štev. 46.
V Ljubljani, v sredo 15. novembra 1916.
Leto III.
Nemška vojska v Dobrudži na počitku: Življenje v taboru.
Velikani in pritlikavci.
Kadar je treba, da posebno fantastično vre v pravljicah, ki jih stara teta pripoveduje otrokom, morajo bodisi okorni velikani, ali pa zali, zviti pritlikavci, najboljše oboji, malo pomagati razpresti nit dejanja, hi če je pravljica res pristna, takrat mora, kadar pride do obračuna, zvita družba pritlikavcev in palčkov velikane potegniti za nos ter jim dokazati, da premetena razumnost in lahkonoga hitrost v življenju vendar le več pomenja, negoli okorno in nespretno štorkljajoča surova sila. Kdor se zna urno kot veter zmuzniti skozi luknjico v vratih ter potem izginiti v bližnji mišji luknji, tega ne ujamejo zlepa zlobni preganjalci, čeprav nosijo sedemmilj-ske čevlje.
Tudi v živalskih pravljicah, ki nam jih prirodoslovec pripoveduje iz davnih časov našega sveta, je končna morala vedno ista: Kar je višje in boljše ustrojeno, dasi seveda nikakor ni treba, da bi bilo večje v zmislu centimeterske mere, v zadnji instanci brez dvojbe zmaga nad slabejšim ustrojem. Sla-bejši ustroj pa tudi propade brez rešitve, čim je prisiljen, da se mora z boljše oboroženimi spustiti v odkrit boj na življenje in smrt. Sicer pa ne pride dostikrat do takega odločilnega boja. Splošno nazadnjaki in na-prednjaki prav mirno žive skupaj, seveda toliko časa, dokler si njih življenske koristi ne nasprotujejo resno. Ako pa se nazadnja-kom celo posreči, da najdejo na zemlji kotiček, kjer lahko životarijo v prijetnem tihožitju popolnoma ločeni od višje razvitih, potem lahko traja več milijonov let, predno jih končno pogazi čas s svojimi dolgimi naprednimi nogami.
Živalska pravljica, katero vam bom pripovedoval, se godi nekako v začetku zadnje tretjine sekundarne dobe naše zemlje, milijone let po najlepšem času močvirij premogovih gozdov, a še milijone let pred nastopom prvega človeka. Značilna drevesa na zemlji je bilo smrečje, aravkarije, cikadeje in ging-kova drevesa, ki so bila počasi izpodrinila praproti,^ preslice in lisičjeke premogove goščave. Zivalsto, ki je takrat živelo na zemlji, je bilo bolj grdobno, čudovito in protislovno
nego vse, kar je bila kedaj poprej narava izpostavila v svoji vsekako mnogobrojni zbirki posebnosti. Ako bi ne imeli dandanes v svojih prirodopisnih muzejih pristnih ogrodij bitij iz sekundarne dobe, bi njih opis imeli kvečjemu za aprilovo šalo. Vse, kar si je bila kedaj izmišljujoča domišljija naslikala zmajev, je malenkost v primeri z vzorci spak, ki so takrat gospodarile na zemlji.
Kakor premikajoča se gora iz mesa je topotal svojo pot okorno in složno svojih dvajset in več metrov dolgi in več kot pet metrov visoki brontosaurus. Na dolgem, debelem labudjem vratu je nosil mičkeno glavo, ki je imela v svoji črepinji primeroma najmanjše možgane vseh na kopnem živečih vretenčarjev. Najdebelejši del hrbtnega mozga
ni bil v glavi, marveč v bližini medenice, v ogromnem, večkrat do deset metrov dolgem repu, katerega je velikanski plazilec po tleh vlačil za sabo, tako da bi se lahko govorilo o »možganih v repovem začetku.« Brontosaurus pomeni gromskega kuščarja, in res so morala tla silno bobneti in grmeti, kadar je velikan potiskal po njih naprej svoje dvajset tisoč kilogramov težko telo.
Dokaj manjši od teh gromskih kuščarjev, pa vendar od gobca do konca repa še dobršnih šest metrov dolgi so bili iguano-donti, ki so svoj ogromni trebuh kakor kenguruji samo na zadnjih nogah premikali dalje in kobacali, kakor je zahtevala teža njih telesa, ne pa elegantno poskakovali, kakor avstralski vrečarji.
Domalega ravno tako visoki, a dokaj bolj pošastni, preteči in zmajem podobni so bili stegiozavri. Tem je z vratu in hrbta štrlel greben velikanskih špičastih, koščenih plošč, njih rep pa je bil vrhutega oborožen z groznimi bodici. Z njimi so se združili plazilci, ki so na mogočni glavi nosili kakor voli ali nosorogi rogove, ali pa so se jim iz gobca kakor mrožem krivili silni čekani, družili se velikanski ribji kuščarji, ki so rezali vodo, in letajoči kuščarji, ki so krilili po zraku.
Spake po vnanjosti in ogromnih teles, poživinjeni paradoksi, kakršnih ni poznala razvojna zgodovina premičnice zemlje ne poprej, ne poslej — to so bili velikani v tisti prirodopisni »pravljici«, ki se je godila v začetku zadnje tretjine sekundarne dobe — v spodnji kredni dobi — milijone let pred rojstvom prvega človeka.
Kaj pa pritlikavci ? Kakšni so bili pritlikavci tiste pravljice?
Najprej je treba poudariti, da je bilo sredi vseh teh plezajočih otrok Enakovih kajpada tudi dovolj majhnih in ličnih gavri-jev, ravno tako kakor se dandanašji velikanskim oblikam raznih živalskih vrst še vedno mnogokrat pridružujejo pritlikavski sorodniki. Ne samo leteči zavriji so se glede telesne mere držali splošno v skromnih mejah, tudi po ravnih tleh so poleg racajočih igvano-dontov in brontozavrijev skakali pritlikavski
Stran 622
TEDENSKE SLIKE.
46  štev.
v tirolskih Alpah, kjer žive naši vojaki.
Stanovanja naših vojakov za fronto na Tirolskem.
člani plazilskega rodu. Ti pa so se ravno zaradi svojega nežnega okostja ohranili Jako redko in se dajo zato zopet najti le ob posebno redkih in srečnih urah paleontologije. Tisti pritlikavci pa, ki sredi premikajočih se
mesnatih gora predstavljajo v resnici nekaj višjega, ki so šli kvišku po stopnicah življenja, med tem ko so se rodovi preočitnih velikanskih plazilcev počasi selili s sveta — tisti so imeli čisto drugačno podobo. Bili so
predhodniki čisto nove stopinje živalstva, najpopolnejše izmed vseh, tiste, katera je bila odločena, da bo na najvišjem vrhuncu svojega razvoja enkrat gospodovala zemeljski obli in premagala vse, kar leze, gre in plava:
štev. 46.
TEDENSKE SLIKE.
stran 623.
\
Ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki ga je na Dunaju ustrelil nemški pisatelj dr. F. Adler.
Sin slav. pesnika Henrika Ibsena, bivši norveški minister Sigurd Ibsen, prijatelj Nemčije.
Grške ladje, ki jih je Grkom vzela antanta: zgoraj bojna ladja „Lemnos" in topovski čoln; spodaj križarka „Averov" in kraljeva jahta „Amfitrita".
bili so predhodniki sesalcev.
Vsak šolarček ve dandanes, da sesalci porajajo žive mladiče in da se imajo za ime svojega razreda zahvaliti okolnosti, da te živo rojene mladiče mati doji. Takih živali pa še ni bilo v daljni kredni dobi. Problema o tesni zvezi med materjo in otrokom pred otrokovim rojstvom narava še ni bila razvozlala končno veljavno, pač pa se je že pripravljala k temu. Tudi sesalec s svojim jako zamotanim notranjim ustrojem ni nekega lepega dne kar gotov stopil v življenje. Tudi sesalec se je kakor vse, kar leze po hrapavem hrbtu naše premičnice, razvil korakoma in počasi. Ko so med drevesi aravkarij in cikadej živeli brontozavriji^in drugovi, takrat je sesalec legel — jajca. Čisto pristna jajca, katera je skupaj držala pergamentu podobna kožica in iz katerih so prilezli mladiči, ko je prišla njih ura. To je pač res nekoliko podobno pravljiškim čudom in domišljijam, a je vendarle čista, od raziskovalcev neoporečno odkrita resnica. Saj še dandanes lahko opazujemo temu nekaj popolnoma sličnega. (Nadaljevanje prihodnjič).
Obnovitev poljske kraljevine. — Avtonomija Galicije.
v nedeljo, dne 5. novembra je bila proglašena v generalni guberniji Ljublin pro-klamacija:
Prebivalstvu generalne gubernije Ljublin!
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski ter nemški cesar, v trdnem zaupanju na končno zmago Svojega orožja in zasledujoč željo, da dove-deta od svojih hrabrih vojsk s težkimi, žrtvami ruskemu gospodstvu iztrgane poljske pokrajine do srečne bodočnosti, sta se zedinila, da ustvarita iz teh pokrajin samostojno državo z dedno monarhijo in konstitucijonalno ustavo.
Natančnejše določbe in meje poljskega kraljestva ostanejo pridržane.
Novo kraljestvo bo našlo v zvezi z obema zavezniškima državama garancije, ki jih potrebuje, da razvije svoje moči.
V lastni armadi naj žive naprej slavna sporočila poljskih vojsk iz prejšnjih
časov in spomin na hrabre poljske sobojevnike v veliki vojni sedanjosti. Njena organizacija, izvežbanje in vodstvo se bo uredila v skupnem sporazumu.
Zavezniška vladarja se vdajata trdnemu upanju, da se bodo sedaj izpolnile želje po državnem in narodnem razvoju kraljestva poljskega s potrebnim ozirom na splošne politične razmere Evrope in na blaginjo in varnost njih' lastnih dežel in narodov.
Velike zapadne sosedne države Poljskega kraljestva pa bodo z veseljem videle na svojih vzhodnih mejah vzrasti in vzcvesti srečno in svojega narodnega življenja veselo državo.
C. in kr. generalni gubernator: Kuk.
Popolnoma enaka proklamacija se je izdala isti dan v generalni guberniji Varšavi.
Več kakor 120 let ni bilo one slavne kraljevine, katere kralj, Sobieski je rešil Ev-
ropo turške nevarnosti, ki je bila nekdaj narodom vzgled svobodne države, katere junaštva so napoljnjevala kulturni svet z občudovanjem.
S tremi strahovitimi udarci so razkosali sosedi v letih 1772., 1793. in 1795. poljsko kraljevino ter si razdelili poljsko zemljo. Zdelo se je takrat, da bo s kraljestvom vred za vedno pokončan tudi poljski narod.
Propast poljske kraljevine ni bila le posledica pohlepnosti sosednjih velikih držav, temveč tudi posledica notranjega narodnega razpada, nesložnosti, nezavednosti, nemoral-nosti. Opirajoč se na svetle tradicije minulosti, je ohranil poljski narod v svojem srcu trdno nado za bodočnost. Državno razkosan in razdeljen, si je ohranil čut edinosti, je napredoval materijalno in duševno.
Nikdar ni obupal. V najžalostnejših časih svojega ponižanja je znal sebi ohraniti svetlo podobo obnovljene Poljske. Njegovi najboljši možje so vedeli prepričati svet, da pride za poljski narod čas vstajenja. Po izbruhu svetovne vojne je pri nas in pri sovražnikih zavladalo prepričanje, da mora krvava vojna popraviti veliki greh, storjen poljskemu narodu. Zlasti v ententnih državah ni manjkalo obljub. Cim več poljskega ozemlja se je nahajalo v rokah centralnih armad, tem sijaj-nejša so bila obetanja četverozveze. Kar so sovražniki le obetali, to sta Avstrija in Nemčija dejansko storili. Cesarski manifest z dne 4. novembra je oni veliki historični čin, pred katerim se razblinijo vse besede »prijateljev poljskega naroda.«
Z neusmiljeno roko je vojna pustošila poljske zemlje, ki so bile torišča najkrvavej-ših bojev, uničila življenja in premoženja poljskega prebivalstva. Ozemlje nove Poljske je še razrito s strelskimi jarki in dan na dan jo obliva kri junakov.
Nova poljska država postavi predvsem svojo lastno armado, ki bo imela nalogo da skupaj z vojskami centralnih držav brani in ohrani novo poljsko kraljevino, Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
Bodoča kraljevina Poljska dobi seveda šele po sklepu miru svojo popolno državno eksistenco.
tiy       Avstro - Ogrska,  Nemčija,  Bolgarija  in Turčija bodo takoj priznale novo neodvisno
stran 624.
TEDENSKE SLIKE.
Stev. 46
Utrdbe na grškem otoku Kreti, ki se je pridružil Venizelu proti kralju Jurju.
Nabrežje v Pireju pri Atenah. Pirej in Atene so zasedle franc., angleške in laške čete.
poljsko državo ter bodo o tem tudi obvestile nevtralne države. Kako stališče bodo zavzele nevtralne države, ni še znano.
Nova Poljska je določena, da bode v skupno korist obramben zid, jez proti Rusiji. Da bi to nalogo sama izvrševala, bo preslaba.
Za ustanovljeno, oziroma konstituirano bo smatrati poljsko državo v smislu mednarodnega prava, ko bo postavljena državna oblast (vladar in vlada), organiziran državni narod in določena meja nove kraljevine. To so trije bistveni znaki državne eksistence, ki se bo udejstvila seveda šele po sklepu miru. Najaktualnejše vprašanje, organizacija poljske armade, je od državne eksistence Poljske neodvisno in se armada postavi takoj. Nova poljska šteje okoli 12 milijonov prebivalcev in bo dala okoli 300.000 vojakov.
5. novembra je »Wiener Zeitung« priobčila naslednje Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi dr. pl. Korber! V smislu mojega z Njegovim Veličanstvom nemškim cesarjem sklenjenega dogovora se iz poljskega ozemlja, ki so ga naše hrabre čete iztrgale ruskemu gospodstvu, ustanovi samostojna država z dedno monar-
hijo in konstitucijonalno ustavo. Tem povodom se ginjenega srca spominjam mnogih dokazov požrtvovalnosti in zvestobe, ki sem jih tekom moje vlade dobil od dežele Galicije in velikih in težkih žrtev, ki jih je ta dežela v sedanji vojski, izpostavljena najhujšim sovražnim udarom, morala doprinesti v interesu zmagovite obrambe vzhodnih državnih mej, kar ji zagotavlja trajno pravico na mojo najtoplejšo očetovsko skrb.
Zato je moja volja, da v trenutku, ko nastaja nova država, roko v roki s tem razvojem tudi deželi Galiciji dam pravico, da svoje deželne zadeve do popolne meje tega, kar je v soglasju z njeno pripadnostjo državni skupnosti in z njenim napredkom, samostojno ureja in tako s tem prebivalstvu Galicije podajam jamstvo za njegov narodni in gospodarski razvoj, S tem, da Vam javljam to Svojo namero, pooblaščam Vas, da izdelate za postavno udejstvitev primerne predloge , in Mi jih predložite.
Dunaj, 4. novembra 1916.
Franc Jožef, 1. r.
Jasno je, da ustanovitev samostojne poljske države na severovzhodu monarhije ne more ostati brez učinka na razvoj dogodkov v Galiciciji. Potrebno je za to, da e postavodaja in uprava prilagodita novemu položaju. Stališča, ki ga bo dobila Galicija v Avstriji, cesarjevo lastnoročno pismo podrobno ne določa in se to prepušča poznejšim razmotrivanjem in sklepom.
Poljaki dobe torej svoje samostojno kraljestvo, a združeni ne bodo. Poljaki v Galiciji ostanejo pod Avstrijo, Poljaki v Poznanju in Vzh. Prusiji pod Nemčijo, Poljaki v Kurlan-diji, Polesju in Voliniji pa pod Rusijo. — Razdeljeni bodo torej še nadalje pod štiri razne vlade.
Malorusi ali Ukrajinci se zdaj tudi oglašajo za svojo narodno avtonomijo. Saj se smatrajo ukrajinski prebivalci Galicije že od davna s samostojnostjo Galicije ogroženi — ali po pravici, ali po krivici, nočemo tu raziskavati. Popolnoma jasno pa je, da mora biti rešeno ukrajinsko vprašanje istočasno s poljskim vprašanjem v Avstriji, da išče in
46 šte\.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 625.
Konstanca,  največja  rumunska  luka ob Črnem   morju,  zdaj  v posesti  Bolgarov in Nemcev.
Konstanca ob Črnem morju.
Petrolejski izvirki jugovzhodno Predeala, ki so sedaj v naših rokah.
Stran 626
TEDENSKE SLIKE.
štev. 46.
3
K
O)
o
B
p* P
:^ ^
o    Tli
b   I
N a
o p
S"
m !si<
CIQ 3
O
« L^ p
g* S:
p* o
S" ^ 3
<-t- o
(t o
3 2<
S ">
O
? n.
p.
zahteva avtonomija enega naroda spopolnitve v avtonomiji tudi drugih narodov. Tako se dotakne ta srečno započeta reforma splošnega vprašanja narodnostne avtonomije v Avstriji, po kateri tako kriče razmere. Upamo torej, da bodo te objavljene določbe odprle z velikimi obeti pot do notranje reforme Avstnje in  to pot napravile tudi dostojno.
Če pa so dobili avstrijski Poljaki svojo narodno avtonomijo in če jo zahtevajo tudi Ukrajinci, se bodo zanjo oglasili tudi Nemci in Čehi ter končno celo Slovenci. Kaj store naši poslanci, seveda ne vemo.
Snaha.
Roman. Angležko spisal Mrs. Hungerford.
»Stopite notri in odpočijte si za treno-tek,« je dejala Mona gostoljubno. »Konjaka grem iskat, da ga pošljem ubogi Kitty.«
Da se je spomnila doma po različnih mislih, s katerimi sta se baviia domov grede, najprej na ubogo in nesrečno vdovo, to se je zdel Geoffreyu dokaz za njeno dobrosrčnost in plemenitost.
»Ne mudite se predolgo,« mu je nehote ušlo, ko je prestopila prag.
»Ne, toda eno minuto vzdržite pa že tndi enkrat sami,« je odgovorila in izginila s čarobnim smehljajem.
IV.
Ko je odšla mlada Irka iz sobe, je šetal Geoffrey nestrpno gor in dol. Nasprotujoči si občutki so ga vznemirjali. Bil je vesel, toda mučil ga je skriven in grizoč nemir, ki se ga ni mogel več odkrižati. Če je bil skupaj z Mono, ga je obšla radost, ki se je stopnjevala večkrat do popolne sreče; če je pa ni bilo poleg, je bil s svojim mirom pri kraju: ljubezen, katere se je šele pred kratkim časom zavedel, ga je potisnila v svoj jarem, tako da se ni veselila njegova duša
več tiste prijetnosti, kateri pravimo ravno-dušje. Večkrat so ga obšle duhomorne misli in pričel je dvomiti o bogastvu življenja brez Mone.
Prišle so pa nanj tudi trezne ure, ob katerih je smatral za brezmiselnost, obesiti srce na deklico tako neznatnega pokolenja, kakor je bila po očetu Mona. Kapljica modre krvi, ki jo je podedovala po svoji materi, je bila tako blede barve, da bi v očeh strogih kritikov ne mogla obstojati. In vedel je, da bi bilo kritikov mnogo.
Pred vsem je bila tu njegova mati, potem Nick, ki bi sicer nič ne rekel, temveč samo debelo gledal, in končno Violet, ki je veljala v njegovi obitelji za njegovo izvo-Ijenko in jo je povabila lady Rodney prejšnje leto v Rodney Towers določno s tem. namenom, da bi premagala Geoffreyevo srce in mu podarila svojo roko in svoje premoženje. Lady Rodney je bilo treba po pravici priznati, da ni bila slepa za dobrote tega sveta.
Toda z Mono, katere krepka lepota je učinkovala na prvi pogled in katere notranji
štev. 46
TEDENSKE SLIKE.
Stran 627.
Sanitetni psi, dobrotniki ranjenih junakov.
čar ni zaostajal za vnanjim, se ni mogla primerjati Violet s svojim melodičnim in počasnim glasom, s svojim izobraženim bitjem, z malim, čednim, bledim obrazom in s svojimi velikimi očmi, kj so se zdele za ljubko postavo prevelike. Če je čutila Mona zanj več kakor prijateljstvo, tega ni vedel, toda nehote je slutil, da ga rada vidi, in če pride,  zašije zanjo vse v jasnejšem žaru.
»Pohiti, Bridget,« je rekla Mona in se prikazala spet na pragu,  »in ne mudi se
Kako potuje Albanka Malisorka po domačih hribih.
predolgo. Daj Kitty steklenko, pomoli in se vrni!«
»O, pridem, kakor bi trenil!« je odvrnila pridna služkinja, katero je misel na truplo, ki ga bo videla, popolnoma vznemirila.
»Pojdite, pokazati vam hočem svojo sobico,« je rekla Mona Rodneyu.
Peljala ga je po veži in šla pred njim proti vratom nasproti kuhinje, jih odprla in ga s ponosnim občutkom povabila, naj vstopi.
Bil- je poseben, toda jako čeden, majhen proster. Po njem je plaval zrak udobnosti in Ijubezifi. Zdelo se je, da skriva vsak predmet prijete^ spomin in je obenem del dražestne lastnide. Sobica je imela dve okni, katerih čiste šipe so se bleščale kakor kristal, ob nasprotni steni je stala majhna zofa in ob tretji steni je kraljeval pianino. Povsod so ležale knjige in mali igračkasti okraski, sredi sobe je stala na okrogli mizi skleda z rožami in na stolu so bile note.
»Zdaj, prosim, držite tudi svojo obljubo in mi kaj zapojte,« je prosil Geoffrey.
»Katere pesm.i imate najrajši?« je vprašala Mona in njeni prsti so bežali po tipkah. »Če je z vami tako, kakor je z menoj, potem imate rajši resne stvari.«
»Najrajši imam resne stvari,« je odgovoril naglo.
»Zapojem vam torej pesem, katero sem dobila prejšni teden,« je rekla Mona in pričela enega izmed tožnih Griegovih napevov, svečano, z vso dušo, kakor je treba te pesmi peti. Nato je pela neko irsko narodno pesmo in položila potem roke v naročje tiho priča-kovaje, da ji reče poslušalec besedo priznanja.
»Vi ste umetnica,« je rekel Geoffrey, ko je končala in globoko vzdihnil. »Kdo vas je učil? Toda vprašanje je odveč. Nihče vas ni mogel takega petja naučiti, vi čutite, kar pojete. In vendar vam  ne zavidam; vaše
petje mi je nekaj izdalo: če vas zadene globoka bol, vas tudi lahko umori.«
»Globoka žalost mene sploh ne zadene,« se je brezskrbno smejala Mona. »Nesreča zadene le vsako drugo generacijo, in Vam je znano, da je bila moja uboga mati zelo nesrečna, zato pa nadme ne bo nadlog. Vi nazivate seveda tako vero vražo, in tega vam ne morem braniti.«
»Upajmo, da ima tudi ta reč svoj prav,« je menil Geoffrey, »čeprav bi se meni potem
slaba godila. Zdi se namreč, daje moja mati življenje prav srečno preromala in ni poznala ničesar takega, kar se imenuje skrb.«
»Vaša gospa mama je izgubila vendar svojega moža,« je oporekala mehko Mona.
»Da, to je res. Moj oče pa je umri, ko sem bil jaz majhen deček, in to je že zdavnaj prebolela. Zdaj je živahna kakor škrjan-ček.« Če bi bila slišala to primero gospa Rodneyeva!
»Kje pa naročate muzikalije?« je nadaljeval Rodney, ki se je čudil, ker je našel Griega v takem kraju,  kjer so navadno no-
vejši skladatelji neznani.
»Fantje mi jih pošljejo. Če kaj novega izide, ali kaj takega, o čemur mislijo, da je mojemu glasu primerno, pa mi pošljejo.«
»Fantje ?« je vprašujoče ponovil.
»Da mislim študente. Ko sem bila pri teti v Dublinu, sem jih mnogo poznala, in vsi so me imeli radi.«
»To je pa prav lepo !« je zaklical Rodney in vnovič se je zbudilo v njem ljubosumnje.
»Jack Foster in Ferry O' Brien mi večkrat pišeta,« je nadaljevala preprosto Mona, »za novo leto, za god, in takrat mi obenem sporočita, kako je s skušnjami.«
»Prav prijazno ravnata, to jima treba priznati,« je dejal Rodney, čigar ljubosumnost se je razgrela v plamen. »Ona dva sta cenje-nejša prijatelja, jaz pa sem vam nedavno tega ponudil verižico, na kateri bi nosili uro vaše pokojne matere, in odklonili ste me, da sem bil osramočen, kakor bi bil napravil največjo nerodnost.«
»One,« je odgovorila Mona, ki jo je razlaga prestrašila. »Tako sploh nisem mislila, toda verižice res ne rabim. Poleg tega je pesem nekaj drugega kakor verižica . . . in z vami je stvar popolnoma drugačna.« Skušala je biti pogumna, kar je mogla, toda zmedla se je še bolj. »Nimam vzroka, da bi sprejemala od vas darila ... Ali naj vam še kaj zapojem?« je naglo končala.
In nato je pela staro, turobno pesem. Njen čarobno lepi, čisti glas je zvenel sladko-otožno po sobi, kakor so nanesle besede in glasba. Pela je neizumetničeno, tako kakor ji je velevalo srce.
Ko je končala, je rekel Geoffrey nalahko: »Hvala.« Mislil je na zadnjič, ko mu je tudi nekdo zapel. Kako različna je bila ona slika
od današnje. Bilo je v Towersu, v mraku poletnega večera, in odločno je še videl za klavirjem mlado deklico s povešeno, čedno glavo in šolskim petjem. Spominjal se je sobe, globoke tišine in matere, ki se je naslonila v velikem žametastem naslonjaču nazaj in štela takt s svojimi prsti, okovanimi s prstani in dragulji.
To se je godilo v budoarju njegove matere, v sobi, ki ji je bila s svojimi rdečkastimi in sivimi barvami najljubša. Violet je bila sivo oblečena. Kako lepa bi bila v tisti sobi Mona . . . kako . . .  (Dalje prih.)
Stran 628
TEDENSKE SLIKE.
46. štev.
Turški vojni tabor v Mali Aziji, kjer se bore tudi Avstrijci in Nemci proti antanti.
Razne vesti.
Boj za Trst. Na vseh vernih duš dan so prešli Italijani na Krasu in v Vipavski dolini po koreniti topniški pripravi, kjer je grmelo kakor na sodnji dan, k splošnemu napadu pehote. Mislili so, da bodo šli naprej. Toda naleteli so na naše junake. V prvi vrsti so zopet, kakor v osmi laški ofenzivi, naši slovenski fantje, naši planinci, ponos našega naroda, zastavili sovražniku pot in ga z velikanskimi izgubami vrgli nazaj. Italijani so se navalili predvsem na postojanke vzhodno Vrtojbice, na Sv. Marka in na Kem-perlišče. Dalje so napadli v množinah, močnih osem divizij, na severnem kraškem grebenu pri Lokvici. Povsod smo jih vrgli s protinapadom nazaj, samo Lokvica je ostala v laških rokah. Besno so napadali Italijani takozvani ključ do Trsta, višino Grmado pri Medjivasi in pa greben nad Jamljami pri Selu. To je najvažnejša postojanka na Krasu. In ta je ostala trdno v naših rokah. Topovi in mine bobne naprej. Po prvem dnevu splošnega napada italijanske pehote bodo sledili drugi,.-morda strašnejši. Toda po prvem dnevu presojamo položaj ugodno. Lahi nas niso presenetili. In kakor v Karpatih za Ruse, tako bo poskrbel tudi Boroevič za Italijane, da bodo izkrvaveli in si razbili glave. Zadnje dni so obstreljevali Lahi s topovi težkega kalibra Vrtovin v Vipavski dolini.
Triumf kirurgije. Ameriški kirurg doktor Crile je nedavno obiskal francoski vojni za-
vod za obrazno kirurgijo blizu Bordeauxa. Tam je videl ozdravljenega vojaka, krepkega mladega moža, kateremu so bili granatni drobci skoro popolnoma odtrgali desno stran obraza pod očesom, dele nosu, lice in uho popolnoma, ravno tako velike dele zgornje čeljusti, celo spodnjo čeljust in vse spodnje zobe. Zdravniki so mu z veliko umetnostjo nadomestili raztrgane dele obraza. Kosti so deloma porabili ranjenčeve, v glavnem pa jih nadomestili z veleumetnim ogrodjem iz aluminija, tako vso spodnjo čeljust in zo-
bovje. Seveda mora biti ogrodje dovolj močno, da ob znatnem pritisku, ki ga povzroča žvečenje, ne izgubi oblike. Ogrodje je potem prevlečeno z vosku podobno tvarino, na zunanji strani so pa manjkujoče dele obraza pokrili s kožo, ki so jo z drugih delov prenesli na obraz. Seveda pa ni bilo mogoče v ustih nadomestiti sluznic. Vsekakor je uspeh spričo strašnega spačenja, katero je povzročila  poškodba,  občudovanja  vreden.
Strah Francozov pred izumiranjem. Strah Francozov pred katastrofo, ki preti francoskemu narodu, daje vedno povod k najrazličnejšim predlogom, ki merijo na večjo plodovitost francoskih žen. Tako je poslanec Amadej Peyroux podal v zbornici naslednji predlog: Matere, katere bi imele 12 ali več otrok, naj bodo zapisane na deskah častne legije, t. j. narodnega odlikovanja, razen onih, katere bi bile spoznane za nevredne. Po tem predlogu bi prejele te matere križec častne legije. Žurnalist Charles Levand predlaga v »Figaru«: Da postanejo Francozi voljni darovati deželi več otrok, je najbolje reč urediti tako, da bo število družinskih udov služilo za merilo ^rtev, ki morajo biti dopri-nešene. Vojaška dolžnost bi morala obtežitt najbolj sina-edinca, če je pa več otrok mora
biti vojaška dolžnost lažja. Odsihmal se ne sme vojaška dolžnost tikati več posamičnega moža, temuč cele družine. Vsled tega predloga bi bila uvedena šestletna vojaška dolžnost za vsako družino skupaj. In to na naslednji način: Če je samo en sin, mora odslužiti vseh šest let, če je pa več otrok, se šestletna družinska vojaška dolžnost med nje razdeli. Ako sta dva brata, bi služil vsak samo tri leta. Pa tudi deklice bi se upoštevale. Če ima družina enega sina in dve hčeri, bi služil sin samo dve leti, ker pridejo druga
Stev. 46.
TEDENSKE SLIKE.
stran 627
Sven Hedin, švedski pisatelj, v službi Nemčije na egipčanskem bojišču.
Darujte za „Rdeči križ!"
¦'i Ml,'
Na egipčanskem bojišču zajeti Angleži korakajo v turški tabor.
štiri vojaška leta na dve sestri Bodo li ti predlogi kaj pomagali, se ne more trdtti. Saj je neka Francozinja poslala v »Echo de Pariš« dopis, ki se tako le glasi: »Oziri na kakršnokoli korist ne bodo nikdar nikoli nagnili ženo, da bi zanosila. To je moje najglobje prepričanje.« Pravijo, da bi bilo najbolje otroke kupo\ati!
Srbska kopališča. Malo znano je, da ima Srbija celo vrsto zdravilnih vrelcev, za katere je srbska vlada šele zadnjih petnajst let preskrbela skromno reklamo. V toplicah v Banji v moravski dolini so lečilni vrelci proti revmatizmu in škrofulozi, ki imajo temperaturo 74° C. Jako priljubljene so toplice v Arangjelovcu, čigar vrelec kneza Miloša daje jako prijetno kislo vodo, ki se meri lahko z najbolj slovitimi studenci. Drugi viri rečenih toplic so v porabi pri boleznih dihalnih organov, bledice in ženskih bolezni. V Ribarski banji v kruševačkem okraju so žvepleni vrelci, ki se rabijo z velikim uspehom pri katarju. V toplicah v Lomnici, blizu Kruševaca, v romantični dolini srbskih alp je vir z dvojnoogličastim sodnatim napojem. Loznica, blizu bosenske meje v severozapad-nem kotu Drine, ima železnate in žveple-naste studence. Brestovačka Banja blizu za-ječarske trdnjave ob bolgarski meji ima šest žveplenih vrelcev, ki služijo v zdravljenje tuberkuloze, sifilitičnih bolezni in malarije. Sokobanja ali Aleksinec med Moravo in Ti-iTiokom slovi kakor toplice za kožne bolezni. Niš, ob reki Nišavi, nekdanji Naisus, je bil znan kot zdravilišče še starim Rimljanom.
Vojna in vladarske rodovine. Sedanja vojna je povzročila tudi komplikacije v raznih vladarskih rodovinah, Rumunski kralj je sorodnik nemškega cesarja in raznih drugih vladarskih družin. Kralj Ferdinand rumunski je iz katoliškega kolena rodovine Hohenzol-lern, njegovega očeta Leopolda je hotel Bis-marck 1. 1870. napraviti za španskega kralja, sin tega Leopolda pa je postal rumunski kralj. Zdaj je rumunski kralj v taboru sovražnika njegovih sorodnikov, dočim stoji njegova žena, kraljica v taboru svojih sorodnikov. Angleški kralj Edvard VII. je bil njen stric, sedanji angleški kralj Jurij III. je njen bratranec. Toda kralj Edvard VII. je imel sestro in ta sestra se je poročila s pruskim princem Friderikom, poznejšim cesarjem. Sedanji an-
gleški kralj je ravno tako pravi bratranec nemškega cesarja, kakor je rumunska kraljica prava sestričina angleškega kralja. Največje zmešnjave vladajo pač v vladarski rodbini saško-koburški. Princi iz te družine so na vseh bojiščih. Sedanji vojvoda saško-kobin-ški je vnuk angleške kraljice in bratranec sedanjega angleškega kralja ter pruski general. Belgijski kralj je pa tudi iz družine saško-koburške, dočim je njegova soproga zopet iz družine Hohenzollern. Tudi bolgarski kralj je iz družine saško-koburške, a ker je bila njegova mati iz družine Orieans — njen oče je bil francoski kralj Ludovik Filip — je kralj Ferdinand tudi naslednik francoskih kraljev Henrika IV. in Ludovika XIV. Ruska carica je rojena princezinja hessenska in ima polno sorodnikov v nemški armadi. Brat italijanske kraljice-vdove Margerite je vojvoda Tomaž genoveški, ki je poročen z bavarsko princezinjo Izabelo, ki ima zdaj v nemški armadi brata, več nečakov in več bratrancev. Zmešnjava nad zmešnjavo.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Stran 620.
TEDENSKE SLIKE.
štev. 46
Nadškofijska palača v Pragi, kamor se preseli novi nadškof grof Huyn.
Julij Fučik, vojaški kapelnik in znani češki skladatelj, je umrl v Berolinu.
Zajamčen uspeh!
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago
Buj no lepo oprsj e
dobite, če rabite
med^r_ ft.  Rixovo  prsno  kremo
oblastveno prei.skano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3"30. velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 880. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija ,,Adrija".
Pogreb nemškega letalca na Angleškem.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA.
štev. 46.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 631
KMETSKrt POSOJILNICA
R. Z. Z. N. z.
obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.  Popolnoma varno
UUBUANSKE OKOLICE
v LJUBLJANI.
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.     Rezervni zaklad : nad 900.CXX).
IVAN JAX m srn
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Sirickmaschinen).
Brezplačen           ep   ^ Zahtevajte
pouk v ve-                   j^ifrvrf^ cenik, ki ga
-zenju- "fviii/^^.dobite
Tovarna v (^'^^^^^^I^M^i brezplačno
Lincu usta-                  ^^^^ poštnine
novlj. 1867.                     -^iu^ prosto.
Mačeh & Komp.,
Franca Jožefa cesta šte. 3
LJUBLJANA.
ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE DEČKE IN OTROKE.
NAROČILATUDI PO MERI.
SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIVIL. JUŽNE ŽELEZNICE.
P X • (staro pohištvO; posodo, oble-il I n n I n P      ^^'^^^ umetno zo-
U I U I III U bovje kupuje in prodaja
A. DERGANC, brivec in štarinar, v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 10.
w Zima se oglaša! IZ
Dovoljujemo si slavr\o občinstvo  opozoriti na:
Specijoini oddeleh za pletenine, trlhotažo in perilo:
Za dame!
Vrhne pletene jopice in dušo-grelci z rokavi kakor tudi brez rokavov.
Športne cepiče iz volne in svile. Spodnja krila, iz volne, crepe de
sante, svile, listra, klota, batista
i. t. d.
Kombinaže, srajce, jopice in drugo perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona.
Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih.
Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših.
Nogavice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd.
Gamaše iz sukna, pletene in triko.
Rokavice glace, pletene in triko.
Žepni robci iz platna, sifona in batista.
Za gospode!
Srajce likane iz sifona in cefirja v
najboljših kakovostih. Srajce za šport v vseh modernih
oblikah, iz cefirja in mako. Nočne srajce v različnih oblikah. Normalno perilo  kakor:  srajce,
jopice, hlače iz volne in bombaža. Tetra perilo, zdrav, priporočeno. Nogavice volnene, mako in bomba-
žaste v različnih modnih barvah. Ovratniki in manšete, najboljši
izdelek.
Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri.
Rokavice glace, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokavice in
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
Za dečke in deklice!
športne jopice za deklice. Sviterji za dečke v vseh kakovostih
in velikostih. Športne čepice v različnih obl kah ¦ in barvah.
Gamaše v vseh velikostih.
Nogavice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
Biserni triko in normalno perilo
kakor: hlačke, jopice kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Tetra perilo za dojenčke, higije-nično priznano kot najboljše.
Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnegamoleskina.
Največja in najpopolnejša  izbira v tej  stroki.
Posebno priporočamo različno vojaško perilo iz iiste volne in velblodje dlake, dalje galoše ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo dežnih plaščev od =;  najcenejših do najfinejših, in najmodernejše bluze iz svile, baržuna in volne.  z=z
ummm A. & E. SKABERNE uuBUiiNii
Mestni trg ID. sm^^m trgovina za pletenine, tPlIiotažD in perilo. Mestni trg ID.
Na debelo in drobno!
Na debelo in drobno!
ZADRUŽNA TISKARNA KRSKO ob Savi
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusneje, ceno in v najkrajšem času.
Naročila  sprejema  vodstvo  Zadružne  tiskarne v Krškem  in upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. I.      :::
3
E
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. I^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
0494
Stran 632.
TEDENSKE SLIKE.
46. štev.
-^
Modistika
MINKA HORVAT
Ljubljana, stari trg 21.
priporoča   cenjenim  damam svojo zelo povečano zalogo damskih klobukov in otroških čepic.
Popravila najfineje in najceneje.
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Sišlii št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostile steklenica. Spričevala na razpolago.
{\ SANATORIUM • EMGNA /1
?iZA-NDTRANUE-IN-KIRURGlCNE-BOLEZNI ^ I -PORODNIŠNICA.
«7 LUUBLtJANA • komenskega-ulica ^ f/ ay-zdra\a^:PFgmRijDR-FR.DE:RGANC 1
Svetovno Mlia Suttner ima
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura....... K 4-10
,   705. Roskopf - ura,  kolesje   v
kamnih...... , 5-90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7-80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noCi sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 720 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
lirska ura..... „ 7"50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... ,7-90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9'50
^ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10-50
Št. 712. Nikelnasta IKO - ura,  15
kamnov...... „ 14"—
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2"80 ,   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta..... .„ 1 —
„  916. Srebrna verižica, masivna „ 3"20 „  422. Nikelnasta športna verižica   ....... „ 1"75
„ 979. Srebrni obesek »cesarjeva
podoba"...... „ 2 —
„  213. Srebrni prstan z kamnom „ 1-40
„  211. Srebrni prstan z kamnom „ —"90
„ 1063. Prstan, zlatona srebro . „ 270
Vsaka ura je najnatančneje preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja!
Lastna tovarna' ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura.
H.|Suttner    Ljubi]ani št. 6.
Nobene podružnice.
Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
"^^^^ Šelenburgova ulica T
Antonija Sitar
a a a a a a a a a a a a a a
Poslano. B. pl. Tpnhocz]/, iBharnap v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „siadni čaj" zredila. Fant je Joldrugo leto star, čvrst in močan in ni )il še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
Spoštovanjem Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v Pulju, 23. marca 1914.
B B B B B B B B B B B B B B
a B
leta K 8-— celo
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V, leta K 5—,      leta K 6.^, celo leto K 12—; za Nemčijo: '/4 leta K 4-—, leto K 16. — ; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.