LIST SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Povzemamo nekaj misli in citatov tistih referentov in diskutantov, ki so se v svojih izvajanjih dotaknili problema univerze, znanosti, vzgoje in izobraževanja nasploh. Za uvod smo izbrali Titove besede, ki so — lahko rečemo nekak moto celotnemu delu kongresa: »Brez gnilih kompromisov in brez kakršnegakoli omahovanja moramo odločno obračunati z vsemi nosilci nazadnjaških težeijj, ki nam zavestno ali podzavestno mečejo polena pod noge. Ta kongres mora biti kongres pogumnega, doslednega revolucionar-nega čiščenja naše poti vsega tistega, kar se boji nadljnje krepitve vloge delovnega Človeka na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih.« V svojem referatu je tovariš Tito spregovoril tudi o protislovjih, ki tarejo jugo-slovansko mladino. »Želel bi povedati nekaj besed tudi o naši univerzitetni mladini, o delu komunistov na univerzah, ker menim da položaj na univerzah ni najboljši. Mladinske organizaeije in komunisti na univerzah so preveč zaprti vase in to ločuje intelektualno mladino od delavske, pozneje v proizvodnji pa intelektualne delavce od proizvajalcev. Namesto da bi si prizadevali za integracijo socialističnih graditeljev, prihaja do dezintregacije, kar v nobcnem primerii ne more koristiti razvoju naših socialističnih družbeftih odnosov . . . Zdaj je še pomembnejše, da se naša intelektualna in delavska mladina čimbolj zbližata in da svojc interese ne ločujeta, ker so skupni.« O nekaterih nasprotjih v odnosih med znanostjo in družbo je spregovoril Veljko Vlahovid. »Našega nadaljnjega socialističnega razvoja si ni mogoče zamisliti brez močnega opiranja na znanost. Toda to, da naša družbena praksa temelji na znanstveni misli, doslej ni peljalo niti ne sme peljati v prihodnje k oblikovanju in utrjevanju priviligirane poliUčue in duhovne znanstvene elite. Znanost mnra biti vodnica milijonov dclovnih Ijudi, ki delujejo v okvirih samoupravnih odnosov pri eemer mora ustvarjati iz njih zavcstne graditelje socialistične družbe.« V nadaljnjem izvajanju je problem bolj konkretiziral. »Na določeno počasnost v razvoju našega znanstvenega kadra vpliva poleg pre-majhnega vključevanja v mednarodno delitev dela znanosti tudi zid med fakultetami in samostojnimi instituti, zapiranje vrat institutov univerzjtetnemu kadru, zapiranje uni-verzitetnih vrat znanslvenim delavcem iz institutov. Hitrejši rctzvoj znanstvenih kadrov ovirajo tudi razna nerazumevanja o mestu. vlogi in funkciji znanstvenih delavcev v družbi. V našem nadaljnjem razvoju morajo biti raziskovanja obravnavana kot integralni del procesa družbene reprodukcije in eden najpomembnejših činiteljev celokupnega družbeno-ckonomskega razvtfja. Premajhna javnost znanstveno-raziskovalnega dela je eden bistvenih elementov, ki otežkoča razvoj znanosti in znanstvene misl. Povsod, kjer je mogoče, si je treba prizadevati, da bi javno na znanstvenih zborovanjih, kongresih in v ustreznih publika-cijah ocenjevali in kritizirali čimvečje število znanstvenih del.« Diskutant Boris Ziherl je nakazal nekatere pomanjkljivosti družbene misli v procesu praktičnega izvajanja socialistične politike. »Naj se še tako sklicujemo aa Marxa in na njegovo zahtevo pn radikalni kritiki vsega obstoječega, vendar ne moremo prezreti dejstva, da je bil Marx tako v svojem uvodu h kritiki Heglove filozofije kakor tudi v drugih delih v svoji kriliki vedno kon-kreten. V tem KAJ kritizira, KAKO kritizira in v IMENU ČESA kritizira. Prav takšne konkretnosti dostikrat ni v naših filozofskih razpravah o gospodarski, politični, kulturni in končno moralni problematiki sodobne družbe, in navsezadnje naše socialistične dmžbe. Dostikrat imamo dejansko opraviti s knjižnimi filozofi, o kakršnih govori to-variš Kardelj, ki se vse te zelo protislovne problematike lotevajo z nekakšnimi večnimi merili ki naj bi veljala povsod in enako. Soeializem se spreminja v čisto etični postulat, v tein ko je v resnici zgodovinsko konkreten, realen družbeni proces vsestranskega in naprednega sprcminjanja razmer in ljudi na podlagi skupne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in družbenega sanio-upravljanja, proces, v katerem se uresničujejo materialne in moralne možnosti za osvohoditev človeka kot človeka.« Rodoljub Čolakovic je mnenja, »da je samo razvita solidarna marksistična družbena kritika sposobna., da v naših razmerah fn po naših nazorih odstrani vse, kar nam je na področju ideologije tuje in sovražno. Vendar smo siorili malo, da bi tako kritiko razvili in se tako pogosto branimo in to včasih tudi s sredstvi, ki niso popolnoma naša. Predvseni sc mi zdi, da nismo dovolj organizirani za tak boj... Organizirati se na tem področju pa pomeni po mojem mnenju ustvariti solidna uredništva naših časo-pisov in važnejših listov, dati v institute in na stolice drnžbenih ved več ljudi ter nji-hoveniu delu in razvoju posvetiti posebno skrb. Taka uredništva in instituti bi morali spremljati, preučevati in teoretično posplo-ševati naše pozitivne in negativne izkušnje in pojasnjevati članstvu naše Zveze ter s tem prispevati k njeni idejni enotnosti. Dalje bi le-ti sistematično spremljali tisto, kar se dogaja na različnih področjih de.javnosti v svetu, zlasti v socialističnih deželah, s tem, da bi obveščali našo javnost kvalificirano o najvažnejših tokovih znanosti in kulture v sodobnem svetu. Tako orga-nizirana uredništva in instituti se ne bi smeli spremeniti v nekakšne tribunale, ki sodijo in razsojajo, marveč bi bili predvsem tribune odkritega enakopravnega boja mnenj, to pa je najzanesljivejši način, da sepreuči številna zapletena vprašanja naše stvarnosti, da pomagamo tistemu, ki so ga zmedla protislovja prehodnega obdobja, da se razčisti s tistim. ki želi z dobro etiketo podtakniti slabo blago.« Jan Kopčog, delegat iz Bačkega Petrovca, se je zavzel za ustVarjanje enakopravnih možnosti v razvoju in življenju šol. »Splošno znano je, da uvajajo v mestih mnoge šole, ki so podvržene prillsku, se-lekcije dijakov. Sicer pa vsem šolam tega niti ni potrebno storiti, ker deluje selekcija že sama od sebe. Vzemimo: na našetn območju so izračunali, da stanejo samo potrebe učcnccv osnovnih šol slarše letno približno 20.000 dinarjev. Srcdnja šola je gotovo dražja, da o fakulteti niti ne govorimo. Torej, kdo ima boljše možnosti za redno in neovirano šolanje: mestni otroci, in to predvsem otroci strokovnjakov, pravzaprav otroci intelektualcev, ki imajo — kot vemo — sorazmerno večje prejemke — ali kmečki otroci — oziroma otroci delavskih družin?! Ravno tako je znano, da so mestne šole veliko bolje opremljene kot vaške, šole v ožjem središču mesta pa so zopet bolje opremljene od šol na periferiji. Vemo pa, kje kdo običajno stanuje in kje kdo živi. Mar ne lezemo počasi ne glede na to, ali to želimo ali ne, v položaj, da inteligenca sama sebe reprodueira, kar je nevarno in seveda za nas nesprejemljivo. Razumljivo je, da nimamo materialnih možnosti, s katerimi bi lahko zagotovili slehernemu mlademu človeku optimalne možnosti za ne-moteno šolanje in da je selekcija v takšni ali drugačni obliki začasno nujno zlo, toda potem jo moramo tako tudi razumeti, ne pa jo razglašati za nekakšno pedagoško, še manj pa socialistično načelo, ne glede na različne lažne pedagoške teorije, o zniževanju ravni izobrazbe, ki nastopi kot posledica uvajanja načela množičnega izobraževanja.« Morda bi za zaključek sodile besede tovariša Bena Zupančiča, ki v ekscerptu iz-zvene tako: »Prav zaradi tega. ker mora vsa družba postati nosilec svojega novega, humanega poslanslva, sc ne morejo in ne smejo zmanjšati humanistične funkcije niti kulturnih dejavnosti niti inteligence. temveč se morajo bistveno razširiti, poglobtti, dati morajo precej večje ustvarjaine možnosti za vsakega človeka.« Priredil Drago Kovačič VLADIMIR BAKARlC V NASELJU Tribuna Cas in svet jc priredila v če-trtek, dne 17.12.1964 v študentskem na-selju razgovor o aktualnih ekonomsko-po-litičnih problemih. Za sodelovanje je za-prosila sekretarja CK ZK Hrvatske in čla-na Izvršnega komiteja CK ZKJ Vladimira Bakariča. Tovariš Bakarič je v uvodnih besedah nakazal predvsem smernice za diskusijo s tem, da je poslušalcem posredoval ne-kaj osnovnih in splošnih značilnosti go-spodarskega razvoja pri nas. Pri tem je poudaril, da gre za vse večjo afirmacijo delovnega človeka v našem družbenem dogajanju. Retrospektivno je orisal tudi historični potek preobrazbe v Jugoslaviji in temu pripisal veliko važnost. Dejal je, da smo dali svetovnemu socialističnemu gibanju samosvoj pečat, katerega pomemb-nost je morala priznati celo Sovjetska zvcza. Za tem je odgovarjal na vrsto postav-Ijenih vprašanj. Zlasti zanimivi so bili za nas odgovori, ki se neposredno dotikajo študentskega življa, to je univerzo, visoko-šolski študij in pozncjšo prakso. Tovariš Bakarič je mnenja, da smo v situaciji, ko je sistem visokega šolstva v krizi. Zaskrbljujočc je dejstvo, da je na jugoslovanskih univerzah vpisanih mnogo več študentov, kot kažejo realne potrebe. To nas je privedlo v neprirodno proti-slovje, kajti če bi študentje zaključevali študij v sorazmerju z datumom vpisa, bi se zgodilo, da bi mnogi ostali brez ustrezne zaposlitve. Nenormalna zahteva imeti status študenta na vsak način, očit-*\o izvira iz neinformiranosti ljudi. Kazno je, da smo pod takim pritiskom na fa-kultete in visoke šole bili primorani iz le-teh (ne vseh) napraviti dopisne šole oz. »izpitne zavode«, kjer študentu postrežejo S spiskom vprašanj, ki pridejo v poštev in kjer so predavanja le še neka zastarela formalnost. Evidentno je, da po tako za-ključenem študiju ne bomo dobili strokov- njaka, marveč šarlatana, ki se ne bo mo-gel ponašati z znanjem, marveč z ak-tom, imenovanim diploma. Precej zanimanja je s strani študentov bila deležna diskusija o ureditvi kmečke-ga vprašanja. Tovariš Bakarič sodi, da kmetu poljedelska dejavnost pogosto ni več primarni faktor, saj je fluktuacija de- lovne sile zelo velika, zlasti iz vrst mlaj-ših državljanov. Le-ti odhajajo na nova delovna mesta v industrijo, trgovino in drugam, ker na zemljo niso doživljenjsko vezani, kot so bili njihovi predhodniki. Razlog take miselnosli so gotovo tudi za-druge, ki so z novimi delovnimi koncep-cijami vnesle v življenje na vasi neko ra-zumljivo zmedo, ki jo bo težko prema-gati preko noči. V nadaljevanju je bil ne-koliko nejasen, ko se je nedoločno izrazil o nadaljnji perspektivi 30 odstotkov kmeč-kega življa v SFRJ, za katerega meni, da bo poiskal sebi lastno pot. Na vprašanje, kje so vzroki množične-ga odhajanja Jugoslovanov na delo v tu-jino, je tov. Bakaric ugotavljal, da gre predvsem za emigriranje iz nekdanjih par-tizanskih vasi in krajev; to pomeni tistih predelov, ki so med NOB žrtvovali naj-več. Povečini odhajajo Ijudje iz SR Hrvat-ske na delo v Nemčijo, a niso redki pri-meri, ko se zaposlijo v Sloveniji ali BiH. V svojih izvajanjih je dal poseben po-udarek tudi ekonomskemu sodelovanju SFRJ^na vzhodnem tržišču; to je vklju-čitvi v SEV (Svet za vzajemno gospodar-sko pomoč). Dejal je, da v mnogih vzhod-nih državah niso redki primeri, ko proiz-vodnja za široko potrošnjo zaostaja za za-htevano potrošnjo. To pa je razlog več, da se tu mi laže uveljavimo. Tako je skle-njenih niz kompenzacijskih poslov in po-godb. Vprašanje, ki je postavilo tezo o pla-niranju osebnega dohodka glede na porast cen, je vzbudilo veliko pozornost. Tov. Ba-karič je sodil, da se te stvari pretresejo s širšega zornega kota, da se o tem govori v okviru širšega kompleksa ekonomskih činiteljev. Rekel je, da ne smemo poza-biti, da stno večkrat v situaciji, ko mo-ramo zaradi visokih produkcijskih stro-škov cene proizvodom nujno dvlgniti, ker gre to v dobro večje proizvodnje in s tem družbenega standarda. Ako bi istočasno večali tudi osebne dohodke, bi se nenehno vrteli v začaranem krogu, čeprav se veča-nju nominalnega os. dohodka seveda ne tnoremo povsem izogniti. V nadaljevanju je gost odgovoril še na vprašanja naše devizne politike, pri četner je naglasil, da se še nismo dovolj vključili v mednarodno delitev dela, toda če bi vzeli kot osnovni pokazatelj gospodarske-ga razvoja dolarsko valuto, bi v več tovar-nah in podjetjih mogli ugotoviti fiasko njihove proizvodnje. Spregovoril je tudi o odnosih med SZ, Kitajsko in SFRJ in z njegovih besed je bilo mogoče ugotoviti, da smo v tem, to-liko publiciranem sporu, zavzeli najbolj korektne dispozicije za nadaljnja prizade-vanja v smislu političnih in ekonomskih odnosov. Zadnje besede so veljale 'vprašanjem kulture in njenega stimulansa. IVkeJ, ki se mu ves čas pri tem vsiljuje, je, da naj se dajejo sredstva le v tistih primerih, ko gre za dejansko kvaliteto. Nihče namreč nima pravice sredstev razmetavati. Ko je stvari konkretiziral, se je zadržal na pod-ročju gledališča in literature. Stališče, ki ga je zavzemal, je v povzetku tako: gle-dališče se bo afirmiralo, ko bo pred pu-bliko postavilo aktualno dramo, ki bo vsakega prisotnih mogla prešiniti z nizom dnevno se ponavljajočih problemov in li-teratura bo efektivna, ko bo pisec zajel v delu najbolj žgoče probleme našega ea-sa in našega okolja. Ne eni kot drugi naj ne posegajo po abstraktni snovi in naj ne reproducirajo zgolj za zaključen krog izobražencev. Na samem kraju triurnega izvajanja je odgovoril še na vprašanje, ki je bilo v zvezi s prejšnjim direktno stavljeno iz publike. Dotika se neposredno kulturne situacije na Slovenskem, konkretno vpra-šanja našega revialnega tiska. Tov. Baka-rič je prisotne opozoril na podobne raz-mere v Zagrebu, potem pa je izrazil mne-nje, da delovanje revij ne more biti po-vsem avtonomno. S tem da ne odreka sa-moupravljanja, pač pa nalaga večjo odgo-vornost teh institucij do družbe. V na-sprotnem primeru se lahko zgodi, da neka-tere ekstremne težnje le-teh prerastejo v politično manifestacijo, katero je potem nujno treba preprečavaii s politieninii me-rami. Dostavil pa je, da to ne pomeni poslužiti se drastičnih ukrepov, ker gotovo nihče ne dvomi, da gre povsod za dober namen. Pripis: čeprav je pričujoči spis lc in-formacija o diskusijskem večeru v naselju, bi si dovolil kratek komentar. Res je, da je večer dosegel svoj namen, da so prisotni dobili na vrsto vprašanj za-dovoljive odgovore, vendar bi bila za vse gotovo koristnejša drugačna oblika, obli-ka debatnega večera. Prepričan sem, da bi z medsebojno izmenjavo mnenj zadeli v srž problemov in se dokopali do bolj ek-saktnih ugotovitev. Drago Kovačič Nadaljevanje iz prejšnje šfcvilke Nesporno izhodišče komunistov pri Dbravnavi tega vprašanja je, da je bila reforma starega sistema univerzitetnega Študija potrebna. Narekoval jo je dinami-čen razvoj gospodarstva in družbenih služb z zahtevo po večjem številu visoko-kvalificiranih strokovnjakov raznih profi-lov, usmerjenosti in stopenj strokovnosti; veliko nesorazmerje med višje in visoko-kvalificiranimi strokovnjaki (često 1:4, namesto obratno) in zato ob pomanjka-nju teh kadrov še nesmotrno izkoriščanje njihovih sposobnosti; odmaknjenost pou-ka na univerzi od problemov prakse in od sodobnih znanstvenih dosežkov ter obremenjenost z raznovrstnim balastom; dolgotrajno šolanje; neelastičnost sistema glede možnosti prehoda z višjih šol na univerzo itd. Bilo pa je, in je še mnogo primerov, ko se na vse to pozablja in na eni strani ljudje na univerzi radi govore o reformi Itudija kot o »domislici politikov«, s či-iner se je marsikdaj zakrivalo tudi eno-stavno nasprotovanje kakršnimkoli spre-membam in nepripravljenost prilagoditi vsebino študija oz. predmetov novemu si-Btemu, na drugi strani pa se je tudi iz-ven univerze često zreduciralo vse skupaj na tri» nedotakljiva« načela (stopenjski fctudij, inverzija, specializacija) in se jih skušalo vsiliti ne glede na dejanske potre-be konkretne panoge družbene dejavnosti In notranje zakonitosti pedagoškega pro-cesa vsake posamezne stroke, čemur se je včasih priključilo še vulgarno tolmače-nje, npr. načela inverzije ter razcepilo in vulgariziralo npr. študij ekonomije skoraj do absurda. Tako je začetek reforme poleg ne-dvomnega izboljšanja prinesel tudi vrsto slabosti, ki pa so jih na fakultetah pone-^ kod že kmalu uvideli in tudi začeli od-pravljati (medicina, ekonomija), razen te-ga pa so nekajletne izkušnje nakazale tu-di že nove možnosti rešitev, tako da se morajo nedvomno vsa ta reformna priza-davanja kontinuirano nadaljevati. Ali bi kot že jasna izhodižča za to delo in v pripravah na nov zvezni dokiunent o sistemu visokega šolstva komunisti lah-ko sprejeli naslednja: — izhodišče za formiranje študijskega sistema so družbene potrebe po raznih kategorijah strokovnjakov na različnih ni-vojih v isti stroki in kombiniranih stro-kah — družbene potrebe so vezane na per-spektivni razvoj posameznih strok, ne sa-mo na današnje stanje, in to kvantitativ-no in kvalitativno ^ — sistem študija torej ne more biti uniformen pri različnih strokah — organska povezanost in elastičnost celotnega sistema visokega šolstva je nuj-na; po končani višji šoli je praviloma možno nadaljevanje študija na drugi stop-nji fakultete iste stroke, bodisi z diferenč-nimi izpiti, bodisi brez njih (pred vpisom ali po vpisu) — pogoji za vpis morajo biti v osnovi enakl za vse istovrstne fakultete in ko-ordinlrani z drugimi fakultetami, upošte-trajoč družbene potrebe TEZE ZA RAZPRAVO PRED UNIVERZITETNO KONFERENCO ZK 0 aktualnih problemih univerze — praviloma bi se morale istovrstne fakultete odločiti za enak sistem študija, izhajajoč iz enakih družbenih potreb po kadrih — učni načrt in program naj se na istovrstnih fakultetah skladata v bazičnih prvinah stroke; to pa ne pomeni unifika-cije; možen je različen razpored predme-tov, različno grupiranje v predmete, po-udarek na določeni specialnosti, ki jo goji fakulteta ipd. — načih izvajanja pouka in pravila štu-dija je treba prepustiti koordinacijskim prizadevanjem v skupnosti istovrstnih fa-kultet. če se sprejme stališče iz prve in druge alinee, je potrebna analiza delovnih mest. Ta analiza mora vsebovati elemente rasti stroke in zlasti upoštevati stanje in na-predek najrazvitejše prakse. (Kako zago-toviti sodelovanje visokošolskih zavodov pri analizi delovnih mest v delovnih or-ganizacijah in obratno?) Dosedanji razvoj in izvajanje reforme pa sta seveda tudi postavila v ospredje nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti pred sprejemom novega zveznega dokumenta o visokošolskem sistemu, in o katerih so spodbudile javno razpravo predvsem teze prosvetno kulturnega zbo-ra zvezne skupščine (republiški zakon o visokem šolstvu, katerega osnutek je bil tudi predmet razprave zadnjih dni, ohra-nja glede teh vprašanj — razen stališč o združenjih in univerzah — v glavnem dosedanja pojmovanja, ker naj bi bil sprejet že sedaj predvsem zaradi vskla-ditve z ustavo). Ta odprta vprašanja pa so koncentri-rana predvsem okrog različnih pojmovanj vloge univerze oziroma fakultete (stopenj-ske ali nestopenjske) na eni in višje šole na drugi strani. Ali naj potrebe po kadrih z višjo strokovno izobrazbo (kjer ugotovimo, da obstajajo) zado-voljujejo samo višje šole, ali naj obstaja tudi I. stopnja na fakultetah? če naj obstaja, ali naj bo organLrirana vzporedno z nedeljenim štirilet-nim študijem ali pa naj bo ves študij na fakul-teti organlziran stopenjsko? Ali ni po smotrnosti, cenenosti, elastičnosti itd. ta, zadnja varianta najboljša in se torej splača potruditi, da se ji čim bolj približamo — seveda če to narava peda-goškega procesa v tisti stroki dopušča, in če to ne gre na škodo kvalitete študija, ne pa da to možnost kar za vse stroke nasploh že vnaprej zavračamo? Ali so višje šole lahko samo šole za vzgojo ozko spccializiranega in zaključenega profila ka-dra z višjo strokovno izobrazbo, ki se na fakul-tetah sploh ne vzgaja (primer: višja šola za so-cialne delavce, višja šola za zdravstvene dclavce), ali pa obstaja in imamo interes razvijali tudi tak tip višje šole, kl vzgaja enak profil strokovnjaka z višjo izobrazbo kot I. stopnja ustrezne fakul-tete, prehod na II. stcpnjo pa je direkten ali z nekaj difercncialnimi izpiti (v tem primeru se seveda postavi zahteva po habilitiranetn preda-vateljskem kadru itd.). Ali materialne in ka-drovske zmogljivosti naše dmžbe dopuščajo tako Usmeritev? Tcndence takih višjih šol, da bi se razvile v dvostopenjske visoke šole, zahteva se-veda prav iz teh razlo^ov še toliko tchtnejši prcutSarek, zato je nu.jno, da ima dnižba neko ositovno orientacijo v tem vprašanju. Ali pa nck smotrni in družbeno koutroliran razvoj oinenje-nega tipa višjih šol že ponieni napad na viogo slovenske univerze in njen pomen za slovenski narod in njegovo kulturo? Vsa ta vprašanja zahtevajo seveda po-globljeno obravnavo, ki se mora pred-vsem tudi opirati na konkretne analize ter na dosedanje izkušnje in rezultate ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov tudi na ostale izkušnje in rezul-tate doma in v svetu. MATERIALNI POLO2AJ ŠTUDENTOV Materialni položaj študentov ni vpra-šanje, ki bi ga lahko obravnavali ločeno od ostalih vprašanj razvoja visokega šol-stva. Gotovo je reguliranje tega vprašanja obča družbena potreba, ne pa samo pri-vatna stvar študentov — posameznikov, kot tudi študij sam po svojem bistvu ni privatna stvar študentov posameznikov. Zato moramo za reševanje materialnih problemov študentov gledati vse bolj kot na element kadrovske politike. Osnovna oblika tega naj bo štipendiranje. Nosilci štipendiranja kot elementa načrtovanja kadrov, pa morajo nujno biti samouprav-ni organi in delovne organizacije. Vsak drug način reševanja tega problema bi bil danes anahronističen. Po drugi strani pa je ob tem potrebno vsem delovnim organizacijam (posebno npr. v prosveti) omogočiti, da bodo sposobne nositi bre-me štipendiranja. Vendar pa naj bo štipendiranje kadrov, za katere ni neposrednega zanimanja in interesa pri delovnih in drugih organizaci-jah, kot tudi tistih, ki že izkazujejo bolj-še študijske uspehe in so lahko potencial-ni kadri za znanstveno raziskovalne insti-tucije, iz republiških skladov. Glede na to, da danes štipendiranje še ni zavzelo mesta, ki mu pripada, so za reševanje materialnih problemov študen-tov potrebne še dodatne oblike financira-nja (krediti, subvencije ipd.). Posebno kreditiranje pa bo moralo biti res le do-polnilna oblika, ki ne bi smela preseči okvirov, ki onemogočajo, da bi zaradi te vrste financiranja po koncu študija na-stale občutne razlike v materialnem polo-žaju diplomantov. V skladu s tem pa moramo ostro nastopiti proti čedalje po-gostejšim primerom, da delovne organiza-cije štipendije preprosto spreminjajo v kredite, ki so podeljeni tudi pod soraz-merno slabimi pogoji vračanja. Tako štipendiranje kot kreditiranje mora torej biti takšno, da — čim bolj izenačuje materialni položaj vseh študen-tov (upoštevajoč pri tem še posebno več-je stroške študentov iz krajev, ki so od-daljeni od univerze) v tem smislu, da so-cialno šibkejšim sploh omogoči visokošol-ski študij, da bo faktor sele^cije res lahko nredvsem znonje in sposobnost, ne pa neenaki pogoji za študij; — stimulira študente za čim uspešnej-ši študij (gibljivi del štipendije, popolni ali delni odpis kredita); — odgovarja družbenim potrebam po visokošolskih strokovnjakih različnih strok, stopenj in profilov; — odgovarja življenjskim stroškom in se jim avtomatično prilagaja. V zvezi s to problematiko je treba opozoriti, da se pospeši že pričeio gradnjo študentskih do-mov. Glede na še sorazmerno majhen posteljni fond in odmiranje nekaterih domov (Akademski kolegij), je nujno tudi pri jradnji domov zago-toviti kontinuiteto. Potrebno bi bilo tudi uveljaviti enotno in po-polno zdravstveno zavarovanje štndentov glede na status študenta. Razlogi za to so predvsem praktične narave. Najbolj ekstremen razlog, kl govori t prid temu, je npr. v tem trenutku nerc-šeno vprašanje zdravstvenega zavarovanja otrok, katerih starši so študentje. Reševanje materialnega položaja šiudentov naj ne bo le kampanjska akcija. Potrebna je stalna in široka akcija vseh družbenih sil za to, da se ta polozaj aktivno in potrebam ter moš-nostim prtmerno ureja ter rešuje. Reševanje te problematike naj bi se tudi v Zvezi študentov preneslo na samoupravne organe po fakultetah, posebno na svete letnikov. To naj bi posebno veljalo za različna operativna opravila v zvezi s to problematiko, ki danes bremeni Zvezo štu-dentov. (Ce je v statutih fakultet lahko napisano, da te skrbe za kulturo in telesno kulturo študentov, bi bilo podobno treba zapisati tudi za materialni položaj študentov.) Trenutno je najbolj aktualen problem financiranja študentskih domov. V letu 1964 so študentski domovi uspeli obdr-žati nizke cene za hrano in stanovanje le ob primernih dotacijah. V prihodnjem letu bi samo študentsko naselje potrebo-valo 90 milijonov dinarjev dotacije, da bi obdržalo dosedanje cene svojim storit-vam. Razmerja med prispevki študentov in dotacijo temu samostojnemu zavodu bi tako postalo dokaj nenormalno. Delež do-tacije bi namreč dosegel 55 odstotkov v kritje vseh stroškov študentskega naselja. Vendar je dotiranje v današnji situa-ciji edina možna alternativa, ki pa zaradi svoje nejasnosti povzroča pri študentih občutek negotovosti. Kakšna bi bila ma-terialna situacija študentov stanovalcev domov, če dotacije ne bi dobili, naj poka-že groba primerjava: v preteklem letu je znašala povprečna štipendija okoli 12.000 din, oskrbovalnina v študentskem naselju (stanovanje, kosilo, večerja) pa 10.000 din. Ce študentsko naselje ne bi prejelo nikakršne dotacije, bi se oskrbo-valnina dvignila na 17.000 din, toliko pa sedaj znaša povprečna štipendija. če naj bi se položaj študentov v primerjavi z lanskim letom izboljšal, bi morala biti dotacija vsaj tako visoka, da bi onemogo-čala zvišanje cen za več kot 2000 din. Ta meja pa je res maksimalna, če upošte-vamo, da prejema štipendije še vedno manj kot polovica študentov, položaj osta-lih pa se ni toliko izboljšal. Prav tako ni-smo upoštevali, da so se cene dvignile tudi dragod. Rešitev položaja študentskih domov bo morala v perspektivi biti takšna, da bo večji del njihovih stroškov breme-nil študenta, vendar naj se ta prehod iz-vaja postopoma, skladno z dviganjem in-dividualnih dohodkov študenta in to tako, da se kiiub temu z^^^^ovi potrebno na-dalinfe i^b^^^evanje materialnega polo-žaja študentov. Tako ali drugače iPred leti smo ugotavljali, kaiera fakul' teta je že »reformirana«, katera še ni, zmajevali z glavami ob včasih zelo težkih polozajih, ki jih je pogojevala »reforma«, se zamišljali 6b nekaterih slabih rezulta-tih. Namen reforme visokošolskega študija je bil brez dvoma dober; vendar je prak-sa pokazala, da so reformo premnogi za-čeli pojmovati le kot stopnjevanje študija, torej obliko, večkrat neadekvatno tedanji vsebini. Predvsern zaradi tega je nujno prišlo do različnih konfliktov, do načelnih nasprotovanj reformi, ipd. Dejstvo pa je, da so ostajali mnogi vsebinski, bistveni problemi neobdelani. Ker je sam razvoj visokega šolstva prerasel prejšnja pravna določila, je po-treba očitno narekovala oblikovanje novih pravnih norm, ki bi, po našem mnenju, v tej situaciji morale dati odgovor vsaj na osnovne dileme in nakazati pot razvoja visokega šolstva. Poglejmo, kaj je v re-snici prinesel načrt zakona^ ki ga je pri-pravil republiški sekretaridt za razisko-valno delo in visoko šolstvo. 1. Zdi se mi, da je sporen že prvi se-stavek 1. člena: »Visokošolski zavodi so fakultete, visoke šole, umetniške akademi-je, pedagoške akademije in višje šole.« Pod visokošolskimi zavodi pojmujemo v praksi zavode, ki imajo popolnoma dolo-čeno pedagoško in znanstveno-raziskovalno funkcijo. Vprašanje je, ali spadajo višje šole v kategorijo visokih šol. Dejstvo je, da višje šole po svojem namenu in po-gojih, v katerih opravljajo svojo funkcijo, ne opravljajo in ne morejo opravljati ta-ko široke in obsežne funkcije. Mislitn, da bi morali v tem primeru upoštevati vsaj evropska merila za določanje mesta viš-jim šolam. Višje šole so specifične vzgoj- no-izobraževalne institucije, nekak podalj-šek srednjih šol (kot meni tovariš F. čer-ne) in usmerjene predvsem na izobliko-vanje operativnih strokovnjakov (obratnih inženirjev, ipd.). Kot take so bile tudi prvotno zamišljene in ustanovljene. Z osvo-jitvijo načela, ki ga zagovarja načrt, je od-prta možnost preraščanja višjih v visoke šole in fakultete, kar pa bi na sedanji stopnji razvoja pomenilo le koncesijo ne-katerim nestvarnim šeljam po ustanavlja-nju novih univerzitetnih centrov, čeprav niti kadrovske niti organizacijske možno-sti ne dopuščajo take usmeritve. Logična posledica te opredelitve se kaže v dru-gem stavku 1. člena, predvsem pa v nje-govi varianti: »Troje ali več visokošolskih zavodov se lahko zdruSi v univerzo ali dru-go združenje. Varianta: troje ali več viso-košolskih zavodov se lahko združi v uni-verzo.« Kakšne posledice bi lahko imela osvojitev tega določila? Tri višje šole (do česar lahko pride v mnogih izmed najraz-vitejših komun) se lahko združijo v uni-verzo. Znano je, da je morala imeti uni-verza v 13. st. (torej že ob začetkih) vsaj štiri fakultete: medicinsko, pravno, umet-niško in teološko. Vniverzo torej ne gre pojmovati le kot organizacijsko združe-nje; univerza je izredno pomemben, rela-tivno samostojen družbeni mehanizem, ki ima razen pedagoških zelo poudarjene znanstveno-raziskovalne funkcije. Načelno ne nasprotujem oblikovanju novih uni-verz. Zavedati pa se moramo objektivnih zmošnosti za učinkovit in kvaliteten štu-dij. Sama materialna baza nekaterih višjih šol še ni zadosten porok za take nestvarne ambidje. Končno moramo imeti v mislih nacionalni prostor in dejstvo, da je boljša ena poštena univerza kot pa dve slabi. 2. člen 4: »Pouk na visokošolskih za-vodih obsega, v skladu z določbami tega zakona, praviloma tri samostojne in vza-jemno povezane učne stopnje. Vsaka stop-nja daje sistematično in zaključeno izo-brazbo.« Zadnji odstavek 20, člena pa po-zneje: »Izjemoma je lahko pouk prve in druge stopnje na posamezni fakulteti, vi-soki šoli ali umetniški akademiji ali na njihovi posamezni organizacijski enoti. od vsega začetka organiziran kot nedeljena celota.« Zakaj »praviloma« stopenjski štu-dij vn »izjemoma« nestopenjski? Resolu-cija Zvezne skupščine o izobraževanju stro-kovnih kadrov je predvidevala, da se opravlja stopenjski pouk samo tam, kjer za to obstoje realne možnosti in da se od-vija v skladu s potrebami skupnosti po visokokvalificiranih strokovnjakih. V re-snici so šle skoraj vse fakultete v Ljub' Ijani v oblikovanje stopenjskega študija. To določilo pa gre, po našetn mnenju, prav v smeri posploševanja shematizirane prdkse, ki pa je bila v več prime-rih neučinkovita. Zdi se mi, da bi mo-rala biti glavni element pri odločanju za takšno ali drugačno obliko pouka pred-vsem vs^bina znanstvene discipline, ki jo obdeluje določena vzgojno-izobraže-valna institucija. Gre za to, da bi bila oblika študija čimbolj adekvatna vsebini, kar bi brez dvoma pripomoglo k boljši kvaliteti študija. Ni slučaj, da so se na primer nekateri oddelki na Filozofski fa-kulteti odločili za nestopenjski študij. Pri tem jih gotovo ni vodila le ideja o načelni zgrešenosti reforme; ta odločitev je jasen rezultat prizadevanj za boljšo organizaci-jo študija. 3. člen 21: »Pouk na višji šoli in pouk prve stopnje na fakulteti, visoki šoli in umetniški akademiji vzgaja strokovnjake z višjo izobrazbo za razna področja gospo-darstva in drugih družbenih dejavnosti.« Po tem členu je torej izenačena višja šo-la s fakulteto (njeno 1. stopnjo) oziroma visoko šolo. Določilo ne pove jasno, ali je kakšna razlika med obema institucijama, oziroma če je, v čem je. Vemo, da se polo-žaj prve stopnje precej ra.zliku.je od visje sole (različna organizacija in /ežim štu-dija, večji ali manjši teoretični pristop, idr.). Dileme, ki jih praksa odpira glede razlike pri programu in usmeritvi, niso v lem določilu dobile niti približnega odgo-vora. Videti je, da nekateri pozabljajo na moment, ki je narekoval ustanovitev viš-jih šol in jih smatrajo le za zarodke novih univerz. Ob tem se mi zdi nujno, da konč-no preidemo na racionalno deli-t e v dela med posameznimi vzgojno- izobraževalnimi institucijami. Ta delitev dela naj bi temeljila ne le na tradiciji neke institucije, ampak na zmožnostih te institucije v skladu z druzbenimi potre-bami po njenih »proizvodih«. Iz tega sle-di, da je potrebna realna ocena dejanskih potreb po številu in pro-filih kadrov na vseh področjih družbene dejavnosti. 4. študentje so spet le »zainteresiram občani« oziroma »predstavniki javnosti«. Le-tem (skupaj z ostalimi predstavniki) pa daje ta načrt zelo malo moinosti odr ločanja: razen omejitev v odločanju, ki jih daje Ustava (odločanje o delitvi do-hodka in organizaciji dela), predvideva na-črt še druge omejitve in določa, da kot izjemo določajo statuti fakultet področja, pri katerih sodelujejo predstavniki javna-sti (58. člen). S tem je dana možnost od-tegnitve vplivu javnosti, zlasti pa organ-skemu in stalnemu povezovanju s potreba-mi prakse in konfrontiranju učnih smo-trov s potrebami le-te. Vprašanje je, te kakšnih razlogov ubira načrt zakona pot, ki je popolnoma različna, če ne celo na-sprotna ustavnemu določilu. Ob teh, po mojem mnenju, osnovnih pomanjkljivostih, je še precej stvari, o katerih bi bilo potrebno širše razpravljati. Vse kaže, da sestavljavci tega načrta ne poznajo dovolj prakse in praktičnih pro-blemov, ki se odpirajo v našem visokem šolstvu, ali pa so se zavestno odločili za rešitve, ki niso glede na perspektivo raz~ voja vselej dovolj realne in perspektivne, obenem pa zavestno ali slučajno opustili odgovore na vrsto odprtih vprašanj, kaie-rih nerešitev je otežkočala normalen raz-voj tako višjega kot visokega ššolstva. ši-roka razprava, ki naj bi se razvila ob tem načrtu, torej ne bi smela izhajati samo iz tega razmeroma ozkega okvira in izho-dišč, ampak iz dejanske prakse in vsebin-skih vprašanj, ki S6 sedaj življenjsko važ-ne za bodoči razvoj visokega šolstva in celotnega izobraževalnega sistema, ter iz-redno pomembna tudi za razvoj celotne nacionalne kulture. M. Demšič 0 poeziji v zadnji številki Problemov ob Novakovi oceni Ko sem prebrai oceno zadnje številke Prolalemov, ki jo je napisal" Jaroslav No-vak, me je naravnost presunila površnost in površinskost sodb. Ne bom se ufcvar-jal z oceno publicističnega ctela in iproze. Ocena objavljene poezije me prepričuje, da je bil avtor do publicističnega dela se toajbolj pravičen s tein, da ni do njega zavzel nobenega stališča, ker so avtorjeva izvajanja v tem delu milo rečeno pavšal-na in niso osnovana na intimnem pozna-vanju predmota, ki ga obravnava. Kot dokaz bom navedel nekaj citatov: 1. Splošni vtis, ki ga dobimo pri prebi-ranju vseh treh avtorjev (Capudra, šala-muna in Zagoričnika, op. pis.), nam spet zastavlja staro vprašanje onamenu umet-nosti, ki se.bolj ali manj nagiba v ab-strakcijo. Bojtm se, da je avtor pozabil, da go-vori o poeziji, če se mu zastavlja to vpra-šanje. Namen pojmuje nekako utilitaristič-no — nejasno (to trditev bodo naslednji citati še potrdili) in ga ne definira. Vpra-šajmo se, in to vprašanje nam Novak naravnost vsiljuje: »Kaj pa je poezija? Kaj je umebnost?« Odgovorov imamo pri roki takoj cel kup. Umetnost je zrcalo življenja, umetnost je svet fiksiran z umetnikovo roko. Najbolj natančna se mi zdi definicija: umetnost je najplodnejše kumunikacijsko sredstvo, skozi umetnino komunicira človek s svojo bitjo (kakor jo razume Heidegger) in s soljudmi. To pa pomeni, da funkcija umetnosti ni ta-ko preprosto koristniška, kakor si jo pred-stavlja Novak. Skozi umetnost se človek približuje temu, po čemer je, kar je, to-rej svojemu bistvu in tako premaguje odtujenost, ki jo je podedoval kot ne-kaj zunanjega, kar določa njegove komu-nikacije in s tem ogroža eksistenco, ker ontemogoča akcijo. Zavedam se, da je to razpravljanje ze-lo abstraknto, h konkretnemu bom pre-šel, ko bom obravnaval same pesmi. V tem citatu me je zbodla tudi bese-da abstrakcija in meglena formulacija. Postavlja se mi vprašanje, ali je mnetni-na sploh lahko abstraktna. In odgovor je: NE. Umetnina je zmeraj sinteza kon-kretnih elementov in ta razmerja so trans-pozicija konkretnega svefca. Umetnost je omaterializiranje ali konkretiziranje bi-stva, biti. Govoriti o abstraktni umetnosti brez pridržkov je že a priori nesmisel. 2. Toda če so vsi človekovi proizvodi ustvarjeni z nekim namenom — tudi estetski — ki naj odloča o našem odnosu do tega produkta, da se vedemo do nje-ga tako, kot določa njegov namen, potem si ob poeziji, katere metafore si lahko razlagamo tako ali drugače, ne znamo odgovoriti na vprašanje o smislu takšne literature. Preprosto povedano: bralec ni nikoli prepričan, če dojema v skladu z avtorjem. Tu je namen, ki ga ima Novojk v mi-slih že bolj jasen. Namen vseh človeških produktov postavi lepo na isto nivo in »mirna Bosna«. Toda že vprašanje je za-radi specifičnosti predmeta napačno za-stavljeno. Ne bi se smelo glasiti, kafcšen je namen, ampak kašna je funkcija? Umetnik lahko ustvari umetnino s prav določenim neuimetniškim namenam (reli-gioznim, reprezentančnim, socialno kritič-nim itn.), toda umetmina, če to je, ni bistveno podvržena avtorjevemu hotenju. Osamosvoji se v tem smislu in opravlja svojo funkcijo, o kateri sem v teim se-stavku že pisal, in ki je umetnosti ima-nentna. Torej neodvisno od umetnikovega hotenja realizira njegovo potrebo po ko-municiranju z bitjo. Protestiral bi tudi proti trdivi, da je pesem ali umetnina nasploh estetski pro-izvod. Kaj pa je estetsko? Prilasek estet-ski lahko prilepimo na toliko različnih produktov in povsod nima skoraj nič opraviti z bistvom tistega produkta. Za-kaj pa naj bi bilo ravno pri uimetnosti drugače? Ravno nasprotno, moderna umet-nost je čedalje manj estetsika in ravno v tem je njen napredek. Zavrgla je to nebi-stveno pritiklino in s tem postala bolj odprta, seveda ne za ljudi, ki ji pristo-pajo s tako izdelanimi apriornimi stališči kot Jaroslav Novak. Ker v svoj koncep le ni mogel stlačiti vse poezije, je odkril še em strahotem ar-gument. Spravil se je nad metaforo, ki, da jo lahko tako ali drugače razume. Za-kaj pa samo metafora? Ta metoda je se-veda izjredno preprosta, na osnovi labilno-sti enega elementa, ki ga umetno osamiš, prav lahko dokažeš njegovo neeksistenč-nost. Toda to, kar govori zaper Novakovo tezo, je preprosto dejstvo, da v pesmi ni samo ena metafora, da so metafore v medsebojno odvisnosti, povezane s pome-nom in ritmom. To, da ni racionalistič-nega elementa — fabule, pa govori le v prid moderni moeziji. Fabula namreč ni-koli ne zagotavlja identičnosti avtorjevega in bralčevega doživetja, ampak je zapirala pristop k bistvu s tem, da je 6utno spe-ljala na nivo racionalnega. Vlogo fabule toot skeleta pa je v. moderni poeziji pre- vzelo poonensko razmerje metafor in ri-tem. To pa pomeni, da se vsebina pesmi izraža v strukturi in ne v posameznih me-taforah. Zato je moderna poezija bolj bdprta. Zakaj pa naj bi bralec dojemal v skladu z avtorjem? S tem bi bil namreč potis-njen v pasivnost. Nasprotno pa lahko bra-lec preko pesmi na svoj način komuni-cira z bitjo, to se pravi, da je v aktivnem odnosu do pesmi in da se v takšnem od-nosu do umetnine uresničuje. Seveda si poti ne sme sam zapreti. 3. Ta* (Capuder, op. pis.) je konvencio-nalnejši — v dobrern smislu — in člo-veku bližji. Njegova poezija teži k orga-nizaciji kozmosa in iskanju človeka v njem. Kaj je lahko konvencionalno v dobrem smislu? Ta razpon presega moje moči. Zmeraj sem bil prepričan, da se ti dve nasprotji izključujeta. Konvencionalno sem identificiral s formalizmom, s preživelimi normami itd., kar pa v nobenem pri-meru ni v dobrem smislu. Zame je torej ta trditev protislovna. Ce ta poezija res teži k organizaciji kozinosa in iskanju človeka v njem, je najbrž napačna beseda poezija in bi lah-ko bolj uspešno nadomestili to z izrazi: sociologija, filozofija ali mogoče celoideo-logija. Toda Capuder je na žalost napisal samo nekaj pesmi. Oglejmo si raje te pesmi. Res so konvencionalne po metaforah, po ritmu, ponekod so celo rime (Svet in jaz). To je formalna konvencioncionalnost, v teh pesmih čutimo formalni vpliv av-torjevih predhodnikov in trdili bi lahko, da je temu vplivu preveč podlegel, zato so tudi po vsebinski plati konvencionalne, saj izražajo svet, ki ga je vrsta pesnikov že zdavnaj presegla (Zajc, Strniša, Taufer, Kocbek, Kovič itn.). Vendar te pesmi ni-so samo to. Za to tujo fasado je mogoče čutiti človeka, ki bi rad spregovoril, ki bi se rad prebil iz sebe, le da se mu to tu zaradi neavtentičnih form ni posrečilo. Trditev, da je Capuder človeku bližji, se mi zdi nesmiselna. Novak s tem vsili drugim svoj odnos. Moral bi napisati: »in meni bližji«. Toda če to trditev pavežemo z obravnavanimi pesmimi, nam je takoj jasno, kakšen odnos ima Jaroslav Novak do poezije.K Ker je v Capudrovih pesmih fabula še precej močan element, so mu te pesmi bližje. To pomeni, da dojema po-ezijo racionalno, oziroma da poezije kot poezije sploh ne dojema. 4. Šalamun je mnogo bolj med »ljudmi« in nam je blizu po svoji obešenjaški iro-niji in lahkotnemu odnosu do vsega ti-stega, kar je videti v današnjem času tako zelo nepogrešljivo. Ta citat potrjuje mojo misel, da je Ja-roslav Novak ocenjeval poezijo le z ra-cionalističnega aspekta. šalamun ni nič bolj in nič manj med ljudmi kot Zagorič-nik, le ooenjevalec je oba napačno dojel. S šalamunovo poezijo najpreprosteje opra-vimo, če jo etiketiramo kot ironijo in obešenjaški humor. Kako pa ta poezija funkcionira? Se bi"alec ob njej res tako lahkotno počuti, kot bi mu to rad pad-taknil Novak? Strinjam se s tem, da je v teh pesmih prisotna ironija, toda je kot eden izmed gradbenih elementov, torej le kot sredstvo za nekaj drugega, toda ne edino sredstvo. Zdaj smo pri ritmu in formi, ki s svojo izvirnostjo na paseben, šalamunov način, razporejata ironične mi-selne in glasovne fraze, tako, da je sinte-za vse prej kot ironija. šalamunov svet je namreč do skrajnosti dognan in izči-ščen, kar bolj ali manj uspešno posreduje tudi njegova poezija. 5. Zagoričnikova poezija se umika bolj v svet pojmov, gole abstrakcije. Pilozofi-ja z minimalno mero prizadetosti — m-zen proti koncu — je ujeta v bolj ali manj organizirano besedišče. Tu se nam znova z vso intenzivnostjo zastavi vprašanje: Kaj je poezija? Delno sem na to že odgovoril, vendar gre tu že drug aspekt tega vprašanja. V čem je poezija? je preciznejsa formulavija tega vprašanja. Odgovor bi bil: poezija je umetnost, omaterializirana v sebi speci-fičnem materialu, v besedah in glasovih. Torej tudi tu pojmi nimajo istega, racio-nalnega pomena kot v filozofiji, ampak funkcionirajo kot besede, se pravi čutno. Zagoričnik gradi svoje pesmi ravno na be-sedi in glasu. Besedam išče glasovni po-men in njegov posebni ritem je rezultat te težnje po prapomenu. Njegove poezije ne bom in ne morem eksplicirati, ker bi s tem posegal na njeno področje, kar po-meni, da bi jo moral znova napisati. Lah-ko pa poskusim racionalizirati princip funkcioniranja. Fabulo je Zagoričnik skoraj popolnoma razbil na fragmente, tako je njegova po-ezija dosti bolj odprta in je dejansko velik prodor k bistvu — biti. Tako je v tem smislu naslov Sveder, popolnoma upravičen. Dejanslto je Zagoričnik prvi pre-drl platformo, ki so jo tvorili Zajc, Str-niša, Taufer, Kocbek in Kovič. To pome-ni, da je njegova poezija še bolj odprta v definiranem smislu. Drugi del citata se mi zdi prav tako nevzdržen, ker je zasnovan na napačno zastavljenem problemu, poezije ne mare-mo dojemati racionalno, ker jo s tem de-formiramo. Tadi trditev o minimalni me-ri prizadetosti je nevzdržna, čim jo po-bliže pogledamo. Kaj pa je prizadetost? Iz Novakovega teksta bi laliko sklepal, da je zanj prizadetost nekakšno romantično svetobolje. Ali ni intenzivno iskanje in po-vezovanje z bitjo, oziroma svojim člove-škim bistvom, tudi plod prizadetosti? Za-goričnik s skoraj nečloveškim naporom— išče pot iz svoje odtujenosti in prav tako s sikoraj nečloveškim naporom napreduje po tej poti. Braco Rotnr PODRAZITEV - DA DOTACIJE - DA S temi besedami bi lahko ocenili zbor študentov, ki je bil v sredo zvečer v štu-dentskem naselju in je imel predvsem po-svetovalni značaj z ozirom na eventualno povišanje cen v študentskih domovih in o dotiranju študentskih domov. Ta zbor sta pripravila socialno-ekonomska komisi-ja pri univerzitetnem adboru Zveze štu-dentov in fakultetni odbor ekonomske fakultete z namenom, da se v širšem kro-gu študentov formirajo določena stališča, katera bo pri svojem delu in hitrem ter uspešnem ukrepanju lahko kasneje upo-rabljal UO ZSJ. Zbora se je udeležil tudi dekan ekonomske faikultete tov. Janez Stanovnik. U/odno poročilo, katerega je prebral predsednik socialno-ekonomske komisije pri UO ZŠJ Janez Kure, je prikazal do-kaj slabo materialno stanje šttidentov v Ljubijani. Ta svoj prikaz je podkrepil z rezultati dveh anket, ki sta jih ločeno organizirala ljubljanska univer/a ob vpisu v novo študijsko leto 1964-65 in socialna ekonomska komisija pri FO na ekonomski fakulteti. Rezultati so si v obeh anketah presenetljivo enaki in kažejo zaskrbljujoče stanje. Po rezultatih, ki sta jih dali obe anketi, bi latoko razdelili študente glede na njihov materialni položaj v naslednje ka-tegorije: I. študentje, ki imajo do 15.000 din do-hojkov in jih je od 12 do 24 odstotkov; II. študentje, ki imajo od 15.000 do 25.000 din dohodkov (66—68 odstotkov). Ti imajo povprečne dohodke 19.000 din. Ven:iar ta povpreček ni pravilen in ne prikazuje dejanskega stanja, ker je razpon me:l obema mejama dveh kategorij preve-lik in lahko ta podatek jemljemo zgolj za orientacijo.) III. študentje, ki imajo nad 25.000 din dohodkov in jih je nekako od 12 do 24 odstotkov. Tem podatkom se ne da ugovarjati, ampak se lahko kvečjemu samo zami-slimn nad n.jimi. Pred očmi moramo ve-dno imeti, da je potreno za povprečne stroške samostojnega ( in ne preveč za- htevnega) življenja 25.000 din. študentje iščejo pot iz krize z inštrukcijami, ho-norarnimi zaposlitvami itn. Vse to pa zmanjšuje njihov čas in moč za študij. Kljub temu, da se je materialni položaj študentov zelo spremenil, pa za neka-tere študente problemi še niso rešeni, vsaj ne do takšne mere, da bi se jih lahfco označilo kot solidne ali vsaj zadovoljive. In z eventualnim zvišanjem cen v štu-dentskih domovih (da o podražitvi drugje sploh ne govorimo), bi prizadeli predvsem materialno šibke študente, to je tiste, ki so v prvi in drugi kategoriji. Študentski domovi so za prihodnje leto (1965) prosili republiški seikretariat za vi-soko šolstvo za dotacijo 150 milijonov di-narjev. Ker pa je skoraj izključena mož-nost, da bi bila odobrena celotna zaproše-na vsota, nastane vprašanje, kako naj se uprave domov rešijo te krize. Predstavniki študentskega naselja so se zavzemali predvsem za dve varianti, po kateri naj bi rešili ta neljub položaj. Prva možnost je, da zaprosijo republiški sekre-tariat za visoko šolstvo za akontacijo na dotacijo (to pa zato, ker bo dotacija naka-zana šele v mescu marcu prihodnjega leta, medtem ko bodo letošnja sredstva do konca leta porabljena. Pojavi se vpra-šanje, kako kriti ta primanjkljaj v dveh mescih za plačevanja mesečnih dohodkov uslužbencem, za nabavljanje prehrambe-nih artiklov, plačevanje elektrike itd. (in potem ne bi povišali cen za januar in februar). S tem pa bi prišli v neljubo si-tuacijo, ko bi v marcu morali preveč zvi-šati cene. Druga možnost pa je, da bi štu-dentje sami z lastnimi prispevki pomaga-li prisofinanciranju vse do podelitve do-tacije in s tem omogočili odprtost in de-lovanje študentskega paselja. Če pride do situacije, ko študentski domovi ne bi dobili* celotne zaprošene vsote dotacije, kako rešiti oziroma poma-gati tistim študentom, ki jih bo poviša-nje za predvidenih 2000 din najbolj pri-zadelo? Eni predlagajo v tem primeru podra- žitev hrane (ki pa se mora s tem tudi fcvalitetno in kalorično izboljšati), kajti s tem bi bili najtnanj prizadeti materialno šibki študentje, in se pri tem zavzemajo za povišanje subvencij in to za isto vsoto kot bo podražitev, to je za 2000 din. Se-veda bi tudi pri tein upoštevali razlike v višini dohodkov. Npr. tistim, ki imajo 6 do 8000 din subvencije (teh je 202) po kri-terijih za pridobitev tako visoke subencije, ker nimajo drugih dohodkov, bi se subven-cija povišala za 2000 din in to brez poseb-nih dodatnih dokumentov. Ostalim, ki pre-jemajo subvencije v znesku od 3000 do 6000 din in imajo poleg tega še druge do-hodike, pa naj se zviša subvencija za na-daljnjih 1000 din, preostanek pa bi krili iz lastnih dohodkov. Mnogi so se zavzemali tudi za to, da se subvenoije na podeljujejo več posamezno, temveč da se da celoten znesek, namenjen študentsktm domovom poleg dotacije. S tem bi se rešili, da bi študentski domo-vi imeli zagotovljena večja sredstva in da bi do prepotrebnega denarja prišli samo tisti študentje, ki ga dejansko potebujejo. Diskusija je nakazala še nekatera zelo pereča vprašanja, ki so neposredno tudi vzroki nezadovoljivega materialnega sta-nja. Tako so se zavzemali za uvedbo ostrejše kontrole, ki bi preprečila in one-mogočila študentom »sprehajanje« po fa-kultetah, ostalim — to je »resnim štu-dentom — pa bi s tem omogočila boljše delovne pogoje in lepše dohodke. Kajti dejstvo, da pri nas ne študtira resno okoli 50 odstotkov študentov, je zelo za-skrbljujoče. Vendar pri tem preostane še drobno vprašanje, zakaj pa teh 40 odstot-kov študentov ne študira. Vzrokov za to je več: od bodisi (ponekod) res prehudih študijskih. pogojev (prvi letnik je seleik-cijskega značaja), ali pa zaradi pomanj-kanja materialnih sredstev. Raziimeti mo-ramo mladega človeka: podhranjenost, pre-velika študijska obremenitev, nezadovolj-stvo nad tem, da 3| ne moreš privoščiti skoraj nobenih dobrin (od obiskovanja kulturnih prireditev do čisto drobnih, pa vendar tako pomembnih subjektivnih za-htev ali bolje rečeno potreb). Podana je bila tudi pojasnitev, zakaj je skoraj nujno, da pride do podražitve cen v študentskih domovih. Namreč doslej so se razlike med ekonomskimi in stvarni-mi cenami v študentskem naselju iz leta v leto večale. To razliko so krili z do-tacijami. Ker pa zdaj takšno početje ni več mogoče, je nu-jno, da pride do postop-nega uvajanja podražitve, ki pa temelji na tem, da so se štipendije povečale. S takšno utemeljitvijo se ne morem popolnoma strinjati, kajti kot na dlani je dejstvo, da so štipendije povečale samo tiste gospodarske organizacije, ki »bolje stojijo«, medtem ko jih drugi še sploh niso in drugič: po študentskih domovib. živijo tisti študentje, ki imajo minimalne dohodke (to je resnica, ker študentov z dohodki nad 25.000 din ne sprejmejo v domove, poleg tega pa teh sploh ni veli-ko, revnih 12 do 24 dostotkov (in z povi-šanjem bomo prizadevali predvsem in samo njih). Mislim, da tu sploh ne bi smelo priti do vprašanja, ali bo podeljena štu-dentskim domovoin dotacija v zaprošeni vsoti ali ne. Enkrat za vselej bi se mo-rali pristojni ljudje zavedati, da ta denar ni vržen vstran, ampak da se jim bo čez nekaj let (ta pa zelo hitro minevajo) po-šteno obrestoval. Ne smemo zdaj, če smo uspeli, da so se povišale štipendije od lanske povprečne 12.500 do letošnje 17.500, (ker cene so se že od tistega časa dvigni-le — kdaj se pa sploh cene še niso dvig-nile? — in dejansko je že danes 25.000 din premalo za normalno samostojno življenje študenta), dovoliti, da se izrazito zvišajo cene v domovih, na vsak način pa ne čez 2000 din. Razumemo, da domovi morajo kriti razlike, ki nastajajo, vendar ne bi smeli pri tem preveč obremenjevati štu-denta, amoak bi moral republiški sekre-tariat za visoko šolstvo temu primerno zvišati dotacije. Zavedati se moramo, da bo preteklo zopet mnogo črnila, preden bomo pripravili odgovorne ljudi, da bodo zvišali štipendije. Zato je ena glavnih nalog UO, da uspe prepcričati odgovorne tovariše oziroma jim z realnimi tn na trd-ni, osnovani podlagi zbranimi podatki in dejstvi povedati, da dotacije morajo biti in to ne v zmanjšanih zneskih, pač pa v takšnih, kot so dejansko potrebne. Zbor študentov je dai nekaters kon-kretne predloge, kako naj se dana situaci-ja najbolje re*i. Ti predlogi naj bodo vo-dilo UO ZŠJ, ki naj jih realizira v čim ugodnejši obliki. (P. s.: Vsi podatM so vzeti iz poroftila, ki ga je prebral Janez Kure, nada- s lje iz poslanega materiala UO ZŠJ z na-slovom »Varianta o dotiranju študenstkih dolov« in iz diskusije, ki se je razvijala na podlagi obravnavanega problema.) Tone Vrabl PR06LEM VODSTEV V ZMS Na razmišljanje o vprašanju, ki je za-stavljeno v naslovu, so me napeljala ne-katera dejstva, tesno povezana z vodilnim organom ZMS, ki pa so pokazala neka-tere prav čudne značilnosti tega foruma: — Na znamenitem sestanku o proble-matiki revij, ki ga je priredil GO SZDL, je predstavnik (oziroma član) predsedstva CK naslovil na uredništvo Problemov ne-kaj obtožb in predlagal koncept za ureja-nje revij; zaradi ostre reakcije uredni-štva Problemov je bil potem 11. decem-bra sklican sestanek, na katerem se je CK oziroma njegovo predsedstvo omejilo od izjav svojega predstavnika oziroma člana (predstavništvo so morali zanikati, da bi se lahko distancirali) — vendar pa je v isti sapi priznalo, da svojega stališča še nima. Ves manever je bil zelo kalen in je dopuščal najrazličnejša ugibanja. — Stvar je precej razjasnil neki član CK, ki je na tem sestanku obtožil pred-sedstvo CK, da večkrat razpravlja o po-membnih vprašanjih in zavzema do njih stališča, ne da bi se posvetovalo ali vsaj obvestilo druge člane centralnega komi-teja; tako da je bilo tudi z vprašanjem Problemov. — Končno se že dolgo časa čisto na tihem vozlja problem Mladih potov, brž ko so uredniki nekdanje priloge Mladine iz-delali svoje predloge za ustanovitev nove revije in prepustili na zahtevo nekaterih članov centralnega komiteja nadaljnjo iz-peljavo predsedstvu CK, je zadeva ponik-nila v skrivnostne globine tega foruma; po nekajmesečnem čakanju so se na ini-ciativo OK ZMS Ljubljana sestali bivši sodelavci Mladih potov in naslovili na CK vrsto sugestij glede bodoče revije (poleg protesta zaradi zavlačevanja in nedemo-kratičnega postopka) — CK (oziroma predsedstvo) pa še zmerom veličastno molči. Ta tri dejstva pričajo o precej nedemo-kratičnem in samovoljnem delovanju predsedstva CK ZMS; vendar bi bilo vse preveliko poenostavljanje, če bi iz tega sklepali naravnost na monopolistične in klikarske težnje članov tega organa. Mi-slim namreč, da je pri sedanji strukturi Zveza mladine določena monopolističnost in avtokratičnost tega organa konstitutiv-ni element organizacije, da pa so prav zato po drugi strani dane vse možnosti za še nadaljnje razvijanje njegove samo-volje. Pri sedanji odtrganosti vodstev Zveze mladine od članov organizacije, ki je to-likšna, da postajajo vodstva le znamenje neke fiktivne organizacije, so ta vodstva že po svoji poziciji zelo postavljena pro-ti »nedejavnim, nezainteresiranim« mla-dincem in nadnje; s svojega položaja jih sicer neprestano snubijo, vendar jim v njihovi odmaknjenosti ne ostane drugega, kot da članom neprestano nekaj oktroira-jo. Kadar vodstva navzven zastopajo mla-dino, morajo uveljavljati pač interese, za katere sama mislijo, da so splošni mla-dinski interesi (ki pa jih v resnici ne poznajo in ne morejo poznati); kadar pa hočejo aktivirati mladince, morajo spet uveljaviti svojo voljo in svoje nazore o akcijah, ki naj bi bile mladim potrebne. — Zgodovinsko nastala struktura organi-zacije se v novih pogojih deformira in poraja čisto fiktivno enostransko politič-no akcijo vodstev (usmerjeno proti čla-nom — realni »organizaciji« — ki pa jih ne dosega in ne aktivira). Brez neke avtokratičnosti vodstev torej ZM ne bi mogla obstajati — prav tako pa je edina demokratičnost v organizaciji možna danes samo v medsebojnih odno-sih vodstev. Tu moramo seveda upošteva-ti, da se delo v organizaciji odvija pred-vsem v direktivah, ki potekajo od višjih komitejev k podrejenim in se na vsakem nižjem bolj konkretizirajo in specifizira-jo. (To velja vsaj za komiteje od občin-skega navzgor); taka struktura delovanja, ki se je izoblikovala v neki danes že pre-tekli družbeni situaciji, seveda zelo zo-žuje pojem demokratičnosti tudi v odno-sih med vodstvi samimi. Do sem gre torej za deformacije, ki jih poraja »dejansko stanje« organizacije, in za katere so sedanji mladinski voditelji »krivi« samo toliko, kolikor se niso po-trudili, da bi to »dejansko stanje« revo-lucionirali (da mi kdo ne bo očital, da se zavzemam za revolucioniranje »od zgo-raj«, naj dodam, da ne moremo od mla-dincev samih pričakovati takih poskusov, ker živijo ti mimo organizacije; kolikor pa je do iniciative »od spodaj« vendarle pri&lo, je bilo vsaj doslej že v kali za-trta iz razumljivih razlogov). Nevarne pa so seveda odprte možno-sti nadaljnjega krepljenja monopolizma in samovoljnosti, ki jih nudi dejansko sta-nje v ZMS; optimalni pogoji za tak pro-ces so seveda dani na najvišjem forumu — saj so vsi drugi komiteji podvrženi vsaj delni kontroli od. zgoraj; tisti pa, ki so mu vsi drugi odgovorni, tisti ni odgo-voren nikomur. Na začetku omenjena dejstva kažejo, da tudi splošna družbena odgovornost nikakor ni ovira razraščanju samovoljnosti. Tako se zdi, da so zaprte tudi minimalne možnosti dernokracije, ki jih dovoljuje sedanja struktura ZMS — s tem pa so zaprte tudi poti, po katerih bi se organizacija lahko prilagodila na-šemu času in v družbi zavzela mesto, ki ga od nje pričakujemo. Važna pa je predvsem ugotovitev, ki sledi iz dosedanjega razmišljanja: struk-tura ZMS ne ustreza sedanjim družbenim pogojem, v teh pogojih spreminja organi-zacijo v fiksijo vodstev in daje tem vod-stvom monopolističen in avtokratski polo-žaj; strukturo organizacije pa se ne more spremeniti, ker jo vzdržujejo vodstva, ki uporabljajo in morajo zlorabljati možno-sti monopolizma in samovolje — vseka-kor ugotovitev, ki nezanimivo označuje naša mladinska vodstva; seveda moramo tej karakterizaciji pripisati izključno druž-beni pomen (ne pa moralnega). Klikaštvo, ki sem ga v naslovu očital vrhovnemu organu ZMS, se tako izkaže za proizvod širšega procesa v organizaciji; dvomim sicer, da je inercija splošnega gibanja v Zvezi mladine tolikšna, da se ne bi bilo mogoče izogniti skrajnostnim eksces^m (na katere opozarjajo v uvodu navedena dejstva) — vendar je razmerje med družbeno konservativnostjo, (ki jo nosi organizacija — vodstva kot celota) in moralno šibkostjo (ki je zadela vsa-kega posameznega funkcionarja) zadeva vesti vsakega posameznika iz predsedstva CK ZMS. S tem se ne mislim in tudi ne smem ukvarjati. Važno je, da imamo formalno neko organizacijo in da velja nekakšna konven-cija, da ta organizacija opravlja določene družbene funkcije; s tem, da si tako la-žemo in da puščamo tako Zvezo mladine in tako njeno delovanje — s tem udar-jamo naravnost po mladih ljudeh, ne sa-mo, ker puščamo neizpolnjene nekatere naloge, ki naj bi bile funkcija ZMS, am-pak tudi zato, ker sedanja podoba orga-nizacije, s katero se mladinec sreča, na mladinca zaviralno vpliva in ga ovira pri razvijanju njegove družbene prakse. Rastko Močnik PREDLAGANI OSNUTEK ZAKONA NEUSTREZEN Pretekli teden je bila ponovno sklica-na skupna seja univerzitetnega sveta in univerzitetne uprave, na kateri so razprav-Ijali tudi o osnutku zakona o visokem šol-stvu SR Slovenije. Udeležend so se šele po daljši razpravi sporazumeli, cUi naj o osnutku zakona sploh razpravljajo, ker po mnenju večine ni primeren za zakonski akt, ki naj bi uredil visokošolstvo v naši republiki. Mne-nje, da je osnutek glede na trenutni po-ložaj neustrezen in da bi bilo treba pri-praviti sakon, ki bi vsebi^sko in per-spektivno posegel v sedanjo strukturo vi-sokega šolstva, je imelo za posledico, da so o osnutku končno le razpravljali in sprejeli nekaj stališč, ki naj bi bila po mnenju obeh forumov neogibno upošte-vana v zakonu, ki naj bi bil le zača-s en in prehodna doba do priprave in sprejema novega zakona in to zato, ker je rok za sprejem zakona o visokošolstvu postavljen že za prvi april. Zakonski osnutek ne pomeni ničesar novega, ampak sedanji zakon le usklajuje z ustavo in obravnava večinoma stvari, ki so že uzakonjene v sedanjem zakonu. Bi-stvena točka, v kateri se udeleženci niso strinjali s sedanjim in osnutkom novega zakona je ravno v tako tmenovani enotnosti visokošolskega sistema. Menili so, da je treba sprejeti poseben zakon o u?iiverzi, ki je najvišji ZTianstveni in pedagoški za- vod in zakon o višjih šolah, ki so pove-čini visoke strokovne šole. Da pa bo vse to mogoče realizirati in probleme na za-dovoljiv način kompleksno obdelati, je treba večmesečnega temeljitega analitič-nega dela. člani univerzitetnega sveta in univerzi-tetne uprave so pripravili pripombe statu-tarnih komisij fakultet in jih predložili v razpravo. Po živahni diskusiji so bile te pripombe v večini sprejete in se v glav-nem nanašajo na zahteve fakultet, da se novi zakon sicer uskladiti z ustavo, vendar to v takšnem obsegu, da ne bo oviral sta-lišč, ki jih predlagajo v svojih statutih posamezni visokošolski zavodi, ki pa naj bodo deljeni na univerzo, ki naj vkjučuje samo fakultete in na združenje visoko-šolskih zavodov, ki naj združuje samo viš-je šole. Pomembna so tudi stališča, ki so jih sprejeli glede kvalifikacij učnega oseb-ja tako na fakultetah, kakor na višjih šolah. Ob zaključku so menili, da se morajo univerza in fakultete še vnaprej ukvar-jati s problematiko visokošolskega siste-ma, da bodo s svojimi pripombami in su-gestijami vedno v pomoč posebni študij-ski komisiji v okvini republike, katere na-loga bo sestava tez za sestavo trdneaa in trajnega zakona o visokošolskem s-^^^nu v naši republiki. S. KuUr TEMA Nl TAKO ČRNA, KOT MISUMO Z mešanimi aboubki sam se napotilpro-*& Langusovi 16 v Ljiubljani. Siva hiša, s tablo: Zavod za stepo mJadfeo. Kakšem je pravzaprav svet otroik, ki vedra, da sonce greje in je rumefno, pa ga ne vidijto; kak-šen je svet otiioik, ki žive v temd? Leta 1918 se je od graškega zavoda za slepe odcepil del in se preselil v Ljublja-no, pozneje pa v Kočevje. Leto dna pred Iktoncem vojne so biie fcočevske zgradbe bombardiraaie in ustaaiova se je preselila v Ijubljansfeo gluhaneininieo, po osvobodit-vi pa so ji bili dodeljeni prostori, v kaifce-rih je še danes. V zgradbah, ki sta bili namenjeni za 60 videčaJi gojerak, je sedaj pouk zsa 78 slepih o^.rok, poleg fcega pa tu tudi stanujejo. V Kočevju je biLo ofcnog 40 gojeincev (brez Primorske), poleg tega pa izbor ni bil tako temeljit. Sedaj sprejemajo v za-vod tudi otJtake, ki slabše vidijo. Struikftu-ra vrste siepote se spreminja. Po vojmdje šlo predvsem za poskodbe, sedaj pa so glavni vzrofe bblezni organa saamega, oen- la tovariša France Rožanc in pedagoški M*odija zavoda in. namestnik dftrektopja, profesar Jože Karič. »Kakšen je sesbaiv otrok v vašem zavo-du?« »Poleg popolnoma slepih imamo v z&-vodu tuida slabo videče otroke. Težava teh je v tem, da zaradi okvar vida zelio težkk> sledijo rednernu pouiku in se le s tažarvo prebijajo in morajo razredie pomavljiaJti. Sol za slabovidne pa nimamo. Ce bi imeli več prosbora, bi laMco sprejeld še večje števiio slabo videčih otrok. Zato smo se odDočili za dodafcno gradmjo, ki bo po predividevanjth končana prihodnje lelbo. Z novimi prostori se bo naša znmogljivost ptavečala na 90 gojemoev. Zavod za slepo mladino je zavod s samostojinfim financi-ranjem. Sredstva dobivamo od medobčiin-skega sklada in od asfcTbnine za Otfidke. Obnovo, patarebščine in raano rekreacijsiko opreomo pa nam financirata reputoliiški za-vod zs socaalno zavarovanje in republiški sklad aa vzgojne ustanove. Kot zamdimiivosit tralnega živčnega sistema in matnje na lečah. Gre za preoejšnjo heterogenos1; bo-lezni, prevladiuje pa gl&vkom, zelena in si-va mrema. Zavod v Langusovi uliei je ediind v Slo-veniji, zato porihajajo sem otroci iz vsega področja. Vsaka jugoslovanska republika ama tak zavod, poleg njih pa se ustanove saa profesionatoo usposabljanje slepih. Tak je center aa rehabilitacijo in varstvo sle-pih v škiafji Loki. Ustancyvljen je bil 1. ja-nuarja letos. V pisami ljubljanskega zavoda sta o glavnih zanačilnosih im problemih tega svojstvenega peda.goškega dela odgovarja- lahko omenimo, da predistavljoijo vir sredstev za zadinje navedemo ustaitovo loa-zni za najrazličnejše prefkrške.« Da prihajajo v zavod oT^roci iz vse Slo-vendje, sem se lahko prepričal na poznej-šem obisku razredov. V ^oddelku, kjer so drugošolca preizkušali svoje zanožnosti v pisanju na pisalni stroj z Braillovio abe-cedto, mi je prof. Karič pokazal teminola-sega fanta, ki je popolnoma slep. Doma je iz HaKoe. Ko so v družini ugotovili, da je slep, so ga z vrvjo privezali k mizi. Poeneje ga je posvojila neka družina v Kranju, sedaj i>a diomuje v aavodiu. »Kaj nudite slepim otrokom?« »V našem zav*odu diobe gojenci popolno osemaletiK) izobraabo, splošno zdsraviniškio nego in negto oči ter vrsto predmetov in dejavmasiti, ki se jdh pofoočuten otrokptri-uči mimogrede, iaven šole, npr. čiščeinje, pbspravljanje, kuhanje, z drugimi basieda-mi — njihovo vsakodnevno saimoposiluže-vanje; diaJje glasbeno vagDjo, strojepisje, teihničiDo iai prametno vzgojo, orientacijo, špocrt in rekreacijo, koiektivno gimnastiko in še za slabovidine — poseben postopek za korekaijo vida, Višji letiniki (od 6. na-prej) imajo plesne vaje. Zelo miočno in dobro razvitx) imaimo mladanslko organizacijo in šolsko skupnoslt ter pionirsko in mladinsfco tabomiško or-ganizacijo ter pomladek RK. Te orgaaiiza-cije so dbbile že mnogo nagrad in po-hval. Naši gojenci so prisiljeni, da so res- • nejši od sovrstmikov, za14/) so njibove txr-ganizaoije na solidnejših temeljih. Slep človeik se labko privadii delu zsa sitrojem, toda gre tuidi za družbenio uveljavljanjje, za usposabljajnje za življenje pod splogni-md pogaji. V Kačevju se je slepe predvsem vzga-jalo za dorm^ko življanje in dlotočene obr-ti (plebenoe košar). Toda socialistična dru-žba je omogočila razv loške skupine ter seveda speciailizaran za določeno področje dejavnosti. še pred trenu leti ljudje z visdko izobrazbo nislo bili zaželeni v tej zvrsi^, sedaj pa ak> po-brebni. V našem zavodiu jih je trenuitno pet. Novi družbeaai cxki)Osi so odprli vra-ta razisiko\alnemu delu tudi na ^em pod-r*ooju. Gre natnreč za probleme, ki se po-jiavljajo pri samem pauiku. Kako seetavi^i in pripraviti pravitaa učila? Otroci tipajo s prsti. Na konicah še občutijo razdaljo SREDNJESOLCI 1.7 nan, zato npr. pri reliefnih kartaJi ni mogoče ponazarjati oblik 'tako, kot naivad-no. Beke in meeta je treba vzdigniti, mor-je iočiti od ravnine itd. Zato je nujna p> vezanost defektoloških druš>iJev po Jugo-šlaviji in v svetu. Imamo knjižaiioo in pre-vajamo vse dtosežke iz Velike Britanije, Franoije, Nemčije, Poljske, Madžarske, ČSSR itd. Od težav bi bilo predivseon treba pouda-riti teža\e s prevozom. Pri našom delu so nujne ekakiurzije, da trtorocd otipajo, spo-znajo različne predmete iz narave; spo-znati jih z ravnino in s hribi. Voditi sku-pino z vlatom ali avtobuisom je zelo ne-prijetno in naporno. Zato se bo slej ko prej poistavila zahteva po lastnem prevo-znem sredstvu. Otroke poszimi vodiimo na smiuičanje. poletjnd čas pa izfeoriščamo ob moirjii.« Drobni prsti berejto: .. .»moj ded mi jo pripovediov^l o generalih. Kio bom velii, bom ganerad, sem siklenil...«, a očd str-mijio v prazno. Reditelj odpre okno, dva pobiča razdeljujeta knjige v Braillovi pi-savi. V drugi sobi predisednik mladins&o organizaoije in predsediniik šolske sktipno-sti igrata v diuetu klarinet in hairmanlkD. Deklica plete rdkavice. V fculiinji kuhajo, pomivajo ptosodo, likajo. Gibljejo se si-gumeje, kot bi se predstavljaM. Vsi so slepi ali slabcnidni. Po stopnicah je starejša vodila mlajšo deklioo. Prišla je iz bblndce. Prestala jo operacijo na očeh ia je oslabljena. Kako Čudovibo je po ^rnii spregled&tl; Ia2ik»f lahko pa, da tema ostane. In detolica se vme nazaj. Arrvpak vandar se mi zdi po obisfcu 7 Zavodu aa slepo mladino, da biti šbesp no pameni več taJke nesreče kot včasdh, in taike, kot si navadni ljudje pod teon pred-starvljamo. AK>jz Vek Tekmovanje šol Nedavno je zveza hortikulturnih dru-šftev SR Slovmije ob finainčni podpori se-kretariata SR Slovenije za šalstvo razpi-sala tekmavianje nižjih in srednjih šol na podrtxju naše republike. Tekmovanje je zielo široko zastavljeno in- obsega raznovrstne oblitoe dela, da bo-do morale posamezzne šole najti, glede na možnosti in svaje specifi6nos';iJ tkit-s obii-ke, ki bodo zanje najprimernejše Med drugim bodo ocenjevali si^d^bno ureditev akolice šolske zgradibe, ureditev šolskega vrta, pssameznih oddelkov vrta, z-birke rastlin cvetje in zelersje v šols&ih prosto-rih, na oknih in balkoinih, urejenos1: b3ta-ničnih vrtcsv itd. Upoštevali bodio tudi so-delovanje šodske mladine pri akrasu kra-ja in spomeniikiov padlih borcev iz NOB. Na vsaki šoli, ki se bo za te'^mova:nje pri-javila, bodo morali pričeti z deltom horti-kulturnd krožki, njih delo pa bo ocenila posebna komislja. ' ' Nametn ^ekmiovanja je, da vzbudi v mla-dini večje zanimanje za prirodo in odni> se do nje, za 2ielenje v mestih in nassljih, za ze'.©nje v stanovamjih — skratka, za či-sto in l&po okolje, v katerem živimo. Za najboljše šole m posa,rme2njfee s>c* predvi-den© lepe nagrade. Menijo, da bo odziv zelo velik, saj -i=e je ae že zia prvo podiobnio te^mcvaaje pred leti prijavilo nad 30 šal, letos pa pritaku-jejo vsaj dvakrat "'•oliko prijav Rok za prijiave je 31. deoember. S. T. »Problemi na IKŠ" - še i druge strani Pravijo, da ima vsaka medalja dve pla-ti, ki sta si navadno različni. Javne mla/ dinske tribune organiziramo zatot da se-znamrno javnost s težavami, s katerimi se mladina srečuje na svoji poti, da ji poi olajšamo. Da je šolstvo eden ključnih problemov, s katerimi se danes ukvarja-mo, je že vsem jasno, in prav je, da zato tribune organiziramo, da informirajo ti-sie, ki baje le ne vedo, da delamo pri nas tudi napake. O industnjski kovinarski šoli v šiški smu ^icer pri nas že pisalit njeno cvnoto-mij-o in bolezen je tudi javna tribuna že prece; obravnavala. Ker so po njej nasta. le v tisku polemike o tem, koliko in kaj so dijaki, ki so svoja stališča fizgleda) iz-nesli objektivnc, smo poskušali prodreti v skrivnost. Slišali smo, da so bila mne-njat ki $o jih dijo-ki izrekli o sebi in šoli, skonstruirana tn neresmčna in da jih niso pisali dijaki sami, skratka, da je tribuno nekdo izkoristil za tendenciozno prikazo-vanje težav, ki r bistvu ne obstajajo, Vse dtskusije dijakov so bile priprav-Ijene na podlagi anonimne ankete, ki fo je izvcdei mladinski komite na šoZi, in hjer so dijaki lahko popolnoma odkrito izražali svoje mnenje tako o odnosih s pedagoškim kolektivom kot o vseh nepra-vilnostih, ki so, oziroma naj bi na šoli bi-le. Ankef-i so obdelali po grupah in referi-rali tako na ietni miadinski konjerenci kot pozneje na javni tribuni. če je ta in-jormacija točna, zakaj odgovorni ijudje iz soic same oziroma njejiega ustanoin-telja, niso pravočasno intervenirali in skuša'.iy kolikor se z rezultati ankete ni-so strinjali, postaviti določena dejsiva na pravo mesto. Kdo je pomagal sestavljati referate za tribuno, je papolnoma sekun-darnega pome-na, seveda v primeru, da avtorjem ve odrekamo dobrih namenov. če pa trditev, da so bili referati ten-denciozni, drži, potem se vsekakor postav-Ifa vprašanje obveščenosti in zrelosti m7a-dincev na šoli nagibam se k mnenju, da bi vnladinska organizacija marsikatero vprašanje, ki ga je sprožila v javnosti brez večjih tezav le lahko rešila z in-ternimi posegi. Verjetno je resnica ta, da celotni konteks defstev, ki so bila izneše-na, prepotenctra.no izraža težave, s kc terimi se šoiu srečuje. če odštejemo moralni pritisk. ki ga ima tribuna lahko na naše zakonodafne in izvršne organe fin ta je vsekakor zelo pomemben), potem bi same dijaške probleme lahko rešila tudi letna miadinska konferenca in dejavnost šolske skupnosti kot celote. Da pa se zdaj pofavljajo očitki s strani ustanovitelja (Skupnost železniških transportnih podje-tij), ki delu pedagoškega kolektiva grozi z »rotacifoh pa je vsekakor vredno obsod-be. Stanje, v kakršnem je danes naše stro-kovno šolstvo, je res kritično, ker ustano-viteljske pravice in predvsem dolznasti še niso jasno definirane in potern takoj, ko pride do vprašanja financiram.ia^ vsakdo prevali breme na ramena neke imaginarne celate, ki ji pravimo družba. Družbeni or-gani pa so lahko samo regulator cdnosov, ki pa se formirajo med proizmjalci in konsumenti, v konkretnem primeru na re-laciji ustanovitelj — šola. če danes ugotavljamo napake, ki naj bi bile storjene kjerkoli, je nsekakor pravt da jih javno kritiziramo. Toda post fe-stuni razprave pa ne bi smele vneti zna-čaja oziroma namena secirati razprav sa-mih, ampak iskati rešitve problema. Kri-tika kritike je vsekakor brezpredmetna, posebno v obravnavanem primeru, ker vo-* di na stranske poti. če se ob primeru IKŠ danes piše predvsem o tem, ali so dijaki imeli prcwt se vsiljuje asociacija, ali se }e stanje sploh kaj popravilo, če kdo razmiš-Ija o modernizaciji opreme šole ter o do-datnih sredstvth za normalno delo. Primer kažet da šolslci samoupravni organi — od šolskega sveta do razrednih skiapnosti — Še zmeraj nhnajo jasnih koncepchj o svo-jem delu, ki bi moralo biti predvsem obr-njeno navzno'er, na iskanje takih irdernih rešitev, ki jih realne možnosti dor>i-"xajo. I. Marenk OB SLOVENSKI REVIALNISITUACIJI Kot sodelavec neiiaterih slovenskih književnih revij bi 6b stnlisčih, postavljenih na zadnji seji glavnega odbora SZDL Slovenije, in še posebej v uvodnem. referatu Marjana Javornika (spis »Neurejen položaj slovenskih revij«, Delo 8. decembra 1964), želel nanizati nekaj svojih misli in s tem poseči v tako imenovano slovensko revialno raapravo. Ker pa očitno ne gre več samo za načeliia stališča in za disku-sijo o njih, pač pa za nekatere že realisarane konkretne konsekvence, bi želel s fcem hkratd ponazoriti še svojo in-timno vznemirjenost, ki so jo izzvale omenjene konse-kven-ce (odstop uredništva Problemov in zamenjava uredništva pri Sodobnosti). Izhajati je očitno treba iz dejstva, da v Probiemih srmo lahkb srečali isodelavoe najrazliič-nejših stairosti) in da gre samd za specifično miš-ljenjsko dtife^einciacijo, ki je seveda — že po svojji praktični kbnsekvenci — vključena v celoto pričiU-jooe družbe in da fumkcionira znotraj ter v prid tej družbi. Tu se mi ponuia praktiona brganizacijska rešl-tev. Dejanski usmerjevalec določene književne re-vije mora biti tisito telo, ki ga sestavljajo nepasre-dni, dejavnl sodelavoi in ki bo ureijal revialne tod-nose tako na^^otjer ko^. iz revdje navzvem, z u&ta-noviteljeim. Če verjaimemo v suverems^; posameastiili sodelavcev (s tem, ko le-ti javno nastopajo, je, mi-slim, tio zaupanje že potrjenio in možnost kritilke odprta), se mi zča. ustanavljanje posebnih 2salož-niških svetiov (o katerih goviOTi M. Javornik) orga-nav ipd. le samb sebi namen. Z njirtM bi dobili no-vega raediatorja in z njtm povečano mbžnost biro kratizacije odnosov. Prinoip siaTnoupravljanja, mi-slinn, mora nenehno pobrjevati u&tvarjalčev nepto-sreden in celos^jen angažma. Z apositrofirano (samio) upravfjavtsko vlogb »odefknvoev, zdlružmiih v svaj svet ali zbor, bi s« ta fimkcdonaln»s": samo po^rijte-vala in večaila. Punkcija ustanovitelja bi s t<*n bila seveda z*r€-dniciTaina. S tiem bi se moglo revialnb žaivljenje samo O revijd bi dejansko odfločali tasili, ki vanjo pišejb. Prav iti posiledmji bi niogli, upam, že sarni znotraj sebe ukinjati kakršnekoli nezdrave, dobesedne kli-karske in vulgarno prestižne iriiterese, ne da bi pb-trebovali med seboj še kako posebe] razdeljeno obliko kontrole.. Andrej Inkret PRIPOMBA: Zgornji spis je avtor v petek, 11. decembra. poslal ured-ništvu Dela, vendar ga je potem, ko je uredništvo z objavo zavlačevalo in zavJačevalo, umaknil. Objavljamo ga v Tri-buni še posebej zato. ker se močno strinjamo s pozivom, ki je bil objavljen v Delu 11. decembra, da je namreč po-trebna »javna razprava o stvareh, ki zadcvajo kulturno javnost« in ker se nam zdi, da stvari v tem konkretnem primeru terjajo ažume in zares stvarne razprave. Potem, ko je 8. decembra izšel v Dehi referat Marjana Javornika, so 11. decembra izšli povzetki iz zapisnika s posvetovanja na Glavnem odboru SZDL (očitno prirejeni tako, da iz njih izbija predvscm tista plan zvona, ki ukrep«> okrog So-dobnosti in Problemov zagovarja) in ko je 17. deeembra izšlo pismo Katke šalamun (»Neurejen položaj slovenskih revij«) ter je bilo zavrnjeno r nevzdržniini in nepodpisa-nimi argumenti, je za naš osrednji dnevnik javna razprava o slovenskih revijah očitno na pravi poti. Očitno so tudi resnice, ki jih je redakcija zapisala ob pismu Katke šala-mnn (da svet sodelavcev revije ni drnžbeni organ in da gre pri izvajanju ustanoviteljskih pravic in dolžnosti za samoupravljavski akt ne gled« na to, da proti volji sode-lavcev posega in upravlja z njihovim delom in — če človek potem izrazi svojo nesolidarnost s takim aktom, potem »osnovni pojmi o družbenem samoupravljanju niso jasni«), za redakcijo Dela povsem nedvoumne. Torej je ob njih vsakrsna razprava odveč. Misliino, da to ne drži in zato razpravo nadiljujemo. Pri tem je treba povedati še to. da j? bil zgornji spis napisan pred posvetovanjem o reviji Problenti in — ker ga objavljamo takfga, kot ea j* dobilo Delo in ker obravnava načelno problcmatiko — da dejstev s tega posvetovanja ne upošteva. KMIZEVm REVIJE Sodobiiost V zadnji, dvanajsti ^Bvilki sta objavila prozo Kajetan Kovič in Danilo Mar. Prvi se je predstavil s krajšim odlomkom iz svBjega prvega proznega tek-sta, romana »Ne bog ne flral« z naslovom »Mileni-no poglavje«. Kovič je v ttm odlomku povedal malo novega. Na precej otožen^aačin meditira o življenj-skih nasprotjih med glavafini junaki svojega roma-na. Obravnavani problem Je star in tudi obravnava tega problema ni nič pos#nega. Tekst se sicer pri-jetno bere, česar pa se ttalec zaradi — v tem od-lomku — premajhne akcjp, sčasoma naveliča. Ven-dar navkljub vsem nega^lim elementom objavlje-nega odlomka pričakujemp Kovičev prozni pr^enec z zanimanjem, saj je japo, da eno samo krajše poglavje ne more nuditi ^ravilne slike o dejanski vrednosti romana. Danilo Lokar je v tejjtevilki zaključil z objavo proznega teksta »V vinogBdih«, za katerega bi se pa zelo težko odločili, v litero literamo zvrst bi ga uvrstili. Lokar v svojern jfeateljevanju toliko niha, da se končno izgubi v lajkii nemoči, da bi napisal tekst takšen, kot si ga jflrv osnovi zamislil. Lokar ni imel predvsem ob koncudovolj pisateljskih moči, mm kajti prav drugi del njegovega teksta jt dokaj dol-gočasno, nasilno in izrabljeno uporabljanje proble-ma o dekletu, ki je telesno in duševno ogrožena in ki se boji, da bi okolica razkrinkala njeno prete-klost. To je klasična in v »kalup« vlita zgodba, ki vsebuje dva različna motiva, ki zgodbo razbijata tako, da daje videz neenotnosti. Poleg tega je zgod-ba še neurejena, polna ponavljanj, praznega in go-lega filozofiranja in prepogostega naštevanja. Crafenauerjev ciklus »Stiska jezika« obsega osem pesmi, ki so aktualne, angažirane, pisane v jasnem in zgoščenem stilu in oblikovno izredno disciplinira-ne. Pesmim se pozna avtorjev resen in odločen pri-stop k delu, k obravnavi problemov naše dobe, prav-zaprav neposredno naših dni. To, da se pesnik ved-no nahaja prisoten, v našem tako razburjenem ča-su, na prizorišču celotnega dogajanja in te dogodke tudi (po možnosti) tako registrira, jih posreduje jav-nosti v obliki pesmi, je tudi ena največjih — poleg vseh že zgoraj naštetih — odlik Grafenauerjevega pisanja. Rudoifove tri objavljene pe-smi so slabe in po-menijo korak nazaj v njegovem pesniškem razvoju. Prva pesem (Krokanje) res vsebuje nekaj simbo-like, vendar je polna ponesrečenega humoriziranja, prazna in pove bralcu malo. Boljša od ostalih dveh je pesem Grad, katere odlike so lepe metafore, te-koč verz, zanimivo obravnavan problem in precejš-nja mera originalnosti, svežine. Sicer sta tudi prvi dve pesmi (Krokanje in Prvi in zadnji randi) origi-nalni, vendar je ta originalnost prazna in banalna. Pesmi so pisane (vse tri) v nekakšnem (ponesreče-nem) sarkastično-ironičnem tonu, ki je tako znači-len za Rudolfovo pisanje. Najpomembnejši, in vredni večje pozornosti, so članki, ki so jih napisali: Dušan Pirjevec »O vpraša-nju literarne kritike«, Andrej Inkret »Še enkrat o novem Shakespearu v ljubljanski drami« in Lado Kralj »Mednarodni festival študentovskih giledališč v Zagrebu«. Kljub temu da so po videzu, ki jih dajejo naslovi, članki iste (gledališke) tematike, da v osno-vi obravnavajo vsi različne probleme in z različnih aspektov to (gledališko ali ob-gledališko) tematiko, pa je vendarle srž, ali če hočete, bistvo njihovega pisanja, le nekje skupno in indentično ali pa samo (ponekod) podobno. In na tej zadnji stopnji, kjer so si njihova gledišča sorodna (kljub različnim inter-pretacijam in pripomočkom, kako so do teh gledišč prišli), lahko zapišemo, da se vsi trije zavzemajo za živo, aktualno, angažirano in sodobno gledališče, da so proti starinskim interpretacijam dramskih del, ter da naj bo predstava postavljena na »problema-tiki svojte sodobnosti«. Pirjevec razpravlja o knjigi Vladimira Kralja »Po-gledi na dramo« (CZ, Ljubljana 1963) in neposredno na razpravljanje o tej knjigi je navezal tudi del vpra-šanj literarne kritike in jih skušal ob Kradjevem tek-stu razjasniti in pojasniti. Ta del vprašanj se na-naša na odnos do literature, kjer pa je bila bistvena pozornost posvečena enemu samernu aspektu in »si-cer na način vrednotenja«, kajti prav ta problem vrednotenja je prisoten na dnu vsega Kraljevega j-azprayljanja. Pirjevec je več pozornosti pos.vetil vprašanju »prisolnosti« na primeru Shakespearovega Hamleta. Kajti, če bi natačno izpolnjevali in izvajali Kraljev »princip pristnosti«, bi prišli do zaključka, da bo Hamlet veliko literarno delo takrat, kadar pol-no izraža Elizabetinsko dobo. I'«ne Vrnbl Nadaljevanje prihodnjič RAZSTAVA DRUŠTVA SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Na začetku je treba povedati. da zatinph uvunajst mescev nismo videli rasstave, ki bi z velikim izbo-rom razstavljalcev učinkovala ¦približno tako kot lan-ska razstava novejšega francoskega slikarstva. Zato se zdaj komaj občuti kakšen posredni zunanji vpliv, kar pa šc ne pomeni, da so vsi slikarji na lepem po-stali bolj samostojni. Le redki so tudi boljši^ ostali: standardni ali z minimalno manifestiranim osebnim izrazom. Pozornost pa — kot povsod, zaslu&ijo le redki. Naključje je, da je najboljši eksponat te razstave videti že pri samem vhodu v Moderno galerijo. To je avtoportret Irine Kraljeve. Odnosi med posamez-nimi deli se razodevajo v introvertnem nasprotova-nju štirih osnovnih polj, ki v širokem zanosu toplih barv tvorijo izredno skladno celoto. čeprav se pri upodabljanju snovi reminiscentno navezuje na sli-karje postimpresionističnih smeri iz tridesetih let, nas z nobeno komponento ne spominja na ostale sli-karje z razstave, ki skoraj v celoti fodšteti je treba le Jožeta Tisnikarja) pripadajo skupnim eksperimen-talnim iskanjem. Irina Kraljeva in Jože Tisnikar predstavljata drng proti drugemu dva diametralno nasprotna pola. ki pa po svoji kvaliteti predstavljata višek razstave. Tisnikarjev izraz je nekoliko naiven, likovni postopek pa mu je v domačih vierah dovolj avtonomen, čeprav mu nekatere korenine segajo do Daumiera in še dalj do Gopinih litografij. Maks Sedej ml. kaže s Kompozicijo V. elementar-no eruptivnost, ki jo lahko zasledimo edinole še pri Jožetu Horvatu-Jakiju, toda vianj izrazito. Tu ne mo-remo anaiizirati odnosa Jemčeve grafike do likovne-ga postopka Maksima Sedeja ml. in starejšega, če-prav je jasno, da med njimi so analogiic (aiuvita odiika gra)ucc janeza Boljke je v sintes% kiparskih in slikarskih posegov. Obe komponenti učinkujeta v izrazitem barvnem prepletanju. Ambi-cijc Janeza Sedeja in Franceta Slane se gibijejo v sferi substilnih lirskih doživetij, toda pri Slani so v veliki odvisnosti od že znanega principa Gabrijela Stupice. Floris Oblak in Adriana Maraž-Bernik sli-kata bolj krasične portrete, toda z lastnim občutkom za psihološko karakterizacijo. Milan Butina efektno skicira scenske samisli. čeprav nekatere njegove Urukturalne elemente lahko opa*.imo pri Francetu Mu heliču. Izidor Urbančič in Vladimir Makuc podrejata svojo težo abstraktnemu pojmovanju sveta, prvi z iz-recno spontanostjo, drugi z metiersko domiselnostjo pa brez tiste neposrednosti, ki so jo razkrivala nje-gova prejšnja dela. Naše poročilo ne bi bilo popalno, če ne bi omenili še imeni Milana Frasa in Jakoba Bazelja. Fras je iz Pavlovčevega krajinarstva reduciral vso vedrost in se s tem prebil do lastne interpretacije, medtem ko sta Bazeljevi Kopalki dovolj emoiivno izražena spiritu-alistična snov. Medtem ko pri slikarjih in grafikih zasledimo pre-cej kvalitetnih del, je pri kiparjih očitna stagnacija, standardizacija in pa tudi preveč očitne analogije z drugimi kiparji. Le Peter černe (Torzo XIV) in Ja-nez Pirnat se izraziteje dvigata nad povprečje. čer-netova zamisel, izražena v Torzu XIV, ni popolnoma originalna (primerjaj jo s fragmenti božanstev, vla-darjev in bogatašev v klasičnih držav iz časa selitve narodov), vendar ne smemo pozabiti, da je Cerne vdihnil stari snovi zelo sugestiven lasten izraz. Janez Pirnat izhaja iz predhelenističnih pojmovanj forme. Radoslav l>abo Dileme našega sodobnega slikarstva Mnogo jih je, ki čutijo, da z našo sodob-no likovno umetnostjo nekaj ni v redu, kljub uspehom, ki jih žanjejo naši slikarji doma in v tujini. Govoriti o krizi skoraj ne moremo, vsaj v kvalitativnem smislu ne. Problem mora biti torej v vsebini in v sanietm bistvu tega slikar&tva. Po kratkem obdobju socialističnega realiz-ma so v povojni jugosloVanski umetnosti sto-pile v prvo vrsto struje, ki imajo svoj izvor v strukturi zapadne družbe. Dva imperativa obvladujeta danes naše slikarstvo: težnja po izčiščenju likovnega jezika in zahteva po ori-ginalnosti. Prvi je prek različnih izmov pri-peljal likovno umetnost do abstrakcije in l'art pour l'art; drugi pa je povzrodil, da je originalnost ostala brez notranje vsebine, zgolj originalnost zaradl originalnosti, ki se je v skrajnih konsekvencah začela pretvarjati v ori-ginalnost zaradi denarja. Z larpurlartizmom in spLošno komercializacijo pa — morda malo poenostavljeno, a v bistvu pravilno — lahko označimo stanje v naši sodobni likovni umet-nosti. (Pod izrazom »sodobna likovna umet-nost« ne mislim umetnostnega snovanja v ce-loti, ampak le tisti del, ki je danes splosno in uradno priznan.) Vsaka umetnost ima svoje korenine v druž-beno-političnih procesdh svojega časa. S tem se strinjamo vsi in noben naš umetnostni zgo-dovinar tega nikjer ne pozabi poudariti — toda le, ko gre za umetnost preteklih stoletij. Veli-ko se pri nas danes piše npr. o abstraktnem slikarstvu, noben kritik pa še ni, vsaj kot je menl znano, skušal odkriti družbenega ozadja tega pojava.,Tudi to razmišljanje nima arnbi-oij objektivno in globalno oceniti te plati na-šega slikarstva, čeprav bom v njem zavestno skušal napasti našo likovno umetnost frontal-no, ampak hoče le spodbuditi polemiko o vpra-šanju, zakaj je današnja umetnost taka in ne drugačna. pa je abstrakcija danes najbolj razširjen načiin uinetniškega izražanja, ni nobenega dvo-ma. Kaj je pravzaprav bistvo abstrakcije? Teo-rija pravi: lepota slike ni v njeni vsebini, am-pok v njeni fonmi. Podoba, ki prdikazuje lejpo žensko ni nujno, da je lepa — ali obratno: sli-ka grdega starca je lahko zelo lepa. Lepota je torej v barvah, v linijah, ne glede na to, kaj te barve ali linije predstavljajo. če odstranimo vsebino, ki je literarna, slikarska lepota kljub temu ostane. Slikarja zdaj ne zanimajo več pri-roda in ljudje, ker je vse to »literamo«, am-pak le elementi likovnega izraza (tooka, linija, ploskev, barva) in njihovi medsebojni odnosi. Abstrakcija nenadoma preneha biti lepa, am-pak se omejuje na ugodno, postane hedonistič-na in dozira svoje barve in svoje proporce, da bi bila všeč gledalcu, ali da bi ga pretresla. Ni-ma več prave akcije, ne izžareva, je zgolj obar-vana površina, izza katere ni ničesar. Iz slikar-stva nastane eksperimentiranje s formo, ki je včasih že blizu igračkanjia. S tem pa se na ši-roko odpro vrata v larpurlartizem, v umetaiost zaradi umefcnosti. Oglejmo si nekoliko bolj od blizu to načelo umetnosti zaradi umetnosti. Na prvi pogled se zdi, da je larpurlartizem pTOizvod umefcnost-nih špekulacij. To pa ne drži, ker je ta pojav tesno povezan z določenimi procesi v družbi, z določenimi razredi in sloji. Ker nimamo pri nas praktično skoraj nobene uporabne študi-• je o razredni strukturi današnje jugoslovanske družbe, moramo napraviti nekaj krabkih ovin-kov zgodovini, da bi na primeru iz preteklosti bolje spoznali sedanjost. Plehanov nekje pravi (Umjetnost i drustve-ni život), da nastane larpurlartizem prvič, ker se umetnik loči od družbe, točneje — nad druž-bo obupa, in drugič, kot obramba umetnosti pred nevarnostjo, da jo pogoltne industrializi-rano in mehanizirano življenje. Odločilna za čisto, nekoristno pa se mi zdi podpora, ki ji jo nudijo razredi tn sloji, v katerih interesu je, da je umetnost nekritična. Primer umetnosti, ki je nastala iz razočara-nja nad družbo je francoski impresionizom, hedinistična struja z jasno tendenco k lan)ur-lartizmu. Na eni sfcrani se je pojavil kot izraz razočaranja nad buržoazijo, ki je v dobršni raeri prevzela komprimitirane metode vlada-nja stare aristokracije, in na drugi stTani kot izraz razočaranja nad proletariatom, ki je s pa- riško komuno doživel svoj najhujši in najbolj temeljit poraz v zgodovini sploh. Iz podobne-ga obupa, le da tokrat zaradi brezsmiselnega (za preproste ljudi) klanja v prvi svetovni voj-ni, so nastale tudi nekatere druge smeri npr.: dadaizem in morda tudi abstraktno slikarstvo. (Res je, da je Kandinsky naslikal prvo abstrakt-no podobo že nekaj let prej, vendar je bolj pomembna splošna uveljavitev te smeri, ki so-di v čas med I. svetovno vojno in po njej. Nedvomno preprosto poenostavljam, če zdaj per analogiam rečem, da je tudi današnji jugoslovanski larpurlartizem izraz razoearanja nad družbo, izraz razočaranja ob neuspehih in pooasnosti pri graditvi socializma, morda celo izraz razočaranja nad celim sistemom, ki ni iz-polnil velikih pričakovanj ljudi tik po vojni. Mislim pa, da je del vzrokov za tq, da je naše slikarstvo larpurlartistično, treba iskati tudi v teh razočaranjih. Vpliva vse bolj razvite tehnike, ki je odtu-jila človeka od njegovega dela in nam grozi celo z uničenjem, ne bi podrobneje razčlenje-val, ker to ni samo jugoslovanski, ampak sve-tovni problem. Res pa je, da bi od tod lahko izpeljali mnoge primitivizme, od množičnih hi-sterij (Beatlesi) do hotenj nekaterih naših sli-karjev, da bi se izražali s formami preprostih ljudstev ali otrok. Več pozornosti zasluži tretji aspekt larpur-lartizma, t. j. podpora konservativnih sil. Vzgo-dovini je veliko primerov, ki potrjujejo to mi-sel. Skoraj ni potrebno ometnjati francoske ro-mantike, ki jo je podprla propadajoča aristo-kracija, da bi parirala aktivizem meščanskega klasicizma. Nekaj podobnega je storila buržo-azija potem, ko je uvidela, da se njeni temelji majejo: v začetku je obsodila impresionizem. Ko pa je opazila, da ji ni nevaren, da se ne za-nima za družbene probleme, ga je ustoličila kot svojo umetnost. Enako se je kasneje zgodilo tudi s fauvizmom, kubizmom in abstraktnim slikarstvom, ki je postalo umetnost snobov. In pri nas? Mislim, da ni bistveno dmgače. Razredov sicer nimamo, vsaj v Mancovem smi-slu ne, takih, ki bi bili lastniki ozir&ma nelast-niki proizvajakiih s-redstev. Imamo pa kopico slojev in grupacij, sl^r nejasno razmejemh, ki pa bi jih vseeno )Ško v grobem raadelili na tiste, ki si želijo sjjBememb in tiste, ki ho-čejo, da ostane vse pastarem, ker so oni že dosegli svoj socializem ali komunizem ali vi-sok standard — kot pllhočemo to imenovati. Zanimivo bi bilo ugoliriti, v kakšne socialne girupacije spadajo popšniki in meceni naše-ga modernega slikarsm. Sodim, da nisem da-leč od resnice, če trdp, da delavstvo in rev-nejša inteligenca nist#tista sloja, ki jima je ta umetnost namenj^ii Vsakih nekaj let pri-de pri nas tudi od zgdij glas proti abstraktni umetnosti, proti larpiiferfrizmu. A izzveni kot farea. V praksi gre štnaprej vsa slava in z njo denar umetnosti ijs umetnikom, ki jim je edini problem v življefiju za oko čim bolj pri-jeten odnos dveh barlnih ploskev. Trdim, da imajo tisti, ki pri naf podpirajo zgolj tako umetnost, ki je daleč dtkonkretnih problemov naše stvamosti pri t^ll svoje interese:' s po-plavo nekritičnih, nea^jažiranih in le na sen-zacije preračunanih daiuspavajo ljudi, da ne bi videli resnice. (Ta ttisel bi se dala aplicirati tudi na problem bohflfega širjenja »šund« li-terature.) Povzdigujejonmetnost nad družbo, s tem pa jo zapirajo jzlato kletko larpurlar-tizma in ji ouemogoč(|jD, da bi se povezala z objeitotivno progresivn^i silami. V zvezi s tem velja&omeniti še tako imeno-vano menažerstvo v usiltoosti. Pojav, da si vpli-ven posameznik (npr.dfektor Moderne galerije) ali grupa iz množioe-slikarjev, izbere nekaj srečnežev in jih z vsq potrebno reklamo vrže na tržišče, ni nov — ittdar še nikoli ni prine-sel kakšnih dobrih r3 (tatov. Stvar je v tem, da menažer, zara&i svi foosebnih interesov, iz-bere take umetnike, Ii so nenevarni in nepro-blematični v umetnišJs S in političnem smislu. Ce pa to koristi razv^ ii umetnosti in družbe, je pa seveda drugo vpl fenje. Nekdo je za naše Ijfcvno ustvarjanje našel terrain »turistična« uuilnost, mislim pa, da bi še bolj zadeli bistvo, ^bi jo imenovali »repre-zentančna«. To je urnpost, ki jo kažemo tuj-cem kot dokaz umetape svobode, ki naj bi vladala pri nas. česji smo se po&mehovali ždanskemu socialističAnu realizmu, y resnici pa ni posebno velike ||like med njimi in več-jim delom našega so«fcnega slikarstva: papir-nati junaki, ali nobeni$junakov — to je skoraj popolnoma isto. Res je, larpurlartizem ni samo naš pojavi Tudi v Franciji in Ameriki ga poznajo. In na Poljskem. Vendar je med temi deželami in na-šo bistvena raslika: tam je larpurlartizem stru-ja med drugimi strujami. Pri njih tako imeno-vana angažirana umetnost uživa iste pravice, in kar je še bolj važno, isto materialno podpo-ro kot abstraktno slikarstvo (Mehika), medtein ko pri nas nimamo angažiranega slikarstva — kot nimamo satire v literaturi, ker je svoboda umetniškega ustvarjanja mnogokrat samo for-malna, ne pa tudi ekonomska. Nisem za literarno slikarstvo — kot bi morda kdo lahko sklepal iz dosedanjih izva-janj. Sodim le, da je neodvisnost in samoza-dostnost umetnine premalo, čeprav se to skla-da s stališčem neposrednega estetskega doži-vetja. Drži, da umetnina lahko ustvarja popolno iluzijo le tedaj, če se loči od resničnosti in le-to povsem nadomesti le, če tvori popoln, v sebi zaključen kozmas. Toda ta iluzija nikakor ne more biti vsa vsebina umetnosti in večkrat prav nič ne sodeluje v njenih učinkih. Vsa naj-večja dela likovne umetnosti se odrekajo var-ljivemu iluzionizmu v sebi zaključnega sveta in kažejo prek sebe. Te umetnine so v nepo-sredni zvezi z velikimi življenjskimi vprašaqji svojega časa in vedno iščejo odgovor na vpra-šanje: kako najti smisel človeškega bivanja. Kje je izhod naprej? Slikarstvo odkriva ne-znane predmete in prodira v nove, neznane prostore. Pred pol stoletja je bilo to za umet-nika že drzna avantura, danes pa slikar tu tve-ga manj, kot če bi se peljal iz Ljubljane v ši-, ško. Težnja po originalnosti za vsako ceno je že pripeljala do izgube dejanske originalnosti, do podrejanja lastnih institucij logiki tržišča in tujim interesom (slikanje napisov na platno v cirilici, da bi avtor uspel s sliko tudi na na-šem jugu — zadnja razstava v Mali galeriji). Porsiranje forme na račun vsebine pomeni osi-romašenje slikarstva in nudi mnogo možnosti za šarlatanstvo. če si prikličemo še v spomin povezanost larpurlartizma s sloji, ki nimajo bodočnosfci, nam postane jasno, da bo morala ume^anost bodočnosti ubrati drugo smer in spet poi&kati stik s konkretnimi problemi človeka in družbe, pri tem pa upoštevati formalna odkritja slikarsfcva, tudi abstraktnega, in jih uporabiti kot sredstvo izraza. To b; biln tista velika sinteza, ki jo naš oas potrebuje Jože Mefilič QUOUSQUETANDEM?... V Tribuni z dne 16. decembra t. l. je Niko Gra-fenauer objavil gloso o moji knjigi »Temperaturni listi« (ki je izšla v juniju pri mariborski založbi Ob-zorja). Grafenauerjeva glosa je tako značilna za nekatere zanikrne težnje v sedanjem slovenskem svetu, da se mi že zavoljo dokumentaričnosii zdi potrebno zapisati ob njej nekaj opazk. Zivim docela izven Ijubljanskih kulturnih grupacij in seveda tudi daleč od revij, ki so bile ali so še jedro teh grupacij, to pa se seveda pravi, da me z nobeno ne veže ne idejno ne generactjsko ne kli-karsko ne kakršnokoli interesno razmerje. Zato zelo lahko izpovem neka) resnic, ki pa jih seveda katera-koli od teh velepomembnih grupacij lahko vsame nd znanfe ali pa nc, prepričan pa sem, da ji bodo prisluhnili resnično razgledani Ijudje. Da pa bom zapisal' teh nekaj misli o problematiki trenutne Ijubljanskc kulture, je kriv Niko Grafenauer, ki me je napadel. Značilnosti njegovega napada presegajo mojo osebo, ker pač predstavljajo skorajda celotno muzejsko zbirko tistih metod, ki so povzročile zaton Odra 57, konec Perspektiv in poleg tega opozorile na bolno ¦ stanje v slovenskih revijah, zlasti v So-dobnosti. Niko Grafenauer v glosi »Temperaturni listi« moje pisanje namenoma degradira na stopnjo skorajda popolne slaboumnosti, če že ne bebavosti in ga hkrati etično popolnoma diskvalificira, in sicer po Hsti stari metodi, da na ponarejen način prikazuje samo posamezne trenutke iz knjige, celoto pa nalašč prikriva. Njegova zavestna blatenja, zavestna pod-tikanja in zavestna izkrivljanja so hkrati tako ne-sramna, da člorek sprva zamahne z roko, češ: »Ne-umnost!« Vendarle pa stvari niso tako preproste. In resnično bi se bilo z Grafenuaerjem nečastno ukvarjati, če ne bi bilo njegovo pisanie klinični pri-mer klikarske nestrpnosti, ki se je na Slovenskem tako nevarno zakoreninila. — Kdor ne sodi v eno izmed trenutno živečih skupin na Slovenskem, je popolnoma brez vsake vrednosti, zakaj skupina od-kloni, osramoti in tudi sterorizira oziroma poskuša sterorizirati vsakogar, ki ne sodi vanjo. Cela vrsta slovenskih pišočih Ifadi, ki nimajo skupinarskega zatedja, doživlja to resnico iz dneva v dan, in sicer na najrazličnejšc načine. Naše knjige izzvenevajo v prazno, zakaj nihče jih ne oceni, in če jih oceni, jih oceni ponižujoče, tako kot Niko Grafenauer mo-jo, zakaj organsko smo zoprni vsem, ki nismo nji-hove vere. A če bi bil jaz na primer iz njegove cerkve, bi bil o »Temperaturnih listih« Niko Gra-fenauer pripravljen takoj svoj pamjlet prekuhati v panegirik. Panegirik namreč pišejo vsem somišlje-nikom. pa naj si bodo še tako klavrni pisci. Za-voljo teh panigirikov ie skonstruirala v zadnjih letih zgolj čista skupinarska zagrizenost p-recej literarnih »veličin«, ki pa so bile potrebne edinole za utrditev klikarskih posadk. Vendar pa take metode ne vodijo daleč. Dokazov za to resnico se je vsekakor že nekaj nabralo. Take metode so na pnmer uničile Oder 57, ki je bil za-snovan kot imenitna in široka ustanova z izredno pozitivno vlogo v slovenskem gledališkem razvoju. Okoli sebe je zbiral vse tiste, ki so bili na eni strani zoper okostenelo gledališko politiko uradnih gleda-liških ustanovr po drugi strani pa za praktično pod-poro slovenski domači dramatiki. Nenadoma pa so »estetsko in idejno prečiščeni« voditelii Perspektiv samopašno sklenili iz »Odra« pometati vse, ki ne sodijo v njihovo idejnopolitično smer, »Oder« pa je v tistem hipu postal sektaška ustanova. ki je po za-konih narave morala začeti hirati in je končno tudi shirala. — Natanko iste metode so uničile Perspek-tive. Klikarska politika perspektivašev se je lotevala vseh, ki z njimi niso trobili v isti rog. Zvezati pa so se bili pripravljeni tudi z belcebubom, sarno da ie »bil z njimi«. Vse ostale, pa najsi so bili ti »ostali« na področju gospodarstva, sociologije, kulture ali politike, so ali zaničevali ali pa so se zoper nje bo-rili — in sicer s suverenim barabslvom. Pri vsem tem pa je ganljivo, da predstavniki raz-nih skupin v slovenski kulturi od tistih, ki jih oplju-vajo ali jih kakorkoli oškodujejo, terjajo pasivno prenašanje njihove grobosti. Kdor jim ne nastavi še levega lica, ko so ga ze po desnem oklofutali, je zanje izmeček človeštva. A kdor se postavi pokonci in svojo, prej upognjeno hrbtenico, po Jcateri so pa-dali njihovi udarci, zravna in zavpije »dovolj«. je nenadoma sprožil mehanizem naravnost fantastične gonje, v kateri igrajo znamenito vlogo besede »de-mokracija«, »svoboda«, »administrativno vpravlja-nje«, »kultura«, da drugih niti omenim ne. V tem trenutku šele, se formula, po kaieri zivi današnje slovensko kulturno življenje, v celoti izpolni; skupi-narska nestrpnost, ki je rodila nekritičnost in ne-kritičnost, ki je rodila krivico, rodi zdaj spor, — spor pa se konča za izzivalca klavrno. Nekdanja mo-ralna situacija se nenadoma sprevrže v politično situacijo, a v razpihovanju politične situacije tiči po-slednje upanje klikarske politike. Zakaj v trenutku, ko se znajdejo izven območja sxx)jega terorističnega sveta, se začno potikati okoli kot svetohlinci, preta kati krokodilove solze, šušljati, naklepati, tarnati, zavijati oči in se z vsemi sredstvi bojevati za svoje izgubljene pozicije. (Glej članek »Nekateri vidiki re-vialne krize«, ki ga je v isti številki Tribune kot gloso o »Temperaturnih listih« napisal Niko Gra-fenauer.) Kar se mene tiče, se mi zdi že preneumno prena-šati rezultate trenj med skupinami na Slovenskem in se bom, če se bom le mogel, poslej javno upiral kulturni in politični mistifikaciji. In to ne samo zaradi tega, ker je zavajanje naivne, po senzacijak hlepeče javnosti in teroriziranje nekaterih duhovno šibkejših študentov preseglo že čisto vse mere, tem-več predvsem zavoljo kulturne svobode. katere iz-podkopavalci so prav skupinarski politikantje. Jožp .lavoršek Za razčiščevanje sfališč Preiisedstvo Centralnpga komitcja Zvcze niladiuc SJove-nije in predsedstvo Univerzitethega odbora Zveze študentov Ijubljanskih vosokošolskih zavodov dajeta na podlagi po-svctovanja, ki sta ga sklicala 11. decembra 1!*64, s -sode-lavci revije Problemi ter z zainteresiranimi organizaeijami in posamezniki za to rcvijo in na podlagi skupne seje pred-sedstva Univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov in predsedstva Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, ki je bila 15. decombra 1964, na-slednje pojasniio: Centralni komite Zveze mladine Slovenije in Lniverzi-tetni odbor Zveze študentov kot izdajatelja revije Problemi nista iincla in nimata nainena kršiti dosedanje praksc uprav-ljanja in urejanja revije. dokler se v javni razpravi ne raz-čistijo in rešijo vprašanja urejanja ter družbenega samo-upravljanja v revijah nasploh in dokler se ne sprejme staiut revije Probiemi. Oba izdajatelja in uredniški odbor n-vije bodo v naslednjem obdobju organizirali javno razpravo o leh vpra.šan.iih. Ker je odslop u«:tinižkega odbora z dne 4. dr«-t>mbra 1%4 sloncl na nereaJnih predpostavkah in predvidevanjili, kar se je jasno pokazalo na že omenjenem posvetovanju, imamo odstop za neosnovan in sprejemamo podaljšanjc mandaia uredniškega odbora do 15. januarja 1965. Izdajutelja se obvezujeta, da bosta do 15. januarja 1965 skupno z uredniškim odborom pripravila predlog za novi uredniški odbor, ki naj ga izvolijo sodelavc-i, potrdita pa izdajatelja. Izdajatelja btvsta hkrati inicirala izdelavo sta-tnla rovije Problemi. V razpravi se je pokuzalo, da sta oba izdajaU-lja močno zaintt-rcsirana za i/dajanje revije in ugotavljata, da ima re-vija Problrmi pomembno vlogo v našcm kuhurnem življe-nju. l'niv zaradi tcga živega interesa izdajatelja ugotavljata, da jc funkcija izdajatelja pomembna, da jc ni moč zredu-cirali le na vlogo finančncga mecena ter cla jn bo treba jasno določiti v statutu rei-ije. 1'mlstni ;tvo - !'red)*dstv© l>mverziietneg» odbora i* Cenlralntga komit*ja ZMS AKADEMIKOVA SKUPŠČINA 16. decembra je bila v Festivalni dvo-rani šesta redna letna skupščina študent-skega kultumega društva Akademik, ka-tere se je udeležila večina dolgoletnih in novih navdušenih članov. Po otvoritvi in izvolitvi organov skupščine je bivši pred-sednik društva Matjaž Sarabot prebral izčrpno poročilo o rezultatih pretekle se-zone in delu društva v prihodnjem letu. Iz referata se je videlo, da je delo dru-štva v preteklem letu potekalo intenzivno in uspešno, kar je v veliki meri zasluga predsedstva, ki mu je uspelo vzdrževati tesne stike z raznimi organizacijami in organi na terenu, obenem pa je Akademi-kovo dejavnost v marsičem olajšal narav-nost vzoren odnos univerzitetnega odbora do društva. Akademik se je moral v tem medskupščinskem obdobju boriti z mnogi-mi problemi, kakor npr. s pomanjkanjem sredstev in prostorov, vendar je vodstvu na podlagi izkušenj na teh področjih uspelo za naslednje koledarsko leto pra-vočasno in bolje sestaviti načrt dela in proračuna. V zvezi s tem je imel tovariš Sarabot tudi več kritičnih pripomb o za-nemarjanju koristnih organizacijskih iz-kušenj in o slabem in neurejenem knjigo-vodstvu, kar je letos delo društva očitno zaviralo in otežkočalo normalno dejav-nost. Za prihodnje leto se društvu obeta široka in pestra dejavnost, v katero bodo vključili po možnosti vse svoje skupine. S podobnimi društvi v tujini namerava letos Akademik vzpostaviti več stikov, posebno z vzhodnimi državami, prav tako pa tudi obdržati in poglobiti stike z osta-limi jugoslovanskimi študentskimi kultur-nimi društvi. Clanstvo društva se bo pri-hodnje leto še pomnožilo, saj se za avdi-cijo pripravlja nov študentski komorni ansambel za sodobno glasbo, na skupščini pa je bil v članstvo sprejet tudi Veliki študentski plesni orkester, ki je svojo avdicijo uspešno opravil na Veliki soboti malega bruca. V poročilu tovariša šara-bota je bilo posebno pomembno dejstvo, da se ŠKUD Akademik kot celota bori za čim večjo samoupravnost znotraj svo-jih skupin, kajti društvo ne sme mrtviti morebitnih samostojnih iniciativ skupine in s preozkimi okvirji zavirati njeno delo in obstoj Iz poročila blagajnika m ob pregiedu inventarja se je znova pokazalo, da ne gre podcenjevati enotne službe gospodar-jenja blagajniških in knjigovodskih po-slov, še posebej pa administracije. Velika zmeda, ki je vladala v knjigovodstvu dru-štva, je pripeljala do cele vrste napak, ki jih bo treba čim hitreje popraviti. Velika pomanjkljivost društvenega notranjega poslovanja je bila, namreč v tem, da niso točno vodili finančnih kartic posameznih skupin, kar je skupine prikrajšalo za pra-vico in dolžnost avtonomnega gospodar-jenja v okviru proračunskih postavk in razpoložljivih sredstev. Pri tem so bile prikrajšane posebno skupine, ki jim je v prejšnjem letu s svojim delom uspelo pridobiti določene čiste dohodke. Sledila je razprava, ki je bila na tre-nutke zelo živahna, sicer pa je potekala mirno in brez večjih razburjenj. V njej so predstavniki posameznih skupin po-dali poročila o delu in načrtih skupin, obenem pa so objektivno prikazali svoje težave, ki so bile večkrat usodnega pome-na. Tako je na primer primorski akadem-ski zbor »Vinko Vodopivec« v prejšnji kulturni sezoni ostai brez koncerta, zara-di pomanjkanja pevcev, v folklorni sku-pini je težko uskladiti izkušenost starej-ših plesalcev z neizkušenimi novimi mla-dimi člani, študentsko aktualno gledališče pa se mora z vsemi močmi boriti za pro-store za redne vaje, generalko in skorajš-njo premiero. Posebno zanimiva je bila diskusija podpredsednika Akademika, v kateri se je dotaknil vprašanja odnosa skupina-društvo in še posebno poudaril pomen samoupravljanja skupin in večji pomen obstoja in dejavnosti skupine, ka-kor pa umetne discipline v društvu. Sku-pina s svojim ugledom pripomore k ugle-du društva vendar, če postanejo okviri društva zanjo preozki, ima skupina vso pravico, da interese društva, ki ji ne od-govarjajo, pregazi in zaživi samostojno. V razpravi so se diskutanti dotaknili tudi vprašanja gostovanj v kulturno še nera-zvitih krajih Slovenije in vse Jugoslavije in kritizirali nekatere pomanjkljivost* prejšnjega vodstva; posebno tovarišica Boštjančič je ostro kritizirala napake in neurejenost finančnega stanja v tem letu. Diskusija je pokazala splošno zainteresi-ranost članov za probleme društva in po-sameznih skupin, obenem pa potrdila ve-liko povezanost med samitni skupinami, solidarnost in željo, da bi imele vse sku-pine najnujnejše materialne možnosti in pogoje za svoj obstoj in delo, možnosti za maksimalno dejavnost v okviru svojih kapacitet in kvalitet, pogoje, ki se jih da doseči edinole s skupnimi močmi. Staro predsedstvo je svojo nalogo opra-vilo uspešno, kljub številnim težavam, kar dokazujejo mnogi kvalitetni nastopi in prireditve, pridobivanje novih kadrov in pa sam ugled društva, ki ga uživa v jav-nosti. Skupščina je dala staremu vodstvu razrešnico, seveda pod pogojem, da uredi nastali knjigovodski nered in blagajniško stanje. Volitve novega predsedstva so po-tekale v demokratičnem duhu, volili pa so novega predsednika, dva podpredsednika in še tri sodelavce, ki pa niso enakoprav-ni člani predsedstva, pač pa voljeni sode-lavci, ki bi predsedstvu pomagali nositi velike odgovornosti in bremena. Ob koncu skupščine so podelili prizna-nja in nagrade zaslužnim članom pred-sedstva ŠKUD Akademik ter članom in predsednikom posameznih skupin, skup-ščina pa je soglasno sprejela tudi tri nove častne člane v svoje vrste. Vida Zel BRATKO KREFT: PO BREZKONČNI POTI V soboto, 12. XII., je bila v novem tržaškem kulturnem durau slavnostna krstna predstava Kreftovih slik iz Pre-šernovega življenja pod naslovom Po brezkončni poti. Otvoritev tega mo-gočnega, petnadstropnega poslopja je bila sicer že en teden prej, s tem do-godkom pa je bil poudarjen nov zače-tek slovenskega gledališča v Trstu, ki je začelo s svojim delom že leta 1850, dobilo lastno streho nad glavo leta 1904 in jo spet izgubilo ob brutalnem fašističnem požigu slovenskega narod-nega doma 1920, in ki je od leta 1945 do zdaj vztrajalo v svojem delu kljub marsikdaj zelo težkim pogojem. V oh-ranjevanju slovenstva v zamejstvu je opravilo neprecenljivo vlogo in upaj-mo, da se bo zdaj — z lastnim odrom in kot državno gledališče — lahko ne-moteno posvetilo svoji kvalitetni ra-sti, ki jo naša nečitalniška doba tudi v zamejstvu odločno zahteva. Kreftov tekst pa je ena sarna veli-ka zabloda. Osnovana je na misli, da ham bodo Prešerna pesnika približa-li in »razložili« njegovi biografski po-datki, češ, da »sodi ravno Prešeren med tiste pesnike, pri katerih je vsa-ka njegova lirska izpoved ne le izraz nekega notranjega stanja, marveč se za vsem bolj ali manj skriva stvaren, resničen dogodek« (citat iz Kreftovih pripomb v Gledališkem lištu). Posta-vitev na oder je bila pravzaprav le predstava za postavljanje biografsko literarno-zgodovinskih hipotez in raz-lag nekaterih Prešernovih pesmi z nji-hovo pomočjo. Prešeren, kot dramski lik, sploh nikoli ni zaživel, saj le stati-ra v različnih prizorih, ali pa nam v nagovorih zatrjuje, da ze sicer res pil, vendar: »Kdor je brez greha, naj vrže kamen name!«, da pa je le storil Julijo iTesmrtno itd., na koncu pa se nam sam označi: »Nekoč je živel pesnik, ki celemu je svetu pesmi pel: o sebi, Ijudstvu svojem, o človeku. . ..In pravijo, da še živi.« V takem konceptu je seveda res najbolj važno, ali ni mogoče živel tudi z materjo Primčevko, saj nam ga vendar njegovo razočaranje človeško približa (predvsem pa razloži sonet »Dve sestri«), Vraza pa je tako ali tako odbil grdi Kastelic in ne on. Kaj-ti, čeprav naj bi nam bil Prešeren člo-veško približan, seveda vseeno mora ostati romantično vzvišen prerok, ki z blagoslavljajočim nasmeškom odpu-šča vse človeške neumnosti. Bistvo ustvarjanja pa naj nam prikažejo pri-zori, ko Prešeren zamaknjen obstoji, po zvočniku pa slišimo verze, ki so se mu baje v Hstem trenutku rodili. Kreft ob priznavanju, da *e to, »kar je ostalo v Poezijah, (jej neiz-gorljivo« poveličuje vsak biografski podatek v pesmih, kot da je Prešeren zaradi njih velik. In čeprav je hotel ustvariti »realistično podoba Prešer-na«, ga je prav s tem mešanjem vzvi-šenosti ustvarfalnih naporov s privat-nimi težavami romantično mistificiral, njegove pesmi pa spremenil v ilustra-cijo apriorne veličine. Prešeren nam ni vrednota zato, ker je Prešeren, ampak zato, ker nam ustvarjalna ruzpetost njegovih pesmi omogoča bivanje z ustvarjanjem samim. Pri tem pa je se-veda prav malo pomebno, če vemo za kak biografski podatek več ali manj iz njegovih privatnih Ijubezenskih do-življajev. Režiser Jože Babič je verjetno obu-pal, da bi se s krajšanjem dalo karko-li spremeniti in tako so se prizori vle-kli celo štiri ure, čeprav so bili vsi samo ilustrativni in ni imel nobeden nikakršne notranje upravičenosti. Osjzbe so bile več ali manj vse papir-nate, se pravi »literarnozgodovinsko resnične«. Vendar so bile vse še vedno bolj sprejemljive, kot Prešeren sam, saj so odkrito sprejemale nase funk-cijo literarno-zgodovinske ilustracije, medtem ko je Prešeren hotel biti tudi dramski junak. To centralno mesto pa vnu je dajala le avtorjeva apriorna zahteva in pompozna lašulja. Verjet-no v takih pogojih nihče ne bi mogel ustvariti iz njega dramskega lika. V tržaški uprizoritvi ga je igral Joško Lukeš. Poleg števila nastopajočih (okoli šestdeset) naj omenimo še glasbo Pav-la Merkuja in sceno Vladimirja Rijev-ca, ki pa se je s svojim neoklasiciz-mom samo podrejala osnovnemu mitu. Katka šalaniun ODPRTO PISMO UREDNIŠTVU TRIBLNE Dragi tovariši! Vaš list že nekaj časa vztrajno objav-lja sestavke različnih avtorjev, ki *se tako ali drugače ustavljajo ob delu Društva slovenskih književnikov in ga — povejmo kar naravnost — skušajo prikazati v ne-gativni luči. Ne mislimo debatirati s po-sameznimi avtorji, ker bi to vodilo pre-daleč, pač pa želimo odločno zavrniti številna podtikanja, ki ne samo žalijo društvo, marveč tudi zavajajo bralce lista. Predvsem bi bilo zmotno mnenje, da je Društvo slovenskih književnikov dome-na nekaterih okostenelih birokratov, re-žimovcev in druge take zalege pa da ima zato študentovsko glasilo moralno pravico in dolžnost, da ga razkrinkuje. Ne, take slave si društvo ne želi in je tudi po svojih pravilih imeti ne more; če pa bi se kdajkoli v njem pojavile take težnje, bi bilo predvsem dolžno samo v sebi zbrati potrebne sile in se otresti bremena. Nasprotno pa se društvo nikakor ne more odreči pravici in dolžnosti, da kot sestavni del družbeno naprednih sil na-stopa bodisi iz lastnih pobud bodisi na pobudo družbenih organizacij in se opre-deljuje, kadar gre za literarna, splošrio kulturna in tudi družbeno-politična vpra-šanja Tak prirner smo imeli, ko se je CK LMS obrnil na društvo, da pave svoje mnenje o nadaljnjem izhajanju mladinske revije Ne društvo samo, marveč zgoraj omenjena organizacija je želela, da sloven-ski književniki razpravljajo o reviji in dajo svoje sugestije. Pa vendar se je to v repliki, objavljeni v Tribuni, zmaličilo in prikazalo, kakor da si društvo oz. po-samezni književniki lastijo neke pravice. Tako pačenje gotovo ne vodi do zdra-ve razprave in bi ne glede na vse ^oznej- še očitke o nedemokratičnosti spadalo pred sodišoe, in sicer na podlagi tistega paragrafa, ki govori o klevetanju in žalit-vi časti. Društvu se te možnosti ni poslu-žilo, uredništva Tribune pa, kot kažejo nadaljnji prispevki podobne vsebine, ni niti malo zapekla vest. Društvo slovenskih književnikov se ne boji zdrave razprave, nikoli se tudi ni odreklo enakopravnemu razpravljanju z mladimi ljudmi, ki želijo resno razprav-ljati o kateremkoli vprašanju. Pregrado pa lahko postavijo tisti, ki pozitivne tež-nje društva pačijo. Toda ali to stvari ko-risti? Ne postavljamonekomu večjih dolž-nosti kot drugemu pa tudi pravice mo-rajo biti enako odmerjene. Samo na tej osnovi se lahko razpravljanje začne, med-tem ko dosedanjih podtikanj ne moremo imeti za razpravo. Tajnik DSK: Jože Šmit Objavijamo pismo, ki nam ga je poslalo Dru-štvo slovenskih književnikpv, čeprav menimo, da ne prispeva niti k razreševanju problematike. s katero se DSK srečuje v svojem družbonem delu, niti posebno uspešno ne spodbuja k novemu na-činu obravnave. Pismo DSK se dotika nekate-rih clasikov in replike iz Tribuiie, ki da gredo celo tako daleč, da jim je mogoče groziti s so-diščem. Stvarna polemiku pri vsem tem namigo-vanju ni mogoča, kakor bi bila rjemara po-trebna in celo koristna. saj ne zvemo niti tega. kateri so tisti članki, kaj šele, da bi zvedcli za stvarne piotiargurncnte. S tem, da člankar-jem samo povemo, da se motijo in da proble-nia, v katerega se zaganja. sploh ni — pri tem pa pozabl'atno na nujnost najosnovnejšega do-kazovanja — sanio dokazujemo, da problemi so, da poSožaj ni tako čist, kakor pripovedujemo in da se navsezadnje resnično bo.jimo ^drave razprave. Prav zato nas pismo DSK ne rnore prepričati; in ker samo naravnost terja širše in globlje pa tehtnejse razprave, ki bi se morale dotakmti Kompleksne družbene funkcionalnosti književmškega društva, ob njeni na tako raz-pravo tudi pozivamo. SE ENKRAT: ŠTUDENTJE IN Družbeno angažirana usmeritev »Tribu-ne« mi kot študentu v določeni meri na-rekuje odgovornost za vse tisto, kar je v njej zapisano. Svojo odgovornost želim iz-raziti s kritičnimi pripombami na članek »Kangoški študentje in Stanleyville«, ki ga je podpisal Pavle Celik. Vsebina se le malo razlikuje od člankov in komen-tarjev, ki so te dni napolnili zahodno ča-sopisje in oddaje »Glasa Amerike« . .. KONGOSKI STANLEVVILLE objavljen tudi v 333. številki »Dela«) opi-suje med drugimi tudi s temi besedami: »Videl sem na desettisoče kmetov, ki so jih pobili Čombejevi vojaki in ki sedaj trohne med grmovjem in po džungli...« ali pa » ... čete kongoške vlade v Leopold-villu so se v provinci Albertville urile z metalci plamenov in potem dobesedno po-žgale vse vasi v pokrajini Fizzi in Bara-ka, to je bila njihova naloga in zanjo so vsi vedeli. Požgati vse moške in ženske, taiko se je glasilo povelje.« Znano pa je, da je čombe vse to počenjal s podporo in blagoslovi NATO; ZDA, Velika Brita-nija, Belgija in Combe so torej zavestno podpirali ta dejanja! Ali sedaj razume av-tor zakaj »enostranost in nestrpnost«?! Zdi se mi, da je metanje kamenja in zaži-ganje avtomobilov dokaj nepomembno dej-stvo nasprotni vlogi, ki jo igra Zahod v Kongu. Čelikova ugotovitev, da vsi ujeti belci niso bili »imperialistični hlapci«, bi bila točna, če bi naštel imena tistih belcev, ki niso bili »irriperialistični hlapci«. Osvobo-dilno gibanje ni moglo ugotoviti, kdo so »imperialistični hlapci«, zato je vzelo vse belce za talce. Ob enostranskem ocenjevanju situacije v Kongu (izhajam iz stališča, da je bila akcija nekaterih zahodnih sil preračunana na zadušitev demokratičnega uporniškega gibanja in okrepitev nemotene politične dominacije nad Kongom) je tovariš čelik dal prevelik poudarek formalnim, ne pa tudi bistveno vsebinskim dejstvom. Tak način obravnave določenega političnega konflikta pa lahko pri dobršnem delu bralcev, ki sicer podrobneje ne poznajo bistvenih činiteljev, zapusti negativen uči-nek in dezorientacijo. »Nestrpnost in enostrano&t« ter večjo prizadetost afriških gtudentov (posebej kongoških) v Pragi in Moskvi si razla-gam s tem, da so njihovi očetje in ma-tere v Kongu soočeni s kruto stvamostjo, ki jo neposredni očividec Emile Lejeune v »Le Nouvel Observateur« (prevod je bil O maltretiranju nedolžnih prebivalcev, o belih talcih (njihovih ženah in otrocih), o obračunavanju z belci, o bojazni pojav-ljanja rasnih predsodkov do Evropejcev (o vsem tem piše Celik), pa še to, da pred-stavljajo našteta dejstva le del slike raz-mer v Kongu, ki pa jim je člankar od-meril premočno vsebinsko in politično težo. žal je le težko verjeti v izključno strokovno poslanstvo in nesebično pomoč Kongožanom vseh tistih Evropejcev, ki so bili poslani v Kongo. To je tudi vzrok, da jim narodnoosvobodilno gibanje ni za-Upalo. Med pogajanjem o usodi ujetih belcev v Nairobiju je prišlo do iznenad-nega napada belgijskih padalcev, ki so med boji pobili tudi mnogo belih talcev!!! Gaston Soumialot, predsednik revolucio-narne kongoške vlade, je celo izjavil, da revolucionarji niso pobili niti enega belca, kar je kasneje potrdil sam belgijski mi-nister Spaak. četudi bi nekdo ugovarjal točnosti te izjave, kaže pritrditi Emile Le-jeunu: »Upornike ubijajo ameriški in belgijski vojaki in uporniki groze ameri-škim in belgijskim civilistom, da jih bodo pobili. To je sicer strašno, ni pa presenet-ljivo...« Situacija v Kongu ni tako zapletena, da se je ne bi dalo prepoznati. Jasno je, kdo in kakšni interesi so prisotni. Zahte- va stevilnih držav, med njimi tudi Jugo-slavije, v OZN, za sklicanje Varnostnega sveta v zvezi s Kongom, je bila samo po-trditev navedenih dejstev in doslednosti v izvajanju politike neangažirano«ti in po-sebno tistega dela pete točke v Kairski deklaraciji neangažiranih držav »Program za mir in mednarodno sodelovanje,« ki razglaša, »da je dolžnost držav, da ne pri-znajo nobenega položaja, kakršen bi nastal z grožnjo ali uporabo sile, ki se z njo krši-jo določbe Ustanovne listine OZN«. Clanek bi bil učinkovitejši, če bi na-mesto, da graja »nestrpne« študente v Moskvi in Pragi, grajal »strpne« ljubljan-ske študente. Mimogrede bi se lahko vprašal, kje so ob podobnih dogodkih (naštevam brez vrstnega reda po stopnji odgovornosti): Univerzitetni center klubov OZN, Republiški center klubov OZN, Mednarodni klub, Mednarodni odbor ZŠJ in klubi OZN, ki so po poročilih republi-škega centra klubov OZN oz. Univerzi-tetnega centra obstajali na filozofski, prav-ni, ekonomski in biotehniški fakulteti? Da ne bo nerazumevanja, poudarjam, da zelo cenim prizadevanja študentov, ki se v publicistiki ukvarjajo s problemi mednarodnega študentskega gibanja, žal, pa je danes teh odločno premalo (v kva-litativnem in kvantitativnem smislu) v primerjavi z bogato in dinamično prakso na tem področju. R. Rizman Poskus ekskomunikacije Ko sem v Tribuni 9. decembra le-tos objavil komentar o dogodkih v leopoldvilskem Kongu, sem izražal SVOJE mišljenje, kar priča tudi pod-pis na koncu članka. Zato je bilo pov-sem logično pričakovati, da se bo k besedi priglasil vsakdo, ki se z mano ne strinja. To še posebej zato, ker so od 3. decembra, ko sem komentar od-dal na uredništvu, nastopili novi mo-menti, ki so jasneje prikazali položaj v tej afriški državi. Na polemičen zapis tovariša R. Riz-mana pa imam nekaj pripomb tako k vsebini kot metodi njegovega članka. Moti me že prvi stavek v začetnem odstavku. Ne vem koliko Ijudi je že izjavilo, da so veseli nad druzbeno in kritično umeritvijo našega študentske-ga lista. Toda prav ti posamezniki naj-manj prispevajo k vsebini Tribune. Nasprotno, k besedi se javijo sarrio tedaj, če nekdo napiše nekaj takega, kar ni v skladn z njihovo »konvencio-nalno modrostjo«. Menim, da se od-govornost do Tribune kaže v aktiv-nem sodelovanju za njeno izboljšanje in še večjo angažiranost. Ne morem pa sprejeti koncepcije, da bi nekdo svojo odgovornost pokazal samo v kri-tiziranju prispevkov sodelavcev naše-ga lista. Proti temu odločno protesti-ram, ker želim, da se v bodoče tak način »odgovornosti« spremeni. Tov. Rozman mi očita, da se moje mnenje o Kongu le malo loči od po-ročil v zahodnem tisku, oziroma od kometarjev »Glasa Amerike«, Vsakdo, ki je mirno prečital moj komentar, a pozna tudi omenjene ameriške radij-ske novice, lahko vidi, da mu ne more biti nobene primerjave. Zato sodim tako podtikanje za poskus ekskomu-nikacije. Vprašam pa tov. Rizmana, kako to, da on zasleduje »zahodne« informativne vire, če so res tako ne-varni. V prvem odstavku posredno kritizira zahodno časopisje, v tretjem pa zavrača mene ravno s citati iz čas-nika »Le Nouvel Observateur«, ki je, po mojem skromnem poznavanju tu-jega tiska, francoski in torej ZAHOD-NI časopis. Vse kaze, da polemičar na zahod še vedno gleda z blokovskimi očali, kot da tam ni naprednih druž-benih sil. če bi bil tov. Rizman dosle-den, poteni bi prozahodno usmerje-nost lahko očitali tudi našemu dnev-nemu časopisju, ki objavlja prevode iz »zahodnih« virov. V drugem odstavku je moj sobe-sednik posred?io povedal, kaj ga je med drugim usmerilo k polemiki. Skrbi ga namreč to, da bodo študent-je na mednarodni strani Tribune našli dezi7iformacije, oziroma eno-stransko podobo dogajatij v tujini. Mislim, da njegov članek ni dal no-benega novega podatka, ki ga ne bi študentje zasledili že v dnevnem tisku. Polemike se po mojem mnenju ne vo-di s prepisovanjem citatov iz dnevni-kov, ampak z lastno interpretacijo problema na osnovi vsem dostopnih materialov. Zapisal sem, »da je bilo v NEKA-TERIH de-janjih razburjenih visoko-šolcev čutiti TUDI nestrpnost in eno-stranost«. Nisem govoril na splošno o nestrpnosti in enostranosti. kot pri-mer za elemente netolerantnosti sem navedel demonstracije v Moskvi in PragL Nisem mislil na toleranco do imperialističnih posegov v Kongu, ampak na razumevanje situacije sov-jetskega vodstva. Tu sem bil nejasen. Tudi trditev o enostranosti nisem do-volj preciziral. Razumljivo je, da ni- sem mislil te stvari tako, da bi morali demonstranti pred ameriškim velepo-slaništvom hkrati obsojati- intervenci-jo in kongoško revolucionarno vod-stvo. To bi bilo vendar absurdno! Me-tati v isti koš čombeja vn Gbvenijo! Ce me je tov. Rizman tako razumel, potem gre za popoln nesporazum. Pač pa sem na stališču, da bi študentje, ki so demonstrirali v kakšni afriški dr-žavi, poslali kongoški uporniški ko-mandi poslanico, kjer bi se zavzeli za izpustitev vseh Evropejcev, ki nimajo na vesti prekrškov zoper domačine. S te.m bi intervendonistom izbili iz rok vsakršen povod za vmešavanje in opravičevanje svoje agresije s huma-nitarnimi razlogL še danes sem mne-nja, da je bilo jemanje telcev taktično zgrešena poteza. Da pa so bile tu tudi maltretacije, je razumljivo. Priznam, tu sem bil premalo razumljiv, zato je tov. Rizman storil svojo dožnost, da me je opozoril na to. Vendar iz tega še ni imel dokazov, da mi je naprtil usmerjenost a la glas Amerike. V predzadnjem odstavku se zopet ne strinjam z načinom polemike. Kriv-do za to, da v Ljubljani ni prišlo do študentskih demonstracij proti inter-venciji v Stanleyvillu, išče pri klubih OZN. Kdo pa je v teh klubih, če ne mi, in tudi tov. Rizman je zelo verjetno član. Njegova dolžnost bi bila, da na svoji šoli začne z agitacijami za de-monstracije. Ker tega ni storil, je to-rej tudi on sokrivec. Strinjam se z ugotovitvijo na kon-cu prispevka tov. Rizmana, ko pravi, da je na področju zasledovanja med-narodne študentske problematike ka-drovski deficit. Premalo pa je, da nek-do ugotovi položaj, a ostane samo pri tem. Njegova dolžnost je, da iz-hajajoč iz prepoznane situacije, po svojih sposobnostih pomaga pri spre-membi oziroma izboljšanju stanja. Sicer ostanemo samo pridigarji. Pavle Čelik KONGRES V SOFIJI V bolgarskem glavnem mestu je bil od 28. novembra do 10. decembra le-tos osmi kongres mednarodne zveze štu-dentov (IUS). Udeležile so se ga ne samo delegacije nacionalnih študentskih zvez, ki so članice te organizacije, ampak tudi opa-zovalci iz drugih držav; vsega skupaj se je tu zbrala univerzitetna mladina iz 91 dežel. To dejstvo je zelo pomembno, saj kaže na proces popuščanja napetih odnosov med obema mednarodnima štu-dentskima centralama. Vse do nedavne-ga sta namreč obe bili precej blokovsko obarvani in ekskluzivni. Kongres v Sofiji torej pomeni pomembno fazo v zblizeva-nju med IUS in mednarodno študentsko konferenco (ISC). Istočasno pa se znotraj obeh mednarodnih organizacij dogajajo procesi polarimcij in polemilc. V ISC si konservativne sile prizadevajo ohraniti stari položaj in se upirajo stikom s »ko-munistično« IUS. Pa tudi v njej se doga-jajo politične polarizacije, saj je vse večji razcep med stališčem kitajskih študentov in med koncepciiami visokošolcev iz vzhodnoevropskih držav. V študent-skem mednarodnemgibanju s o se začeli kazati procesi, ki so pr e c e j p o d ob ni gibanjem v splošnih mednarodnih o d nosih. Kitajska delegacija je v Sofiji na vsak način skušala prevzeti vodilni položaj. Pri-zadevala se je dobiti čim več pristašev za svoje teorije in celotnemu kongresu dati prokitajski predznak. Borila se je torej za vodstvo v IUS, s čimer bi verjetno sedei te centrale prenesla v Peking. Toda dele-gati so sklenili, da Praga še naprej osta-ne sedež Mednarodne zveze študentov, če-ški delegat pa njen predsednik. Kitajsko predstavništvo na zasedanju je tudi pre-vzelo nalogo, da je v .imenu svoje države odkrito obsojalo sedanje sovjetsko vod-stvo, ki da je »prohruščevsko«. Zlasti predstavniki vzhodnoevropskih univerzitetnih unij so se aktivno spoprije-li s stališči kitajskih kolegov. Diskusije so bile skoraj neprekinjene. Prav zato so mo-rali trajanje kongresa podaljšati od prvot-no programiranih desetih dni še za tri dneve. Mislim, da je to polemično vzdušje na sofijskem zborovanju znak moči te or-ganizacije v tem smislu, da ni prišlo do političnih ekskomunikacij in nenačelnih kompromisov. Vsaka resolucija, ki jih je bilo sprejetih menda okoli 100, je bila re-zultat številnih diskusij. Ti sklepi rjovorijo o najrazličnejših vidikih in problemih mednarodnega študentskega gibanja in so delovanja v prizadevanjih za pravičnejšo in boljšo ureditev svetovne skupnosti. Po menijo potrditev in nadaljevanje v poli-tiki poptiščanja med obema do včeraj blokovsko orientiranima štude-1"''''""" ^en-tralama. Pavle Čelik RAZLIKA STALNO NARAŠČA J. Stanovnik: Dežele v razvoju v svetovnem gospodarstvu CZ, Ljubljana 1964 To delo je Janez Stanovnik napisal v Ženevi, kjer je na konferenci OZN o trgovini in razvoju predsedoval finančne-ma odboru. Zanj je uporabil preko tri-sto različnih virov iz svetovne ekonoinske literature. Avtor zelo poljudno analizira sedanji položaj v mednarodnem gospo-darstvu, kjer je prepad med razvitimi in zaostalimi deželami vse večji. Osnovni moto te publikacije je prav-zaprav argumentirana ugotovitev, da je pospešeni razvoj svetovnega juga neinogoč brez istočasnih strukturnih sprememb v industrializiranih državah. Prav v zad^jem času so nam dogodki v Veliki Britaniji to zelo jasno pokazali. Ob parlamentar-nih volitvah v tej deželi so se ,pojavili močnejši znaki rasne nestrpnosti. Angle-ški delavci ntmajo dovolj dela, po drugi strani pa je velik pritisk delavcev iz In-dije in Pakistana. Domačini zato v dose-ljencih vidijo svoje konkurente. Industriali-zacija kot osnova za gospodarski razvoj teh dveh azijskih dežel, bi omogočila za- poslitev brezposelnih, ki bi jim ne bilo treba več iskati kruha v tujini. S tem bi dobili tudi svojo družbeno vlogo. Skraj-ševanje delovnega časa v Angliji pa bi za-gotovilo delo tisočem, ki sedaj živijo od državne podpore. Premik v najbolj pro-duktivne veje ekonomike bi zvišal izo-brazbeno strukturo delavstva in s tem njegavo politično moč. To, kar smo po-vedali za omenjene tri države, pa lahko posplošimo na nerazvite in razvite dežele. Povsod čas terja večjo družbeno vlogo delovnega človeka. Zanimivo je, da je v politični litera-turi nastala cela vrsta izrazov za dežele, ki so gospodarsko zaostalejše, toda nobe-den od teh terminov ne obsega v celoti vse njihove problematike. Tudi naziv »de-žele v razvoju« ni popolnoma brez na-pak. Praksa svetovnega gospodarstva namreč dokazuje, da se prav industriali-zirane države najhitreje ekonomsko razvi-jajo, zato bi jim s tega stališča najbolj ustrezal omenjeni izraz: dežele v razvoju. Menim, da bi to delo lahko služilo kot učna knjiga pri predmetu družbenih ved na univerzi. Poznavanje teh problemov je vsekakor važnejše od marsiikaterih odstav-kov, ki se jih učimo iz učbenikov obče sociologije. Takšna študija posadi študen-ta naravnost v sredo aktualnega medna-rodnega dogajanja in mu pomaga najti naše mesto v sv°tovnem prostoru. Pavle Celik ODBOJKA Pretekli teden so na Taixj.ru odigrali II. kolo medfakultetaega tekmovanja v odbojki, ki ga žal niso mogli odigrati do konca. (Tekma filozofska : medicina je bila pri stanju 1:0 v setih v korist prvih prekinjena, ker hišnik TVD Tabor ni do-volil podaljška). Velike težave so imeli organizatorji tu-di zaradi časovne razporeditve posameznih dvobojev, ker vse ekipe, ki jih sestav-jajo večinoma študentje prvih letnifcov, stavljajo svoje pogoje z ozirom na to, kdaj imajo čas. V drugem kohi so ekipe, ki so bile v prvem delu tekmovanja poražene, bo-ije igrale, medtem ko so favoriti priikaza-li slabšo igro. Rezultati posameznih srečanj: Pravna : Strojna 0:2 (9:15, 10:15); Eleiktro : FNT 2:1 (10:15, 15:16, 16:14!; Biotehniska : Pedagoška 2:0 (15:12, 15:4); Ekonomska : Pedagošika 2:0 (15:9, 15:13). Le odločnim sodnikom Hvali, Urnavtu in šinkovcu se lahko zahvaltmo, da so se srečanja končala brez incidentov. Posebno »nevarno« je bilo v srečanju med elektro in FNT v zadnjem setu, ko so bili vsi igralci zelo razburjeni. No, končno se je le končalo vse brez hude fcrvi. Na splošno lahko rečemo, da so bila srečanja II. kola, z izjemo dvoboja elek-tro : FNT, mamj zanimiva kot v I. kohi. L. Jeraj Anomaliie v šnortu Ko so sturi Grki imeli svoje olisnpijske igre, v športu verjetno .še ni prihajalo do grobosti, o katerih danes domala vsak dan beremo v našem tisku. Takrat so se ukvarjali s športom zaradi krepitve tele-sa, danes pa za točke, kar vsaj v tako-imenovanih najbolj množičnih panogah po-meni da gre za denar, če že ne za denar, ki ga zaslužijo nastopajoči, pa vsaj denar, s katerim se polnijo klubske blagajne, naj* večkrat pa seveda za oba aspekta tega vprašanja. Strasti, ki jih podžigajo najrazličnejše oblike poskusov, da bi napravili šport čim bolj atraktiven, vodijo do popolne degra-dacije osnovnega namena, zaradi katerega se je človek sploh začel ukvarjati s tetesno vzgojno dejavnostjo. Res je, da šport budi in ohranja mo-škost in ne vem kaj še vse, toda, ko pa že v najnižjih pokrajinskih ligah skoro nobeno srečanje ne mine brez obračunov med igralci posameznih klubov, se nehote vprašamo, če uprave temu le ne bi mogle napraviti konec, saj so v njih tudi najraz-ličnejši predstavniki družbenih organov, ki v svoji praksi skušajo prispevati k for-miranju nekoJiko drugačnih medčloveških odnosov. Ali res kakršnakoli odgovornost takoj preneha, ko omenjeni tovariši ne nastopajo več kot predstavniki delovne organizacije, kateri pripadajo, in lahko po-tem nemoteno zastopajo le še ozke intere-se klubov, v katerih konkretno funkcio-narijo. Ali so res samo tisti športniki kri-vi, ki povzročajo s svojim nešportnim ve-denjem izgrede. Če imamo v večjih klu-bih trenerje in psihologe, ki naj vplivajo na čim boljšo pripravljenost športnikov, ali ne bi mogli posvetiti malo večje po-zornosti tndi vzgoji pravega športnega du-ha. Prenos politično ekonomskih zakonov na področje športa, ko se ne uveljavlja več kvaliteta kot pojem za presojo moral-nih in človeških vrednosti, ampak se za-čno formirati že tržni odnosi in tako trgo-vina tned posameznimi klubi pelje včasih že do pravih afer, pa ima še drugo plat medalje, ki se ,je premalo zavedamo. Senzaeionalizma navajeni in senzacij željni bralci in novinarji take ekscese hvaležno zgrabijo in namesto, da bi jih primerno komcntirali in ostro obsodili, jim dajejo publiciteto kot kakim res pomembnim vprašanjem v razvoju družbe. s> tem pa bralci počasi res nezavedno zapadejo pod vpliv t-ikega pisanja, mu začenjajo dajati resen pomen in daljši psiholnški pritlsk pripelje normalno do opisanih pojavov. Pojav »zvezdništva« nd nič drugega kot plod denarja in premajhne samokontrole odgovornih novinarjev. če nekemu nogo-metnemu igralcu posvetimo pol časopisa, ce redno obveščamo, v katerem baru se trenutno nahaja, bo prizadeti dobil vtis, da je le več vreden kot njegov kolega na produktivnem delovnem mestu. Če se potem taki igralci obnašajo ne samo v klubu, temveč tudi v javnosti kot nedolak-Ijivi, ni čudno, da tudi na igrišču skušajo izzvati vtis, da jim nihče nič ne more. Da opisane trditve drže vsaj v večini pri« merov, kaže tudi dejstvo, da se tudi redno pojavljajo samo v športih. ki privabljajo na terene največ gledalcev. Ni naš namen. da bi jih preprečili. ker to je le v pristoj« nosti klubov in njihovih uprav, stvar druž« be pa je, da se jih zaveda in če že ne po* polnoma prepreči, pa vsaj zatre do tiste mere, ki je Še normalna in v celotnem kontekstu družbe še mogoča in neškodlji-va. I. M. Napredek v Sarajevu Pred dnevi so na sarajevski visoki šoli za telesno vzgojo odprli dispanzer za športno medicino. Ta ustanova bo delova-la v sklopu visoke šole za telesno vzgojo in je obenem prva v Bosni in Hercego-vini. Dispanzer je opremljen z najmodernej-šimi medicinskimi pripomočki in ena nje-govih najvažnejših nalog bo, da bo znan-stveno proučeval in sledil fizični raz-voj študentov sarajevskih fakultet in viso kih šol, kakor tudi ostalih mladih ljudi. Kontroliral bo tudi športne terene napra-ve in prostore, če odgovarjajo vsem po-trebam in zahtevam, redno pa bo testiral športnike z namenom, da bi že vnaprej preprečil njihove morebitne poškodbe. Visoka šola za telesno vzgojo v Sa-rajevu je z dispanzerjem nedvomno mno-go pridobila. Ob rob tekme med medicinci in filozofi Ni moj namcn, da bi v članku analiziral tek-me drugega kola odbojkarske lige med ekipami posameznih fakultete, ld so bilc odigrane v to-rek, 15. decembra, v telovadmci na Taboru. Ustavil bi se pri tckmi med ekipama fijozofske fakultete in medicin^, ki je bila prekinjena po že dobljencm setu za filozofe in njihovcm vod-stvu v drugem nizu pri rezultatu 8:5. To pa se mi zdi še bolj potrebno zato, ker lahko opazi-mo, da so razna športna tckmovanja, ki jih or-ganizirajo študentje, ali bolje rečeno komisija za šport pri UO ZŠJ, zelo slabo pripravljena. Naj se povrnem k torkovi tekmi. Razigranim filozofom so se medicinci zelo dobro upirali in tekma je bila zaniniiva in borbena. Toda dvo-mim, da bi medicincem uspelo osvojiti oba na-slednja seta, in to še celo pri vodstvu igralcev filozofske fakultete. Tedaj pa je nenadoma hišnik ugasnil luči in tekma je bila prekinjena. Vse mo-ledovanje in prepričevanje je bilo zaman, mož od svojcga dejanja ni odstopil. Tudi trditev, da bo tekma čez dobrih pet minut končana, ni omajala moža reda. Res je, da bi morali zato naši malč-ki, ki so čakali na telovadbo, nekoliko počakati in bi mogoče potcm podaljšali svojo redno vad-bo. Toda njihova prednjakinja ni o tem hotcla nič slišati, čeprav so študcntje upali, da jih bo vsaj ona, kot aktivna športnica, razumela in bo ta čas do konca tekmc vadila z otroki v dveh malih dvoranah, ki sta bili na razpolago. Ne mislim obsojati dejanja hišnika in tovarišice prednjakinje (za katero ne vem imena), vendar se mi zdi, da bi lahko z malo večjim razume-vanjem pristopila k sami stvari. Rad bi se dotaknil še nekaterih stvari, za ka-tere je organizator tekjnovan.ja neposreden kri-vec. Koi sem slišal od samih tekmovalcev, bi se morale posamezne tekme začeti žc v dopol-danskem času, pričele pa so se približno ob pol ene. Ne vem, kdo je krivec za to, ali je to sodnik ali posamezne ekipe. Drugo je seveda manj verjetno, ker je bilo že v pretekli številki Tribune omenjeno, da vsaka ekipa, ki po dese-tih minutab, ko sodnik žvižga tekmo, izgubi obe točki, če se ne pojavi na igrišču. Torej je potem kriv sodnik. Vendar to so le pravila, dmgo pa jr, koliko in kako se ta pravila upošt-vajo, pa čeprav so ostro uzakonjena s pravili odbojkar-ske zveze Jugoslavije. Ta pravila tudi pravijo, da sc tekma, ki je bila prekinjena. seveda če se taka tekma ne nadaljuje v časn štiriindvajsetih ur od prekini-tve, mora ponoviti v c e 1 o l i. Vsekakor je to pravilo v našem primeru prišlo prav igralcem medicinske fakultete, ki se niti niso preveč tru-dili, da bi tekmo nadaljevali. Večjc razburjanje pa je bilo raed igralci filozofskc fakuitote, saj bi bili s to zmago še vedno resni kandidali za prvo mesto, zato se kar niso mogli sprijazniti z dej-stvom, da se tekma ponovi. Po moralni strani so do tega upravičeni in le golo sklicevanje vodslva na pravila odbojkarske zveze, se mi zdi Ic neko-liko pretirano, saj se mi.zdi zelo čudno, da bi morala (recimo, da filozofi tekmo izgubijo, da imajo slab dan, ali da dobe medicinci ojačanje) >kipa, ki za to ni bila nič kriva, prikrajsana. Tokrat so bili žrtev lilozofi, toda prav tako bi potemtakem ni teč tekmovanje pod istimi pogoji. se to lahko pripetilo tudi kakšni drugi fakulteti, kl bi morala igrati zadnjo tekmo in bi pri tcm zmanjkalo časa v telovadnici. Če pa se že hoče-mo ozirati na pravila obojkarske zveze Jugosla-vije, in seveda če hočemo biti malenkostni (vcn-dar tudi to je pravilo), bi morale biti yse ekipe, ki so nastopile v torkovili tekmah diskvalifici-rane, ker niso imele na dresih številk. Tako bi vsekakor zmagala filozofska fakulteta in to celo brez boja. Dcjali boste, da je to hud absurd, toda če že prehajamo iz ene skrajnosti v drugo, zakaj ne bi potem tudi tu in seveda, če hočemo biti dosledni in se hočemo držati pravil. Ob koncu članka bi poudaril, da do podobnih nesoglasij vsekakor ne bi prišlo, če bi bila boljša organizacija, če bi bil čas posameznih tekem bolje in točneje porazdeljen (filozofi in medicin-ci so začeli igrati skoraj z enourno zamudo, ker se ostale teknie niso prij končale), če pa ni mo-goče telovadnice najf ti za ves čas tekmovanja, naj bi se tekme porazdelila bolj sistematično na pozamezne dneve. Le tako pa bi bilo tekmova-nje potekalo tudi nemoteno. Cas bi že bil, da nekoliko globlje premislimo tudi te stvari. M. Matfe STUDLNT.IE ¦ DEMONSTRATORJI Na drugi letni skupščini študentskega športnega društva na medicinSki fakulte-ti so soglasno sklenili, da jih prva veliika delovna zmaga — o je obvezna telesna vzgoja v indeksih brucev, ne sme uspa-vati, marveč jim mora biti le spodbuda za delo h končnemu cilju — k uvedbi ob-vezne vadbe za prve tri letnike. Sama skupščina, ki je zapet potrdila mnenje, da ni bilo športno društvo medicincev zaman proglašesno za najboljši športni aktiv v preteklem šolsikem letu, je bila vzorao or-ganizirana in je bila pravi obračun le-tošnjega nadvse uspešnega dela in kon-struktiven delovni dogovor za delo v pri-hodnje. Precej živahna razprava je obravnavala predvsem vprašanje obvezne in fakulta-tivne vadbe, smučarske tečaje, medfakul-tetna tekmovanja, ženski šport in vprašanje množičnosti študentskega športa na Ijub-ljanski univerzi. Rezultat teh razprav so nekateri sklepi, ki jih je skupščina spreje-la in s tem zadolžila novoizvoljeni sekre-tariat in širši šporbni odbor, da jih v svojem programu upoštevata. Omenjamo le najpomembnejše. er je en sam hono-rarni profesor za uspešen pouk telesne vzgoje premalo, bodo uvedli za posamez-ne panoge kot pomožno pedagoško moč študente demontratorje, ki jih bodo za delo usposobili v večernih tečajih. Faikul-tetni upravi naj se pošlje zahteva za zve-čanje sredstev, ki so namenjena telesmi vzgoji. Pri pouku obvezne vadbe naj se čas za administracijo zmanjša na mini-mum. Društvo naj se v večji meri prične ukvarjati s prirejanjem izletov, ki bodo združeni s športnimi igrami v naravi, pri tem pa naj se povežejo tudi z ostalimi ko-misijaimi, zlasti s Počitniško zvezo. Ob za-ključku so sklenili, naj postane športno društvo pobudnik organiziranja tako ime-novane »nemediciniade«, srečanja športni-kov vseh jugoslovanskih medicinskih in stomatoloških fakultet. Menimo, da so sugestije navedenih sklepov, ki so prišle iz vrst študentov, zgovoren dakaz, da je športno društvo v svoji osnovni nalogi, da zainteresira štu-dente za telesno vzgojo in šport, v ve-liki meri uspelo, obenem pa daje dobro zagotovilo za delo vnaprej. V sekretariat športnega društva sta bila poleg študen-tov ponovno izvoljena prof. dr. Ivan Bo-nač in prof. Janez Bergant, kar je dokaz, da lahko le ozko sodelovanje na relaciji profesor — študent fcudi v športu prine-se najboljše rezultate. S. Ruiar Go v Jugoslaviji Kultumi narodi po vsem svetu pozna-jo številne kombinatorske igre, s katerimi se ukvarjajo s posebno pozornostjo. Pri nas je to šah, ki je najbolj priljubljena igra na polju duhovne sposobnosti. Sko-raj vsi narodi tekmujejo v tej igri, da bi pokazali svoje dosežke na področju kom-binatorike. Toda kljub temu je na svetov-nih priznanj. že na evropskih GO kongre-Daljnjega vzhoda. To pa ni nič čudnega, če vemo, da poznajo narodi teh dežel igro GO. Go velja že tisočletja za tnnsiko raz-vedrilo Kitajcein in Japoncem. Pravila fgre pa so tako preprosta, da jih lahko otrok razume. Toda fcljub temu je go Japonski profesionalni igralec goja, Hiro-taka Sanno v igri z Ijubljanskimi študenti (foto: Gaspari) igra, ki je ne gre podcenjevati, saj po svoji duhovitosti, kombinatoriki in nape-tosti v ničemer ne zaostaja za šahom ali pa ga celo prekaša, kakor je izjavil dol-goletni svetovni šahovski prvak. dr. Ema-nuel Lasker. Kako se igra GO? Go se igra na kva-dratni deski 19x19 (to je 361) s križišči s črnimi in belimi igralnimi kamni, ki jih igralca postavljata izmenično na igral-no ploščo. Tukaj se igralni kamni ne pre-mikajo, temveč ostanejo na svojih križi-ščih do konca igre, razen če ne bodo od-vzeti kot ujetniiki. Otoa igralca v igri si prizadevata, da bi s svojimi kamni prido-bila čim več nezasedenih križišč kot svoje področje. Igra se konča, ko igralca spo-razurnno prekineta in pričneta s štetjem nezasedenih križišč. V Jugoslaviji že dalj časa izgrajo to staro japonsko igro. Pričeli so v Ljublja-ni, kjer se je pred tremi leti formiralo tudi prvo GO društvo. Igralci so pred-vsem študentje in dijaki, ki so dosegli v tem kratkem obdobju že vrsto mednarod nih prvenstvih že vidna odsotnost dežel sih v letih 1962-63-64 so ljubljanski igral-ci goja dokazali, da so že dosegli evrco-ski vrh in s tem poželi zavidan.ja vrea-na priznanja. V obdobju zadnjih nekaj mesecev je prišlo do prav velikega razmaha te igre ter zanimanja zanjo. Tako so številni lju-bitelji ustanovili nov klub na Viču v Ljubljaini GO klub Krim. Nedavno tega pa smo dočakali ustanovitev študentskega GO društva Maribor, s čimer so sedaj pldani novi pogoji ustanovitve GO zveze Sloveni-je. Izven meja naše republike se je naj-balj usidral GO v Zagrebu, kjer je ome-njeni GO klub ob finančni pomoči za-grebškega časapisa Vjestnik, organiziral turnir mest v počastitev dneva republike, na katerem so sodelovale reprezentance mest Zagreba, Sarajeva, Reke ter Zenice. Slovenski igralci se niso udeležili tega tumirja, ker so kvalitetno premočni ter so bili na tem turnirju le kot sodniki ter vodje turnirja. Kakšno afinnacijo so dosegli jugoslo vanski goisti izven meja naše domovine? Kot gostje »Nihon-kiina«, japoake GO zve-ze, so pred nedavnim odpotovali trije tre-nutno najboljši igralci goja v Jugoslaviji. Udeležili se bodo drugega mednarodnega turnirja GO igre v Tokiu. To so: absol-vent elektrotehnike Edvard Ekart študent ekonomske faktiltete Andrej šturm in štu-dent strojništva Jože Indihar. Mnogi ste morda danes prvič slišali za GO, ali pa ste ga morda že gledali v ka-vairni študentskega naselja ali v šahov-skem domu, kjer ima GO društvo svoj sedež. KoMkor vas zandma, pridite in spoznajte se z igro, ki je doslej pritegni-la skoraj vsakogar, ki ima rad apravka s problemi in kombinacijami (igralni dnevi: torek, četrtek, sobota v prostorih šahovskega doma v Cankarjeva 1.) V. Novak Zmagovita turneja Sarajevčanov % Sarajevski študenti so bili na deset-dnevni turneji po Zahodni Nemčiji. Ro-kometaši so nastopili v Essenu, Kolnu in Glacbachu in vse tri tekme dobili. Poleg tega so sodelovali v Essenu tudi na med-narodnem turnirju kot reprezentanca Bos-ne. Tu so izgubili proti rumunskemu pr-vaku in zasedli v končni razvrstitvi trct-je mesto. Treba si je znati pomagati Nekoč sta živeli dve podjetji. Prvo — Zelje« in drugo — »Velegriz«. Lahko vam je popolnoma jasno, da gre tu za ustanovi zajcev. Sicer pa, poglejmo si zgodbo do konca. V prvem podjetju je dolžnost šefa opravljal tovariš zajec Sivec, v drugem pa tovariš zajec Belko. Bila sta dobra pri-jatelja in se včasih srečala na velikem zel-niku, tam zadaj, za bukovim gozdom, in -se malo pogovorila. In je nekoč začel Sivec! »Hm, poslušaj no, Belko, slabi časi! Cene rastejo in iz dneva v dan težje živim.« Pa ga je zavrnil Belko: »Ne govoriči, Sivec, bodi mož. Stisni-mo malo, pa bo že šlo!« »Oh, ne, prijateljček. Glej, jaz sem šef mojega ljubega »Velegriza«. Saj je vse le-po in prav. Zelja in korenja imam še kar, doma vedno v »i« zijamo, po kupčijah in na izlete ne hodim peš, temveč, tako, no, kot se mi spodobi. Pa potem še hla-dilnik in še kaj. Priznam, saj nekako gre, ampak moji zajčki, saj veš, skrbeti je tre-ba zanje, poleg tega pa se časi spreininja- Jo in prevozna sredstva se spreminjajo z njimi. Menda ne bom jaz, Sivec iz »Ve-legriza« cepljal za časom?!« »Res je, res, kar praviš. Hudo se nam obeta, vse se mi tako zdi. Ampak, poma-gati si moramo, pomagati. Brez tega ni nič. Treba se je razumeti med sabo.« Pa se je zarežal Sivec in rekel: »Tako, tako, pametno si govoril. Tvoj um krasi slava pradedov. Glej, saj poznaš mojo Sivko. Zaposlil bi jo rad, zaposlil. Pa ne bi je hotel v mojem podjetju, mojein ljubem »Velegrizu«, saj razumeš, zajci ra-di govoričijo in blatijo, pa sem mislil, da bi ti, takole, moji Sivki primerno ...« Belko se je nasmehnil in prikimal: »Za prijatelja vedno. Pa bom malo po-gledal tja v pisarniško dejavnost, in našel bom kaj tvoji Sivki nekaj primernega, saj vem, kako je. Cene mstejo, zajec kot tak pa vendar mora ostati na prtimerrti višini!« In sta udarila v roke, dobra prijatelja, tovariš zajec Sivec in tovariš zajec Bel-ko, šefa svojih ljubih — »Velegriza« in »Zelja«. Za tovariša Sivca tovarišico zajko Siv-ko pravijo, da je zelo marljiva in priprav-lja celo daljše razmišljanje o odvečni zajčji delovni sili pri rezanju zelja. Padlo je nekaj dežja in preteklo je ne-kaj vode v potokih. »Treba se je razumeti med sabo in si pomagati,« je onega dne rekel tovariš za-jec Belko, ko je srečal tovariša zajca Siv-ca iz »elja«. »Saj jo poznaš, mojo Be-lico ...« Bum SREČANJE Grem zadnjič po mestu, pa srečam t-am pred Pošto starega prijatelja, s kate-rim sva skupaj gulila šolske klopi v osem-letki. Po osemletki sva se ločila: on na tehnično srednjo šolo, jaz pa na gimna-zijo in nato na fakulteto. »Kako kaj, stari?« ga povprašam. »Še kar!« nekam ravnodušno odgovori. »Kam si se vpisal?« me naprej zani-ma. Malomarno zamahne z roko in nato izvem, da je sicer hodil v šolo, a so ga potem zaradi nediscipline in drugih pre-krškov vrgli iz šole. Nato je poskusil v ne-ki strokovni šoli. »No in?« še nadalje vrtam. »Hodil sem pol leta!« odvrne. In po kratkem premisleku: »Pred 14 dnevi sem se poročil!« No ja, si rnislim, tudi to se zgodi. Clo-vek res nikoli ne ve. »In šola?« se še naprej zanimam. »Kaj šola!« se zasmeje. »Sedaj sem pač v službi!« In že vidiifi reveža, kako v kakšnem skladišču premika zaboje in se trudi za svoj vsakdanji kruhek. »Pa je težo delo?« ga vprašam. »Kje pa!« se zasmeje in spet malomar-no zamahne z roko. »V pisarni čičkam, lepo iia toplem!« »Kako?« se naglas začudim. »Saj veš, kako je danes. Telefon sem, telefon tja, striček tu, striček tam, pa se uredi!« No, si mislkn, saj plače pa revež tako nima velike, ko je popolnoma brez šol, in ga povprašam še glede tega. »No ja,« se nasmehne, »tja do 50 somč-kov pa že pridem!« Ker mu dolgo časa ves zamišljen ne odgovorim, se poslovi, rekoč: »Oprosti, saj veš, nimam časa, sedaj sem namreč v službi!« in ga že ni več. In me pusti samega, polnega najrazlič-nejših misli. Končno pa, saj je vse razum-ljivo in v redu, le to mi ne gre v glavo, da ima kolega, ki ima diplomo v žepu, v istem podjetju le 40 tisoč začetne pla-če. Sicer pa, tudi take stvari se lahko agode. -Pepi Je bog - ni boga? Kdo pravi, da ni boga? Od kod so po-tem direktive »od zgoraj«? Vsakomur svaje Nekateri so rojeni za naslanjače, dru-gi za to, da sede... O.Horn Vzrok »Sraka se je spet pričela dreti«, je pri-pomnil zajec. »Videti je, da je spet dobiia pokojnino«. Ubožec Mesarski pes je potožil: »Dandanes je res teško živeti. Moj gospodar vse ko-sti proda potrošnikom.« Ivica Djukie Koj je nesramnost? Nesramnost je najvišja stopnja samoza-vesti. Odvisnost Samota je odvisna od vremena. 2 aforizmtf Načelno lahko pišeš tudi v nenačelnem časopisu. Povej mi, za kateri časopis pišeš in po-vem ti, kdo si! Peter Baloh PESNIŠKA BASEN Alfonz Sova, ki je bil po svojem mne-nju eden najboljših pesnikov v Žabjem gozdu, je bil obenem tudi urednik Gozdne založbe, ki je" imela to nalogo, da je od-krivala mlade pesniške talente in njihove pesmi objavljala v literarni reviji, ki jo je blagohotno urejeval Alfonz Sova. Toda So-vino oko je bilo strogo in ni bilo zado-voljno z vsakim pesniškim pskusom. Ta-ko je Sova zavrnil pesmi pesnika Felici-jana Slavca s pripombo, da so sentimen-talne in nedoživete. Tudi Konigundus Kos je imel podobno usodo: njegove pesmi so bile označene kot nezrele in neživljenjske. Šele Manfredu Sraki je uspelo, da se je uvrstil med prave pesnike. Sova mu je v literarni reviji objavil eno pesem in jo označil kot sicer še ne popolnoma zrelo, a vendar že polno pristne življenjskosti in čustvenosti. In nato se je nenadoma v izložbah knji-garn pojavila pesniška zbirka Frančiška Pa-pagaja z 20 strani dolgim uvodom Alfon-za Sove, ki je v tem eseju poudaril neiz-merni talent mladega pesnika in vse ostale kvalitete. Papagaj si je mislil svoje, saj takrat še nihče ni vedel, da je, preden je napisal pesniško zbirko, skoraj dva me-seca študiral le pesmi velikega Alfonza. V asnje vezana zbirka je šla dobro v denar. Danes so v Zabjem gozdn vsi papagaL pesniki, kajti Sova ni le urednik založbe in revije, ampak ima Se množico dmgih pomembnejših funkcij. Pcpi PASJA ZGODBA Sem študent. Tak, ki si za pet tisoč še z dvema kolegoma deli šest kvadratnih metrov podstrešne sobice in se vsak dru-gi dan hrani s svojo štipendijo v Ljud-ski ikuhinji. Da se zjutraj vsaj malo odpočijem, sem že uro pred pričetkom predavanj na fa-kulteti. Medtem ko prebiram zapisfce s predavanj, se zabavam tudi s tem, da opazujem življenje v enostanovanjski vili pod fakultetnim oknom. Priznam, da ni lepo oprezati za tujimi Ijudmi, vendar moram reči, da je prekleto zanimivo. V vili stanujeta zakonca z enim dru-žinskim članom — veliko, sivo dogo. Lep pes je, čistokrven, menda so taki vredni preko 50 »čukov«. Zato tudi ni čudno, če ima ta pes v hiši svojo sobico. Da, lepo, majhno sobico, ojpremljeno s pasjim kav-čem, angleškim straniščem, centralno kur-javo in drugimi udobnostmi. Seveda, saj je vreden čez 50 »čukov«. Vsako jutro vidim služfcinjo, ki mu prinese zajtrk. Ker me kot ljubitelja psov silno seatnima s čim moramo krmiti takele pse, sem jo nekoč glede tega povprašal. Povedala mi je, da je doga še tposetono občutljiv pes, in da zato pofcrebuje izred-no kalorično hrano. Ponavadi ima zjutraj mleko ali kakao in bel kruh (črn mu ško-duje), za kosilo pa mu najbolj teknejo svinjski zrezki, medtem ko mora za ve-čerjo*zaradi čieščenja krvi pojesti 5 suro-vih jajc, čeprav za to ni vedno razpoložein. Nato mi je potožila, da večkrat boleha, čeprav ga gospod vsako nedeljo z avtom pelje v planine, da bi si na visokogorskem zraku okrepil pljuča. Poln notranjega sočutja sem tisti dan prernišljeval le o ubogem psu. ča-stna beseda, še svoje kosilo, ki ga imam vsak drugi dan, bi dal zanj, tako se mi je smilil. Tako lepo urejeno življenje ima, le zdravje, zdravje... In še čez 50 »ču-kov« je vreden. Včeraj me je obsedla nora misel. Poj-di, mi je prišepeteval nek hudobni glas v notranjosti, pojdi, ustreli psa in zlezi v njegovo kožo. Priznam, da mi je ta rni-sel kar prijala, če pomislim na vse pre-dnosti, Jci bi jih. pridobil s tem, da bi po-stal pes. Pomisnte: svojo sotrico, odlično hrano, nedeljiske izlete in še vse ostalo, česar si danes niti ne mislim. Odločil sem se. Ker mi je pošla šti-pendija, nameravam v najkrajšem času postati pes. Zato rabim kolega, ki bi xne v najkrajšem času naučil lajati. Za protiuslugo lahko pozneje pride k meni za sosbanovalca. Pepi ŽELIMO Sl DOPISOVATI Rubriko uvajamo po zgledu Nedeljske-ga dnevnika (za široke Ijudske množice) in Mladine (za zahtevne bralce). Z njo že-limo pomagati naši mladini, da najde stik med seboj, hkrati pa pokazati drugim bralcem njeno duhovno pestrost, njeno vsestransko duhovno angažiranost na mno-gih izvenšolskih področjih. IVAN BUČMAN si želi dopisovati z vse-mi, ki zbirajo razglednice in slike film-skih igralcev. VINKO HIN zbira plošče s popevkami in besedila za popevke. ŠPELA RITMAN zbira slike filmskih igrcdcev in pevcev popevk. V tem smislu si želi dopisovati s fanti in dekleti iz Jugoslavije. STEFANIJA MODER zbira slike pevcev popevk in hkrati sprašuje, če lahko piše Beatlesom v slovenščini. MARKO ŽONGLER se zanima za no-gomet in si želi dopisovati z dekleti, ki hnajo podobne interese. MATILDA VELIMEH želi s fanti in dekleti Jugoslavije izmenjavaii besedila za popevke. Zlasti želi dobiti besedilo popev-ke »Ko bi bila Ijubljena«. GREGOR GLAVAN prebije svoj prpsti čas ob slikah svojih nogometnih Ijubljen-cev. Ima nekaj šekularčevih slik več in jih zamenjb za Galiča in Kostiča. Dopisnik vl Naselja sporoča: NA MNOGA LETA! — Slavljencu iz sobe 334 v II. blofeu, ki je v soboto rvečer in nedeljo zjutraj s kolegi in kolegicami tako bučno in vesrfo pro-slavljal svoj praznik, žele neprespani sosedje iz bloka še mnogo zdravih, toda mirnejših let. Disciplinski komi-siji iz bloka pa žele prijeino in lahko noč! PLOSKANJE NEUTRUDNIH RGK — Na 320 minut trajajoči razpravi o krizi t slovensJri revialni konste-laciji so se tudi štadentje vdajali pre-cejšnjim medigram vnaprejšnjega in naknadnega ploskanj* za besede go-vornikov. Sploh menimo, da se v zad-njem času vse preveč utmjamo s plo-skanjem. Kaj ko bf raje pljunili v roke in kaj koristnega storili brez ve-liko besedi. Eni in drugi! VRLINA ALI NAPAKA? — Med raz-pravo smo poslušali diskutante, ki Jim je tekla beseda bolj in tudi manj gladko. Nekaterim je bila boljša iz-vežbanost celo očitana. Spomnimo se Demostena; da je dar govora tudistvar potrpežljive in vitrajne vaje. Torej, v prihodnje raje k vaL kot k podtika-njem, kajne? AKTUALNO OB DNEVU JA — Od nekaterih bralcev, ki nameravajo spo-tnladi na odslužitev vojaške službe smo zvedeli, da so močno zaskrbljeni, ker namreč nimajo — posluha. Ob zad-njesn festivalu vojaških orkestrov in popevk ter sobotnem veselem TV gar-nizonu se nam vsiljuje misel, d» je ob-vladovanje popevk tudi v olivno-zeleni suknji precej vredno. POGRUNTACajA — NOVE ZBIRKE — Naše založbe izdajajo knjižne zbir-ke. Cene knjigam so v zbirki nižje kot navadno. Cene gredo gor in mnogi na-ročniki ne zmorejo za n^mi, zato ae število naročnikov osuje. Založbe pa so iznašle novo metodo. Prično z novo zbirko, ki ima v prvem letu še znosno ceno, zadovoljiv proLram in zato kar dovolj naročnikov. Naslednje leto pa podražitev, manj naročnikov in spet — nova, obetajoča, še kar poceni zbirks itd., itd___ »CENZURA NA TV« — Med preple-tanjem neapeljskih in drugih pesmi v serijski oddaji Neapelj proti vsem, ki nam jo iz Italije posreduje ljubljan-ska TV, je bila na sporedu tudi proslu-la nemška soldaška popevka, ki jo imamo v slabem spominu: lili Mar-len«. Po od dru^od povzeti navadi, izogniti se potrebnemu in razumljive-mu pojasnilu, so obesili čez ekran »tehnično motnjo«, in dali šušljanju o cenzurnih posegih na naši teievizi^ nov polet. MARIČKA TUMOR zbira slike pevcev popevk. Petnajst slik Lada Leskovarja za-menja za sliko Ringa Starra. MATIJA NERESEN ZBIRA STARE ZOBE FILMSKIH DEV JN RABLJENE NOGE NOGOMETAŠEV. ZA UMAZAN OVRATNIK MATA COLLINSA DA ZOBO-TREBEC, Kl GA J6 ODVRGEL KIRK DOUGLAS, V TEU SMISLU SJ ŽELI DO-PISOVATI S FANTJ JN DEKLETI SVOJE DEZELE. mate d. Vli; DRUŽIN - MA\J ČLAIMOV Na skiit/ .c.ni PZ, ki je bila pretekli tvilen v zbornični dvorani na pravni fakultcti, so ugotovUi. da sc je število družin Počitniške zveze po fakuHetah od prejšnjih 10 povečalp na 13, medtem ko je število članov padlo za več kot 30 odstotkov. Udeleženci skupščine, med katerimi so lrili tudi predstavniki ostalih univerzitetnih centrov, so skušali najti vzroke za to nenavadno ugotovitev. Menili so, da gre to v veliki meri na račun novozgrajeircga tabora v Ankaranu, ki je letos sprejel, po približno istlh cenah, mnogih študentov, ki so Iani še letovali v objektih.PZ. Ko so nekatcri menili, da zanimanje za PZ v SR Sloveniji še zdaleč ni takšno kot v ustalih ropublikah, oziroma v ostalih univerzitctnih centrih, so pravilno ugotovili, da moramo upoštevati, da imamo na ljubljanski univerzi za razliko od drugih univerz še planince. tabornike, zvezo športnih organizacij in še komisijo za Ankaran pri uni-verzitetnem odboru ZŠJ. Ti vsi poleg PZ skrbe za rekreacijo Ijubljanskih študentov. Ker pa se ne borimo za to, da bi mladina letovala prav tako kot člani PZ, ampak sploh, da letujejo v njim dostopnih objektih, in smo prav gotovo na pravi poti, čeprav je res, da je članov PZ nekoliko manj kot drugod. Poleg drugega so razpravljali tudi o pomanjkljivi vzgoji kadrov, o finančnih težavah in pomanjkljivi propagandi. Ugotovili so, da je največ napravila organizacijsko-kadrovska komisija, ki je uspela organizirati družine po vseh fakultetah in višjih šolah, pa čeprav te v preteklem letu še niso povsem zaživelc, ustvarjali pa so lepo osnovo za nadaljnje delo. Gotovo pa je največji problem organizacije premajhna povezanost z Zvezo štu-dentov tako na nivoju univerze, kakor na nivoju fakultet. Da bi končno dosegli, da bi družine po fakultetah vključili kot enakovredne komisije v fakultetne odbore, so sklenili v mescu marcu sklicati plenum, katerega bi se udeležili poleg izvršnega odbora univerze in univerzitetnega odbora ZŠ.T tudi predsedniki vseh fakultetnih odborov. Sugestije, da bi šc v večji meri kot doslej nadaljevali z akcijami kot so potovanje po Grčiji in piknik ob Zbiljskem jezeru, ki so dobro uspele, je skupščina soglasno sprejela. Vse manjše akcije pa naj v čim večji meri postanejo vsakdanja dejavnost osnovnih enot organizacije, to je družin po fakultetah, da bo tako univerzitetni odbor končno postal to, kar bi moral biti že od vsega začetka — koordinator dela med družinami. Ob zaključku so razglasili rezultate nagradnega tekmovanja družin po fakultetah. Prvo mesto je že tretjič zapored osvojila družina PZ na medicinski fakulteti, druga ,je bila ekonomska fakulteta, tretja pa FNT. Ožji odbor zmagovalne družine se bo za nagrado udfležil predvidenega seminarskega potovanja po Sloveniji na stroške izvršnega odbora univerzf."- S. Rutar Večkrat vidimo, da je okolica zlasti novo-gradenj dokaj neurejena in zanemarjena. To pa zato, ker so sredstva na razpolago le tako dolgo, dokler ni najnujnejše konča-no, potem pa je večkrat vse prepuščeno slu-čaju. No, v večini primerov pa se končno te najde kdo, ki poskrbi, da daje tudi oko-Uci stavb našemu mestu kulturen videz. Naš posnetek kaže tekstilno fakulteto, ka-tere okolic« so s<* lotili posebej za to na-jeti delavci. (sr) SOCIOLOGI - KAIVI? V četrtek, 17. t. m. je bilo (drugo) na-daljevanje ponesrečene skupščine študen-tov sociologije, ki se je od- aprilske razli-kovala samo v tem, da je bilo nekaj več prisotnih in je bila skupščina zato sklepč-na. Po načinu, kako je bil izvoljen novi odbor združenja, se lahko skoraj bojimo, da bo prav tako razpadel kot lanski. Pred skupščino in pred volitvami so se namreč prisotni »glihali«, kdo naj bo član odbora združenja. Drugi problem, ki je značilen za od-delek sociologije na filozofski fakulteti, je predavateljski kader. Na oddelku so redno zaposleni samo trije predavatelji, in sicer: dva docenta in en asistent:; osta-lih 15 predavateljev si oddelek »sposoja« na drugih fakultetah. Razen tega je s ta-ko »mizernimi« sredstvi, kot jih dobi od-delek, nemogoče uspešno delo. Prav bi bilo, da bi tisti, ki so oddelek ob ustano-vitvi moralno podprli, pomislili tudi na njegovo materialno osnovo. f. t. NAŠIŠTUDENTJEVZAR Na povabilo generalne unije študentov Združene arabske republike je v no-vembru delegacija Zveze študentov Jugo-slavije pod vodstvom predsednika cen-tralnega odbora ZŠJ Saše Mikida obiska-la to prijateljsko državo. Naši študenti so v času svojega desetdnevnega bivanja v ZAR s svojimi gostitelji razpravljali o medsebojar*env sodelovanju in izmemjali mišljenja o stanju v mednarodnem štu-dentskem gibanju. S tem obiskom je delegacija ZŠJ vrni-la obisk, ki so ga lani napravili arabski študenti, ko so obiskali našo državo. Iz-menjava je bila v okviru bilateralnega so-delovanja študentov ZAR in SFRJ. s. r. AGRONOMIADE LETOS NE BO? Združenje študentov agronomije je dobilo na lanski medfakultetni konferen-ci nalogo, da organizira že tradicionalno majsko srečanje agronomov Jugoslavije. Da bi si pravočasno sagotovili sredstva, so študentje agronomije že v začetku le-tošnjega študijskega leta poslali prošnjo na Sekretariat za kmetijstvo in gozdar-stvo, vendar je ta zaradi pomanjkanja sredstev za tovrstne aktivnosti prošnjo odklonil. Fakulteta sama pa je dotirana iz osrednjih sredstev Univerze in ne mo-re zagotoviti, da bo sredstva priskrbela. Problem nastaja, ker so bili Ijubljan-ski agronomi doslej vsako leto gostje na ostalih agronomskih fakultetah, sami pa ne morejo pripraviti prireditve. Dilema, ki se pojavlja, obstaja predvsem zato, ker bodo zopet nastala sumničenja, da se Ijubljanski študentje podobnim pri-reditvam izmikajo: problem sredstev se je pojavil že pred leti, ko so stali agro-nomi pred podobno nalogo. Verjelno res drži, da so srečanja študentov iz vseh re-publik včasih zastavljena preveč na širo-ko, vendar bi ze zaradi izmenjave izku-šenj ob vsakem srečanju morala ostati vsaj medfakultetna konferenca. b.z. nali dani SARAJEVO — Nedavno se je skupina absolventov visoke tehniške šole v Mo-starju vrnila s 15-dnevnega potovanja po švici, Franciji in Italiji. Poleg ogleda kul-turnih in zgodovinskih spomenikov v Zurichu, Parizu, Milanu, Benetkah in dru-gih mestih so obiskali tudi visoko teh-niško šolo v Ziirichu, kjer so se spoznali z možnostmi študija, življenjem in delom slavnega učenjaka Einsteina, ki je preda-val na tej šoli. Stroške potovanja so krili delno sami, delno pa so jih prispevala podjetja-štipenditorji. Ob povratku so obi-skali tudi nekatere industrijske objekte v Ljubljani in Zagrebu. NOVI SAD — Na medicinski fakul-teti v Novem Sadu v zadnjem času raz-pravljajo o možnostih formiranja »medi-cinske vasi«. Idejo, ki je zelo smela — obenem pa odraz nenehne dejavnosti pri iskanju novih oblik za delo in pridobi-vanje izkustev bodočih zdravnikov, je da-la sekcija Rdečega križa na tej fakulteti. Mladi medicinci so se z vso resnostjo lotili planiranja del in preciziranja nalog, ki bi jih opravljali v vasi. Ker vedo, da so naloge za začetek za njih pretežke, nameravajo zaprositi za pomoč in nasvete svoje profesorje in asistente, saj jim bo-do le-ti lahko s svojimi izkušnjami v marsičem pomagali. Menijo, #da morajo za začetek izbrati vas, ki ima*dobre pro-metne zveze z mestom in svojo ambulan-to. Glavno delo v vasi bi bila obdelava medicinskih aktualnih problemov in po-moč pri njihovem reševanju. Začeti na-meravajo s podrobnim preučevanjexn no-vosadske okolice, da bodo podrobno se-znanjeni z njeno zdravstveno problema-tiko. Ko bodo našli vas, ki bo za njih najzanimivejša, bodo pričeli s klasifika-cijo bolezni. Za tem bodo pričeli s pre-gledi, posvetovanji posamezaiih skupin in zdravljenjem, kolikor bo to potrebno. Istočasno bodo za dvig zdravstvene pre-ventive organizirali predavanja in javne tribune, obenem pa bodo preiskali pitno vodo in način prehrane prebivalstva. Se-veda pa so za to potrebne daljše in te-meljite priprave. Kolikor bo delo uspe-lo in dalo dobre rezultate, nameravajo ka-sneje izbrati vas, ki nima svoje ambu-lante. Pri raziskovanju terena bi delali skupaj mlajši in starejši študenti, medtem ko bodo praktično delali samo študentje, ki so neposredno pred zaključkom študija. Menijo, da bi lahko y vasi opravljali neke vrste prafcso iz interne higiene in medi-cine dela, ker je v vaseh vedno mogoče najti odgovar.jajoči mater;at student BEOGRAD — Studentje graUuene i"a-kultete v Beogradu so preobremenjeni. To so ugotovili na pretekli skupščini. Pakultetni organi so že večkrat poskušali rešiti ta problem, vendar menijo, da je to mogoče le s podaljšanjem študija na pet let. Že v aprilu je fakultetna uprava predlagala rektoratu univerze, da študij podaljša, pozneje je bila sklicana medfa kultetna konferenca vseh gradbenih fakul-tet v Jugoslaviji, na kateri so se s pred-logom beograjsklh gradbenikov strinjali tudi zastopniki ostalih univerzitetnih cen-trov. študentje so na letni skupščini energično zahtevali, da se študij vsaj v prihodnjem letu podaljša, čeprav je sta-tute fakultet težko menjati. Svojo zahtevo so podprli z nekaterimi konkretnimi ar-gumenti: po prehodu s petih na štiri leta, novih programov niso v ničemer skraj-šali; razdelili so jih samo na 4 leta, šte-vilo tedenskih ur pa so za eno četrtino povečali. čeprav so število let zmanjšali, pa je povprečna doba študija gradbeni-štva ostala ista: 7 do 8 let, torej je bilo skrajšanje le navidezno. V tem času se je odstotek študentov, ki pravočasno diplo-mirajo (4,5 let) znatno zmanjšal in je se-daj najmanjši na univerzi — 3 odstotke. Menili so. da bi lahko le s podaljšanjem prve stopnje na 3 leta pametno rešili vprašanje stopenjskega študija. Vse to res vsiljuje vprašanje, če je število ur dvakrat večje kot npr. na pravni in ekonomski fa-kuiteti, ali se potem sploh lahko govori o nekakšnem sistematskeir študiju, angaži ranju in družbeno-političnem in kulturnem delu. SPOZIMAVNI VEČER SLAVISTOV V torek, 15. decembra 1964, so imeli ljubljanski slavisti v Grobljah pri Dom-žalah literarno spoznavni večer. Dvorano jim je za ta večer odstopila tamkajšnja gospodinjska šola. 2e lani., ko so imeli slavisti podoben več-er v Velikih Laščah, se je pokazala ta oblika spoznavanja štu-dentov med sabo kot zelo dobra. Letos se je v kratkem literarnem ve-čeru predstavilo svojim kolegom in pro-fesorjem šest pesnikov tega oddelka. Nji-hova izvajanja so bila toplo sprejeta. Iz samih pesmi se je dalo opaziti, da mladi pesniki ne silijo v abstraktnost, temveč se drže bolj realnih tal, kar se mi zdi popolnoma pozitivno. Iz njihovih del pa veje duhovitost, prisrčnost in v večini pri-merov tudi doživetost. Vendar pa so ne-katere mogoče premalo psihološko po-globljene. Sam literami večer je bil tudi nekakš-na priprava mladih ustvarjalcev slavistike za podobne literarne večere, ki jih bodo imeli v različnih krajih Slovenije. Tako bodo imeli že v bližnji prihodnosti lite-rarni večer v Kočevju, in v nekaterih krajih Prekraurja. To nam dovolj jasno dokazuje, da so slavisti našli pravilne oblike dela, dobro pa bi bilo, če bi v delo na literarnem podrročju vključili tudi ostale slušatelje filozofske fakultete. Po končanem literarnem večeru so pri-redili zabavo, na kateri so preizkusili umske sposobnosti brucev ter v šaljivem programu spregovorili o svojem oddelku. Program je bil dober in kvaliteten. Po številu vpisanih študentov v prvi letnik slavistike (teh je letos 108, kar je največje število, odkar obstoja ta oddelek). lahko sklepamo, da se čedalje več slu-šateljev odloča za ta študij. ¦ib NOVOSTI IZ CTK BANDEi F.: Neue Tethnik Okonomi«-. Berliii 1963. — 19196. BOOBIT J. M.: Thin-layer chromatoin-»phie. Ncw York (1963). — 19224. CONTRI L.: Guida al calcolo delle cotutruzioni in cemento armato. Genova 1963. — 19233. EISENMAN R. L.: Matrix vector analvsis. New York 1!)63. — 19199. GEVVERBLICHER Rechtschut/. Kftln 1962. — 19192. GOERLlCtl H H.: Meehanik in der I>andwirt- schaft. Leipzig 1963. — GRUHLIMG G. * M. Briesenieister: Textil. — 19191 KOHLER A.: Elektronen- und lonenrohren. Stutt- gart 1963. — 19230. LANGE \.: Okonomie und neue Technik. Berlin (1963). — 19203. MORRLS I. E.: Handbook of structural desing, New Vork (1963). — 541432. PAUL T.: Technologie der Grobkeraniik. Bd 1. Rohstoffe. Aufbereitung Formsebung. Berliu 1964. — 19232. PESCHKl-; !'. : (".(inoTti' i'imstruction. (eipMg (1962). — 19204. " REYNOLDS W. W.: Physieal chemistry of petro- leum solvents. New Yortt (1963). — 19220. SCMIDT O: Technical drawing. Leipng (1963), — 19205. SPRIN S.: Metal cleamng. New York 1963. — 19217 STANSBV M. E.: Industrial fishery tehnologr New Y»rk 1963. — 19233. Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Ivo Vajgl ^mSI^mmm — Odgovorni urednik Marko Kerševan — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6/II — Telefon 30-123. Tekoči račun ¦ ¦ B»P»«P*W* 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana, Tomšičeva 1. telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini.