Pi AMERIKANSK1 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico'— od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. - (Official Organ of four Slovenian Organizations) H LIVED NAJSTAREJŠI IN NAJ90U PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 213. CHICAGO, ILL., TOREK, 4. NOVEMBRA. — TUESDAY, NOVEMBER 4, 1941. LETNIK (VOM L. tiska v 'najhujši krizi' - Rusi se umikajo na Kri Nemčija jo utegne prisiliti v vojno Japonsko ljudstvo se opozarja, naj bo pripravljeno na krizo. —,Izredno zasedanje parlamenta se otvori 15. novembra. — Nemčija znatno poostrila položaj. Tokio, Japonska. — Tukajšnja vlada je pričela opozarjati prebivatelstv#, naj se pripravr, cla bo enotno nastopilo v teb težkih časih, v katerih se nahaja dežela* češ, da je na vidiku "najhujša kriza v zgodovini Japonske"-. Amerika, pravi, jo je spravila v to krizo in.ra-to se tudi vse priprave vrše ravno proti njej Olja k napeti situaciji je pri-lila nemška vlada, ko je zadnjo soboto izdala uradno izjavo, da je Amerika podvzela nekakšno vojno proti njej, češ, da je pričela streljati na nemške ladje. Izraža se zato možnost, da BODRI ANGLIJO K NASTOPU Anglija mora ne samo vzdržati, marveč tudi zmagati. London, Anglija. — Anglija mora prepričati Evropo, da je zmožna, ne samo preprečiti svoj poraz, marveč tudi Nemčijo dejansko premagati, in sicer na morju, na suhem in v zraku. Tako se je izrazil zadnjo nedeljo v nekem govoru S. Hoare, bivši angleški minister in sedaj poslanik na Špan- bo Nemčija pritismila na Japon- , ^ . . . , . . . f . skem. Omenjal je, da se evropsko, naj izpolni svojo dolžnost, h,'^.____J; _____ kateri se je obvezala s svoječas- nim paktom treh držav, Nemčije, Italije in Japonske, ter naj stopi v vojno proti Zed. državam. Omenjeni pakt določa, ako katero od teh držav napade kaka velesila, ki ni zapletena v evropsko ali pa kitajsko vojno, ji imate priskočiti na pomoč drugi dve zaveznici. Iz tega sledi, ako bo Nemčija vztrajala pri svoji trditvi, da je bila napadena od Amerike, da bo morala Japonska iti proti Ameriki v vojno. Vendar pa ni iz Berlina še nikakih poročil, da bi stavila nazijska vlada to zahtevo na Japonsko. Toda tudi v slučaju, da bo Nemčija molčala, ho ostala kriza na Japonskem naravnost eksplozivna. Povdarja se namreč, da dežela ne more mirno gledati ekonomske blokade, katero so ustvarile okrog nje Zed. države, ali pa druge dežele na njih pritisk. Kakor se pričakuje, se bo napetost z Ameriko v vsej obširnosti razpravljala na izrednem zasedanju japonskega parlamenta, ki se otvori 15. novembra. V svoji omenjeni izjavi, s katero je spravila Japonsko v nemalo vznemirjenje, je povdarja-la nemška vlada, da predsednik Roosevelt v svojem govoru zadnjega tedna ni govoril resnice. Prvič, pravi, že to ni resnično, da bi obstojala dva dokumenta, o katerih je predsednik govoril; eden od teh dokumentov, kot je omenil Roosevelt, vsebuje nazij-ski načrt za razdelitev južne Amerike, drugi pa načrt za odpravo vseh svetovnih religij, da jih nadomesti nazijska religija. Oba dokumenta sta potvorjena, pravi nemška vlada z dostav-kom, da sta tako neumna, da je odveč vsako nadaljnje razpravljanje o njih. O drugi Rooseveltovi trditvi, namreč, da so nemške ladje napadle ameriške, pa pravi nemška vlada, da je zadostno ugotovljeno, da so pri spopadih na Atlantiku bile ameriške ladje pCve, ki so izvriile napad. Tega, pravi nazijska vlada, ne trdijo samo nemški viri, marveč so ameriške mornariške oblasti same to potrdile. ski narodi vdajajo prepričanju, da je prišla vojna na mrt-.vo točko, in. da ne bo mogla zmagati niti Nemčija, niti Anglija. Da to mnenje ni na mestu, bo dokazala Anglija z dejansko zmago, ki jo bo dosegla s pomočjo Rusije in Amerike, je dejal. -o- CHICAGO BO SODELOVALA PRI "OBRAMBNEM TEDNU" Chicago, 111. — B. Hodes, podpredsednik chicaške komisije za narodno obrambo, povdarja, da bo tukajšnje mesto v polni meri sodelovalo pri proslavi "O-brambnega tedna", kateri se bo po proglasu predsednika Roose-velta obhajal od 11. do 16. novembra. — Obenem je župan Kelly apeliral zadnji petek na vse mestno prebivalstvo, naj skrbi za to, da stari papir ne bo prišel v nič, češ, da je varčeva- ŠE EN AMERIŠKI RUŠILEC POTOPLJEN Washington, D. C. — Amerika je prejela zadnji petek neprijetno vest, da ima njena vojna mornarica zaznamovati zopetno izgubo. Od nekega podmornika, brez dvoma nemškega, je bil namreč potopljen rušilec Reuben James, in sicer/lekje zapad-no od^Islandije. Kakor je isti dan objavil mornariški department, je bilo 44 mož posadke rešenih, dočim se za usodo drugih 77 še ne ve. Istočasno se je razo-delo, da je bil ta rušilec, podobno kakor tudi Kearny pred par tedni, ob času spopada na "kon-vojski" službi, namreč, da je spremljal ladje, ki so vozile tovor za Anglijo. Predsednik Roosevelt se je izrazil, da nima vlada namena, da bi zaradi te potopitve prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo, češ, da se je moglo že v naprej pričakovati, da se bodo take nesreče dogajale, ko so dobile ameriške ladje ukaz, da imajo streljati na ladje osišča, kjer jih zapazijo, in, da bodo torej tudi nemške ladje zavzele isto stališče napram ameriškim ladjam. — V senatu Položaj se ostri tudi pri Moskvi Nemci zasedli krimsko prestolico Simferopol. — Tudi Sevastopol ogrožen. — Moskvi preti nova nevarnost. — Rusi pošiljajo sibirske čete na bojišče. s je novica o potopitvi povzročila-f ~~ Lisb^ona' Portugalska. — jr novica p potopitvi povzročila Iz raznih dokumentov> ki pri. veliko razburjenje in so nekateri senatorji zahtevali, da se takoj prekliče nevtralnostni kon. za- PO KALJVETV — Vichy, Francija. — Božja pot v Lurdu ima te čase nenavadno visoko število obiskovalcev. Skoraj toliko jih je kakor v predvojni dobi in hotelom je nemogoče, da bi dali množicam potrebno postrežbo, zlasti glede hrane. — London, Anglija.— Iz katoliških vodilnih krogov so se I-ričeli oglašati protesti proti temu, ko angleška vlada ne dela razločka med katoliškimi in nekatoliškimi begunskimi otroci in jih spravlja v skupna zatočišča. S tem trpi katoliška vzgoja, pravijo. - \ nje z njim v prid obrambnemu programu, in ga naj tocej odda zbiralcem papirja. Istočasno bo tudi mesto samo podvzelo to skrb ter bo zaposlenih kakih 3000 relifarjev, da bodo pobirali papirne odpadke. TOVARNA PRIŠLA POD VOJAŠKO KONTROLO Bendix, N. J. — Tukajšnja tovarna Air Associates, ki izdeluje aeroplanske dele* posluje pod vojaško kontrolo. Na ukaz predsednika Roosevelta jo je namreč zadnji četrtek večer zasedlo vojaštvo, ko so ponovne stavke v njej ovirale produkcijo obrambnega materijala, za katerega je imela tovarna naročil za pet milijonov dolarjev. Vojaška uprava je takoj odpustila vse delavce ter jih nato sprejemala nazaj ne glede na to, ali so v uniji, ali ne. Tovarno je za-stražilo 2,100 vojakov ter postavilo na strategičnih točkah strojnice. Pričakuje se, da bo vojaška uprava vzela pod svojo c-skrbo tudi delavske plače. -o- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi reve zev v stari domovini. Pobirajte darove za nje! REKORDNO HITER DELAVEC PRI KORUZI Tonica, 111. — Neki Floyd Wise je pri državnem kontestu ličkanja koruze, ki se je vršilo na neki tukajšnji farmi zadnji petek, dosegel prvenstvo ne samo na tem kontestu, marveč je posekal vse dosedanje tozadevne rekorde. V teku 80 minut je namreč natrgal in nalupil malenkost manj kakor celih 51 buš-ljev koruze. Povrhu pa je delal še v skrajno neugodnih okoliščinah; dež je namreč tako raz-I mehčal tla, da je bila hoja po 'njih zelo težavna. Tekmovalcev narodnemu je bilo skupaj 16 in drugo mesto si je zasigural neki L. Klein z malo manj kot 48. bušlji. Ta dva sta tudi nato zastopala Illinois pri narodnem ličkarskem kontestu, ki se je vršil ta ponedeljek na isti farmi, v katerem so nastopili tekmovalci iz 11 držav. hajajo semkaj, je razvidno, da je cerkev v zasedenih evropskih državah postavljena pod popolno kontrolo nazijskih o-blasti. Med drugim smejo o-blasti tudi zapleniti vso lastnino, kar je dobi cerkev. OKTOBER, NAJBOLJ MOKER MESEC V ZGODOVINI Chicago, 111. — Chicaška vremenska postaja nima v celi zgo dovini svojega pbstoja zaznamovati tako mokrega meseca kakor London, Anglija. — Na ruskem polotoku Krimu, ki leži v Črnem morju, izvajajo Nemci pravo "blitzkrieg" ofenzivo. Ko so si zadnji teden izsilile pri mestu Perekop prehod preko ožine, ki veže polotok s celino, so se razlile njih čete tako hitro preko polotoka, da se zdaj bližajo že južnemu koncu, ter je tamkajšnje važno pristaniško mesto Sevastopol resno ogroženo. Koncem tedna so Nemci zasedli krimsko prestolico Simferopol. Na radio pa se je v ponedeljek slišalo iz Moskve, da je postal položaj ruske prestolice skrajno kritičen, češ, da so vrgli Nemci v boj na tamkajšnji fronti nove mase vojaštva, tankov in jfcopbav, Jz-tega se laft-ko sklepa, da se sovjetska vlada pripravlja na padec Moskve. Tudi drugače ne skuša, rusko poveljstvo olepšavati položaja in trdi, da jemlje svoje rezerve iz Sibirije, da jih pošilja na evropsko fronto. je bil letošnji oktober.- Imel je namreč 7.41 inčev dežja, kar je bilo za .05 inča več kakor v oktobru 1883, v dosedanjem rekordnem mesecu. Omenjena količina je bila dosežena do 6:30 v petek zvečer, a je potem do polnoči še naravnosit lilo. MOSKVO BRANIJO ZADNJE UTRDBE CIO ZAVRGLA VOJNO REZOLUCIJO Milwaukee, Wis. — Državna konvencija CIO organizacije je zadnji petek z večino glasov zavrgla resolucijo, v kateri se je predlagalo, naj bi bila državna organizacija "pripravljena, da podvzame popolne korake v sodelovanju z zaveznicami." Opozicija je povdarjala, da bi ta resolucija pomenila vojaško ekspe-dicijo v Evropo. -o- NAČRT ZA VIŠJE VOJAŠKE PLACE Washington, D. C. — Neki se-natski pododbor je zadnji petek prejel v obravnavo predlog za višje armadne izdatke. Člasom njega bi se imela mesečna plača prostaka podvojiti, namreč od sedanjih $21 na $42. o Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisja. Iz zasužnjene domovine V "svobodni" Hrvatski preganjajo vsakega, ki ne odobrava Paveličeve vlade. Po vsej Hrvatski vlada vsestransko pomanjkanje na hrani, obleki in obuvalu. — Govor hrvatskega bana Dr. šubašiča razveselil Hrvate. Slika kaže tri ruske obrambne črte pred prestolico JAoskvo. Od teh so Nemci dve že prodrli in zdaj stoje pred zadnjo. Ta je sicer od vseh najmočnejša, vendar pa, kakor govore zadnja poročila, postaja za mesto položaj skrajno kritičen. Koga preganjajo? Na to vprašanje je zelo lahko odgovoriti, — nam je dejal človek, in njegova soprova, j katerima se je posrečilo odnesti živo glavo. Preganjajo vsakogar, ki ni po njihovem okusu, kdor ne kriči "Živel Pave-lič"!, komur se hočejo maščevati in kdor se jim zdi nevaren. Najhujše, to je resnica, godi Srbom in Židom, vendar tudi s Hrvati ni ravno mnogo boljše. Kako ravnajo s Srbi in v Židi, tega ni mogoče popisati. Kar zadeva Hrvate, mislim da so imena dr. Mažuraniča, di. Reberski-ja, dr. Peroviča, dr. Price, Cara, Mariča'in mnogo sto drugih dovolj hrvatska; koliko jih je danes mrtvih med njimi, koliko jih čaka, da bodo ustreljeni, Jcoliko jih mučijo po " prisilnih taboriščih. Nikar ne vprašujte, koliko je ubitih in koliko jih je zaprth. Ni mogoče odgovoriti. Na tisoče jih je. Celo o znancih in o prijateljih ni mogoče povedati, kje so in kako se jim godi. Kajti, de koga med njimi zapro, o njem ni več glasu, in če kakšnega znanca dalj časa ne vidite, se tudi vprašati zanj ne upate. To je namreč večkrat nevarno. Razlike v ravnanju z odraslimi in otroci, ženami in starci ni nobene. Z vsemi ravnajo na isti divjaški način, o Draginja. Povprašam za ceno hrane in za prehrano nasploh. — Ne vprašujte, pravi gospa. Kaj bi vam govorila o cenah, saj še za denar ni mogoče ničesar kupiti. Vse, prav vse je na izkaznice. Kilogram rib je sto dinarjev, masti 60 dinarjev, če je kaj je, olja sploh ni, riža tudi ne, moke 10 dkg vsak:h 14 dni, kruh je trd, črn in neprebavljiv in zraven tega ga dobite samo po 20 dkg. na dan, meso samo enkrat na teden in to odmerjeno na grame. ToBaka ni bilo cel mesec. Pozneje pa ga je bilo dovolj in celo v Italiji se je prodajal jugoslovanski tobak in jugoslovanske cigarete, ki jih še danes prodajajo z istimi imeni kot prej. Predajali so čevlje z lesenimi podplati po 600-800 dinarjev par, ženski celo po 1000. Če preiščete ves Zagreb ne morete dobiti št. 42 ali 43 ženskih čevljev, pa če jih hočeto z zlatom plačati. Suk-na ni. Iz Italije in iz Nemčije so uvozili nekaj blaga iz tva-rine, ki jo na umeten načir. pridobe iz lesa^ Ce vas v taki obleki zaloti dež ali če jo o-perete, potem ste brez nje. Prav tako je tudi s platnom za perilo, ki razpada in pušča najrazličnejše barve, če ga o-perete. In vse to je mogoče kupiti samo z izkaznico. Dovolili so samo, da se sme en me sec v letu prodajati prosto u- metna svila, ker se zaradi slabe kakovosti kvari. Usoda dr. Ivana Šubašiča Ko so Kvaternik in njegovi zaprli dr. Mačeka, so se podali v dixji lov po vsej Hrvatski za hrvatskim banom dr. Ivanom Subašiem, ki so za njim izdali javno tiralico. Ko ga niso mogli najti so bili besni, a ko se zvedeli, da je pobegnil čez mejo, so pozaprli vse njegove sodelavce in načelnike posameznih oddelkov banske uprave. Ko so čez nekaj tednov slišali Hrvati banov glas na londonskom radiu, so bili silne veseli. Ljudi je \est prevzela in drugega dne se je po vsem Zagrebu pripovedovalo, kar je ban sporočil hrvatskemu narodu po radiu. L — Ir-.v jlfr- p - , —» ----- Iz raznih virov o Jugoslaviji Po poročilih tajnih kratko-valnih radijskih postaj iz Srbije so se ponesrečili poiskusi generala Nediča, da bi uničil odpor Srbov. Kazenska eks-pedicija je sicer napredovala v ozemlju, a najti četnikov ni mogla in po nekaterih manjših spopadih in streljanju v prazno je svoje delo pustila. General Nedič je napisal oster članek v "Novem Vreme-nu", v katerem je napadel srbske častnike zaradi "pomanjkanja discipline in neizvrševanja zapovedi", da bi namreč streljali v borbah na Srbe. Zadnje vesti iz Kruševa, rudarskega mesta šestdeset milj od Beograda proti jugovzhodu pravijo, da so tam Nemci ustrelili dvajset rudarjev, ki so sicer baje pregovorili Četnike, naj ne dvignejo rudnika v zrak, a so bili obsojeni zaradi bratovščine s čet-niki. London, 21. okt. (UP.) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu sporoča, da so črnogorski uporniki po zadnjih vesteh pobili okrog tisoč italijanskih vojakov v zadnjih tednih samo, pognali italijanske oblastnike in ubili sedem članov-lutk skupščine, ki so jo Italijani sklicali 18. julija. Predstavniki italijanskih oblasti so se umaknili na dalmatinsko obalo. Nemci in Italijani si prizadevajo, povzemamo iz istega poročila, da bi napravili razdor med Srbi in Hrvati; Italijani se za to skušajo posluževati celo duhovščne. -o- ' Kadar Pavel ič govori Pavelič se sploh ne kaže pred ljudstvem. Kadar pa se navzlic temu odloči govoriti javne, si da napraviti na Gornjem Gradu pri zbornici oder — tik ob zid. Okrog odra se poptfvijo vstaši in njegovi "preiskufiani" in "zaupni", da se mu ne bi približal kakšen (Dalje na 4. strani) ' 0 H* Strani AM&ROtANSKl ŠUMtMC Torek, November 4, 194i. Amerikanski Slovenec Prvi fti nmjstarefli slovenski leta 1891. m vb tin ncdflUi deljkos in dnrnrn po praznikih. Ixdaj* ki BDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in sprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Za eaio leto Za p5l leta Za iBrt leta Naroteiaa: „$5.00 . 2.50 . 1.50 Za odo leto . Za pot -2a četrt lato P»3ATneaiv» številka in Evropo: __$6.00 3.00 1.75 3c The first and the Oldest Slovene s Newspaper in America. Established 1891. lamed daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year *_____ For half a year - .,- ,.,,,. 1 j iščem še nizka cena in so pogoji za mala domovanja z malimi zemljišči Še ugodni. Tako bo ta vojna, ki jo je svetu usilil Hitler, še dolgo povzročala sitnosti iimeprijetnosti. ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 For three months___ Chicago, Canada and Europe: For one year - - -,,,,...... y/»nn For half a year _ 3.00 For three months____1.75 Single copy __________ 3c _ _ - aa hitro objavo iporajo Ud poslani na uredaiitvo vtoJ dan ip pol pred dnevom, ko iside list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. *— Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-""" aa vrata. Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Naš življenjski standard Ni dvoma, da bo sedanja vojna po v§em svetu znižala življenski standard. V Evropi ga je že znižalo splošno pomanjkanje. Vsako privatno bogastvo v razbiti Evropi jp že izginilo. Karkoli je kdo imel za svoja stara leta, so pobrale oblasti za vojne namene, ki požirajo težke žrtve noč in dan. Kako je z nami v Ameriki? Kako nas Amerikance že tipi je sedanja vojna? Amerika je najbogatejša dežela na vsem svetu. Statistika kaže, da se je v to deželo steklo zlato skoro vsega sveta. Osemdeset odstotkov vsega zlata na svetu je v ameriških blagajnah. V septembru je ta dežela lastovala $22,748,000,000.00 zlata, dočim je v obtoku papirnatega denarja le okrog $10,000,000,000.00, kar kaže visoko nadsolventnost. Američani smo se dosedaj radi postavljali z našim življenskim standardom. Je bil in je še na visoki stopnji, dasi lezemo z njim navzdol. Povprečni ameriški delavec, je s svojim življenskim standardom daleč višje od življen-»kega standarda mnogih srednjih slojev v Evropi. Vzemimo n. pr. evropski državni uradniki in to ne ravno najnižji, potem trgovci/ obrtniki in profesionalci, služijo sicer v njihovih valutah precej višje, kakor delavci, toda so še daleč od tega da bi si mogli nabaviti stvari, ki si jih v Ameriki more skoro povprečen delavec s srednjim zaslužkom. V Evropi je malo ljudi srednjega sloja, da bi si mogli omisliti avtomobil, navadnih delavcev pa nobeden. V Ameriki lastujemo, vsaj doslej smo, kolosalno avtomobilsko industrijo, ki je izdelovala doslej do« 25,000,000 avto mobilov vseh vrst letno. Več kakor pet milijonov ljudi si služi svoj kruh v avtomobilski industriji. Amerikanci lastujejo baje 68% vseh avtomobilov na svetu. Skoro vsak četrti Amerikanec ima avtomobil. Na Angleškem vsaki devetnajsti in v Rusiji vsaki 213. Zdaj, ko je avtomobilska industrija omejena za 50% vsled obrambnega programa in obenem je ustavljeno in omejeno kupovanje na obroke, bo prodaja avtomobilov padla. Namen je porabiti material za vojne namene, a tudi življenski standard bo s tem padel navzdol. Življenski standard v Ameriki pa bo odslej prizadet tudi vsled visokih davkov. Kako? Računajte. Dolar se ne da raztegniti preko svoje kupovalne moči. Nekatere vlade so to poskušale, zlasti v Evropi po zadnji vojni, pa so se vse znašle v popolnem propadu nevarnih inflacij. Primerjajmo: Delavec dela in zasluži dolar. Razdeliti ga mora tako le: 65c. za življenje; 5c. za davke; 30c. za prihranke in investicije. Nekako po tem merilu so živeli doslej Amerikanci. Zdaj zadnje čase se pa to spreminja, kar se življenske potrebščine dražijo. Zdaj gre okrog 70c. od dolarja za življenje; 20c. za davke; in le 10c. za prihranke. In če se bodo davki še dvignili, kar se gotovo bodo, ne bo možnosti za prihranke, ampak bo še vedno manj ostajalo za življenje in ljudje se bomo primorani odrekati marsikateri stvari, ki smo ji bili doslej navajeni, ali smo si jo zmogli privoščiti. To je eno. Drugo je. Po dosedanjem davčnem sistemu je v letu I&39 plačalo le 12 odstotkov Amerikancev dohodninski davek. Zdaj po novem sistemu bo plačal skoro vsak dohodninski davek. Obrambni program tako zahteva. Toda ljudje, ki so preje tiste dolarje, kar bo šlo zdaj za davke porabili za boljšo obleko, boljše obuvalo, nekateri za avtomobile in gasolin itd., se bodo premnogi morali vsemu temu odpovedati. Tak položaj se obeta našemu amerikanskemu 'življen-skemu standardu. Ameriško ljudstvo si bo moralo poiskati novih načinov in potov. Nižji standard življenja bo treba Sprejeti. Mnogi si bodo skušali pomagati na druge načine. Nekateri prav resno svetujejo,, da naj bi delavske družine zamišljale bolj domove z malimi^vrtovi ali zemljišči zunaj na deželi po^okolicah industrijskih krajev, kjer bi si skozi poletne sezone lahko sami pomagali s zelenjavo, perutnino in še z drugimi pridelki, aakar morajo zdaj plačevati visoke svote po mestih. Svetuje se pa to sedaj, ko je zem-j ..VESTI OD SV. LOVRENCA V CLE VELA NDU Cleveland, O. Fara sv. Lovrenca je znana po širni Ameriki že zaradi tega, ker imamo kanonika za župnika. Pa tudi zato, ker imamo novo in krasno cerkev. Tako se pohvalijo vsi, ki si jo o-g-ledajo. Veliki oltar je pa slikan v koledarju "Ave Maria". Omenjeni koledar je letos izredno lep in je prav, da si ga naroči vsaka slovenska hiša. Moj namen danes je ta, seznaniti rojake s spoštovano družino, kateri so pred kratkim slavili 35 letnico poroke. To sta Mr. in Mrs. Michael in Alojzija Vrček. — Dne 18-. rk-tobra so se številni prijatelji zbrali v cerkveni dvorani. G. Kanonik so pa omenjenima Dišali, naj zvečer ob 7:30 prav gotovo prideta na zanimiv sestanek. Ker se pa Mr. in Mrs. Vrček kaj rada udeležujeta društvenih sej, si mislita, gotovo bo nekaj izvanrednega. In ko še nekatere društvene odbornik? povprašata, bo li zares važna seja, jim ti pritrdijo in tako sta brez najmanjšega suma na kako drugo presenečenje prišla v dvorano. Ko pa zagledata zasedena omizja in vzklik: Za vajino 35 letnico, jima zjasni, kaj ta sestanek pomeni. — Mr. Vrček je zvest naročnik Amer. Slovenca, Novi Svet in Ave. Maria. Že nad 20 let je blagajnik društva Najsv. Imena. Kada? je tr£ba pomagati pri cerkvi, pri društvih ali pri Narodnem domu, sta Mr. in Mrs. Vrček vedno prva na mestu in zadnja odhajata. — Tako je prav, pravijo nekateri, jaz sem že dovolj storil. — Mr. in Mrs. Vrček pa ne rečeta, da sta že dosti storila. Pač pa pravita: Ako je kaj potreba, sva na razpolago. K vsem častitkam se pridružujem tudi jaz in vama časti-tam ter želim še nadaljni božji blagoslov na vsem valjnem delu! Gospod Bog se naj pa milostno ozira proti Vrčkovemu domu, da bi v zdravju, sreči m zadovoljstvu dočakala svojih Še nadaljnih 15 let, da v krogu svojih dobrih sinov in hčera, vnukov in vnukinj, praznovala tudi zlati jubilej! Dne 19. oktobra je pa praznovala podružnica št. 47 Slovenske ženske zveze desetletnico svojega obstanka, uniformirani krožek pa petletnico. Parado, katera je bila zares nad vse krasna, so vsi silno pohvalili. Koliko kjrožkov (Drill Team) je bilo navzočih, ne vem. Vem le to, da je bila velika vrsta krasnih uniformiranih deklet, katere so prav po vojaško izvežbane. Kateri krožek je bil najlepši, tudi ne vem. kajti eni so bili lepši od drugih. Slišal sem sodbo razsodnih mol, ki so se izrazili, da so vse krasne in da ne morejo izreči katere bi bile najlepše. Popoldne in zvečer se je pa vršil program v dvorani Narodnega doma, katerega je vodila agilna narodna delavka ga. Albina Novak, urednica "Zarje". Program je bil tako dobro izbran, da je vsem kaj najbolj ugajal. Pa, saj vemo, da kadar ima ga. Novak kaj v rokah, vselej dobro izpade. — Med ogledovanjem parade se^? si mislil: Čast ženam in dekletom Slo-\enske ženske zveze. Ve ste učiteljice slovenstva v Ameriki. Tista dekleta, ki danes tako ponosno stopate, se gotovo zavedate, da ste Slovenke. In kadar bodete dorastle, bodete ponosne, da ste Slovenke in boste svojim naslednikom pripovedovale, kako je bilo v mladosti. S tem bote še drugi generaciji vcepile ljubezen do slovenstva. Sedaj se je pa še nas moških oprijela želja, da bi še mi očetje poskrbeli za sinove, kakor matere skrbe za svoje hčere. Ustanovila se je tako-zvana Moška zveza. Bi li ne bilo dobro, da bi tudi pri Moški zvezi začeli z mladinskim oddelkom? Res, Moška zveza je še mlada. Upajmo, da bo tudi ona, postala tako močna, kot je SŽZ. Dobro, da bi voditelji Slovenske moške zveze c tem razmišljali. V nedeljo 9. novembra bo Drill Te$m od podružnice št. 15 S2Z blagoslovil svoje znake. Upamo, da bodo vsa tista dekleta nastopila zopet v svojih uniformah, kot so nastopila dne 19. oktobra in bo še veliko več gledalcev. Pa ne samo gledalcev, tudi tistih, kateri bodo kupili vstopnice naj bo zares veliko število. Dekleta in žene pripravljajo lep program, zato je prav, da smo vsi navzoči. Pa naj bo za danes dovolj. Bom že še kdaj dobil čas za pisanje, saj zima bo gotovo dolga. — Pozdrav vsem čita-teljem lista Amer. Slovenec in vsem rojakom širom Amerike. J. Resnik. staršev Mr. in Mrs. AntoA Les-kovar. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Patrika, kamor spada nevesta. — Par tednov potem se je poročil nevestin bratranec, ki j*e tudi sin spoštovane družine Mr. in Mrs. Charley Lousen. Nevesto si je pa izbral druge narodnosti. Poroka se je vršila v škofijski katedrali v Helena, Mont.— Dne 5. oktobra se je tudi poročila Miss Ana Gornik, hčerka tukaj znane in 'spoštovane družine Mr. in Mrs. Marko Gornik. Za ženina si je izbrala slovenskega mladeniča Franka, sina Mrs. Mary Mihelich. Poroka se je vršila v cerkvi Sv. Srca Jezusovega, kamor spadajo nevestini starši, ki so zvesti naročniki Amer. Slovenca. — Vsem mladim novoporo-čencem želim obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu! Tukaj v Butte, Mont., smo imeli čast sprejeti v svojo sredo spoštovane glavne uradnike K. S. K. Jednote in sicer glavnega predsednika Mr. Johna Germa iz Pueblo, Colo., glavnega tajnika Mr. Jo- -o- KAJ NOVEGA NA DALJNEM ZAPADU Walkerville, Mont. Letošnje leto je bilo tukaj zelo deževno in zgodnja jesen je mrzla in snežena. Sedaj pa ko to pišem (20. okt.) je že drugi teden prav lepo in toplo vreme. Vsi želimo, da bi tako ostalo vsaj tja do božiča in nam tako skrajšalo zimske (Saše. Veliko mladih Slovencev in Slovensk stopa v zakonski stan. Tako se je meseca septembra poročila hčerka tukaj spoštovane družine Mr. in Mrs. John Lousen. 2enin je pa tudi sin tukaj spoštovanih seph Zalarja iz, Jolieta, 111., katerim vsa čast, ki so se tudi tukaj pri nas v daljni Montani pomudili. — Tukaj je namreč društvo sv. Ane št. 208 KSKJ obhajalo 15 letnico svojega obstanka. Zato smo skupaj tudi slavili 25 letnico mladinskega oddelka KSKJ ter je društvo povabilo glavne urad nike na to slavnost in kateri so se tudi odzvali va'oilu. Dne 28. septembra se je vršila slovesna sv. Maša v cerkvi Svetega Odrešenika, katero je daroval č. g. Rev. Pirnat, za vse žive in mrtve članice tega društva. Po sv. maši smo se pa vsi skupaj dali fotografirati pred šolo in ljubo sonce je tisti dan ravno lepo Sijalo in zato so tudi slike kaj lepo izpadle. Katera -članica jo želi dobiti, jo lahko dobi pri naši predsednici Mrs. Mary Orazen. Potem smo se pa vsi podali v dvorano, kjer so nas čakale polno obložene mize, ki so se šibile pod raznimi dobrotami, katere smo pridno zalivali s sladkim kalifornijčanom. Ker eo bila na to slavnost povabljena vsa društva KSKJ iz vse države Montana, nas je bilo veliko skupaj. Vendar pa vsa čast ženam, ki so preskrbele, da je bilo vsega dovolj za vse. Ko smo se dobro podprli in si potešili glad, smo že težko čakali, da bodo naši glavni u-radniki začeli z govori. Najprej so govorili društveni predsedniki in tajniki. Za njimi je pa nastopil glavni tajnik Mr. Zalar, ki je razložil, da so žen ska društva velike vrednosti za našo KSKJ in tudi mladinski oddelki so pri Jednoti za napredek in korist. Po njegovem govoru je bil predstavljan glavni predsednik Mr. John Germ, katerega so navzoči pozdravili z glasnim ploskanjem. V svojem govoru je o-menil, da želi pozdraviti v imenu 40.000 članstva vse d^ legate in delegantinje prihodnje konvencije KSKJ., ki st bo bo vršila v Chicago, 111., prihodnje leto. Naj omenim, da je bil lar iz Jolieta že enkrat tukaj, medtem ko je bil Mr. Germ prvič tu, zato je bil pa tudi tako glasno pozdravljen, ker je nas silno razveselilo, imeti ga svoji sredi, ker smo že večkrat Čitali, kako vesele narave je Mr. John Germ. Zato smo pa potem tudi z napetostjo poslušali njegov govor. Joj, kakšno petje in kakšen glas ima ta naš glavni predsednik, zares pravi koloradski slavček. Srečni ste tam, ker ga imate v svojim sredi in imate tako večkrat priliko slišati njegovo krasno petje, kakor tudi vain lahko večkrat zaigra na svojo harmoniko. Zato pa hvala vam Mr. Germ.in vam Mr. Zalar ter vama kličemo, da bi prišla k nam tudi ko bomo slavili 25 letnico ali srebrni jubilej našega društva sv. Ane št. 208 vsi zdravi in srečni. Naj ob tej priliki tudi naznanim naročnikom Ameri-kanskega Slovenca, če še niste sami čitali, da se bo Amer. Slovenec podražil za $1.00 na letni naročnini. Stara cena mu je še do 20. novembra in do tedaj lehka naprej ponovite list, kateri imate plačan list za več mesecev naprej. Tudi lahko sami pošljete na ured ništvo, ali pa meni izročite, da jaz pošljem. S tem si prihranite en dolar. Vzrok podražitve vidite, oziroma čitate v listu. Zato vas prosim, da- to upoštevate. Saj vendar vsi radi čita-mo list Amer. Slovenec, saj je v njem največ novic. Posebno sedaj prinaša veliko novic iz naše žalostne stare domovine, kateri želimo, da ji ljubi Bog pomaga in jo reši pred nasil-niki. — Pozdrav vsem naročnikom. Mary Kotze. MOLITEV (Napisal za Amer. Slovenec — z vso slovensko dušo. — Milko Trampus.) Obračam se do Tebe mili Bog, ponižno na kolenih prosim: —Ohrani našo ljubo domovino, ohrani jo usmiljeni Gospod!— Saj ona danes kriva ni, da toliko trpi. In če dovoljeno je že, da kdo namesto nje trpeti sme, tedaj, Gospod, poglej na me! Slovenski rod srce je Tebi dal, slovenska duša Tebe hvali, v miru, v solzah, sreči in trpljenju za njo si isti sveti Bog slovenskih tal. Cuj jok! Nesreča tepe rod in žrtev je nezgod, Bog vojnih trum, odpusti ji, slovenska mati danes kriva ni da stoče, joče in trpi. Nesreča padla je na naša tla, eskrujena je sveta zemlja. Satanski Adolf Hitler tam kraljuje in Mussolinijev škorenj vse .tepta. Naš sladki jezik ne velja, podirajo cerkva! Za naših mater jok jim ni in gluhi so za grozni klic krvi, ki toži jih in jim grozi. n . Priteci o Gospod nam na pomoč in reši našo domovino! Saj čas je že, da zlata zarja sije. _ Kap ga je zadela Chicago, 111.--Dobro poznanega rojaka Mr. Franka Schiffrer-ja z 180« West 23rd Street je oni dan na delu zadela kap na polovico života. Možu se je stanje že nekoliko izboljšalo in je upati, da okreva, kar mu prijatelji tudi žele. Na operaciji Cleveland, O. — Rojak Mr. Anton Stražišar iz- Thames Ave. je bil odpeljan v Glen-ville bolnišnico, zaradi operacije. Operacijo j*1 srečno prestal. Prijatelji mu žele skorajšnjega okrevanjal Bazar pri sv. Juriju So. Chicago, 111. — Pretekli četrtek zvečer je bila v cerkveni dvorani prva seja za cerkveni bazar. Udeležba na seji je bila povoljna in se je ukrenilo nekatere najpotrebnejše reči za boljši uspeh bazarja. Nekateri so že prinesli svoja darila za bazar, od drugih se pričakuje, da jih še prinesejo na prihodnjo sejo. Farani so vabljeni, da pri bazarju krepko pomagajo. Nagla smrt rojakinje Cleveland, O. — Pretekli teden v sredo 29. oktobra je naglo preminula zadeta od srčne kapi Mrs. Gertrude Mrz-likar, rojena Bricelj, iz East 64th Street, v starosti 57 let. Doma je bila v vasi Lenart, fara Sostro pri Ljubljani in je prišla v Ameriko pred 35. leti. Tukaj zapušča soproga Johna, ki je doma z Vrhnike, pet hčera, dva sina, dve sestri, dva brata in več drugih sorodni kov. Pogreb je bil zadnji petek iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Še en grob Frotsburg, Md. — V Ritz-miller,_Md., je pred kratkim umrl rojak Frank Vodopivec, v starosti 62 let. Doma je bil iz Petelinov na Notranjskem in je bil že dolgo let v Ameriki. Zapušča ženo, dva sina in tri hčere. V bolnišnici Cleveland, O. — V Emergency bolnišnico je bil naglo-ma odpeljan Mr. Frank Stefa-nič, iz Chapman Ave. — Prijatelji mu žele hitrega okrevanja in skorajšnjega povrat-ka nazaj domov! glavni tajnik Mr. Joseph Za- in sončki žarki tepejo naj noč; naj sveti mir pokriva njo, sovražnik naj bo proč! Naj Križ ljubezni veže vse in večna svoboda ohrani se! To srčna želja naša je, — — Ko sedamo k aajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako akorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke! ČAROVNIKOVA ZVIJAČA (321) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs -jji- IS CLEVER.' HE SAID 7D HIS Cfi; HE WILL SUSPECT ME; HE WIU. WISH TO EXCHANGE DRINKS. " V svojem zasebnem brlogu je Kra-ga pripravil dve dišeči pijači. V eno je primešal smrtonosnega .strppa. Ta je bila za Tarzana, "Tarzan je razumen," je rekel svojemu vajencu. "On bo pričakoval od mene, da bi zamenjala pijačo."' "Kaj boš napravil?" "Najprej bo»n jaz držal v 'roki za^rupljeno pijačo." Tako je odvrne Kraga: "ko si jo izmenjamo, Jjavi svojo jo bo imel Tarzan!" AND SO KRAGA WENT OUT TO THE APE-MAM to enact his cowardly plot/ Kraga stopil ven, da uve-zavratno zaroto. r TanL WnMmW 1 lAlt iorea, noveraoer AMERIKAMSSU SLOVENEC Stran 3 J. M. Trunk. TEDENSKI KOLEDAR ». Nedelj« — pobink 10. Fondeljek — Andrej Avel 11. Tort* — Sv. Martin 12. Srada — Martin, papež 13. Četrtek — Stanislav Kostka 14. Pftek — Jozafat 16. Sobota — Albert Vel. DRUGA NEbELJA V NOVEMBRU "Kdor bere, naj ume (Marko, 13> 14)". Po knjigah govori Bog k tvoji duši. Tiskana beseda je postala bolj važna in odločil na v naSIh časih od goverjene besede. Miljoni čitajo eno knjigo, k pripovedi jih pride le peščica. Gre za dobre knji* ge. Resnice, ki so v dobrih knjigah, so nam razodete po sv. pismu, ail po ustnem izročilu, v knjigah namreč, ki vsebujejo verske resnice. Vse eno ti mora biti, ali govori Bog neposredno s teboj, ali po spisih ljudi, če so spisi le resnični. Ali smeš morda tirjati, da naj t! Bog pošlje nebeške duhove, ki naj te poučijo, kakor je res storil tuintam pri očakih in PRIPRAVLJAJO 8E ZA NEDBLJO kvenega dovoljenja se ničesar ne sme dati v širšo javnost, ako vsebuje razprave verske in nravne vsebine. Tako si pri ta-* kih od cerkve potrjenih in odobrenih spisih na varnem. Da pa čuješ glas božji in g a razumeš, ne smeš gledati na pisavo, niti ne gledati na obliko, iskati lepih misli, biti ti mora pri tem le na tem, da spoznaš resnico božjo. Duhovna korist mora biti edini zaklad, za katerega gre, ki ga iščeš in želiš najti. Ako ga resno iščeš z vso iskrenostjo, ga boš prav gotovo našel. Neobhodno potrebna pa je pri tem pomoč Svetega duha. Pokliči toraj najprej na pomoč tega duha resnice, da te raga. Pa je dejal gospodu Bogu: MOJ narod so tile ljudie, ali bi ne smel jaz nekaj ukreniti, da bi vsaj majčkeno pripomogel k prebujenju in pogumnemu vstajenju'? Da bi jim vsaj merico olja prilil, jim nalil nekoliko veselja in jih opogumil k zavesti, da tudi v drugih pogledih še ni vse -r-zgubljeno . . . In gospod Bog je prikimal in Baraga je pogledal doli na nas, prav od blizu nas je pogledal in mi kar trdno upamo, da ne bo tako brž pogledal spet pfoč in nafti —obrnil hrbet . . . Tako je moje premišljevanje. Kakšno je pa tvoje, ti Baragova sestra, ti Baragov brat? prerokih? Bog poučuje človeka razsvetli. Beri raje manj, ko po človeku. Zato se 7e tudi Sin preveč. Ako ob določenem ča-božji učlovečil. To je navadna'su malo bereš in bereš mirno pot njegove svete previdnosti, in pazljivo, ti bo to bolj kori- Da imaš pa zagotovilo čiste resnice božje, v ta namen je postavil katoliško cerkev, ki nabožne spise svojih otrok nadzoruje, presoj«. "Brez cer- stilo, kakor če čitaš mnogo, pa ne razumeš. Ako čitaš zdaj to, zdaj ono, ti bo tako čitanje bolj škodovalo, kakor koristilo. BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambrošič OF M. Slika kaže, kako se vojaki iz taborišča v Wadesboro, N. C., "Stilnajo" v soboto popoldne, da se bodo v nedeljo, ko imajo prosto, lahko postavili. Mali dečki, ki čistijo čevlje, imajo ob takih dnevih dober zaslužek. Kako se vam zdi — ali še poznate to stvar, ki tukaj pred vami stoji in vas skuša izzvati, da bi jo — brali? Baragov Svetilnik? Ali je to nekaj novega? Ali ni prav za prav nekaj zelo starega? Ali ne bo ta ali oni od vas celo dejal, da je — pogreta rihta . . . ? Res, precej veliko število let je že minilo od takrat, ko je Baragov Svetilnik zasvetil na nekem takemle mestu, in prav tako je že veliko let minilo od takrat, ko je žalostno — ugasnil .. . Dobro, da ni umrl. Umret! pa sploh ni mogel, ker ni bil nikoli 4iv. Ce bi bil živ in bi pozneje umrl, bi ga pač ne mogli poglicati nazaj k življenju. Umrl torej ni, samo ugasnil je, ker ni bil drugega kot pač-svetilnik. Lampa, če hočete. Po domače so ga nekateri hudomušneži že takrat tako imenovali. Dobro, naj bo pa lampa. Se veseli bodimo, da je bil samo lampa. Ce lampa u-gasne, jo lahko spet prižgete, samo male olja ji je treba na-liti. In tAko smo Baragov Svetilnik spet prižgali. Kje smo dobili olja, da je sploh hotel goreti? Kar naravnost naj bo povedano, da mu je novega olja prililo letošnje zbotovanje Baragove Zveze, ki se je vršilo pri sv. Lovrencu v Clevelandu v torek dne 14. oktobra. To zborovanj« je bilo zelo živahno in imamo veliko nado, da jc bilo tudi uspešno. Zboro-valei so vrtali in vrtali in so privvtali tako globoko, da je priteklo olja nič koliko. Vsak si ga je nabral po mili volji in ga porabil enako po mili volji. Nekateri so si z njim mazali svoje srce, drugi jeziffe, tretji korajžo, četrti so mazali blagajno. Tudi kak fleton kompliment je padel tu pa Še več. Celo kakšna ponižna Mea culpa se je upala na pozo-rišče in ni preveč škripala pred poslušalci, zakaj tudi ona je bila deležna tega novega olja. No in tako si ni mogel kaj nekdanji, pozneje ugasli urednik, nekdanjega, pozneje molče^ga Baragovegri Svetilnika, hočeš nočeš je tudi on nastavil posodico in si nabral olja. Kaj bi ž njim, ni predolgo ugibal. Jezik, pravijo, ima itak včasih kar preveč nanizan, blagajna je bila preveč skrita, da bi jo dosegel, koraj-ža, eh, pustimo to in ne tratimo papirja. Z eno besedo, šel je in je nalil olja v Baragov Svetilnik, pritisnil mečko in zdaj — strmite in zijajte: gori, gori.,In bo gorelo . . . dokler bo pač gorelo. Pa kaj je bilo tako znamenitega letos na zborovanju Baragove Zveze? Saj že sam ne vem, toliko lepega je bilo. Bom začel kar pri stvari, ki se bo temu ali enemu zdela od zadnjega konca prijeta. Pa naj se zdi, če se če. Imenitno je že to — in prav to je posebno imenitno — da smo že zares brali v naših li-fctih najmanj dvoje poročil o zborovanju letošnje Baragove Zveze. Obe poročila sta bili prav po mojih prejšnjih razlagah z oljem tega leta namazani. Prvo je prišlo od Baragovega proawt*«*« ^ pardon, prišlo je od vrlega Mr. Grdine v Clevelandu. Komaj so se bili razšli, hočem reči, komaj SMO se bili razšli- Baragovi zborovalci, je* že razglašal naš Anton o uspehih tega zborovanja. Napovedoval je lepe in upapolne reči. Bog vas uslisi; ŠTIRJE DNEVI In to je res veselo. "Poklic ni" pisavci se izpišejo, se na veličajo, se utrudijo, ne utegnejo, se izčrpajo — in vse za stane. Vse utihne in nihče ne vpraša, zakaj je zmanjkalo olja. Bralci si mislijo — če sploh na to pomislijo — saj smo se res ravno naveličali tega in takega branja. Prav, da ni nič. več. Skoraj ne more biti drugače, če spet in spet eden in isti človek piše in nabija eno in isto stvar. Vidite, takole je. Ce Be pa oglasijo vsakovrstni pisavci in promotorji iz navdutenja, iz notranjega nagiba, iz lastnega srca — potem je stvar drugačna. Ljudstvo be#e od kraja in od konca in začne spoznavati, da zadeva^ ni le sitnost tega ali onega, Ki samo zaradi tega tišči irf poriva, ker je pač tako "tiščinast", ampak je last nas vseh. In to je, kar velja in šteje. Grdini, Meljači in drugi možje—seveda tudi žene —prilivajte in porivajte še naprej ! Tudi temule ljubemu Svetilniku prilivajte, da ga ne (Dalje) _ Ali bo mene kdo odnesel? Ne, ne, kar leži in umri! A, Jcako je življenje lepo . . . Tistega dne, (ko se je bila pripetila nezgoda s psičkom), sem bil srečen. Ves v zanosu sem šel po cesti, a sem tudi lahko tak bil1 Ah, spomini, ne mučite me, pustite me v miru! Sreča, ki je ni več, trpljenje, ki je zdaj, da bi vsaj ostalo samo trpljenje, da me ne bi mučili spomini, ki me nehote silijo, da primerjam! Ah, hrepenenje, hrepenenje! Hujše si ko vse rane! — Toda, vročina pritiska, sonce pripeka. Odprem oči in vidim iste grme, isto nebo, le da pri dnevni luči. Tudi moj sosed je tu. Zares — Turek je. Kako neznansko velik! Spoznam ga: to je on . . . 4 Pred menoj leži Človek, ki sem ga jaz umoril. Zakaj sem ga umoril? Tu leži mrtev,, krvav. Zakaj ga je usoda sem prignala? Kdo je ta človek? Mogoče ima tudi on — kakor jaz — staro mater? Mogoče sedi pred vrati svoje TO INJONO KEARNY ODDAL PRVI STREL Washington, D. C. — Mornariški tajnik Knox je v sredo zvečer izdal uradno izjavo, v kateri je objavil, da je ameriški rušilec Kearny, ki je bil pred dvema tednoma v spopadu z nekim, nemškim podmor-nikom resno poškodovan, sam šel v spopad ter je tudi oddal ^^ kočice ^ ge ozira t]-prvi strel. Kakor prim Knox,! da!jneihu severu, ali ne, bo pri- je bil ta rušilec med drugimi bojnimi ladjami, ki so spremljale trgovske ladje, ko je prejel klic od neke druge ladje, da je napadena od pod-mornikov. Kearny je odplul tja, ter vrgel proti podmorni-kom bombe. V odgovor so bili proti njemu oddani trije torpedi, od katerih ga je eden zadel. Mr. Grdina, in Baraga naj vas bo gpet Rar kmalu ^akšna s]a. uslisi, da bo res vse tako! ^ jegenskaj spomladna> Potem se je oglasil drug promo . : ., pardon, drug Baragov častilec, Mr. Meljač, tudi v Clevelandu doma. Nič manj se temu dopisniku ni poznalo, kako se je nalezel dišečega olja na zborovanju. Tako mu tečejo besede, da se skoraj opisati ne da. Z eno besedo — beseda mu teče kakor po — clju. MIKLAVŽ SE PRIBLIŽUJE nim oljem primerno namazan. NEMCEM SE UTEGNE OMEJITI TOBAK Berlin, Nemčija. — Tudi to-Ijak, ki je zadnje razkošje, katerega so si Nemci lahko doslej brez omejitve privoščili, utegne priti v kratkem pod enako kontrolo ter se razdeljevati na karte kakor razne življenjske potrebščine. V raz- šel njen ljubljeni sin, njen delavec in hranitelj? A jaz? Tudi jaz . . . Jaz bi celo zamenjal z njim. Kako je srečen, ko nič ne sliši, ne občuti ne bolečih ran, ne ubijajočega hrepenenja ne žeje. Bajonet mu je šel prav skozi srce . . . Saj je na uniformi velika, črna luknja; krog nje je ista kri. To sem storil — jaz. Nisem hotel. Ko sem šel v vojno, nisem imel namena, da bi komu kaj hudega prizadejal. Te misli ni bilo v meni, da bom moral ubijati ljudi. Le to sem imel v mislih, kako bom svoje prsi nastavljal kroglam. In sem šel in jih nastavil. No — in kaj je bilo? O, kak tepec, tepec sem bil! Ta nesrečni Felah (oblečen je V egiptovsko uniformo) — je še manj |Kdo ve, kaj ta beseda pomeni? Ah, ko bi vsaj kdo prišel! Moj Bog, v tej obilni Čutari je brez dvoma kaj vode! A kako naj pridem do njega? Koliko me bo to stalo! Vseeno je —, prispel bom do njega. Plazim se. Noge mi binglja-jo, oslabljene roke morejo komaj nositi otrplo telo. Do trupla je kake štiri metre, a zame jih je na tisoče . . . Moram se splaziti tjakaj. V grlu mi žge in peče ko ogenj. Seveda, brez vode bi prej umrl . . . Vendar, mogoče . . . In plazim se. Noge mi ostajajo na zemlji in vsak gibijaj mi povzroča neznanske bolečine. Kričim, kričim in stokam, a vendar se plazim naprej. Slednjič — tu je on. Tu je čutara . . . -voda je v njej, toliko vode! Zdi se mi, da je več ko pol čutare. O, vode bom imel za dolgo . . . svoje smrti je bom imel dovolj! Ti človek, moja žrtev, si me rešil . . . Naslonim se na komolce in začnem odvezovati čutaro, a mahoma izgubim ravnotežje in padem z obrazom na prsi moje žrtve. Hud mrliški duh vstaja že iz trupla. nih večjih mestih, izvzemši Berlina, se je prvi poizkus že (kriv ko jaz. Preden so jih — ko podvzel, vendar pa se doslej' slanike v sod — stlačili v ladjo Izdelovalci otroških igrač so na delu s polno paro, * stvarmi, o katerih sanja otroška data. da bodo za božično tam 8 tem na novo nridnhlio dotK> a,eo*Ul tr* 8 stvarmi, o Karenn sanja utrusira awa. Gornja stika kaft pnaoDlje ^ ^ boA> p„gle v ^ev » Miklavža: ftforaj urtjnjemifi poti- . cjst promet, spodaj p« deklica vodi parado belih medvedov. poletna ali celo zimska sapica upihnila. Se nič nisem povedal, kaj je bilo letos tako znamenitega na zborovanju Baragove Zveze. Saj bi rad že kaj povedal, pa mi kar naprej silijo druge reči pod pero, da se kar ne morem zamisliti v vsebino zborovanja. i Sili mi na primer na misel, da je vendar tudi v takihle pustih in presneto žalostnih časih kaj veselega na svetu. Upam, da povsod, ne samo pri nas. In še to premišljujem, kako da je ravno letos bilo toliko olja na Baragovem zborovanju, kot že dolgo ne. Pa ?e mi usiljuje odgovor, da bi dejal: Zato, ker se nikoli ni bilo tako silno potrebno, da dobijo naša srca nekoliko takega olja. Saj je nevarnost, da se izgubimo v samih- žalostih in potlačenostih, da zamahnemo z roko in rečemo: Oh, pojdite no, saj je vse skupaj nič! Kadar bomo kaj takega rekli, takrat — adijo in good bye! Takrat bo po nas! Mislim, da je to nevarnost videl sam naš Baraga z nebeških višav. Videl je, da smo že skoraj pozabili ne le nanj, ampak tudi same sebe! Kakor da bi ne hoteli biti več narod, slovenski narod, tako nekako smo rinili v svet tjavendan. . Predramili smo se vsaj nekoliko v raznih kotičkih narodnega spanja in smrčanja, pa je bila naša prva skrb, ko smo se prebudili: Ali bomo pa mogli tudi vstati ? ? ? Zbudi se še marsikdo, vstati je težko! Oh, vstati, vstati! se mudi in je treba zgodaj/vstati! O, kako zelo se nam mudi . . . In to nevarnost je videl Ba- pazi le v toliko meri, da kadilec ne dobi cigaret v dveh trgovinah na en in isti dan. NEMČIJA DOVOLILA NOVE RADIO POSTAJE » Berlin, Nemčija. — Propagandno ministerstvo je dovo lilo Nemcem, da lahko poslušajo programe z radio postaj nekaterih zasedenih drža v ah, ki so bili doslej prepovedani. Vendar pa morajo biti ti programi odobreni od na-zijskih oblasti. Programov iz prijateljskih" dežel, kakor iz Italije, Rumunije, Španske in Finske, pa Nemcem še vedno ni dovoljeno poslušati. DEFENSE BOND QUIZ in jih pripeljali v Carigrad, ni bil še nikoli nič slišal ne o Rusiji ne o Bolgariji. Zapovedali so mu, da naj gre in je šel. Ce bi ne bil šel, bi ga bili s palicami pretepli ali bi mu bil kak paša pognal kroglo iz samokresa v glavo. Prehodil je dolgi marš iz Stambula do Ruščuka. Mi smo jih napadli in on se je branil. Ko je pa videl, da se ne bojimo teh strašnih ljudi in njegove puške in prodiramo dalje in dalje, tedaj ga je obšla groza. In ko se je hotel vrniti, je planil nanj majhen človeček, ki bi ga bil mogel on z enim samim sunkom svoje črne pesti ubiti, in mu porinil bajonet v srce. Cesa je bil torej on kriv? In česa sem bil kriv jaz, dasi sem ga umoril? Kaj sem zakrivil? Zakaj me muči žeja? Žeja! Pil sem. Voda je bila topla, a nepokvarjena. In toliko je je, da me bo še dolgo preživljala. No — in potem? Ce bom živel še pet, šest dni, zakaj pa? Naši so odšli. Bolgari so se razkropili. Poti ni nobene v bližini. Vseeno — umreti bom moral. Le to je, da sem* si namesto tridnevne agonije pripravil šestdnevno. Ali bi ne bilo bolj^, da storim konec? Zraven mojega soseda je puška, izvrstno angleško delo. Treba mi je le iztegniti roko — potem kratek hip in vse bo končano. Patrone ležijo zraven na kupčku. Ni bil utegnil, da bi bil vse izstrelil. Ali naj se torej pokončam — ali pa r.aj čakam? Na kaj? Na odrešitev? Na smrt? Da bi čakal, • w da pridejo Turki in mi potegnejo kožo z mojih ranjenih nog? Potem bi bilo pa že bolje, da oi se sam . . . Ne, glaVe ne smem izgubiti; boril se bom do konca,, dokler bom imel še kaj moči. Ce me bodo našli, bom že rešen. Saj je tudi mogoče, da kosti niso prizadete, pozdravili me bodo. Domovino bom videl, svojo mater, Mašo . . . O Bog, ne daj, da bi vse zvedeli! Naj si mislita, da sem bil takoj mrtev. Kako bosta mogli to prenesti, če bosta zvedeli, da sem se mučil dva, tri, štiri dni? (Dalje prih.) ' Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roce I Q. What can I do to help my son who has just entered military service? A. Your boy must be clothed, fed, and supplied with the latest equipment. This requires money. Buy a Defense Saving Bond and help the Government to equip your son. Q. What is labor's attitude toward the Treasury's Defense Savings Program? A. Strongly cooperative. The A. F. of L., t"he C. I. O., the Railroad Brotherhoods, and numerous other labor groups all over the country have endorsed the Program. NOTE: To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association ; . or write to the Treasurer of the United States, Washington, D. C. Also Stamps now are on sale at most retail stores. U ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico Amerikanskega Slovenca" I! je s s tališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela y svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo_______________________%JV/v Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdaha za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^TCp danjo Zlato knjigo, obe za samo_______i Naročila sprejema: Knjigarna Arnerikanski Slovenec 1848 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AMERIKAW3KI aUIVEWgi Torek, November 4, 1941. Paul Keller t i 1 * V 44 Hubert" ROMAN IZ GOZDOV , (Konec) Včasih zavijeva tudi v kakšno kmetsko gostilnico in se udeleživa širokega razgovora, vesela in z dobrim tekom; ne delava tega zato, da bi kmete izpraševala ali se celo norčevala iz njih, ampak samo zato, da sva človeka. Kmetje so vedno v majhni zadregi, če prisedeva, in enemu je radi njegovega prevelikega viteštva nekoč celo ugasnila pipa, nakar mu je ponudila E ika prižgano vžigalico. Tedaj je rekel kmet: "Vi ste pa prava ženska!" Ta iK)h^ !a me je zelo razveselila. Boltežai ja vidiva redkokdaj. Oženil se je bil s svojo Malčko in je najbrž čisto zadovoljen z njo; toda ne verjamem, da porabi preveč časa za izkazovanje ljubezni; dela in urejuje svoje novo gospodarstvo. V kratkem pride njegov brat. Potem prevzameva posestvo. Trdno sva sklenila, da se vživiva v posestvo in občino, in sva si obljubila, da posestvo zopet prodava, če bova videla, da midva hisva tista "gospoda", ki naj bi bila posestvu in vasi v blagoslov. Ne bova dovolj brezvestna, da bi ostala na takem mestu, če opaziva, da mu nisva kos. Boltežar prisega na vse kriplje, da je Erik& najsijajnejša graščakinja v vsej provinci ji. Kar se mene tiče, je rekel zamišljeno, mora šele počakati, da vidi, kako se bo stvar razvijala. Veliko upanja, pravi, da nima! Človek se prav lahko imenuje Hubert, pa vendar prav nič ne sodi v gozd. To se pravi, v gozd bi že sodil, kar se je izkazalo; toda za graščaka, je menil, mi nedostaja genija in naravnega nagona, zato naj se kar zanesem na svojo ženo, na njegovega brata in nanj, če hočem, da mi bo še zaupal. Od tega časa dalje študiram knjige o poljedelstvu. Boltežar je bil to izvohal in se je izrazil zelo nevarno.. "Kajti," je rekel, "če se je človek takih reci napasel, hoče potem seveda poskusiti, če pa poskusi, mu spodrsne." "Toda, hudimana, Boltežar, kaj pa naj vendar boni na dvojem posestvu?" Popraskal še je za ušesom. "Prav nič! To se seveda pravi: prva oseba, lastnik. Mislite si le, gospod Hubert,-v državi dobrega kralja! Kaj dela? Pred vsem je tiho. Pravi si: strokovnjaki v moji državi se razumejo na ta posel bolje, nego jaz; zato jim bom prepustil in se ne bom mešal vmes. Glejte, gospod Hubert, tako dela dober kralj. Domišljav kralj hoče storiti vse sam in voz gre iz ko-iesnie." i "Vi torej mislite — naj nič ne pomenim na posestvu?" "Nič nikakor ne! Kdo bo tako pretiral! No, kako že pravijo vedno po časopisih: osebnost!" i # Ko bi ne bil ravno Boltežar, ki mi je dajal take naivete, bi seveda zameril. Temu Človeku pa, kadar govori tako, pošteno iz srca, ni mogoče zameriti. Stari G rear je umrl. Nobenega drevesa ni mogel več posekati v gozdu, hotel pa je biti od jutra do večera pri delu. Odkopa- Rojak se je čudil kjiko je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na: val je zablatene jarke, in tako čistil žile svojemu ljubemu gozdu. Veselja do dela mu ni bilo mogoče udu-siti. Postal je njegova žrtev. Hudo se je prehladil na blatnem močvirju, dobil pljučnico — in konec je bilo z njim! Prej nekoč sem premišljeval, kakšen bo ležal Grčar v krsti. Tako je bilo: s sršasto glavo, s čemernim obrazom. Toda njegove roke! Tako izprevnijene v svoji obliki, tako razrezane od življenja, ki je bilo polno težkega dela, sedaj pa mirno sklenjene na prsih. Ob njegovi krsti sem mislil: "Ljubi Bog, ne vem, kako je v tvojem raju; toda če je tam le kaj^podobnega gozdu, daj, da bo stari Grčar prebival v njem!" Ob tihih in dolgih zimskih večerih Erika in jaz večkrat sanjariva o bližnji pomladi. Tedaj se prične novo življenje. Brez te cvetoče, mlade žene bi jaz zim-• 7 , ske samote ne prebolel. Tako pa sem bil vedno zadovoljen, tudi če sem sedel pri svojih knjigah. Dovolj mi je bilo, da sem vedel, Erika je tukaj, in kar nič več nisem bil sam Nekoč pa je rekla: "Veliko željo imam. Prodaj to hišo, ali pa jo daj v najem!" "Zakaj? Zgrajena je prav po mojem okusu; veliko bolj udobna in prijetna je, kakor pa tam tista takozvana graščina." "Pa daj v najem stanovanjske prostore v gradu!" "Zakaj? Zaradi malenkostnega zaslužka?" "Ne, zaradi najemnika." "In kdo naj bi to bil?" "Sploh kdo iz mesta, ki je razumnega duha, najbolje eden tvojih prejšnjih prijateljev." "Ah — zato, da bi imel jaz družbo? Ti želiš, da ne osamim. Ali nočeš biti vedno moja družabnica?" "Ne! Vedno ne! Ti moraš večkrat biti v drugi družbi, večkrat potovati tudi sam. Zato, da boš vedno zopet mislil, kje je tvoj dom." "Da!" sem rekel in ji stisnil roko. Hubert! Če slišiš ime, pomisliš na lov. Lovec ne bom — čas mojega lova je minil, kakor je bil minil za radoživega akvi-tanskega princa, ko je bil zagledal, kako se je med jelenovim rogovjem svetil bel križ velike resnobe. Toda kot Hubert hočem živeti vedno v £ozdu, sredi njegovega tisočerega življenja, pod njegovim prekrasnim, zelenim šotorom. Po letu dni vem, da gozd ni preprosta, tiha hiša iz listov, kakor se večini ljudi zdi; gozd ima svoje bridkosti in svoj mir, svoje krike in svojo pesem. Kar v lastnem srcu zveni, vzbudi v gozdu odmev. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. MMMmmi AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois IZ ZASUŽNJENE DOMOVINE (Nadaljevanje s 1. strani) "nezaželjen". Pri takih pri-ložnostih vstaši lovije otroke po mestu in jim dajejo po deset dinarjev, da pridejo poslušat "poglavnika" in na ves glas kričat "2ivel Pavelič!", kar tudi snemajo na gramofon-radiu. V svojih govorih je, zlasti v prvih, strašno napadal blagokojnega Kralja Aleksandra I., potem bana dr. Subaru ča in podpredsednika dr. Krnjeviča, dočim se sam ni mogel odločiti, da bi napadal dr. Mačeka. To odgovornost je vzel nase Mile Budak. V svojih govorih Pavelič zlasti naglasa, da je on ustvaril "neodvisno" in da morajo samo njegovo voljo ubogat in samo njegovo besede poslušat. Posebej poudarja svoje zaupanje v "Izkušene" vstaše, t. j. v tiste, ki so bili v izgnanstvu in odkrito govori, da njim največ veruje. -o Pomagači generala N«diča Angora, 20. oktobra. — \z vesti, ki prihajajo iz Srbije v Turčijo povzemamo, da so Nemci postavili generalu Ne-diču še štiri pomagače: Duša- na Letico za "finance", Veli-borja Joniča za prosveto, Mah-ianoviča za pravosedje in Dju-ra Dokiča za promet. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOJLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycle« (Top of the Dial) J. M. Trunk i DR.JAHN J. SMETANA; OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ilBI "NA INDIJO" i i f i 2 f M i i i i I m 11; > i 11111! h j I i 111 lil t I t 1111 " " • I 1111 i I i ! linn I i 11! M I liflli i § i i M lili I s i I i i t ill h- 111 § 11111 = iti I I 5 ! i i i ? i i 1111 i i i i I i i i I i i \ 1 11111 f 1 i i * » t t i | ! Is 11 i 111 . , i i irt< i i! j I i! i i ! m 11 11 m i i i ? ! ? 1 i Milil! I f f I I I i i f f f i 111 i 11 il mlin je ime krasnemu zgodovinskemu romanu, ki ga je spisal ruski pisatelj G. P. Dani-levski. Ta zgodovinski roman, je prav za prav kos zgodovine ruskega naroda in njegovega carja Petra Velikega. Posebno oni, ki se za slovanstvo zanimajo, naj ta roman pazljivo čitajo. Nam se zdi, da je v teh dneh, ko slovanska Rusija bije najkrvavejši boj za svoj obstanek, ta roman, kakor nalašč na mestu. Spoznajte rusko ljudstvo in njegove voditelje. Rusija bo stopila pred vas v drugačne jši luči, kakor pa mislite o njej sedaj. Opozorite na ta zanimivi roman tudi . svoje prijatelje in so&ftg; da se tudi oni naroče na list in da bodo čitali ta roman od kraja. Začne v par dneh v "Amerikan-skem Slovencu". m s MICHAEL TRMO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji ia popravljali ometa in sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Ksdar imate ca oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vpraiajte nas sa cena. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cena sa delo. Pleskarska dela vriimo točno in za iste jamčimo. Tudi pri "Proletarcu" ne morejo predalov polniti vedno le z. vojnimi poročili. To preseda in" treba ift izprememb, kakor je zahteral izprememb tisti kardinal, kf.ieri je prišel ^>od cesarico Marijo Terezijo vt Dunaj, in je prijel tja radi izprememb pri Francu Lota-rinškemu, pa je France zavohal radi izprememb, in kardinalu dan za dan postavljal na mjzo le isto prato, in je kardinal zahteval nekaj izpremem-be na mizi in pri prati. Meh za smeh. Izprememb je coraj treba, da bi se nekaj izpremenilo vsaj v predalih časopisa, dasi se nič ne izpremeni. Malo so pri "Proletarcu" iz-premenili robo in jo izpreme-nili na—molitev. N.ise prijatelji molitve, to se razume, le hudi so na molitev, kar se zopet razume, in hudo so hudi ker neki riolijc, da bi zmagal Hitler, drugi pa celc molijo, da bi zm.ifcž.1 šment Stalin, in škofje in nadškofje so, ki tako molijo, škofje same katoliške cerkve in še proi esije prirejajo, tu za, tam proti, in resen in iskren in razsoden človek pri taki molitveni in procesi-jarski zmešnjavi ne ve.' ali je mandelc ali bajbca. Jaz sem le gorski fajmošter v Leadvillu, nisem noben Škof ali kaj sličnega. ampak molitev je fajmoštrovska zadeva in procesija tudi, in ker s?m olafidral v prostem času že vse gore, sem se ustavil malo, ko so bili pri "Proletarcu" hudi in se jezili r.a škofovske in \ nadškofovske molitve, saj spravile take molitve še samega gospoda Boga v nebesih lahko v zadrego, naj mi Bog odpusti, ko sem le fajmošter, ker bi skorod* sam Bog ne vedel, alj naj poskuša na desno, ali na levo uh«.», in kaj takega je vendar zadrega. Malo sem pojasnil, da kamor pač sega moja fajmoštrovska slaba in gorska pamet, kako je z molitvijo škofov in kako je z molitvijo sploh. Molitev sem rekel in trdil, je prazen kikenkoken} ako ni ,0-gebnega Boga, če je pa Bog, je prav vsaka molitev~ob-jektivno dobra, dasi je morda subjektivno slaba ruba, ker stari Azteki so molili tam v Mehiki k nekemu Azipucliju, ali Kuzipuzliju, ki je bil slab, ker nared bog. Dalje sem zapisal, da lahko kdo čez molitev zabavlja kakor kak jesihar, ako sedi pri obloženi mizi ali obloženih mizah, kar je še več. To mojo fajmoštovsko robo so čitali tudi pri "Proletarcu", in jim ni zameriti, saj vojna poročila morajo tudi pri čitanju presedati. Pa so zgrbančili čela. Prvič, tako so rekli in zapisali, njim prav nič ni, ali ne dajo nobenega ficka za kako sred-j rjeveško in fajmoštrosko filozofijo, ker njim je šnupe, če je kak Bog, ali ga ni, in njim gre le za tisto godlo pri celo nadškofijskih molitvah, ki je že več ko neumna, ako bi imela godla kaj pameti, ali imeli kaj pameti in soli v glavah, taki nadškofje. Godla je godla, so zapisali, in celo nadškofijska godla je, in amen in pika.. S tem so poteftali, so menili, škofijsko godlo- in gorskega f^jmoštra z njegovo kmetavzarsko filozofijo vred. (Konec prihodnjič) -o- — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar! m 8 knjig za polovično ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polo-vičnQ ceno. Te knjigo so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTER JE V BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni ioli.............................................. "CELJE", zanimiv opia mesta Celja in njega okolice..............40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spi- sal pok. škof Jeglič___________________________________________________30c aOB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)______50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)_________________ 50c "TARZANOV POYRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga)_ 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje_______________SOc "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)________________25c Prodajna vrednost__________^_$3.20 2daj dobite te knjige, dokler flf ' zaloga ne poide ga -SAMO.J ^^pwP Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois Slft Društvo sv. Jožefa itev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 41. leto pri K S. K. JednotL Društven- seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani. ' Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. JednotL Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov(ic). Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor: John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., N