič se poroči z neko milijonarko. "Daily Mail" poroča, da se je brat srbskega kralja Petra, princ Arzen Karagjorgjevič, zaročil z amerikansko vdovo Prott, ki ima 70 milijonov premoženja. Norost na višku. Sufragetke so bile sklenile, da odvedejo enega izmed ministrov v avtomobilu, ga vtaknejo v žensko obleko "in dajo od posebnega 'sodnega dvora" obsoditi na tri leta prisilne ječe v skritem kraju. Policija je za ta načrt izvedela in ga seveda preprečila. Koliko je kmetov? Vseh kmetov je na Ogrskem 70 odstotkov vsega pre bivalstva, v Avstriji 61, v Italiji 59, na Ruskem 58, na Švedskem 50, na Danskem 48, na Irskem 45, na Francoskem 43, na Nprveškem 41, v Združenih Državah 36, na Nemškem 35, v Švici 31, Belgiji 21, na Škotskem 19 in na Angleškem 9 odst. Žensko gibanje na Turškem. V Turčiji se zadnje čase močno širi žensko gibanje. V Carigradu izhaja list, katerega urejujejo same ženske. List se imenuje "Ženski svet." Tam pišejo: Me branimo svoje pravice, kakor moremo in prosimo žurnaliste, naj pustijo prosto pot našemu gibanju. Moški so z nami delali vedno slabo in so napra vili iz nas sužnje. Pričakujemo odpo-moči za trpljenje tolikih, dolgih leti to naglo razširjala, i e cloKaze nam j daje sv. pismo, sv. očetje in paganski; prepisaval, tretji rezljal dolgo let zgodovinarji. j svoji celici, bili postopači in pohotne- Dejanje apostolov nam pripoveduje, Ali moremo reči, da celibat ni da se je takoj na prvo binkoštno ne- | ,|rUgCga kakor prazna laž in hinavšči- deljo po pridigi sv. Petra spreobrmlo lla? A]j ,memo reii) j., se v ;ZBOve(j. niči pase le poželjivost? Da je vsak 3000 j udov, po drugi pridigi i>a 5000. Isto dejanje apostolov nam pravi: "Beseda Gospodova je rastla; in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi velika truma duhovnov je bila veri pokorna." Že takoj v začetku krščanstva so bile verske občine v Damasku, Antiohiji, Efezu, Aleksandriji. Sv. Peter je pisal svoj prvi list "vernikom v Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji." Ta list je bil pa pisan komaj trideset let po Kristusovi smrti. Sv. apostol Pavel je naslovil svoja pisma na vernike najbolj obljudenih mest v Aziji in Evro- jezuit potuhnjenec in malopridnež? Da rimska duhovščina, če izmed 100 duhovnikov tu in tam v težavnem življenju eden greši, zasluži le zasramo-\ an je in sovraštvo? Ali je to tisti plemeniti napredek, v katerem mi prote-stantje naprej korakamo? To je le zoprni prepir, brezuspešen trud, ki nas ne privede naprej niti za en čevelj. (Čuješ Zavrtnik in Konda?) Črna četa duhovnikov se na svoj način bori, ne da bi hlepela po denarju in po leni zložnosti, le za blaginjo bližnjega in najoddaljnejšega. Če tudi si proti rim- VELIKANSKI GOSPODARSKI RAZVOJ V RUSIJI. Rusija se je gospodarsko tako povzdignila, da se pred nekaj leti o tako orjaškem razvoju nikomur niti "sanja lo ni. Po rusko-japonski vojski in po notranjem nemiru je zadela rusko poljedelstvo in obrt tako strašanska kriza, da so Rusiji njeni klevetniki za ne kaj desetletij napovedovali popoln gospodarski polom. Ali Rusija je osramotila svoje sovražnike s svojim naglim vse6transkim razvojem, da se njo, izvzemši Anglijo, ne more primerjati nobena druga država v Evropi. Neizčrpna sila ruskega življa, previdnost vlade in pozornost dume vodijo Rusijo više in više. Že velikansko naraščanje prebivalstva priča o njeni neizčrpni gospodarski sili, zakaj to naraščanje bi ne bilo mogoče brez bogatih gospodarskih virov. Prvo vesoljno štetje ruskega prebivalstva se je vršilo dne 9. svečana 1897. leta in se je naštelo 128.79 milijonov duš, a leta 1910. E. Wunderlich Granite Go. 804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILt^ Velika zaloga spomenikov-^ Naše podružnice s«' Bethania iu Ressureetiofl Cemetery bli*1 •Summit, Cook C®-iu Naperville, I'1' Chicago Phone 949-N. W. Phone 94? | Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P pismeno. Vse ulogc pri nas so absolutno varne, nadzorstvom zvezne vlade. Naša banka je P°° Mi imamo slovenske uradnike. Celo Grki proti "Reichsposti". Zastopnik grške vlade v Solunu, g. Rak tivan, se je pri c, kr. avstrijskem generalnem konzulu v Solunu pritožil proti poročilom dunajske "Reichspo-šte" iz Soluna in zapretil, da bo ko-respončlenta tega lista iz Soluna spodil, ako bo nadaljeval s svojimi pristranskimi poročili. Krščanstvo v nemški armadi. Znana katoliška revija "Ilochland" poroča v svoji zadnji številki o novi knjigi, ki obravnava pomen nemške armade kot kulturen faktor. Dotično delo po-vdarja prav jasno, da mora biti vojaštvo prepojeno skozi in skozi s krščanskim duhom. Da pa imajo vojaki vedno vzgled pred seboj, pravi knjiga, se morajo vojaški predstojniki, posebno kompanijski komandanti, vedno tako obnašati, da vojaštvo nikdar ne dvomi o njih dobrem krščanstvu, posebno pa morajo odstraniti vsak vpliv, ki bi vtegnil znižati v moštvu spoštovanje do vere ali spraviti moštvo v kake verske konflikte. The Joliet National \ Bank j JOLIET, ILLINOIS S Kapital in rezervni j) $400,000.00. ROBT. T. KELLY.jn^fe. ^iit \ CHAS. G. PEARCE, Joliet Citizens Brewing Co North Collins St., Joliet, 111. Fi-jte "ElIk. Brand" pi^f | Izdelovalci niyboljšega piva sodčkih in stekleni«^ K. S. K. JEDNOTA Njegov najtežavnejši pot Za A. S. priredil Rev. P. F. R. Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. Podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholra, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St.. Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 19353 Anton Tomažin, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19354 Henry Juričič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19355 Andrej Miller, roj 1875, zav. za $500, 5. razred, spr. 11. jun. 1913. j. Dr. št. 117 članov. * društvu sv. Cirila In Metoda 8, Joliet, 111, 19356 Matija Mohar, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. jun. 1913. Dr. št. 101 člana, društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 19357 Alojz Verbiščar, roj 1897, 2av- za $1000, 1. razred; 19358 Ivo Miketič, roj 1884, zav. za $1000, 3. raz-X red, spr. 7. jun. 1913. Dr. št. 151 članov, društvu Mar.' Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa, 19359 Mato Frančič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 19360 Benedikt Simonič, roj 1888, zav. za $10 na3 pošljejo jih 0(lple. !'stke' k" je zadnji čas, da Jos. duhovnemu vodju Rev. jf lcu- Z bratskim pozdravom ank Bezovšek, tajnik, Box 49. Kansas P-. »o lty> Kans, 16. jun. — Mno- . nabave H- prav ^ "am zopet obeta in sicer ^išnje rasn° lePe zabave. Otroci tu-2~> ."vensleča s i dil Prevr°če želod-v,V ^da b,ela in rudeča bo pa Pa bo?.akala suha Poleg SU PesmiCe se.sllšaI lepe starokraj-^iPečeni 'P? fe kak prav starokraj-Pa S na glasovirju povrh. v .1 Torej , duša draga več za CWoVSe prihodnjo nedeljo \>^niia-VO!ian0- Imcli bomo Sv kateriCC °Volj tudi za brate št' "am bodo če tudi v J*?1": Prav vrlo dobro-iiV2' iun ' nje vesel° torej vsi Xki dvoS" ° P0lu - v L Naznanilo. Pričel sem s trgovino prodajanja hiš in zemljišč (lot) in ker sem v zvezi z eno največjih tvrdk v Združenih Državah, zatorej se priporočam vsem rojakom kadar kupujete zemljišča v Jolietu ali kje drugje, da.se obrnete na mene, ker bodete vedno dobro postrežem in zadovoljni s kupčijo. JOHN VIDMAR, 1112 N. Broadway Joliet, 111. Za vroče dni. Od g. Mihaela Pavčnika, Jenny Lind, Ark, smo prejeli pismo, ki zasluži, da se objavi. Pisal nam je takole: "Prosim, pošljite mi dvanajst steklenic Trinerjevega zdravilnega grenkega vina. Tu postaja precej vroče in v teh vročih dneh ni boljšega zdravila. Če nimate slasti do jedi, vam nekoliko popitkov pomore, da se vse spet popolnoma uredi." Ta nasvet prihaja o pravem času, ker je zelo važno, ohraniti med vročimi poletnimi meseci prebavila v dobrem stanju. To je, kar vam res učini Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Uredi vam želodčno delovanje in drobovo, podeli vam zdravo slast in prepreči oslablje-nje telesa. vV lekarnah. Jos. Triner, 133-1339 S. Ashland ave, Chicago, 111. Vsaka družina imej pri roki tudi Tri-nerjev liniment. Pomešan z vodo ali olivnim- oljem je izvrsten pri kožnih boleznih vsled vročine. Delo. 15 ali 20 mož dobi delo pri polaganju, odtočnih cevi v Minooka, 111. Dela je za 4 mesece. Plača $2.25 za 10 ur na dan. Hrana stane $4.50 na teden. Več pove: The Embankment Co, «3-4 Minooka, 111. NA PRODAJ JE V VELIKI SLO-venski naselbini prodajalna z gro-cerijo in mešanim blagom. Prodam zaradi odhoda. Več pove uredništvo Amerikanski Slovenec, Joliet, I1L *7 Poleti je bilo okrog binkošti, narava je bila v polnem življenju. Dečki in deklice so se veselili življenja in se podili po ozkih potih. Poletni dan je razveseljeval in pošiljal svoje solnčne žarke po celi naravi, prav do velike kmetije, ki je stala koncu vasi. Ponosno gospodarsko poslopje je spadalo kmetu, ki je bil pravi vzor pridnosti in marljivosti. Pravili so, da je bil to najsrečnejši človek. Kaj tacega se ne reče tako pogosto o navadnem Zemljanu. Pri durih svoje hiše stoji orjaški mož in čaka na pošto, ki mora vsak trenotek priti. Ali ne pride morda pismo od njegovega edinca, ki je bil ponos celi družini? Up moža pride, ali mora v kratkem priti iz mesta kot — novomašnik. To bode veselje za celo vas, ko bode prvič stal pri oltarju. V kuhinji se trudita mati in hči že dolgo za novo mašo, za veseli dan sina in brata, za častni dan cele družine. Pismonoša pride in odda časnike in pisma. Med pismi ni nobenega od njega. Skoro gotovo še niso zvedeli, kedaj bode zamogel nenadoma oboleli škof novomašnike posvetiti. Odkod je pismo, ki pride iz istega mesta, kjer se je mudil njegov sin? — Kmetovalec odpre pismo in bere, — se trese in prebledi. Semeniški ravnatelj mu je pisal. Tu notri stoji zapisano, kar je močnega moža čisto potlačilo in potrlo, da stoji nepremično na mestu in gleda na pismo. Kar ga je potrlo je bilo za njega strela iz jasnega neba; Rihard, njegov sin je zbolel. Nekdo iz družine ga mora nemudoma obiskati. Oče se skoro zgrudi, ko pismo še enkrat prebere. — Ali se ne premika zemlja pod njegovimi stopinjami? Ali se ne premika streha hiše? Ali se ne podira hiša? Ali se ne pogreza nekaj tam? Ne, ne — on se mora ojunačiti. Stanoviten mora biti, in mati in hči, njegovega sina mati in sestra ne smete nič zvedeti. Hitro proč v mesto in če bode treba, še vedno dosti hitro zvedo, kako se zlata sreča preobrne v opoldanski uri, ko je bilo še vse v najlepšem svitu. Zopet stoji pokoncu močni mož. Stopi v hišo. V kratkih stavkih govori z materjo in hčerjo, in jima pove, da je prišla vest od sina, da je treba še marsikatero reč urediti in pripraviti in zaradi tega mora takoj v mesto. ICmalo je pripravljen za pot in po : kratkem pozdravu se odpravi. Med potjo mu pa zopet vse, cela preteklost in sedajnost stopijo živo pred oči. — Kolikokrat sta hodila s sinom po tem potu, ko je Rihard bil še majhen deček. S kakim veseljem se je mladi dijak vračal vsako poletje z dobrim spričevalom iz mestne šole, in kako je bil ganjen pri slovesu, ko se je zopet moral vrniti k svojim knjigam. Kako je ljubil mater in sestro in kako je bil njemu udan! Možu se čelo poti od hitre hoje. Hiteti mora, mogoče čaka v mestu na njega umirajoči sin..... Ni smrt, ki hoče solnčni žarek ugasniti nad hišo bogatega kmeta. Je nekaj druzega, kar je huje ko smrt, stokrat strašneje ko smrt — izguba uma. Rihard, vzgledni bogoslovec je znorel. Njegovo šibko telo, ni bilo dovolj močno za naporne študije dolgih let, in je onemoglo, medtem ko se je njegova duša že veselila srečnega tre-notka. Na pol začeti vsklik veselja se je razvil v brezumno kričanje... njegov duh se je omračil... Stari oče stoji pred svojim sinom. Za trenotek se je prijel za srce, se je stresel, kakor da bi ga kdo |z vso silo udaril. Sedaj se ojunači, dasiravno še mora bolj svoje moči napeti, kakor da bi hotel divjega konja ukrotiti. Počasi gre proti postelji, na kateri leži njegov sin. Ko so mu cel položaj razložili, je skozi na pol odprta vrata gledal na svojega sina. Tu stoji pred svojim sinom, kojega obraz se je tako spremenil, da ga more še komaj poznati. Smrtno bled stoji veliki mož pred sinom in mu poda svojo desnico. "Pozdravljen Rihard! Kako ti gre?" Ali Rihard ne spozna očeta v bledem možu, ki stoji pred njim. Nepremično strmi pred se v daljavo, kakor da bi tam nekaj videl, kar je ravno hotel doseči in ujeti pa mu je ravno I ušlo — ali kakor da bi se hotel pre-1 pričati o nečem, kar je enkrat imel, ■ česar pa sedaj nič več nima, in tako | strmi in strmi pred seboj.... Očetu pa, ki stoji pred sinom tečejo in tečejo velike solze čez obličje, kakor, da bi hotela ena drugo pobiti, j Tu povzdigne bolnik svoje oči. Dalna i luč zabrli v globočini njegovega očesa i in ostane v očesu — potem premakne počasi svoje ustnice in spregovori na-, pol vprašajoče, napol zdihujoče: "Oče, I o oče!" V naslednjem trenutku ga strese po celem životu, tako da se premetava po postelji in s pretresljivim glasom glasom zakliče, tako, da se čuje po celem hodniku: "Mati!" Mati stoji pa ravno v istem trenutku doma pred njegovo podobo in se prav zadovoljno in srečno smehlja. — Sodba je izrečena. Nobene rešitve ni več — sin bogatega kmeta je neozdravljivo bolan na umu. Oče še ni nič domu sporočil... o Bog zvedeli bodo še prekmalo. Treba je skrbeti za bolnika. Mora ga pripeljati v naj-bližno norišnico — ali tudi tam ni za njega nobene rešitve. Po nesrečnem naključju je nesrečnež ujel eno besedo, katera mu je pokazala ves njegov položaj. Odgovor na to so bili hitro se vrsteči hudi napadi, tako da so mu morali jopič obleči, v katerem bi ne mogel tako divjati. Celo noč čuje oče pri svojem sinu, ki je pa ponoči postal mirnejši. V temi, ki obdaja njegov duh, se le malo blesti ena zvezdica, zopet je spoznal očeta, in to spoznanje ne izgubi več. Drugo je pa v njegovi duši vse pokrito v temno noč in gosto meglo, in druzega se ničesar ne spominja. Ni več dvoma —Rihard mora v norišnico.... tam mu bode noč, ki ga obdaja še daljša, kakor je bila prestana noč za njegovega očeta. Zjutraj se odpravita oče in sin na pot. Nihče se ni smel bolnika dotakniti, ker drugače je takoj zdivjal, od očeta se je pa pustil voditi, kot dete. Zato niso vedeli boljšega nasveta, kakor, da oče sam spremlja sina v ne daleč oddaljeno norišnico. Pač grenek nasvet za hudo zadetega očeta. Odpeljeta se po železnici do postaje, kjer jih bode pričakoval voz. Vedno še nosi bolnik prisilni jopič, ki bi brzdal njegove morebitne napade. Ali vendar bi se očetu posrečilo ukrotiti ga tudi brez jopiča, saj je oče mnogo močnejši. Vse se je izteklo srečno na vožnji. Le tu in tam se je Rihard prijel za čelo in vzdihnil — ali pa strme občudoval ta ali oni predmet. Tako prideta do zadnje postaje. Ali tu ni nobenega voza. Kaj naj sedaj napravi? Ali naj s svojim bolnim sinom čaka, da doide pomoč? Ali naj se tu izpostavlja strmečim in vprašajočim pogledom tujcev, ki so oba merili s svojimi pogledi. Njegov načrt je hitro narejen. Nekaj vpraša enega uradnikov, prime sina za roko in pravi: "Rihard pojdi, midva greva." In mirno sledi sin svojemu očetu. Kmalo zavijeta v gozd. Počasi se vije pot navzgor. Ob strani poti so postavljene postaje križevega pota, in mimo teh korakata oba. V duši bolnika ne vzbude te podobe nobenih spominov. Počasi stopa za očetom, in kakor oče pozdravi podobo križanega s tem da se prikloni, sledi sin temu nekako mehanično. V očetovi duši pa stopi nesreča sedaj jasno pred oči. Moj Bog, to je težavna pot. Oče misli, da nihče še ni imel tako težavne poti, kakor je ima on s svojim sinom. Tam bb potu stoje postaje križevega pota. "Kristus na smrt obsojen", bere oče. "Na smrt obsojen!" — Ah, to je bil tudi on, ki gre ob njegovi strani — na smrt obsojen. "Zakaj, zakaj" — mu je že včeraj in danes vpilo po njegovi duši. "Bog nebeški, zakaj si mi to storil, zakaj, zakaj?" — Mož pogleda na podobo ob potu. Tam stoji odrešenik mirno in vzame svoj težki križ na rame. Tu prešine misel njegovo dušo in ta misel je: "Gospod pod tvojim križem hočem ponižno stati." Skoro se čudi, da se rrfu je ta misel šele sedaj porodila. Pri srcu mu je kakor, da čuje tiho pihljanje v gozdu, pihljanje, ki je podobno tihim tonom orgelj... zdi se mu, da je v domači cerkvi in da vidi, kako solnčni žarki sipajo svojo svetlobo skozi cerkvena okna. Na prižnici pa' stoji, v resnici, tam stoji njegov sin Rihard... in prične pridigati. Kako lepo zna njegov sin govoriti in kako pobožno posluša verno ljudstvo! In o čem pridiguje? O božji volji, o križih in težavah, katere nam previdnost božja pošlje, oče ga more čisto dobro razumeti... Iz svoje zamišljenosti se vzbudi oče. Z roko potegne preko čela, da spozna ali dremlje li je res vse, kar je ravno premišljeval v duhu. Ali sanjaš? Ta, ki zraven tebe koraka, ne bode nikdar stal pred oltarjem, nikdar oznanjeval besede božje... zaprli ga bodo marveč v majhno celico iz katere ne pride več živ. Kaj ti je pomagalo vse zaupanje v Boga, zaupanje, katero si vedno imel?... Zamolkli glasovi so, ki se vzbujajo v moževi duši. Ali^otrese jih energično in sam sebe premaga. In če bi ne bil zbolel, ali bi morda drugače govoril, kakor si ga preje slišal, si pravi sam pri sebi. Če bi bil zdrav in če bi moral tolažiti tujca v svoji bolezni v svojih križih, ali bi ne govoril isto. Nedoznana je božja volja. Pod to voljo se moramo prikloniti in ponižno prenašati vse, kar nam je poslano. Zopet se sreča njegov pogled s podobo ob potu. Tam bere napis: "Jezus sreča svojo žalostno mater." — Domu polete njegove misli. Tam je uboga mati, ki nima niti pojma, da ji bode jutri meč žalosti prebodel srce. Uboga, uboga matil... Ali more govoriti s svojim bolnim otrokom? Mirno je šel poleg njega ! zamišljen v daljavo, jopič še vedno na sebi. "Rihard," ga vpraša oče, "ali ne misliš na dom?" Nobenega odgovora ne dobi. "Rihard," poskusi še enkrat, "kaj naj pa tvoji materi sporočim?" Pri besedi mater, se vzbudi; njegov pogled ni divji, kakor včeraj, mirno gleda in odgovori: "Naj bode močna — vi tudi... in vsi drugi." Zadnje tri besede je zadušilo tiho jokanje bolnika. O pot žalosti in bolečin, po kateri hodita dva, vsak s svojo boljo v srcu, z neprenesljivim bremenom. Tu in tam blišči solnce skozi gosto drevje, tu in tam se čuje petje in žvr-golenje ptičev. — "Oče, vzemite mi to reč proč," pravi sin in pokaže na jopič. "Le nosi ga," pravi oče, "saj nimava več daleč." Kako težko je reči, "Več daleč." Bolnik pa še naprej prosi in pravi: "Bom šel čisto mirno z vami." Oče se ne more ustavljati njegovim prošnjam in mu sleče jopič. Prosto koraka poleg njega. Kaj če bi dobil zopet napad, in če bi s tem dobil orjaško moč? Kaj storiti? Iz srca trpečega o-četa poleti goreča molitev proti nebeškemu tronu. Pot se nagiba k dolini. Gozd za- ostaja. V dolini teče reka, katero morata prekoračiti. V daljavi se vidi poslopje, podobno majhnemu gradu. Nad njim se razprostira modro, jasno nebo, poslopje je obdano od lepih nasadov, lepo obdelanega polja, na katerem že žito zori. In to poslopje je norišnica. Po beli cesti drči rumeni (Nadaljevanje na 8. strani.) Chicago Phone 1138 N. W. Phoue 209 MATH. GRAHEK MESNICA 803 N. Chicago St. Joliet, 111. Najboljše kranjske suhe klobase dobite tu. Imam že 21 let skušnjo v trg >vini. Pošiljamo meso in klobase na vse kraje. Cene zmerne-Blago vedno sveže Največja slovenski tiskarni v Ameriki je NAŠA TISKARNA OBA TELEFONA 100 1006 N. CHICAGO ST. izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v slovenskem in angleškem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijed-na tiskarna; naše delo se samo hvali. Vsakdo rad naroči dela pri nas, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen. Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur da zve naše cene predno naroči. AMERIKANSKI SLOVENEC Prva slovenska linijska tiskarna—Prvi slovenski list v Ameriki—v lastnem domu. : : : JOLIET, ILL. Velika zaloga pohištva. Ta prodajalna daje posebno pozornost na veliko zalogo pohištva po nižji ceni kot drugod. \m mize po $ou n Hrastove omare p $150 in Tišje Omare za Miiio ie $190 ii več Ledenic po $6.90 ii nt Merchandise Clearing House Cass and Joliet Sts. JOLIET, ILLINOIS Fred Sehring Brewing Co, PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephone« 26. JOLIET, ILLINOIS. ] L S¥el jJEl 1. Angleški spisal A. R. Haggard (Dalje.) "Gospod, ničesar ne vem. Mislim pa, da je moral podkupiti ogleduha, ki mu je bilo-ime Nikolaj," in pokazal je truplo, "da mu je prerezal vezi, pozneje ga je pa umoril iz maščevanja, kajti poleg trupla smo našli težak mošnjiček pol zlata. Da ga je sovražil kakor je sovražil tistega Lozela, dobro vem, kajti nazival jih je pse in izdajalce; ker ju ni mogel udariti, ko je imel zvezane roke, jima je pljuval v obraz ter ju preklinjal v imenu Alahovem. To je bil vzrok, da sem z ozirom na to, ker je bilo Lozela strah biti blizo njega, postavil kot stražnika tega ogleduha Nikolaja, ki je bil drzen človek, pred šotorom pa dva stražnika; Lozel in jaz sva pa stražila go-spico." "Ukaži pripeljati ta dva vojaka," je rekel Sinan, "da pojasnita to stvar." Takoj sta se postavila vojaka poleg svojega stotnika, vendar nista vedela ničesar povedati. Prisegala sta, da nista zaspala na straži, da nista slišala najmanjšega glasu, a vendar ni bilo princa, ko je jutro napočilo. Zopet si je gospod smrti gladil svojo črno brado. Nato pa je vzdignil znamenje ter rekel: "Tu vidite znamenje. Pojdite." "Gospod," rekel je Fedai, "dolgo vrsto let sem ti zvesto služil." "Tvojega službovanja je konec. Pojdi!" se je glasil resni odgovor. Fedai je povesil glavo v pozdrav, postal za trenotek kakor globoko zatopljen v misli; nato pa se je obrnil, odšel trdih korakov do roba brezdna in skočil. Za trenotek jesolnce obsijalo njegov beli vihrajoči plašč, za tem pa se je začul iz globin tega strahovitega kraja težak padec in vse je bilo tiho. "Pojdita za svojim stotnikom v raj," je rekel Sinan obema vojakoma; eden njiju je potegnil nož, da bi se zabodel, a svetovalec je skočil nadenj in za-vpil: "Žival, mar boš pred obličjem svojega gospoda prelival kri? Ali ne poznaš običajev? Naprej!" In siromaka sta odšla, prvi trdnih korakov, drugi pa, ki ni bil tako pogumnega srca, se je zvrnil v prepad, kakor da bi bil pijan. "Končano je," so rekli svetovalci ter zaploskali z rokami. "Strašni gospod, zahvaljujemo te vzpričo tvoje pravičnosti." Rozamunda je obnemogla in celo brata sta prebledela. Ta človek je bil v resnici strašen — če je bil sploh človek in ne zlodej — in oni ^o bili v njegovi oblasti. Kedaj se tudi zanje oglasi povelje skočiti v tisti prepad? Wulf pa je v svojem srcu prisegel, ako bi on moral nastopiti to pot, da mora tudi Sinan ž njim. Truplo romarja so odnesli, da je vržejo orlom, ki so se vozili nad to hišo smrti; ko se je Sinan zopet usedel na divan, je začel govoriti po Ma-sudi s tihim mirnim glasom, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo: "Gospica," je rekel Rozamundi, "tvoja zgodba mi je znana. Saladin te hoče imeti, in nič čudnega ni" — oči so se mu zažarelč z novim, strašnim svitom — "če želi videti tako lepotico na svojem dvoru, dasi je Frank Lozel prisegel po onem mrtvem ogledu, da si dragocena v njegovih očeh zbok nekih sanj, ki jih je imel. Veš, ta kri-voverski sultan je moj sovražnik, ki ga satan ščiti, kajti celo mojim fedais se-ni posrečilo umoriti ga, in nemara bo radi tebe vojska. A ne boj se, kajti cena, za katero bi te mogel dobiti, je večja, nego bi jo satn Saladin hotel plačati. Ker je ta trdnjava nepremagljiva, lahko v miru bivaš tukaj. Nobena želja ti ne bo odrečena. Govori in kar želiš, se ti zgodi.' "Predvsem želim," je rekla Rozamunda s tihim, a trdnim glasom, "varstva pred sir Lozelom in vsemi mož-kimi." "Se zgodi. Gospod gora te pokrije s svojim lastnim plaščem." "Potem želim" je nadaljevala, "da bivata moja brata pri meni, da se ne čutim same med tujimi ljudmi." Sinan je nekaj časa premišljal in odgovoril: "Tvoja brata naj bivata blizu tebe v gradu za tujce. Shajali se boste pri gostiji in na vrtovih. Vendar, gospica, ali ti je znano? Onadva sta prišla sem v veri v staro pravljico o neki obljubi, ki jo je naredil oni, ki je odšel pred menoj, da prosita mene pomoči, da te osvobodim iz Saladinovih rok, ne ve-doč, da sem jaz tvoj pogoščcvavec, ne Saladin. Da sta te na tak način našla, je naključje, ki vzbuja celo meni modremu začudenje, kajti v tem vidim dobra znamenja. Sedaj pa utegneta ta dva vitka tvoja brata, ki sta te želela rešiti iz Saladinovih rok, zopet želeti, da bi te rešila od Al Džebala. Zato vedite vsi skupaj, da vodi od gospoda 6mrti samo ena pot rešitve. In sicer tam- le." in pokazal je na vrtoglavi kraj, kjer so njegovi trije služabniki skočili v brezdno. "Viteza," je nadaljeval, obrnivši se k Godvinti in Wulfu, "peljita svojo sestro od tod. Za drevi povabim njo in vaju na gostijo. Dotlej pa zdrav-stvujte! Ženska," je pristavil Masudi, "pojdi ž njimi. Svoje dolžnosti poznaš; ta gospica je v tvojem varstvu. Ne dopusti nobenemu moškemu, da bi se ji približal, predvsem Franku Lo-zelu ne. Dais, poslušajte: Ti trije stoje pod zaščito svetega znamenja v vseh stvareh, samo zapustiti ne smejo mojega ozidja razen z dovoljenjem svetega znamenja — ne, razen v moji navzočnosti." Svetovalci so vstali, se priklonili ter zopet sedli. Nato pa sta brata in Rozamunda odšli pod vodstvom Masude in v spremstvu stražnikov po terasi skozi zavese do vzvišenega prostora, kjer so ljudje čepeli na tleh, skozi veliko dvorano, kjer so jih straže na Ma-sudino povelje pozdravile, in po hodnikih do prostora, kjer so spali. Tu se je Masuda ustavila ter rekla: "Gospica Roža sveta, ki po vsej pravici nosiš tako ime, odhajam, da ti pripravim sobano. Brez dvoma želiš govoriti nekaj časa s tema svojima bratoma. Govorite in ne bojte se ničesar, kajti moja skrb bo, da ostanete sami, čeprav le za malo časa. A zidovi imajo ušesa; radi tega vam svetujem da se poslužujete ar.gleškčga jezika, ki ga tu v Al Džebalovi deželi ne razu ne nikdo izmed nas — tudi ne jaz. Masuda se prikloni ter odide. XIII. POGLAVJE. Poslanstvo. Brata in Rozamunda so nemo gledali drug drugega; imeli so si toliko povedati, da skoro niso vedeli kje bi začeli. "Zahvalimo Boga," začne Rozamunda, "ki nas je po teh žalostnih mesecih potovanja in nesreče zopet združil!" In v tujski dvorani gospoda smrti so vsi trije pokleknili in se mu iskreno zahvalili. Nato so se pomaknili bolj na sredo dvorane, kjer so menili, da jih nikdo ne bo mogel slišati, ter se začeli tiho in v angleščini pomenkovati. "Ti nam prva povej svojo zgodbo, Rozamunda," reče Godvin. In pripovedovala je kolikor je mogla kratko, onadva pa sta jo pazljivo poslušala, ne da bi izpregovorila be sedico. Zatem se je oglasil Godvin in pripovedoval svojo zgodbo. Rozamunda je poslušala in skoraj šepetaje vprašala: "Zakaj neki je vama ona krasna, čr-nooka ženska tako naklonjena?" "Ne vem," odgovori Godvin"; ne mara zato, ker sem "jo rešil iz levjega žrela." Rozamunda ga pogleda, se mu malo nasmehlja in pravi: "Bog blagoslovi tistega leva in njegov rod! Prosimo Boga, da ne pozabi kmalu tega čina, kajti dozdeva se mi, da je življenje nas vseh odvisno od njene naklonjenosti. Kako čudna je ta zgodba in kako obupen naš položaj! Kako čudno tudi, da si prišel semkaj proti njenemu svetu, ki je bil, sodeč po vsem, mislim, pošten." "Naša vodnica je bila," odgovori Godvin. "Tvoj oče je modro govoril ko je umiral, in je videl, česar mi nismo mogli videti." "Tako je," pristavi Wulf, "a moja želja je, da bi nas bila peljala na kak drug kraj, kajti strah me je tega gospoda Al Džebala, ki samo namigne, pa derejo ljudje kar v smrt." Hudoben človek je," odgovori Rozamunda in se strese, "hujši nego vitez Lozel. In kadar upre svoje oči vame, me zaboli v srce. Da bi mogli uteči iz tega kraja!" "Jegulja v pasti iz vrbovja ima več upanja na svobodo!" reče Wulf mrko. "A bodimo vsaj hvaležni, da smo skupaj ujeti — rad bi vedel za koliko ča-a." V tem je prišla Masuda v spremstvu strežnic, se priklonila Rozamundi ter rekla: "Gospodarjeva volja je, gospa, da vas popeljem v sobane, ki so jih pripravili za vas, da se odpočijete do pojedine. Ne bojte se, tedaj se zopet snideta z bratoma. Vidva viteza pa imate dovoljenje, da vadita svoje konje po vrtovih, če je vama drago. O-edlani stoje na dvorišču, kamor vaju popelje ta ženska." "S tem hoče reči, da moramo iti," zamrmra Godvin, na glas pa pristavi: "Z Bogom sestra, do drevi!" Na dvorišču sta brata našla Plama in Dima ter štiri divje vojake s častnikom. Ko sta bila v sedlu, jima je ta namfenU, da mu sledita, in odjezdili skozi obokana vrata iz dvorišča na vrtove. Pred njimi se je vila široka, s peskom posuta cesta, na katero so ,.avili. Cesta se je vila ob prepadu, ki je obdajal trdnjavo in notranje mesto Masiaf. Ko so jezdili, prepad vedno na desni, zadržavajoč konje, da ne prehite konja svojega vodnika, dasi je bil jako jako hiter, so uzrli drugo četo, ki se jim je bližala. Tudi tej je jezdil na čelu častnik morivcev, kakor so Franki nazivali te Aldžebalove služabnike, za njimi pa je jezdil na krasnem, kakor oglje črnem žrebcu in spremljan od stražnikov nek frankovski vitez v polnem oklepu. "Lozel je," je rekel Wulf, na konju, ki mu ga je Sinan obljubil." Pri pogledu nanj je silna jeza zgrabila Godvina. Z glasnim krikom je potegnil svoj meč. Lozel ga je videl in kakor blisk mu je švignil meč iz nožnice v odgovor. Zdirjala sta mi- mo obeh častnikov, ki sta bila z njimi, izpodbodla konje in kot bi trenil sta bila drug drugemu nasproti. Lozel je udaril prvi, a Godvin je s ščitom prestregel udarec; preden pa je mogel udarec vrniti, so prihiteli vojaki od obeh oddelkov in ju ločili. "Škoda," je rekel Godvin. "Da bi bili naju pustili, brat, mislim, da bi ti bil prihranil tvoj dvoboj pri mesečini." Konji so zopet zdirjali in Lozel jim je izginil izpred oči. Ob mestnem robu je izginil 'kd n xfflx x fflfflfflffl robu so dospeli do ozkega mostu brez ograje, ki se je vzpenjal preko prepada. Tukaj je častnik zasukal svojega konja, jim namignil, da mu slede in se v polnem diru zagnal na most. Za njim sta zdirjala brata — Godvin prvi, za njim pa Wulf. Po strmem klancu na drugi strani so se počasi ustavili. Stotnik se je obrnil in zdir-jal nazaj še hitreje nego je prišel. "Prehiti ga!" je zavpil Godvin, izpustil vajeti na Plamov vrat in ga pognal. In skočil je naprej, Dim pa za njim. Kmalu sta dohitela stotnika in ga na ozkem potu prehitela. Niti za palec prostora ni bilo med njimi in med brezdnom in častnik se je vzlic svoji neustrašenosti z grozo oprijemal ko-njeve grive, pričakujoč, da ga vsak hip vržeta v pred. Na mestni strani pa sta brata smeje ustavila konja; občudovali so ju služabniki, ki so tam nanje čakali. "Pri svetem znamenju!" zavpije častnik misleč, da ga brata ne razumeta; "to niso ljudje; vragi so, njihovi konji pa gorske koze. Mislil sem jih malo ustrašiti, pa sta mi drzno vrnila, ko sta švignila mimo mene kakor dva sokola." "Pogumna jezdeca in brzi, dobro izučeni konji," omeni eden stražnikov z glasom polnim občudovanja. "Boj v mesečini bo vreden, da si ga ogledamo." Odtod so zavili zopet na peščeno cesto in zdirjali dalje. Trikrat sta na ta način objezdila mesto, zadnjikrat čisto sama, kajti pustila sta stotnika in vojake daleč za seboj. Šele ko sta razsedlala Plama in Dima v hlevih, so prihiteli na penastih konjih za njima. Brata pa se nista zmenila zanje, potisnila sta hlapce na stran ter sama opravila svoja konja. Iz hleva sta šla nazaj v hišo za tujce v nadi, da najdeta Rozamundo. A Rozamunde ni bilo tam; tedaj sta sedla in se začela pomenkovati o čudovitih dogodkih, ki sta jih doživela.'Nista pozabila na usmiljenje nebes, ki je pripeljalo vse tri čvrste in zdrave skupaj, čeprav ravno v tej peklenski hiši. Kmalu pa so prišle ob solnčnem zahodu strežnice ter jih povedle v ko-pelj, kjer so jih črni sužnji okopali in opojili z dišavami ter jim nad Oklepom oblekli nova oblačila. Ko sta prišla iz kopeli, je solnce že zašlo in strežnice so ju z gorečimi ba-kljami v rokah peljale v veliko sijajno dvorano, ki je doslej še nista videla; bila je zgrajena iz klesanega kamna in nad njo se je krivila izrezljana pobarvana streha. Ob eni strani dvorane je bila cela vrsta okroglih, odprtih obokov, ki so jih nosili elegantni beli stebri, zadaj pa mramornata terasa s stopnicami, ki so vodile do spodaj ležečih vrtov. V tej dvorani so sedeli pri nizkih, z biseri vloženih mizah na blazinah gostje; bilo jih je nad sto in vsi so bili oblečeni v bela oblačila, v katera je bilo vdelano rdeče bodalo, in vsi so bili tihi, kakor da bi spali. Ko sta brata dospela v dvorano, co se strežnice umaknile in služabniki z zlatimi verižicami okrog vratu so ju spremili na vzvišeni prostor sredi dvorane, kjer je stalo več še nezasedenih stolov, med njimi v sredi divan, ki je bil višji in sijajnejši od drugih. Tukaj so jima nakazali prostore nasproti divanu in onadva sta se postavila ob stolih. Kmalu se je začul glas godbe in v spremstvu prepevajočih žensk se je prikazal gospod Sinan, ki je počasi stopal po veliki dvorani. Čuden sprevod je bil to; za ženskami so namreč prišli poštami dais v belih haljah, za njimi gospod Aldžebal sam, oblečen sedaj v krvavordečo, svečano-stno oblačilo in z dragulji na turbanu. Okoli njega so stopali štirje sužnji, črni kot ebenovina, ki je vsak držal plamtečo bakljo visoko v zrak, zadaj pa sta stopala dva orjaška stražnika, ki sta se postavila poleg njega, ko je sedel pod baldahin. Ko je stopal po dvorani so vsi vstali, vrgli na tla, dokler se njihov gospodar ni vsedel, samo brata sta obstala pokonci kakor dva preživela sredi padlih na bojišču. Ko se je vsedel med blazinami na e-nem koncu divana, je namignil z roko in nato so posedli tudi gostje in z njimi Godvin in Wulf. Nastal je premor in Sinan se je ne-potrpežljivo oziral po dvorani. Brata sta kmalu opazila, kaj je bilo temu vzrok. Na koncu dvorane, ravno nasproti tistemu, kjer sta onadva vstopila, se je prikazalo še več pevajočih žensk, za njimi pa je stopala v spremstvu štirih črnih bakljonoscev Rozamunda, za njo pa Masuda. Rozamunda je bila videti kakor kraljica iz Jutrovega. Na glavi je imela krono iz draguljev, izpod nje pa je vi-, sel pajčolan, a ne tako dal«č, da bi ji zakrival obraz. Z dragulji so bile tudi posute njene težke kite, oblačilo iz rožaste svile, njene gole, slonokbščene roke in celo čeveljčki na njenih nogah. Ko se je bližala v svoji kraljevi lepoti, so gostje te čudne gostije strme upirali vanjo oči in se spogledovali. Nato pa so vsi vstali in se poklonili. "Kaj to pomeni?" zamrmra Wulf (Nadaljevanje na 7. strani.) POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Joliet Steam Dye Msg 3jfofessional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. Garnsey, Wood & Lennon 1 ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Martin Netnanich 1900 W. 22 St., Chicago, 111. se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Chicago Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se. nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: " :: :: j. p. 0bjfttev.le8foa Lesui Clinton in Desplaines Sts. Joliet Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Slop Brajte, Ely, Minn. trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas iu oglejte si naš 5 in 10c Counter kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji Le svojim! Emil Bachman 1719 South Center Avenue, CHICAGO, ILL. Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Minn. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zop« ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLIfl *U OBUSl G VCLfcjW ČMSOS JO IO»ETN W" REVMATEMU HROMOSTf BOLESTI » KOLKU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALGIJ1, PROTINU OTRPLOSTI MSlC SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH r ČLENKIH PLJUiMH IN PRSNIH ~ MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB UFENB. PREHLAJENJl) BOLESTIH » LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KA&JU JOHN FUGINA m 9510 Ewing Ave., So. Chicago, SLOVENSKA GOSTILNA. I Dvorana za veselice. Ples vsako s®" boto in nedeljo. Phone South Chicago 387. | Pozor, rojaJ^ Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. ■ Dobil sem li gtnoH za »voje■ zar' serialno Številko.*1,,, jamči, da soeB iu Pomado P«"1 .fc danju in za, .Ai>i kakorSneSe dosegi, svHu ni bilo, od f» moškim inžensU"^. tti in dolgi lasJ^iH-čnh popolnoma?1, p,, jo in ne bodo yet »r dali, ter ne osi»"K,jj Kavno tako moškim v o. Jp krasni brki poFlnChi! Revmatizem*'0' ,S nogah in kfi»J> dneh popolno®« V vim, kurja oWS* p davice, potne ne-1 ozebline se pop0' « , dstranijo. »A> esnica jamči® » „ 'piSite po ceniK- j rega poSljem JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland. Rojaki, če hočete imeti lepo no perilo pošljite ga v edino slove" perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago telefon.; Naše delo je izborno. Podp1' domačo obrt! MOTENO DELO Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo. _ t • , , Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko =VINO— Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo. VSTVARJA DOBER TEK, POSPEŠUJE PREBAVO, OLAJŠUJE BOLEČINE, KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE. . J v) Pomagalo bo v vstfh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo S3 tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave. "V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER, 1 1333-1339 SOUTH ASHLAWD AVE. AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. JUNIJA 1913. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovile.. L 1K9S. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zavod, Id je eden največjih t mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša t Jolietn in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajto. Chicago t*L 2575 In N. W. 344. Naši kočij aži in vsi delavci »o Slovene'. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, ^OGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 *iLIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 % '0 brez vsakega o