Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije,
Na. očnlna 7.a avstro ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za fctrl leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PoicnitiM fttcvllka SO w.
Reklamacije so poSlnin« pra«u Nefrankirana pisma s« a« tprs ¡•■>ji. Rokopisi s« vraakje, UueifctL Snoiiopna petltmtUa («urina 88 mm) u tokrat 10 vit., »•čkrat p* dafovttu.
45. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 6. junija 1908
Leto XI.
NASLOVA: Za dopi»e in rokopiie m 11«»: Uradnlitvo 'Kdoftega Prapora», LJubljana. — Za denarne poiiljatvt, naročila na liit, reklamacije, insorate i. i. d.: UpiavnlitTO «Rdečega Prapora», LJubljana, Jurčičev trg itev. 3/1.
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za Nemčijo za celo leto iS K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Anerlko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Upraviilštvo „Rdečega Prapora".
Vseslovanski kongres.
Ko je lani prišla v javnost vest, da se misli sklicati vseslovanski kongres, smo izrekli svojo bojazen, da bo prireditev služila namenom ruskega carizma in reakcije. Naš tedanji sum se sedaj potrjuje. Prednje straže odbora za prireditev omenjenega kongresa so pred vsem iskale zvez s tistimi krogi, proti katerim bi moral z vso odločnostjo nastopiti zbor, ki bi hotel biti v resnici slovanski. Poslanci Kramaf, Hlibovicki in Hribar so v Peterburgu fraternizirali z onimi ljudmi, katerih bi se ogromna večina ruskega naroda in vseh v Rusiji živečih narodov sploh rada rešila z vsemi sredstvi. Danes se ne v6 natančno, ali so omenjeni trije poljubovali tudi okrvavljeno roko Nikolajevo; «Slovenski Narod» si je dal brzojaviti, da jih je car sprejel v avdienci. Nekateri časopisi, med njimi «Slovenec» in Neue Freie Presse», so poročali, da so prosili za avdienco, a da je car odbil prošnjo. To je «Slov. Narod» dementiral, a na tak način, da se ne ve, ali je hotel reči, da sploh niso prosili za avdienco, ali pa da niso bili odbiti. Vsled te nejasnosti v poročevanju je torej stvar dvomljiva. Ampak nedvomno je, da so bili pri Stolji-pinu in pri drugih reakcionarjih.
S tem je vseslovanski kongres obsojen. Če si ta zbor res nadene slovansko ime, bo to prava blasfemija. Od slovanstva, zahtevati, da bi maiši-ralo pod Stoljipinovo komando, pomeni krvavo Žalitev.
Seveda ni bilo pričakovati drugačnega vspeha,
Ideja vseslovanskega pogovora na skupnem zboru pač ne bi bila napačna, če bi bila izvršljiva. Mnogo je kulturnih vprašanj, ki bi se dala pospe šiti s sporazumom raznih slovanskih narodov. In kakor je mir sploh koristen vsemu človeštvu, bi bilo gotovo dobro, če bi izginila ona, deloma na ravnost divjaška nasprotja, ki so med Poljaki in Rusi, med Rusini in Poljaki, med Rusini in Rusi, med Cehi; in Poljaki v Šleziji, med Srbi in Hrvati, med Srbi in Bolgari i. t. d. Toda naivno je mis liti, da bi mogel odpraviti ta nasprotja kak kon gres v sedanjih razmerah. Gospodje, ki prirejajo take sestanke, so kruto motijo, ker sodijo površno in niti ne poznajo pravih vzrokov teh bojev. Vsa ta nasprotja so neizogibne posledice političnih razmer, te pa slove na gospodarskih razmerah. Boji med Poljaki in Rusi izvirajo iz enakih po vodov, kakor n. pr. nasprotja med Nemčijo in An glijo, med Ameriko in Japonsko. Kongresi lahko stokrat dekretirajo pobratimstvo Rusinov in Po Ijakov, a dekreti ostanejo smešni, dokler ima žlahta moč, da tiranizira ne le rusinsko, temveč tudi svoje lastno ljudstvo.
O razrednih interesih nimajo naši Vseslo vanl pač niti toliko pojma, kolikor ga ima najna-
vadnejši organizirani delavcc. Kako bodo vstvarili solidarnost narodov v družbi, v kateri so in morajo biti razredi solidarni, o tem niso razmiš Ijali tisti, ki so romali v Peterburg, pa tudi ne tisti, ki so jih poslali.
Povsem opravičeno je tudi vprašanje, kdo je dal gospodi mandat. Najnovejša sveta trojica je bila hudo užaljena, ko se je reklo, da ne zastopa Slovenstva in sklicevali so se gospodje na nalog, ki jim ga je dal neki odbor. Toda to ni nič. Zakaj: Kdo je pa pooblastil tisti odbor, da sme zastopati «Slovanstvo» ?
«Slovenski Narod» naznanja, da bo gospod Hribar v Ljubljani poročal o svoji misiji in o njenem vspehu. To je že prav, ampak po našem skromnem mnenju bi bil moral gospod Hribar tiste, ki jih je hotel zastopati, prej vprašati, ali sploh žele tako zastopstvo in na kakšen način Kdor hoče zastopati vsa Slovence, ne sme po zabiti, da je na svetu tudi slovensko socialno-de-mokratično delavstvo. Ta del slovenskega naroda ne bi bil nikdar dovolil, da se ga zastopa pri ruski avtokraciji.
A gospod Hribar bo sedaj poročal. Upamo, da bo poročal slovenskemu ljudstvu, torej na javnem shodu, ne pa kje za zaprtimi duri In tistega shoda se bodo udeležili tudi socialni de-mokratje kot del slovenskega naroda. Po svoji stari navadi ne pojdejo na shod razgrajat — saj so prav socialisti v Ljubljani pokazali, kako se dostojno zboruje! — pač pa bodo zahtevali, da se razbi strijo pojmi, torej svobodno debato in prosto besedo vsakomur. Če se pa to ne zgodi, ne bo nihče imel pravice, zastopati slovenskega naroda. Potem lahko prirede sestanek posameznih klik, ne pa vseslovanskega kongresa.
Pojasnilo II.	, Konec.
G. Andrej Gabršček je trdil, «da sem neobhodno potreben v deželi in da se boji za moje zdravje vsled preobilega dela na Dunaju». Dr. Treo pa se je izrazil, «da zahteva interes pisarne, da ostanem doma». Jaz sem vzdrževal stališče, da sem oficijelno kandidat izvrševalnega odbora tudi za 4. kurijo in da je Oskar Gabršček le namestnik ter da je v interesu stranke, da pošlje v državni zbor praktičnega moža.
Poudarjal sem tudi, da sta mi organizacija stranke in delo v deželi lažje kot državnemu po slancu, nego pa vezanemu v pisarni. Končno sem se podvrgel g. Andreju Gabrščku in dr. Treotu in to tudi naznanil na seji osrednjega volilnega od bora dne 5. januarja 1901 brez vsakega pridržka. Takrat sem mirno motiviral naš sklep, da se vzdrži kandidatura Oskarja Gabrščka vsled mnenja g. Andreja Gabrščka, da se 2 njim lažje zmaga.
Izrekel sem že v svojem prvem pojasnilu, da so vse trditve v «Narodovem» članku dne 4. maja laž in zavijanje, in sedaj, ko je g. Andrej Gabr šček priznal avtorstvo, te besede ponavljam, in nič druzega niso izjavanja v «Soči».
Ne briga sicer nikogar moje premoženjsko stanje, ali ker mi g. Gabršček očita, da sem si vsled nimbusa, ki mi ga je on dal, nabral tisočakov, ponavljam le toliko, da sem plačal leta 1904 dolg, v katerega sem zabredel vsled svojega političnega in gospodarskega dela na Goriškem od pričetka 1896 pa do konca leta 1901. Ako g. Gabršček trdi: «za delo v deželi mu ni bilo mar, ampak pehal se je za kompromisi in državnim poslanstvom», potem mu lahko rečem, da so bili
edina opora napredne stranke po političnem porazu leta 1901 Trgovsko-obrtna zadruga, Goriška ljudska posojilnica in Narodni sklad. Vse te zavode sem ustanovil ali reorganiziral jaz, brez vsake pomoči.
G. Andrej Gabršček ve, da nisem od teh zavodov nikadar prejel vinarja in nisem niti sprejel zastopstva. Vse tantijeme, nagrade odstopil sem v politične, gospodarske in dobrodelne svrhe. Ako nisem imel od vsega svojega dela ni najmanjše ugodnosti, pa menda g. A. Gabršček ni več mogoč, ako bi ne imel opore v teh zavodih. Danes g. Andrej Gabršček sedi v varnem položaju na teh zavodih. Ako se mi s tega sedeža drzne očitati, da se nisem brigal za delo v deželi, potem mu je pač mogoče trditi vse, je laž človeka, kateremu je edini spas: laž.
Glani izvrševalnega odbora bodo pač imeli še toliko spomina, da sem pri deželnozborskih volitvah,, jeseni 1901 kandidiral le z izrecnim pogojem, da proderemo z vsemi 10 kandidati, in da sem kandidiral zato v najbolj eksponiranem okraju. Vedeli bodo tudi, da sem sprejel mandat za mesta in trge po porazu v kmečkih občinah edinole, da rešim stranko novega poraza. Takrat me je g. Andrej Gabršček prosil za to in vsi navzoči člani izvrševalnega odbora. Dejansko pa sem storil veliko napako, da sem kandidiral. Vezala me je preveč strankarska disciplina, ali po vsem obnašanju g. Andreja Gabrščka bi bil takrat prost vsake obveznosti, bodisi v razmerju ž njim, bodisi v razmerju z napredno stranko.
Končno kličem g. Andreju Gabrščeku: Li niste od 1. 1896 do 1899 prav mnogokrat iskali moj svet in pouk in polnili predale «Soče» z mojimi mislimi ? Li niste stali z menoj od spomladi 1899 pa do konca 1901 rame ob rame proti dr. Antonu Gregorčiču in klerikalizmu! Li Vam nisem pravilno izročil političnega vodstva dne 30. janflarja 1902! Li Vas ne oblije rdečica sramu, da sedaj trdite, da ste bili z menoj vred clown v cirkusu? Vsak potegljaj mojega dela videli ste od 1896 pa do 1902 in bil sem le na enem torišču, le z Vami vred. Povejte, ali ni dobilo politično in gospodarsko življenje z mojim nastopom drugega lica?
Ali nisem vzdramil ljudstvo od vasi do vasi «pomagaj si sebi in pomaga ti bog», ali nisem ustanovil trgovsko-obrtne zadruge, mizarske zadruge, narodnega sklada, pevskega in glasbenega društva, in preustrojil «Goriške ljudske posojilnice» ? In kaj ima napredna stranka izven tega na Goriškem ? In kaj ste storili Vi, ko ste ostali sami clown cirkusu brez mene? Mari ste ponosen na politično organizacijo od 1902 do 1907? Ali pa na pasivni «Trgovski dom», «Sudbahnhotel» «Zlatega Jelena» in na drugo nadstropje «Goriške ljudske posojilnice» ? Ali ne veste, da vam je boj 1907 omogočil edino le «narodni sklad» in so političnega življenja prinesli v napredno stranko le mladi dr. Puc, dr. Jane, dr. Leupuščik in dr.?
Li ste res tako omejen, da ne uvidite, da napredna stranka 1908 ni prodrla s svojo močjo, ampak le vsled čilega agrarnega gibanja in ker vam je dr. Franko te nove moči izročil vsled svoje politične neizkušenosti in negotovosti? In če je prodrla, prodrla je šele v ožji volitvi z glasovi socialno-demokratične stranke! In kak interes imate, napadati mene? Ni dovolj, da ste se zadnje mesece okoristili ugodnega političnega položaja, da ste prišli sploh v stan : rehabilitirati se?
Agrarna stranka je brez voditelja, pade Vam v plen. je le vprašanje časa! Imatn okoli sebe četo
mladih ljudi, željnih pridobiti si poleg Vas in z Vašim pokroviteljstvom pozicije! Imate na razpolaganje dva denarna zavoda, močan političen fond, «Soča» je Vaša last! Čemu se me torej bojite? — Stopil sem golih rok v socialno-demokratično stranko, ali kakor vi blagovoljno trdite <v zadnjo špelunko». Zapustil sem «blestečo palačo» napredne in meščanske stranke, zapustil mirno, srečno življenje v družinskem krogu, da se posvetim novemu delu za trpina in delavca. Je li to tako grozen greh? Ali pa mislite, da ostrašite mene ali moje sodruge? Ali ne uvidevate, kako ste majhen in smešen?	Dr. Henrik Tuma.
Politični odsevi.
Proračunska razprava v državnem zboru teče doslej precej zaspano. Meščanske stranke brez izjeme so tako zbegane, da nobena ne more dati znamenja življenja od sebe. Liberalizem ni bankrotiral samo pri Slovencih, ampak v celi Avstriji. V proračunski razpravi bi bila priložnost, da bi liberalne stranke označile svoje stališče proti klerika-lizmu. Vsled predrznega izzivanja klerikalcev bi bilo pričakovati, da se razvije proračunska razprava sploh v temeljit obračun s klerikalizmom. Toda sedaj je očitno, da je padlo liberalcem src6 popolnoma v hlače in srečni so, če jim dovolijo klerikalci le še nekoliko dihati. Človeku se gabi!
Profesor Wahrmnnd se je s svojega dopusta vrnil v Inomost. Kako se razvije njegoya afera dalje, je seveda še neznano, uganiti je pa skoraj z gotovostjo, da bodo klerikalci vsled strahopetnosti liberalcev popolnoma zmagali. Zanimivo je, s kakšno jezuistično logiko tolaži sivolasi liberalizem samega sebe. Njih starobabja logika pravi tako: Če bi VVabrmund sklenil, da predava, bi moral rektorat predložiti njegovo prošnjo učnemu ministrstvu. To ne bi hotelo samo odločati, temveč bi prepustilo odlok celi vladi in če bi ministrski svet sklenil kaj, kar ne bi odgovarjalo dosedanjemu stališču nauč-nega ministra, bi ta moral demisionirati ... To pa tem junakom ni znano, da demisionira navadno tisti minister, ki je v nasprotju z večino parlamenta?
Baron Beck se je v proračunski razpravi oglasil za besedo. To je bilo v redu, kajti proračunska debata je prilika, ob kateri ima vlada precizirati svoje politično stališče. V drugih parlamentih poraja razprava o proračunu sploh najimenitnejše govore; ves duh, vse znanje, vse politične zmožnosti strank in vlad se izražajo v takih debatah in zato je umevno, da je zanimanje zanje v vseh političnih krogih velikansko. V Avstriji se zrcali vsa mizerija države v proračunski debati. Tako, kakor je vse naše politično življenje malenkostno, zanikrno, tako je tudi najvažnejša razprava v državnem zboru plitka in prazna. Najznačilnejši za to je bil govor ministrskega predsednika, iz katerega odseva tako cenena in puhla modrost, da mora splavati vse spoštovanje pred to politiko po vodi. Kadar govori v francoski zbornici G1 e m e n-ceau, je to parlamentaričen dogodek; opozicio-nalne stranke pošiljajo tedaj svoje najboljše govornike v boj in govorniški dvoboji med člemen-ciauom in Jaurčsom zanimajo ves svet. Kdo naj se na Dunaju z veseljem spušča v debato z Beckom ? Avstrijska socialna frakcija ima nedvomno velike govornike; na Adlerja, Daszynskega, Rennerja i. t. d. bi bil vsak parlamenat ponosen. Toda material, ki ga daje baron Beck svojim nasprotnikom, je tako boren, njegova retorika, ne le kar se tiče oblike, temveč še bolj glede na vsebino, je tako revna, da mora čutiti nasprotnik več usmiljenja, kakor bojevitosti. če kulminira duhovitost ministrskega predsednika v zatrjevanju, da člani vlade niso so-drugi, kdo naj se tedaj resno bojuje s takimi «argumenti» ?
Ministrski predsednik se je očitno trudil z naglašanjem, da njegova vlada nima socialističnih ciljev. To bi mu radi verjeli, tudi če bi ne bil povedal. Da je vlada v kapitalistični družbi izvr-ševalni organ kapitalizma, je bilo socialni demokraciji znano, ko se baronu B e c k u še sanjalo ni, da bo kdaj krmilo avstrijske vlade v njegovih rokah. Nikdar ni socialna demokracija pričakovala, da bo katerakoli meščanska vlada pospeševala njena načela. A če je bilo Beckovo zatrjevanje nepotrebno, je bilo tudi neprevidno, kajti poleg njegovih ma-melukov je v Avstriji vendar Se nekoliko ljudi, ki ae spominjajo; in njih naloga pravzaprav ni pretežka, zakaj še ni minilo celo leto, odkar je baron Beck razvijal novi zbornici svoj program. Ne vemo, kolikokrat je petelin v tem času pel, vemo pa, da je baron Beck v kratki dobi prav temeljito zatajil svoj program. V svojem ekspozeju je mnogo govoril o socialni demokraciji; 87 poslancev mu je takrat pač še bredlo po glavi. V tistem času je vedel, da ima socialna demokracija mnogo konkretnega v svojem programu in baron Beck je za-pisaval na svojo zastavo izpolnitev socialnih reform. Takrat se je rotil, da ne bo vladal strankarsko, ampak da bo hodil po srednji črti, na kateri se izravnavajo nasprotja. Seveda je od tistega časa baron Beck korenito klerikaliziral svoj kabinet} njegova vlada se je od srednje linije popol-urn'* rv^nljHn in se je, kolikor je le bilo mogoče,
približala liniji izkoriščevalcev. Danes smatra baron Beck za svojo najvažnejšo nalogo, zatrjevati, dani socialist. Če je že nastopil to pot, naj bi bil pa V6aj šel dosledno do konca: Povedal naj bi bil, da bi se najrajši podal v boj zoper delavstvo, če ne bi imel preveč respekta pred njegovo močjo. De-lavsks organizacija je edina skala, ob kateri se razbijajo nazadnjaški načrti gospoda barona Becka.
Ogrska volilna reforma je zopet odložena. Kakor je znano, je minister grof Andrassy svoj čas obljubil, da predloži spomladi reformo volilne pravice. Sedaj je dejal v zbornici, da je takrat storil «napako». Sedaj uvideva, da ne bi bilo umestno, predlagati reformo v času, ko ni mogoče, da bi se rešila in zato jo predloži šele v jeseni. Grof Andrassy se boji, če bi jo sedaj predložil, da bi se poletne počitnice porabile mesto za delo, za agitacijo; posebno se boji brezmejne agitacije delavskih organizacij. S tem je pač marsikaj povedano. Če se grof Andrassy boji delavske agitacije, tedaj je pač gotovo, da je njegova reforma delavstvu sovražna. Če bi bila pravična, bi moral sam želeti, da jo ljudstvo čim prej spozna in da se umiri. Kajti sedaj je prav zato nemirno, ker ne pozna vladne reforme in ker se boji, da bo osle-parjeno za volilno pravico, S svojo izjavo je An-drassy potrdil, da je strah opravičen. Zato bo naj-brže njegova izjava porodila še večjo agitacijo, kakor bi jo reforma, če bi jo predložil.
Angleški kralj Edvard obišče ruskega carja. Angleški socialisti so izdali protest, v katerem pravijo. da z veseljem stisnejo bratsko roko ruskemu narodu, nikdar pa ne krvniku ruskega naroda.
Švedski kralj Gustav je na banketu v G6-teborgu v daljšem dogovoru dejal: Prepričan sem, da bodo mednarodni ugovori, ki so pred kratkim sklenjeni z drugimi državami, pomagali, da se ohrani mir. Za Švedsko je mirovna politika edino primerna. Ves svet torej zatrjuje miroljubnost in vendar žre militarizem neprenehoma nove mi-lione!
V republiki San Domingo je bil Ramon Ca-
ceres zopet izvoljen za predsednika.
Francoski kardinali so poslali papežu pismo, v katerem mu izražajo «najglobokejšo hvaležnost», da je prepovedal ustanovitev vzajemnih podpornih društev za duhovnike. S temi društvi bi bili stari duhovniki, ki so brez zaslužka, dosegli primerno dosmrtno podporo. Ampak papežu to nič ni mar; njemu je kljubovanje zoper «brezversko Francijo» več in kardinali mu poljubujcjo roke, ker ukazuje starim duhovnikom stradati.
Rnska duma je po dolgi debati sklenila, izročiti socialno-demokratičnega poslanca Kasoro-t o v a sodišču zaradi nekega govora, ki ga je imel na javnem shodu. Taka je sramota tretje dumel
Vojno sodišče v Varšavi je obsodilo 14 oseb na smrt, ki so bile tožene, da so napadle pošto na postaji Tokolov. Med obsojenimi so tri žene in štirinajstleten gimnazijee.
Severo-amerikanski proračun, ki je pravkar predložen kongresu, izkazuje 1.007,068.569 mili-ardov izdatkov. Stroški so mnogo večji, nego v prejšnjih proračunih. Za urade, ki so na novo ustanovljeni pod Rooseveltovim predsedstvom, se zahteva 63.545.000 dolarjev na leto, za mornarico pa letnih 122,662.716 dolarjev.
Vsenčlliška stavka.
Vendar se je zgodilo. Komaj nekoliko tednov je minilo, odkar se je akademičnira oblastim posrečilo, preprečiti stavko dijakov na visokih šolah z obljubo, da bodo profesorji sami z vso odločnostjo branili svobodo pouka; a danes so ustavljena predavanja skoraj na vseh visokih šolah v Avstriji. Tako se je razvila Wahrmundova afera in zahvalili se je zato neodkritosrčnosti vlade in strahopetnosti liberalnih strank,
Ko so klerikalci naskočili vseučilišče v Ino-mostu in tam preprečili predavanje; koso Hägen-hofer in tovariši opijanili četo zapeljanih kmetov in naskočili graško vseučilišče; ko je postalo slepcem jasno, da se klerikalci res pripravljajo na «osvojitev» vseučilišč v zmislu lanskega katoliškega shoda: je učni minister Marchet zatrjeval, da bo svoboda znanosti varovana na vsak način in da se nič ne zgodi profesorju Wahrmundu. Dijaštvo, ki ima vsaj še nekaj mlade krvi v žilah, je samo vsled tega zatrjevanja začasno opustilo misel vse-učiliškega štrajka. Toda razočaranje je prišlo kmalu.
Dopust profesorja Wahrmunda se je končal. Wahrmund se je vrnil v Inomost. Klerikalcem je bilo že obljubljeno, da ne bo predaval o cerkvenem pravu. Že to je bilo popolnoma neupravičeno, kajti za akademične oblasti ni bilo nobenega po» voda, prepovedati Wahrmundu predavanje. Vendar inomostski profesor res ni naznanil predavanj, temveč samo seminarske vaje o zakonskem pravu. Vlada pa je preprečila tudi to; da vzame Wahrmundu priložnost za pouk, je tirolski namestnik dal zapreti vseučilišče v Inomestu.
Načina, po katerem se je to izvršilo, se ne sme prekmalu pozabiti, kajti preznačilen je za sedanji zistem v Avstriji. Nihče noče biti kriv tega, kar se je zgodilo v Inomostu. Ko je bil čas, da se kaj ukrene, ni bil navzoč učni minister dr. Marchet, To je menda sploh špecialiteta avstrijskih političarjev, da jih nikdar ni tam, kjer bi morali
pokazati svojo barvo. Navzoč pa je bil «slučajno» gaspod Beck; on pa je prepustil tirolskemu namestniku ukrep, in ta je ukazal, da se zapre univerza. Prvošoici bodo morda verjeli, da je namestnik ravnal na svoj račun.
Poleg vlade so pa v Avstriji tudi še politične stranke. Spomnimo se še enkrat, da imajo proti-klerikalne stranke večino v dunajski zbornici. Za trenotek so se menda liberalci sami spomnili, da je tako. Poročalo se je v sredo, da je izbruhnila V ministrstvu kriza, da bodo nemški liberalni ministri demisionirali, če se ugodi klerikalnim zahtevam. Zdelo se je, kakor da bi se bil liberalizem zdramil. Toda to je trajalo menda tri ure in liberalizem je zopet mirno v gospodu zaspal. Inomostsko vseučilišče je zaprto, Wahrmundu je pouk onemogočen, a Beck je še vedno minister, Marchet, Derschatta in Prade pa poleg njega. Mislilo se je, da se bliska, pa se je le žgal samo kolofonij.
Od liberalnih političnih strank torej res ni pričakovati rešitve. Mi se temu pač ne čudimo; davno smo že pribili to dejstvo. A mladini se je zdelo nemogoče, da bi se tako sramotno udali ljudje, ki so se širokoustili s svobodomiselnostjo k?kor sejmarji in ki bi — nota bene — imeli moč zoper klerikalizem, če bi le hoteli I Razočaranje je hudo zadelo dijake; tem hitrejši in odločnejši je bil pa njih sklep. V sredo je bila stavka na nemških vseučiliščih sklenjena; v četrtek so bila predavanja ustavljena že skoraj na vseh nemških in čeških visokih šolah.
Avstrija je torej srečno prijadrala tja, kjer je bila Rusija. Stavka na visokih šolah je dogodek, čegar pomen sega daleč čez meje avstrijske države in sramota našega liberalizma je postala očitna vsemu svetu.
Za dijake ni malenkost, kar so storili. Stavka jim nalaga velike žrtve in pomeni zanje mnogo izgub. Vsakemu resničnemu prijatelju mladine mora biti žal, da se vnema boj na tem polju. In vendar je to še edino veselo znamenje v teh tužnih razmerah, v katere so meščanske stranke spravile državo.
Seveda je vprašanje, ali bo vsaj vtisk tega dogodka dovolj močan, da se zdramijo liberalne stranke. Mi smo skeptični. Če se vidi, koliko do-nečih klofut je liberalizem že ponižno kvitiral, se ne more upati, da se mu na stara leta povrne moč, katero je že davno zafrečkal. V najboljšem slučaju je mogoče, da dvigne za trenotek «zastavo slobodomiselnosti»; a čira bo Wahrmundova afera končana tako ali tako, bo liberalizem vesel, če bo smel zopet mirno sesti na zofo in sanjariti o nekdanjih dneh. Resnega nasprotnika nima klerikalizem nikjer več, kakor pri delavcih, pri socialni demokraciji. Zadnji boj bo izvojevan med klerikalci in socialnimi demokrati, liberalci bodo k večjemu gledali kakor veteranci nanj.
Dopisi.
Is Idrije. Kakor smo že poročali, se bo vršila 21. junija (v slučaju, če bo pa ta dan slabo vreme, pa 28. junija) velika ljudska veselica v proslavo desetletnega obstanka «Občnega konsunamiga društva v Idriji». Za to veselico se je izbral posebni veselični odsek s sodr. Tomažem Brusom na čelu. Na veselici, ki bo na posestvu Podroteja (ki je last «Občega konsumnega društva») igrali bo-deta dve godbi in sicer «Delavsko godbeno društvo» koncertne komade, godbeni odsek podružnice Idrija «Unije rudarjev avstrijskih» pa na plesišču. Aranžma je v izbornih rokah, zato se je nadejati zelo animirane zabave. Vabijo se tudi zunanji so-drugi, če jim dopušča čas, da ta dan obiščejo idrijske sodruge. Dopoldne 21. junija bo pa si a v-nostni občni zbor, na kateri imajo pristop poleg članov tudi gostje, ki jih uvedejo člani. — Povodom desetletnice izšla je v založbi čas. «Naprej 1» brošura «0 konsnmnih društvih», ki prinaša prav zanimljivo čtivo o zadružništvu na
sploh.	,	. %
Pulj. (Profesionalno obrekovanje.) Sovraštvo, ki ga goje gotovi krogi do socialne demokracije, jemlje raznim privilegiranim hujskačem ves razum. Ker ne morejo socialni demokraciji do živega z resnico, se poslužujejo obrekovanja, a s tem zahajajo v take zagate, da bodo morali prej ali slej izgubiti pri resnih ljudeh ves kredit V nedeljo je imela istrska družba Sv. Cirila in Metoda občni zbor v Pulju. Ker poznamo puljska tla, smo bili tembolj prepričani, da se bodo naSli v mestu elementi za nezmiselne demonstracije, ker je «Gior-naletto», kakor smo poročali, zistematično ščuval. Socialna demokracija ni mogla želeti rabuk pri tej priliki, V boju dveh buržoazij nima delavstvo nobenega povoda, izpostavljati se za eno ali za drugo, najmanj pa za istrsko italijansko stranko, ki ne zaslužuje prav nobenih proletarskih simpatij. Vrhu-tega ima socialna demokracija navado, segati stvarem do dna. Čeprav je Giril-Metodova družba zlasti v Istri popolnoma klerikalizirana in ne odgovarja svojemu namenu; čeprav je storila več za utrditev klerikalizma, kakor za ljudsko izobrazbo, je vendar po načelu Šolska družba in naša želja ni, da pogine, temveč da se popravi in modernizira. Da pa prepreči vsak eventualni netaktični korak ka" kega sodruga, je politični odbor izdal opomin, s katerim je svaril vse pristaše, naj se ne udeleže
demonstracij, ki bi se utegnile primeriti, pa naj jih priredi ta ali ona stran. Pravzaprav bi bila stranka s tem že popolnoma salvirana, kajti med resnimi politiki ni nikjer navada, prišivati eventualne grehe posameznikov celi stranki. Toda politični odbor se je hotel — v lastnem interesu — tudi prepričati, ali je disciplina stranke zanesljiva. Nedelja je prišla in ž njo napovedani občni zbor Cirii-Metodove družbe. Prišel je pa tudi pondeljek in ž njim «Slovenski Narod». Puljskim delavcem je že znano, da je resnicoljubnost tega lista precej dvomljiva, saj jo je n. pr. naravnost na glavo postavljal takrat, ko so se bili vršili naši impozantni shodi pod milim nebom. Vendar se pa v Pulju ni mislilo, da je liberalno glasilo ljubljansko tako nizko padlo l Vse se je čudilo, ko je čitalo v «Slov. Narodu» infamno trditev, da so socialisti z iredentovci razsajali pred «Narodnim Domom». Kako nesramen je bil ta brzojav, se lahko dokaže z narodnja-škimi pričami. «Omnibus», ki gotovo ni bil nikdar prijazen socialistom in jim je prišival, kar je le mogel, poroča:
«Tridesetak neotesanih uličnjaka htjelo je, da demonstrira pred «Narodnim Domom» iza dolaska naših milih gostova. Medju izazivačima isticao se kao prvi neki državni činovnik civilnog odijela, kojemu je zadavala previše skrbi naša narodna trobojnica. Inače razborltiji dio talijanskog gra-djanstva kao in socialisti držalisuseposve korektno».
če «Omnibus» tako piše, tedaj bi pač tudi «Slov. Narod» lahko verjel, da so se socialisti «korektno držali». Če mu pa to ne zadostuje, mu imenujemo za pričo lahko še drja. L a g inj o, čegar beseda pri «SI. Narodu» menda vendar kaj zaleže. Ko se je vršila tista malenkostna, popolnoma brezpomembna demonstracija, je sodrug Petejan pozval drja. Laginjo, naj pogleda, če je med demonstranti kak socialist; ta pa je moral priznati, da ga ni. V resnici je bilo približno 40 mladeni-čev italijansko-liberalnega društva «Giovane Pola», ki so demonstrirali pod varstvom policije, a niso napravili nič druzega, kakor škandalček svoji narodnosti.
Kakor v «Slov. Narod», jo prišlo tisto zlagano poročilo tudi v nekatere zagrebške časopise; ne bi bilo torej čudno, če bi zakrožila vest o «socialno-demokratični surovosti» po vsem slovanskem meščanskem časopisju Kar se tiče «Slov, Naroda», smo radovedni, če bo sedaj, ko je poučen, preklical svojo laž. Informira se lahko o resnici. Ce ne popravi svoje zlagane vesti, se ne bo mogel izgovarjati na poročilo, temveč obtičala bo lažnji-vost na njem in na njegovem uredništvu.
O zboru samem se lahko pove, da je bila udeležba prav pičla, čeprav je pel boben narod-njaške reklame cele tedne po vsej deželi. S paro-brodom iz Voloske, Reke in Opatije je prišlo, če štejemo zelo liberalno, 170 oseb, z vlakom iz Trsta n iz Istre pa 70. Na veselici je bila polovica vo-akov, ki pač ne reprezentirajo istrskega ljudstva! zletniki iz Volnske, ki so imeli odpotovati ob 12, so odšli že ob 7., ker niso imeli nobene pametne zabaveI
Ob istem času je bila v «Arco Romano» veselica naše stranke, ki je v vsakem oziru izvrstno uspela, tako da se nekateri narodnjaški voditelji, ki so prišli gledat, niso mogli dovolj načuditi. Na vsak način smo lahko bolj zadovoljni, kakor narodnjaki obeh barv.
tiri. Tudi pri nas so težave z občinsko hišo, ki se zida. Višje oblasti tudi nekako prepovedujejo take izdatke, kakršni so potrebni za občinsko hišo, kakršna naj bo v Žireh. Ja, ja, na Kranjskem se bližamo hudim časom. Klerikalni zmaj razširja svoje žrelo v najširših dimenzijah. Zato seveda pa bo potreba krepke organizacije zavednega naprednega ljudstva. Delavci žirovski, oklenite so zato delavske organizacije!
Domače stvari.
Dveflto do triito kron efektivne Izgube na
leto ima kranjski živinorejec pri vsakem govedu, katera redi. Tako računa «Nova Doba», odnosno gospod Rohrmann na Grmu. In 60 vinarjev na dan zasluži kranjski kmetovalec s svojim delom. To so zares tragične razmere in brezprimerna je požrtvovalnost ljudi, ki darujejo mestnim mesojedcem z vsakim volom 200 do 300 kron. Pa kaj kmetovalec! Če je izguba pri enem volu 200 do 300 kron, mora biti pri desetih 2000 do 3000, pri dvajsetih 4000 do 6000 kron. Veleposestnik, ki se peča z živinorejo, žrtvuje torej leto za letom dohodke uradnika iz sedmega ali šestega činovnega razreda. Take trditve objavljajo listi k la «Nova Doba» s povsem resnim obrazom in najbrže so prepričani, da se najdejo na Kranjskem res bebci, ki bi verjeli takim volovskim računom. Laž je včasi koristna; ampak držati se mora takih mej, da vsaj lahkoverni ljudje lahko verjamejo. Toda laži, s katerimi bi naši agrarci radi prepričali ljudstvo o Svoji srce trgajoči revščini, so vendar pregoro-stasne, da bi se lovili kalini na take limanice. Vemo pač, da se malemu kmetu ne godi predobro; vemo pa tudi, da je ua Kranjskem dosti kmetov, ki ne bi menjali z nobenim okrajnim glavarjem in vemo, da teko veleposestnikom dohodki S polja, s planin in iz hlevov, ne da bi se jim le sanjalo, kaj je delo. Če je živinoreja res tako nehvaležen opravek, tedaj je vendar čudno, da se toliko ljudi peia t njo in da povečuje svoj pro-
met, kolikor le more. Seveda, kadar računajo agrarni učenjaki o dohodkih živinoreje, ne smejo vzeti za podlago svoje statistike ubogega malega kmeta, ki ima vola le zato, da ga vpreže in da dobi gnoja, a proda ga le tedaj, kadar je huda sila za davke ali pa za posojilo. S takimi farbari-jami se spravlja samo statistiko ob kredit; zakrknjenih src mestnega prebivalstva, ki plačuje meso kakor žafran, pa res ne bodo ganile.
Klerikalni poslanec dr. Krek je govoril v državuem zboru. Kdor čita govor, mora priznati, da se dr. Krek močno razlikuje od svojih klerikalnih tovarišev. Njegovo znanje je neprimerno bolj obširno, nego znanje skoraj vseh klerikalnih veljakov in gotovo je tudi, da vsi skupaj ne znajo misliti tako globoko kakor on. Za karakterizacijo naj služi odlomek njegovega govora:
«Posledice protidemokratične reakcije bi bile pogubne. Če se poziva na združitev proti socialnim demokratom zato, ker streme po «državi bodočnosti», sem druzega mnenja, kakor gospod ministrski predsednik. Vsi tičimo v socializmu in prav muščanske stranke pričakujejo vse od države. Kdo pa je, ki more še samostalno živeti? Samo od so-cializiranja pričakujemo tolažbe in rešitve. Če se nadalje pravi, naj se združimo proti socialnim demokratom zaradi njih razmerja napram parlamentu, bi zopet dejal, da imam pošteni vtisk, da ta stranka doslej ni storila ničesar, kar bi moglo preprečiti delovanje parlamenta. Če bi šlo za združitev proti socialni demokraciji kot stranki, bi zopet omenil, da so nasprotja med drugimi strankami, ki se imenujejo meščanske, v marsikaterem oziru mnogo večje. Zato moram javno izreči, da se skriva za klicem po zedinenju proti socialni demokraciji vsaj večinoma strah pred socialno političnim delovanjem parlamenta.»
Ta govor samposebi zasluži vso pohvalo. Toda prav zato, ker zna dr, Krek tako govoriti, zasluži njegovo delovanje najostrejšo kritiko. Lepe so Krekove besede, kadar ve, da ostanejo samo besede; ampak z njegovo teorijo se neprenehoma krega njegova praksa. Dr. Krek obsoja strah pred socialno-političnim delovanjem parlamenta; a dr. Krek glasuje proti vsakemu socialno-političnemu predlogu socialnih demokratov. Glasoval je proti nujnosti predlogov o draginji, proti svoti za zboljšanje položaja železničarjev, proti znesku za povišanje plač poštnim uslužbencem i. t. d. Dr. Krek razume socializem, odobrava ga v svoji duši, zagovarja ga celo javno, kadar zagovor nič ne velja, a če bi moral izvajati posledice iz svojega prepričanja, vtakne socialno prepričanje v žep in zatrobi v rog svojih klerikalnih reakcionarnih somišljenikov. To je še slabše, kakor če glasujejo dii minorum gentium po ukazu svojih klerikalnih veljakov, ker nimajo nobene lastne misli v glavi!
Krekov govor mora napraviti vtisk neodkrito-srčnosti, če se pomisli, da v zbornici svari proti združevanju zoper socialno demokracijo, doma pa pomaga, vklepati socialno demokracijo v verige, kjer le more. Gori priznava potrebo socializma, doma pa pospešuje volilno reformo, ki naj bi oropala socialno demokracijo najskromnejšega zastopstva v deželnem zboru. Kar že davno vemo, je dr. Krek vnovič potrdil s svojim govorom: V njegovih prsih prebivala dve duši. Ena je demokratična in včasih precej rdeča; druga je črna in nosi tonzuio. Kadar se spreta, pa žrtvuje brez pomisleka prvo drugi, kajti kariere v katoliški hierarhiji niso pripravljene za demokrate.
Poslanec sodrug dr. Adler je imel v državnem zboru velezanimiv govor in je temeljito obračunal z ministrskim predsednikom baronom Be-ckom. Govor zasluži, da se ž njim seznanijo delavci in da se to omogoči, ga bomo objavili v posebni izdaji.
Vladimir Schweiger, slušatelj prava na dunajskem vseučilišču, je v dvajsetem letu svoje mladosti dne 26. majnika Umrl v Novem Mestu. Vest o njegovi smrti je iznenadila vse, ki so ga poznali. Dasiravno ni bil videti posebno krepak, vendar ne bi bil nihče sodil, da nosi kal smrtne bolezni v prsih. Še pred kratkim je bil v Ljubljani, dobre volje in ni nič govoril o bolezni. Vladimir Schweiger je bil zelo nadarjen dijak. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, maturiral je v Novem mestu in potem se je vpisal na dunajskem vseučilišču. Med svojimi sošolci je rad razširjal zanimanje za socialne študije in za socializem ter je tudi, kolikor mu je bilo v njegovem položaju mogoče, deloval za socialno demokratično stranko. Pečal se je tudi z leposlovjem. Lani je «Rdeči Prapor» objavil dober podlistek iz njegovega peresa in nekaj njegovega rokopisa, ki ga še imamo, kaže prav lepo nadarjenost. Tudi za slikarstvo je imel čeden talent. Njegova zgodnja smrt uničuje lepe nade, ki so ž njim legle v grob. Mlademu sodrugu bodi ohranjen prijazen spomin.
Kran)skl deielni odbor je dovolil odseku za prireditev slavnostnega sprevoda 3000 kron. Za podpore, ki jih je dovolil deželni zbor, nima deželni odbor denarja. Kdo mu ga neki daje za take izdatke, o katerih deželni zbor še sklepati ni mogel P
Vseslovanskl program, ki so ga Kramaf, Hribar in Hlibovicki predložili slovanskim poslancem na Dunaju, ne po svojih, temveč po kneza Tru-beekega idejah, obsega sledeče točke:
1. Leta 1911 naj se priredi v Moskvi vseslovenska razstava;
*
2.	Ustanovi naj se velika slovanska banka-
3.	Dne 12. julija t. 1. naj se skliče vseslovanski zbor v Prago;
4 Ustanove naj se boljše knjigotržne razmere / med slovanskimi narodi in deželami;
5.	Razširi naj se sokolska organizacija, Uasti na Ruskem;
6.	Združijo naj se slovanska izobraževalna društva.
Če skušajo gospodje razširiti mnenje, da so ) bili na seji zastopani vsi avstrijski Slovani, je treba ' to vest popraviti. Prvi, ki se niso udeležili, so bili slovenski klerikalci. Od Poljakov sta bila Glom-bmski in Starsynski povabljena, a nista prišla. Podpredsednik poljskega kola Dzieduszycki je izjavil, da ne more reči ničesar v imenu svojega kluba, ki se sploh še ni pečal s to zadevo. Seveda pa tudi socialno demokratični Slovani niso bili zastopani in to navsezadnje tudi niso mačje solze; na Češkem n. pr. je socialna demokracija, kakor so pokazale državnozborske volitve, najmočnejša stranka. Slavni odsek toraj nima pravice, govoriti v imenu avstrijskih Slovanov. Kar se pa tiče programa, je ena točka enostavno reklama za razstavo, ki jo imajo letos v Pragi, vse druge pa imajo očitno služiti Rusiji in celo se lahko pravi ruski reakciji, kajti povsem naravno jo, da se n. pr. «vseslovanske» banke na Ruskem ne more ustanoviti brez dovoljenja ruske vlade; prav tako je pa tudi naravno, da carjeva vlada ne bo dala dovoljenja za nobeno ustanovitev, ki ne bi koristila avtokraciji. Ruska policija bi bila s to akcijo, če bi se posrečila, lahko zadovoljna.
iz Spodnje Idrije. V naš dopis, ki je bil v zadnji številki objavljen, se je vrinil čudež. Tiskarski škrat je iz besede «zdravo» napravil «bolno». Stavek se mora glasiti: «Resnici na ljubopa bodi povedano, da je bolno dekle zdravil idrijski rudniški zdravnik dr. I. I. Stv&rak in jo kot zdravo iz zdravljenja odpustil.» To popravljamo radi tega, ker se klerikalci prav radi poprimejo vsake tiskovne napake ter jo porabljajo v svoje nečedne namene. — Seveda se samoposebi razume, da zdravnik le ozdravljene, zdrave iz zdravljenja odpušča, bolne pa še naprej zdravi.
Po zaključku lista.
Pri volitvah v praski deželni zbor je po
izidu volitev volilnih mož zagotovljena izvolitev sedmih socialnih demokratov. Socialno-demokratični volilni možje bodo glasovali za sledeče kandidate: Dr. Karol Liebknecht (ki je, kakor znano, še v trdnjavi), Henrik Ströbl, Pavel Hirsch, Borgmann, Hugo Heimann, Wels in L e i n e rt. V šestih okrajih so socialisti v ožji volitvi. Iz 25 okrajev z 42 kandidati je vspeh še neznan.
Umetnost in književnost.
Prejeli smo in priobčujemo: Dopolnilne volitve v «Slovensko M atic o» dne 25. maja t. 1. so pokazale, da naš prvi književni zavod za-pada tistemu grehu, na katerem trpi vsa naša kulturna javnost. Prvič že to ni nikakor v redu, da odbor nasvetuje kandidate, ki so potem skoro toliko kakor gotovo izvoljeni. To je znamenje, da društvenikom ni nič do tega, kdo in kako se naj vodi društvo in njegovo delovanje. Ali bi ne bilo potem vseeno, če se namesto formalnih volitev kratkomalo odbor sam dopolnjuje s tem, da prevzema vase, kogar hoče? Zato pa tudi vidimo, da se volijo v odbor književnega društva vsi mogoči ljudje, samo resnični pesniki in pisatelji, znanstveniki in umetniki ne. «Slov. Matica», menda vendar ni zavod, kjer bi morali biti odborniki zastopniki stanov brez vsake druge kvalifikacije. Zato so stanovska društva tu. Sedaj sede v odboru skoro sami profesorji in nekaj duhovnikov poleg par juristov. Medicinca ni n. pr. niti enega in vendar bi znanstvenik-medicinec vsekako bolje spadal v ta krog, nego pa n. pr. kakšen trgovec, ki se jih sedaj rine v odbor. To je vse prav, da se tudi, recimo, inteligentni trgovci vabijo, da pristopijo k društvu, toda za vodstvo književnega, znanstveno-beletrističnega zavoda morda vendar splošno ni trgovec boljo poklican, nego znanstvenik ali literat. Ako smo pa tako revni, da ne spravimo skupaj 40 odbornikov-strokovnjakov, potem ne kaže druzega, nego znižati število odbornikov, kajti to, kar -e dela sedaj, je šušmarstvo.
Kje hočete prebiti dopust?
V prav majhnem mirnem gnezd«, daleii gori v planinah. Še zdravnika in lekarnika ni tam. — Ge pa zbolite? — Jaz, kajpada — bolan; kvečjemu se tupatani prehladim, kakor se rado dogaja v letovišču. Toda za to si pa vzamem kar svoj« ljube stare Fayeve prave sodenerske mineralne pastile, katerih imam dvanajst Skatljie v kovčegu, in nikakršen prehlad mi ne more škodovati. Fayeve prave sodenerke kupujemo po K 1*26 v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini z mineralno vodo.
Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko i
W. Th. Gontzert
DiiiioJ IV./l., Grosse iVeugHijise
/
Važno sa delavce in sploh xa vse konsumente!
J
V «Založbi časopisa „Naprej!" v Idriji» je te dni izšla brošura
t j:;::.
Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo
Cena brošuri je 20 VinarjeV.
Kdor se zanima za zadružništvo, osoblto za konsumna društva, mu bo ta brošura zelo dobro došla. V njej so uvrščeni naj-raznovrstnejši članki, ki govore o pomenu, važnosti in zgodovini konsumnih društev.
Sezite po njej!
h

||VHUUU IIUUVUIUUU uiuulIU f IUI IJI
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
w---^
Vabilo
k
«à
I
0
občnemu zboru
kateri bode
dne 21. |anija 1.1. dopoldne.
DNEDVNI RED:
1.	Deset let delovanja «Občnega konrumnega društva». Govori ravnatelj Anton Kristan.
2.	Slučajnosti.
Fričetek ob 9. uri zjutraj.
Pristop imajo člani In po članih vpeljani gostje.
PredjtojništVo.
Sredina št. 10 (v Prulah)
Podpisana se priporočata slavnemu občinstvu, osobito p. n. delavstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna štajerska vina in priljubljeno domače Auerjevo pivo. Dobra kuhinja. Postrežba točna in solidna.	10—1
Z odličnim spoštovanjem
Fani in Leon Pogačnik.
Delavska tiskovna družba v Ljubljani
regietrovana zadruga z omejeno zavezo
Vabilo
na
prvi občni zbor
ki se vrši
dne 7. Junija ob 11. uri dopoldne
V	gostilni „pri Štajercu" ){«sljetfa cesta, £jnbljana.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo ustanoviteljev o pripravljalnem delu.
2.	Volitev načelnika in štirih članov načelstva.
3.	Volitev treh Članov nadzorstva in treh namest-
nikov v nadzorstvo)
4.	Predlogi in nasveti.
V	LJUBLJANI, 27. maja 1908.
Za ustanovitelje: Etbin Kristan	Anton Kristan
Fran Bartl	Ivan Mlinar
Mihael Čobal.
Priznano najlepše šaljive baaare, kakor tudi vie slavnostne predmete za vrtne veselice, društvene znake, kuverte, številke za ba-zare in knjižnice, koriandoli, serpentine, rdeče nagelne, lampione, papirnate čepice, karte za šaljivo pošto, bloke, štambilje dobavlja društvom najceneje
Wunibald Plann
Dutiaj VI., Vfallgass! 19 (poleg ¡taimundteater).
Ivastno izdelovaiijel BV Zahtevajte znižani cenik!
1 Proti klerikalizmu! ;
X
N A B A V I T E
Wahrmundova brošura
„Katolike sVetoVno ttaziranje in svobodna znanost"
je ravnokar izšla.
Stane 70 win. komad.
H
A V I T
♦
» Slovenski prevod je popoln, ker je ♦
preložen po interpelaciji poslancev so-
druga Némeca in drugov ter po govoru *
♦
poslanca sodruga Seitza.

Materi x&lïjo dobro, po cvrli in ra^tesljiinypotovali na/sv obrn^e
.^Simon^yûrœteix^
v JQ'ubf/ttni ¡rtbloóvorsJk* uArr^S
II
Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto IS—?	cenik sa 5000 ur.
Krone
Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Železn. - Rosk. T— Sreb.zdvoj.plašč.8-—
Krone
Pendelura70cm 7 — Z zvon. bitjem 9-— Z budilko 10-— Z godbo	12'—
Krone'
Budilka 2-40 J-Budilka 3 svet. števil1 8 — Z bitjem Z enim zvoncem 5"— Z godbo Kuhinjska ura 3-— 6 valenov Original Omega, Schaffhansen, Glashlltte, Helios, Amalfa, i, kr. preizkušeno od K 13-—. Zlatnina in arebrnina po originalnih tvor-
niških cenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, Zamena ali pa se vrne denar.
Maks Bohnel, Dunaj IV.
Msraaretenstrasss 27/20 v lastni hlftl.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 5000 slikanih cenikov zastonjin poštnine prosto,
KAVARNA
preje ,Tedesoo' v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.

Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in
brivnicah	H
Berite !
Berite!
Citajte in širite sledeče knjige in brošure: K. Kanta ky:
„Kdo uničuje proizvajanje v Bale«?'*
Cena 30 vinarjev.
H.	Klrtiutelger:
„Pod spovednlm pečatom".
I.	del velja 8 kroni 60 vinarjev. M. del velja 8 kroni. A. Kristan:
== „Socializem". =
Cena 80 vinaijev,
A. Kristan:
„Socialna demokracija ln kmetiško ljudstvo".
Cena 10 vinarjev. K. Marx ln Friderik Enfels:
„Komunistični manifest".
Cena 40 vinarjev.
A. Kristan:
„Zakaj smo socialisti?"
Cena 14 vinarjev.
„Vatikanski Jetnik".
Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron.
Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra porja» v Ljubljani, «Naprejal» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju.
Otvoritev kavarne v Pulju.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo na novo otvorili ,Ek's Kafe Verdi', pod imenom
»!
r«
irzo,
in
Postreglo se bode z najboljšo kavo z najfinejšimi likeri.	10—6
Vsaki dan sveže Puntigainsko pivo. Na razpolago so najvažnejši slovenski, hrvaški, italijanski in nemški časopisi in leposlovni listi.
Cene amerne ! Poatrežtsa todna !
Z odličnim spoštovanjem
Br. M- Bratoi.
E<lln<> prnvi
Tbierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierry « vo centifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka S K 60 V> Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
Ceftrnar A. Thierry i pregradi pri J[og. Slatini.
33-8
Zaloga večinoma po lekarnah.
T..
¿)£r)itr)a ponudb«,
Rudar, uslužben na Nemškem, samec, star 30 let, se želi poročiti z gospodično od 24 do 28 let staro, katera bi imela veselje iti v Nemčijo. Več pismeno. Pisma s sliko, katera se vrne. Naslov pove upravništvo našega lista.	5_4
V življenju nikdar več 600 komadov samo gld. Ia65
1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. biserom, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. bri-ljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album, 10 najlepših slik sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmetov ln še 500 raznih predmetov, za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld. M9> Pošiija proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje	S—1
Dun. cen. razpoSiljalnlca, P. Lost Krakov 463.
Kar ne ugaja, se zamenja.

IMijiitlj i» ffkfvarei prMsik F»** B a» M,
T»»ka I?. P*. Lamp!»* v gfis]«.