XL \ 2 8 -08- 2007 Spoštovane občanke in občani\ druga številka našega časopisa izhaja vsako leto pred praznikom državnosti. Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. Zato ta dan praznujemo kot največji praznik nas, Slovencev. V tem času smo doživeli veliko dobrega in nekaj tudi slabega. A takšno je življenje, vzponi in padci si sledijo, prav tako veselje in žalost. Svet okoli nas je poln izzivov, a tudi nevarnosti in tako je bilo že od nekdaj. Nekateri med nami se težje prebijajo skozi življenje. So v gmotni stiski, ali pa se jih je lotila bolezen. Pomagajmo jim, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi sami potrebni pomoči. Nič ne traja večno - ne sreča in ne trpljenje. Vendar bo naše življenje dobilo nov smisel, če bomo pomagali drugim in s tem prispevali širši skupnosti in človeštvu. Če česa nočemo, zagotovo nočemo sebične Slovenije in Slovencev. Slovenci smo velikokrat znali biti najboljši in velika modrost bo potrebna, da bomo znali še naprej biti hkrati dobri, uspešni, ugledni in po malem tudi uporniški, z razlogom seveda. Pa preidimo na domače teme, na delovanje in načrte naše občine. V prejšnjem časopisu sem kar natančno opisala, s čim se bomo v tem letu ukvarjali na investicijskem področju. Kot veste, bo tudi to leto v veliki meri posvečeno modernizaciji cestne infrastrukture. Na tem področju nam verjetno nikoli ne bo zmanjkalo dela in tako v tem letu gradbeni odbori na odsekih, ki so predvideni za obnovo, že pridno pripravljajo tampone in zbirajo sredstva. Z aktivnostjo naših občanov pri tem smo lahko resnično zadovoljni. Če ne bi na tem področju naši občani vlagali toliko truda in dela, bi bila obnova cestne infrastrukture mnogo počasnejša. Občina je v tem času izvedla vse popise in razpis za izbiro izvajalca, tako planiramo, če ne bo kakšnih zapletov pri razpisu, da bomo z asfalterskimi deli pričeli v mesecu juliju. Tudi dela na drugih področjih so v teku, trenutno je izšel tudi razpis za regionalne razvojne vzpodbude in ravno v teh dneh se župani in županji Spodnjega in Zgornjega Podravja, kar 43 nas je, dogovarjamo o razdelitvi sredstev, kar pa, verjemite, ni enostavno, saj želimo za svojo občino vsi kar najbolj ugodno rešitev. Pri državnih investicijah so se stvari nekoliko zavlekle, ker še niso izdelali vse potrebne dokumentacije; tako bi se naj v kratkem le pričela obnova mostu v Sp. Sveči, daleč je tudi projekt izgradnje pločnika v Lešju, medtem ko izgradnja krožišča na Ptujski Gori že zamuja. Z odgovornimi na direkciji za ceste smo v stalnem stiku in upamo, da bodo projekti realizirani, čeprav z rahlo zamudo. Glede na razpisane teme na regionalnih razvojnih vzpodbudah in naših prijavah projektov že pripravljamo tudi rebalans proračuna, s katerim bomo uskladili projekte in razvojne programe do leta 2009, saj je razpis teh projektov trileten, še večja težava pa je, da so področja, na katerih je mogoče kandidirati, omejena. Na ta razpis tako ni mogoče prijaviti vsega, kar bi želeli. Prav tako je minimalna vrednost projekta omejena na 600.000 EUR, delež sofinanciranja občine pa je 35%, kar pomeni 15% sofinanciranje in DDV, ki ga krije občinski proračun. Kljub temu gre za precejšna sredstva, ki jih bomo, upam, čim bolj uspešno izkoristili in tako pospešili razvoj naše občine. Kot smo vas obvestili, pričenjamo z aktivnostmi na področju spremembe prostorskih aktov občine. Pozvali smo vas, da podate pobude za spremembe vaših zemljišč v zazidalna področja, hkrati pa tudi izvzem iz teh področij, kar je zaradi obdavčitve prav tako zelo pomembno. Kar najbolj se bomo potrudili, da bodo vaše pobude v čim večji meri upoštevane, hkrati pa upamo, da nam bo pri tem prisluhnila tudi država, ki k temu daje potrebno soglasje in ima tako glavno besedo. Zavedamo se, da bo največ težav ravno na področjih, kjer so predlogi za razpršeno gradnjo, ki je zakonodaja ne odobrava. Upamo, da nam bo pri pogajanjih v pomoč predvsem na teh področjih izgrajena infrastruktura, ki smo jo v letih obstoja naše občine pospešeno gradili. Sicer pa je pred nami poletni čas, ki je namenjen dopustom in oddihu. Upam, da si boste na zasluženem oddihu spočili in si nabrali novih moči. Naj bo vaš vsaj en dan, ko boste lahko pozabili na vsakodnevne skrbi in delo. Ob tej priložnosti vas želim povabiti na naše številne prireditve, ki jih organizirajo društva v občini in ki se vrstijo iz tedna v teden. Posebej povabljeni tudi na prireditev ob dnevu državnosti, ki bo tudi letos na Ptujski Gori v organizaciji PGD Ptujska gora. V tem času smo, kot verjetno veste, pozvali vsa občinska društva, da predlagajo morda nov datum praznovanja občinskega praznika, ki bi obeležil kakšen pomemben dan ali dogodek v naši občini. Dobili smo kar nekaj odgovorov, društva pa so si bila, razen ene izjeme, enotna, tako da praznovanje ostaja v času, kot je sedaj. O tem bo občinski svet še razpravljal, vendar letos praznovanje zagotovo ostaja v ustaljenem terminu; tako se bodo prireditve pričele konec meseca avgusta, datum osrednje prireditve pa bo občinski svet določil na svoji naslednji seji. Ob koncu uvodnika vam želim le še prijetno poletje in sproščeno življenje z obilico zdravega optimizma in zadovoljstva. Vaša županja, dr. Darinka Fakin MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32a, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21, GLAVNA UREDNICA: Zlatka Lampret UREDNIŠKI ODBOR: Vilma Angel, Lea Ki tak, Marjan Kokot, Nataša Letonja, LEKTOR: Zlatka Lampret, PRIPRAVA ZA TISK: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 040 355 047, TISK: Grafis Rače, NAKLADA: 1500 izvodov, Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN dobi vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje plačuje 8,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Kar se Janezek nauči... V minulih dneh so se za učence in dijaki zaprla šolska vrata. No, vsaj za tiste, ki so opravili vse šolske obveznosti, kajti nekateri bodo tudi v poletnih dneh razmišljali o učenju in popravnih ali zaključnih izpitih oz. maturi. Za učence zadnjih razredov osnovne šole je bilo to leto pomembno. Razmišljali so o tem, kaj bi radi postali, izpolnjevali so prijavne obrazce za vpis na želeno šolo, trepetali za prosta mesta, se jezili ob omejitvah vpisa, na informativnem dnevu so si ogledali šolske prostore, v katerih bodo sedeli in gulili srednješolske klopi, in seveda upali, da bo njihov doseženi učni uspeh zadostoval kriterijem srednjih šol! Pravzaprav tem mladim glavam nisem bila nič nevoščljiva. Verjemite, da ni enostavno, odločiti se za poklic, ki te bo navduševal, izpolnjeval in spremljal vsa tvoja »delovna« leta. Kako se sploh odločiti? Ali izbrati poklic, ki te zanima, čeprav dobro veš, da boš težko dobil službo? Ali se odločiti za poklic, ki te ne privlači, vendar pa ti zagotavlja materialno varnost? Odločitev je vse prej kot lahka. Ker sama izhajam iz prosvetnih voda, vem, kako je zastavljeno srednje šolstvo v Sloveniji. Približujemo se evropski številki, ki v gimnazijske programe potegne skoraj 60 % učencev, ki zaključujejo osnovno šolo. Vsi pa dobro vemo, da se za to — vse prej kot lahko srednjo šolo - odločijo odličnjaki in tisti s prav dobrim uspehom, če so moji podatki točni, potem tudi nekateri z dobrim uspehom. In zdaj si privoščimo pogled v preteklost. Ko sem sredi 90. let prejšnjega stoletja zaključevala osmi razred OŠ Majšperk, sva v l.a takratne srednje družboslovne in jezikovne šole v Ptuju (bila je predhodnica in naslednica ptujske gimnazije) pristali 2 sošolki, pa še 2 v paralelki. Ali drugače povedano - pred več kot 20 leti je bilo v generaciji 10 % odličnjakov, danes je ta odstotek krepko višji. Primerjava podatkov pred leti in zdaj poraja vprašanje - smo včasih res tako malo znali, da je bila ocena odlično(5) prej izjema kot pravilo? So bili kriteriji v preteklosti višji, kot so danes? Ali so zdaj mladostniki bolj dojemljivi, bolj domiselni, jih več zanima, so zmožni bolje razmišljati in si tudi več zapomniti? Odgovorov na ta vprašanja nimam, vem pa, da smo vsi, ki smo obiskovali ptujsko srednjo družboslovno oz. jezikoslovno šolo, to šolo tudi dokončali, nekateri odšli študirat, drugi pa v službo. Pravzaprav je bil takrat odstotek nezaposlenosti »gimnazijskih maturantov« skoraj ničen. No, danes je zadeva, vsaj kar se tiče podatkov zavodov za zaposlovanje po celotni Sloveniji, katastrofalen. Največ brezposelnih je prav gimnazijskih maturantov. Pa se vrnimo k našim podatkom. Če se v gimnazijske programe vpiše 60 % učencev, si morajo oz. želijo preostale šole razdeliti preostalih 40 % učencev. V borbo za dijake se podajajo predvsem tehniške šole, ki želijo izobraževati tehnike, ki bodo takoj zaposljivi ali pa bodo nadaljevali šolanje na strokovnih šolah ali tehniških univerzah (tehniški kader!), in pa seveda poklicne šole, ki dijakom po treh letih izobraževanja zagotavljajo takojšnjo zaposlitev. Še en paradoks. Najmanj učencev osnovnih šol se odloči za izobraževanje v poklicnih šolah, čeprav bi imeli v času šolanja zagotovljeno »učno nagrado«, po opravljenem zaključnem izpitu pa takojšnjo možnost zaposlitve. Spet bom v zgodbo vpletla podatke zavodov za zaposlovanje. V preteklem letu so bili na ptujskem področju najbolj iskani strojniški poklici, da o kleparjih-krovcih, avtoličarjih itd. sploh ne govorim. V našem šolskem sistemu očitno prihaja do anomalij: na eni strani proizvajamo neza-posljive gimnazijce, na drugi strani nam kronično primanjkuje delavcev določenih profilov. Pa naj povem tudi to, (v upanju, da to ni tolažba), da se s tem negativnim šolskim fenomenom ne srečujemo le v Sloveniji, pač pa je to težava, s katero se srečuje praktično vsa Evropa. Verjetno ste že kar nekajkrat slišali izraz »vseživljenjsko učenje«, ki ne pomeni nič drugega, kot spodbujanje nenehnega dodatnega izobraževanja, tudi v starosti. Zanimivo je, da so predvsem tisti starejši izredno naklonjeni izobraževanju in predavanjem, mladini pa šola vedno manj diši. Če bi poznali odstotek vseh tistih dijakov, ki z izobraževanjem (zaradi takšnih in drugačnih razlogov) prenehajo sredi šolskega leta, bi bili zgroženi. Ti mladostniki ostanejo brez izobrazbe, brez službe (ker ne želijo delati ali pa jih brez izobrazbe noče nihče zaposliti), praktično so na cesti oz. ostanejo na grbi staršev. Pa zaokrožimo našo »učno« zgodbo še z eno realnostjo, ki vedno bolj prizadeva tiste starejše, ki se jim upokojitev zaradi višanja starostne meje vsako leto bolj oddaljuje. Govorim seveda o vedno višjem številu starostnikov, ki si pokoj prislužijo že v krepki starosti, medtem ko se število mladih, ki se nočejo zaposliti in so breme staršev ali družbe, strmo zvišuje. Če je še pred leti veljalo, da zaposleni »financirajo« upokojence, se, na našo žalost, zdaj dogaja, da starostniki, večina že na robu svojih moči, »financirajo« nezaposleno mladino, ki noče delati. Čarobne palice, s katero bi v trenutku rešili vse te težave, zagotovo ni. Mogoče bi lahko k temu pripomogli mi, starši, vzgojitelji oz. celotna družba. Kako? Delu bi bilo potrebno povrniti čast! Roko na srce — mnogokrat je slišati, kako starši, hote ali nehote, svojim potomcem med vrsticami pripovedujejo o tem, kako manjvredno je fizično delo, da so danes od dela umazane roke ničvredne, da družba dandanes ceni le direktorje, managerje, itd. »Pojdi študirat, da ne boš tako delal/a, kot sem moral/a jaz!« So vam te besede kaj znane? Zgodba o zapletenosti šolskega sistema v Sloveniji in o težavah pri zaposlovanju je dolga in se bo vlekla še kar nekaj časa. Bojim se, da bo v tem vmesnem času na zavodu za zaposlovanje pristalo še ogromno mladih, ki so praktično brez poklica, ki se bodo čez leta odločili za prekvalifikacijo, ki bodo še dolgo razmišljali o tem, kje so ga polomili, naša država pa bo še naprej »uvažala« tujo delovno silo. In čisto ob koncu — oguljeno, vendar resnično. Pregovor KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZEK ZNA kljub obrabljenosti še vedno drži. Lepe poletne in dopustniške dni vam želim! Zlatka Lampret Odgovorna urednica Majšperčana IZ OBČINSKIH PROSTOROV O delovanju Občinskega sveta Občine Majšperk Občinski svet se je 22. marca sestal na 6. redni seji. Občinski svet je najprej potrdil zapisnik 5. redne seje občinskega sveta. Nato je obravnaval Statut Občine Majšperk v 1. obravnavi. Potrdil je cene odvajanja in čiščenja odplak v Občini Majšperk ter določil plačila za vodovod Stoperce. Po skrajšanem postopku je sprejel Odlok o spremembah Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Majšperk. V 1. obravnavi je sprejel Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest« v Občini Majšperk. Nato je potrdil Letna programa športa in kulture v Občini Majšperk za leto 2007. Sprejel je sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoči družini na domu, sklep o določitvi prioritete izgradnje cestne infrastrukture in sklep o dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja. Potrdil je posamezna programa prodaje stvarnega premoženja za pare.št. 264/15 k.o. Skrblje in 29/1 k.o. Lešje. Na koncu je občinski svet obravnaval in podal soglasja k delovni uspešnosti ravnatelja OS Majšperk, direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, ravnatelja Glasbene šole Ptuj in ravnateljice OS dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Občinski svet se je 17. maja sestal na 7. redni seji. Najprej so svetnice in svetniki potrdili zapisnik prejšnje seje občinskega sveta. Nato je potekala razprava o Informacijah o trendih varnostnih pojavov na območju Občine Majšperk za preteklo leto. Nato je v 2. obravnavi sprejel Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije na področju opravljanja gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje občinskih cest« v Občini Majšperk, v 1. obravnavi pa je sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno — izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk. Sprejel je sklep o dopolnitvi letnega programa prodaje stvarnega premoženja za leto 2007 in posamezne programe prodaje za parc.št. 257/35 k.o. Skrblje, parc.št. 878/4k.o. Sestrže in za parc.št. 171/2 k.o. Ptujska Gora. Nato je podal soglasje k delovni uspešnosti direktorice in soglasje k izplačilu povečane delovne uspešnosti zaposlenih zavoda Lekarne Ptuj. Potrdil je dopolnitev oziroma spremembo sklepa o potrditvi cen odvajanja in čiščenja odplak v Občini Majšperk. Vso gradivo občinskega sveta je dostopno na spletni strani: wivw.lex--locctlis. inf o Tatjana Varžič Na podlagi 8. člena odloka o priznanjih v Občini Majšperk (Uradni list RS, št. 56/97 in 65/01) Komisija za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj: plakete Občine Majšperk in priznanj Občine Majšperk za leto 2007 I. Občina Majšperk razpisuje za leto 2007 zbiranje predlogov za podelitev praviloma ene plakete Občine Majšperk in treh priznanj Občine Majšperk. II. Občinska priznanja se podeljujejo posameznikom, društvom in organizacijam za dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti. III. Predlagatelj za dobitnike občinskih priznanj so lahko posamezniki, organizacije in društva. IV. Predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in društvu v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev za podelitev priznanja. V. Predlog za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Majšperk najpozneje do 31.7. 2007 do 12. ure na naslov: Občina Majšperk, Majšperk 32 a, 2322 Majšperk. VI. Priznanja bodo podeljena ob 11. občinskem prazniku Občine Majšperk v Majšperku. Marjan PLANINC Predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Občine Majšperk Občina Majšperk razpisuje JAVNI NATEČAJ za izbor NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE MAJŠPERK v letu 2007 1. Na natečaju lahko sodelujejo avtorji spominkov, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo našo občino, jih je možno izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. 2. Vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska komisija. 3. Poslani vzorci spominkov bodo ocenjeni po naslednjih merilih: - umetniško - etnološka vrednost, - komercialna vrednost, - predstavljanje kraja. 4. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade: - prva nagrada: 250 EUR - druga nagrada: 200 EUR - tretja nagrada: 150 EUR 5. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, posebnih pogojev za sodelovanje ni. 6. Vzorce spominkov bo sprejemala Občina Majšperk, Majšperk 32a, 2322 Majšperk do vključno 14.8.2007 do 13. ure. V priloženi kuverti morajo biti naslednji podatki o avtorju in izdelku: - ime in priimek, naslov in telefonska številka avtorja, - kratek opis spominka, - 1 originalen izvod spominka, - izjava, da je izdelek prvič predstavljen, - izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini , - izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka. 7. Vsi, ki se želite prijaviti na natečaj, lahko na sedežu Občine dvignete tudi prijavnico, na kateri izpolnite vse zgoraj navedene podatke. 8. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna skupaj z razstavo najboljše ocenjenih spominkov v okviru praznovanja občinskega praznika. 9. Vsi prejeti spominki bodo posebej razstavljeni. Dr. Darinka FAKIN, županja Občine Majšperk DOGODKI V OBČINI Delovno V mesecu marcu so se vrstili sestanki, zbori. Mesec marec je tisti rok, do katerega moramo našim »višjim« poslati vsa poročila, bilance, finančne plane. Tudi naše društvo invalidov je imelo svojo skupščino 27. marca. Predsednik društva Jože Rober je na skupščini povedal, da je bilo leto 2006 za Dl Majšperk in Kidričevo precej pestro in aktivno, tako na področju delovanja društva in izvajanja posebnih socialnih programov, ki so delno financirana iz sredstev FIHO/ZDIS, kot tudi na področju lastnih programov društva. Lahko rečemo, da se je v minulem letu vsak mesec nekaj dogajalo - na področju izletov. Mogoče je včasih prišlo do spremembe načrta ali pa je bil kakšen načrt drugače izpeljan, saj se je potrebno prilagajati trenutni situaciji ali možnosti. Število udeležencev na izletih je bilo zadovoljivo. Naše društvo je pomagalo tudi pri nakupu invalidskega vozička, pridobili pa smo tudi izredna sredstva ZDIS-a. Med letom smo sodelovali na področju izobraževalne dejavnosti na raznih seminarjih, prav tako pa smo imeli več posvetovanj na sejah KO O odborov društev invalidov podravske regije, kamor spada naše društvo. Članom društva so omogočeni termini rehabilitacije v Termah Čatež, v Simonovem zalivu v Izoli, Domu zdravja v Radencih in v Termah Ptuj. Ker je zanimanje za rehabilitacijo izjemno veliko, smo se, da bi zmanjšali čakalno dobo, odločili 10 dni rehabilitacije razpoloviti in tako ustreči večjemu številu prosilcev. Vse člane našega društva smo preko poverjenikov obveščali o programih in aktivnostih v tekočem mesecu, ob tem pa se je predsednik še posebej zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri uspešnem delu društva, saj se le tako premagujejo ovire in olajšajo bolečine, ki pestijo invalide. Mira Trifunac .^4pyi ISk' # H m ifi ^ v I 7®« m m J? ' -fm, ■ % A Čistilna akcija v Narapljah V soboto, 21. aprila 2007, je Turistično društvo Naraplje tik pred dnevom zemlje organiziralo čistilno akcijo. Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali pred šolo v Narapljah in do 14. ure očistili dobršen del brežin Jesenice in okolico cestišča od Stogovcev do sosednje žetalske občine. Iz potoka smo potegnili za cel kontejner smeti, med katerimi je bilo največ polivinila. Odločili smo se, da bomo s čiščenjem (po vsej verjetnosti) nadaljevali jeseni, zagotovo pa drugo leto spomladi. Po našem mnenju se podobne čistilne akcije v naših krajih dogajajo zelo redko, zato bi se bilo smiselno zgledovati po zagnanosti sosednje občine. Na isti dan kot mi so imeli v Žetalah čistilno akcijo po celotni občini in menimo, da bi bila takšna poteza več kot primerna tudi v naši. Zakotni kraji, ki so očem skriti, so, na žalost, polni nesnage. Pravzaprav je dandanes težko najti kakšno grapo, v kateri ne bi ležal kak hladilnik ali kaj podobnega, kar tja ne spada. Zato pozivamo Občino Majšperk in vse občane ter občanke, da storimo kaj v tej smeri. Naj bo čista in neokrnjena narava zares ponos naše občine in ne le napis na tabli, zraven katere, kljub prepovedi, na žalost še vedno ležijo smeti! Radi bi opozorili tudi na to, da nekateri občani kljub možnosti nimajo kant za smeti in s tem ne spoštujejo občinskega odloka! Hvala vsem, ki ste se akcije udeležili, obenem pa vabljeni tudi vsi ostali na naslednjo čistilno akcijo. TD Naraplje Gasilci na Bregu ohranjamo tradicijo kresovanja v naši občini Že deseto leto zapored smo breški gasilci pripravili kresovanje in se tako spomnili na praznovanje praznika dela in obletnico vstopa Slovenije v EU. Kljub muhastemu aprilskemu vremenu, temperature so bile zelo nizke, je na predvečer 1. maja pred številno publiko zagorel kres. Tako smo tudi letos nadaljevali lepo, staro navado ter tradicijo naših prednikov. Priprave so potekale že dober mesec pred praznovanjem. Pripravili smo kres, okrasili prvomajsko drevo in postorili vse potrebno za postavljanje mlaja. Veliko vaščanov je pripeljalo na kurišče odpadno vejevje, v kresu pa je bil tudi del lesenega ogrodja stare osnovne šole. Skupaj s sovaščani smo se zbrali ob štirih popoldne, poprijeli za »žvaple« in s krepkim HOOORUK začeli postavljati mlaj. Ker smo se zbali, da bo mlaj prehitro postavljen, smo vmes počivali in se okrepčali z malico in dobro domačo kapljico. Ponosni smo bili, ko je slovenska zastava zavih-rala na vzravnani in trdno postavljeni smreki. Ob mraku so se sodelujoči v bakladi zbrali pred OŠ Majšperk. Prižgali so bakle in v organiziranem sprevodu odšli na Breg. Ko so prišli h kresu, so jih breški gasilci razporedili okrog kresa in ga nato skupaj prižgali. Suh les so počasi začeli zajemati plameni, nekaj časa smo lahko stali še precej blizu kresa, potem pa se je začelo... Les je popolnoma zagorel in kaj kmalu je postalo zelo vroče. Hitro smo se morali umakniti na varno razdaljo. Glede na velikost kresov v prejšnjih letih, je bil letošnji kres po obsegu zagotovo največji doslej. Tudi hladno vreme ni pokvarilo dobrega vzdušja in našega druženja pozno v noč. Že zdaj pa vas povabimo na kresovanje v naslednjem letu. Za PGD Majšperk — Breg Darko Zupanc Franc Brglez - dobitnik pomembnega Franc BRGLEZ je bil rojen 1944 v Stogovcih. Gasilstvo ga je zanimalo že kot pionirja, zato se je včlanil v domače društvo Ptujska Gora. Prva aktivnost v gasilskih vrstah pa se je začela z zaposlitvijo v TVI Majšperk in z vstopom v industrijsko gasilsko društvo v tej organizaciji, kjer je s presledki 20 let opravljal funkcijo podpoveljnika in poveljnika. Njegova velika skrb je bilo izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Poleg lastnega gasilskega izobraževanja z opravljenimi specialnostmi je ves čas s predavanji skrbel za prenašanje strokovnih znanj na mlajše generacije, kar dela še danes. Z ustanovitvijo Gasilske zveze Majšperk je prevzel poveljniško mesto, ki ga je opravljal več let. Danes je aktiven član veteranske ekipe v njegovem društvu Majšperk-Breg ter mladim prenaša bogate izkušnje. Gasilska zveza Slovenije podelila kipec Kot priznaj e in zahvalo za opravlje- gasilca, no delo na področju gasilstva mu je Zmagovalec je... Gasilska zveza Slovenije je razpisala Pokalno gasilsko tekmovanje članov in članic za prehodni pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2007 v dveh gasilskih tekmovalnih disciplinah: vaja z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami. Tekmovanje se izvaja po pravilih gasilske službe v skladu z opisom tekmovalnih disciplin in po Navodilih za izvedbo pokalnega gasil- skega tekmovanja. V letu 2007 bo izvedeno 6 pokalnih tekmovanj. Za končno uvrstitev se bodo upoštevali rezultati 5 pokalnih tekmovanj. Po tehtnem razmisleku se na to tekmovanje^ prijavi ekipa članic PGD Majšperk. Že na samih pripravah se je začelo. Tekmovanje v Žetalah 3. mesto, potem začetek pokalnega tekmovanja. Dolga pot v Kamence, prvi uspeh - 3. mesto. Drugo tekmovanje v Hajdošah, organizatorji tekmovanja večkratni olimpijski zmagovalci. Kdo si ne želi zmagati pri njih, na njihovem domačem terenu, osvojiti »njihov« velik prehodni pokal? To so lahko le sanje nekaterih ekip. Uspeh za zgodovino. Zmagovalec je ekipa članic PGD Majšperk, ki je zmogla najhitreje, najbolj kvalitetno, najbolje... v kategorij članic osvojiti prvo mesto pri prvaku, »njihov veliki pokal« odroma v Haloze, v Majšperk, to je nekaj, kar v slovenskem merilu zares šteje! Potem se začne nekaj dogajati. Požene se kri po žilah! Zmeša misli! Adrenalin je na vrhuncu. Želja po uspehu, ki je bila potlačena globoko v nas samih, se je uresničila 2. junija 2007. Ekipa članic PGD Majšperk je v skupni razvrstitvi trenutno na prvem mestu, naslednji tekmovanji sta bili na sporedu 16. 6. 2007 v Strekljevcu-Semič-Bela krajina ter 23.6.2007 v Slovenski Bistrici in s tem je prvi del tekmovanja zaključen. Vabimo vas, da vzpodbujate naša dekleta na teh tekmovanjih. Dragan Murko Ustvarjalno, koristno in prijetno Članice Ustvarjalne klepetalnice DPD Svoboda Majšperk so v soboto, 21.4.2007, vabile v telovadnico OŠ Majšperk na otvoritev zanimive razstave Od mizice do mize in na slovesnost ob podpisu listine o pobratenju domače sekcije - Ustvarjalne klepetalnice - in pa Klepetalnico ročnih del iz Galicije. Do ideje o medsebojnem sodelovanju je prišlo v lanskem letu, ko so se članice Ustvarjalne klepetalnice v Velenju udeležile srečanja vezilj, na prireditvi je prišlo do »pomešanja« imen obeh omenjenih sekcij in prav to je botrovalo zbližanju in navezovanju tesnih stikov med članicami obeh sekcij. Podrobnosti med obema sekcijama so prav presenetljive: v obeh sekcijah deluje 17 članic, obe sekciji sta v register vpisani istega leta (Ustvarjalna kle-petalnica pri DPD Svoboda Majšperk, Galicijanke pri Društvu upokojencev Žalec), najpomembnejša pa je podobnost imen obeh sekcij. Stiki so postajali vedno tesnejši in pogostejši, članice so med seboj izmenjale izkušnje in tako se je rodila ideja o pobratenju. Listino so na slovesnosti podpisali županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin, namestnik župana Občine Žalec Jože Kruleč, oba predsednika društev in vodji sekcij — v imenu Ustvarjalne klepetalnice DPD Svoboda Majšperk Vida Aubel, v imenu sekcije Klepetalnice ročnih del pa Ivanka Falant. V znak dobrega sodelovanja so domačinke klepetuljam iz Galicije podarile sliko Ptujske Gore, ki jo je naslikal Branko Gajšt, namestnik žalskega župana je prejel Rožmarinka — spominek Občine Majšperk, sicer delo Ustvarjalne klepetalnice DPD Svoboda Majšperk, Rožmarinko pa bo krasil tudi prostore Društva upokojencev Žalec. Otvoritev razstave Od mizice do mize, kjer so domačinke predstavile 24 pogrinjkov za najrazličnejše priložnosti v vseh letnih časih, je domiselno povezovala Petra Novak, sicer tudi sama članica Ustvarjalne klepetalnice, pester program pa so popestrile male zvezdice iz Vrtca Majšperk, ženska pevska skupina Gmajnarice, Blaž Šaše, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Irena Vesenjak ter Ana in Nikola, ki sta v haloški noši predstavila naš kraj. Samo slovesnost in otvoritev razstave si je ogledalo lepo število Majšperčanov in obiskovalcev od drugod, mnogi pa so si pogrinjke ogledali tudi v nedeljo dopoldne. In imeli so kaj videti, kajti vsaka miza, vsak pogrinjek je ponujal nekaj posebnega: romantičen trenutek za Valentinovo, svečana večerja ob skoku v Novo leto, velikonočni pogrinjek s pisanko, krasno pogrnjena miza ob krstu, nedeljsko kosilo s sorodniki in prijatelji, klepet ob kavi ali čaju, z najlepšimi čestitkami ob rojstnem dnevu ali ob sklenitvi zakonske zveze, pogrinjki v pomladnem času, z eksotičnim pridihom Vzhoda, zabava ob marjeticah, na morski obali in še in še... Pogrinjki so ponujali estetski užitek za prav vse obiskovalce razstave in pa seveda množico idej, kako doma ali na pikniku pripraviti tak pogrinjek, da bodo najprej uživale oči in nato tudi usta. In še tisti, ki so pomagali pri uresničevanju omenjenega projekta: Občina Majšperk, Vlado Pušaver s.p., Potujoče gostinstvo Ljubo Žafran s.p., Gostilna pri Katri, Branko Gajšt s.p., Agro Martina, Zasebna zobna ambulanta Velemir Trifunac, OŠ Majšperk, Marjan Aubel, Janez Leskovar, PGD Majšperk-Breg, PGD Majšperk ter Folklorna skupina Rožmarin iz haloških dolin. Mira Trifunac Ustvarjalna klepetalnica DPD Svoboda Majšperk Otvoritev ceste Vrhe — Podlože V soboto, 2.6.2007, smo bili priča slovesnosti ob predaji cestnega odseka z asfaltno prevleko Vrhe — Podlože. Načrti za modernizacijo ceste so aktivno stekli v lanskem aprilu, cesta pa je dokončno podobo dobila v mesecu novembru lanskega leta. Za to, da je vse teklo po zastavljenih načrtih, je skrbel gradbeni odbor v sestavi predsednice Branke Ribič in članov Angele Geči in Jožeta Podgorška. Kot je že v navadi, so krajani sami naredili tampon, Občina Majšperk pa je financirala asfaltno prevleko za cesto. Trak sta prerezali županja dr. Darinka Fakin in Branka Ribič, kra- jani pa se posebej zahvaljujejo Občini Majšperk in županji dr. Fakinovi, Jožetu Žolgerju, Francu Križancu ter Marjanu Gorčenku in Darku Rejcu z Občinske uprave Majšperk. Zlatka Lampret Kmečki praznik v Stopercah Že petnajsto leto zapored se zadnji konec tedna v mesecu maju v Stopercah odvija kmečki praznik, ki ga prireja Društvo plemenskih telic v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju in tudi podružnično šolo Stoperce, saj se ravno s prireditvijo ob dnevu šole prične kmečki praznik, ki traja dva dni. Letos je bila šolska prireditev posvečena gozdu in z enako tematiko je bila razstava v telovadnici šole, kjer so učenci z učiteljicami pripravili bogato razstavo izdelkov, plakatov in živali. Da pa je razstava tudi dišala, so poskrbele Kmečke žene iz Stoperc, ki so pripravile kulinarično razstavo. Zvečer istega dne pa je bilo v Domu krajanov Stoperce še ocenjevanje vin, na katerem smo ugotovili, da je kvaliteta vina v Stopercah vsako leto boljša, saj je bila povprečna ocena degustacije 17, 76. Zlata priznanja so prejeli naslednji vinogradniki: Vinko Jerič z najvišjo oceno na degustaciji 18,77 za laški rizling, Alojz Vodušek za chardon-nay, Metod Gril za sauvignon, Marija Lah za chardonnay, Viktor Lampret za rumeni muškat in Zvrst ter Vinko Jerič za beli pinot. Na degustaciji vin je srebrna priznanja prejelo 14 vinogradnikov, dva vinogradnika pa bronasto priznanje. Vsa priznanja so podelili v soboto, na drugem dnevu kmečkega praznika, ki so ga pričeli že ob 14. uri s predstavitvijo traktorjev LIMB. Temu so sledile tekmovalne igre v košnji, gozdarskih veščinah in družabnih kmečkih igrah. Najboljši kosci letos so bili Rafael Hronek, Vinko Jerič ml. in Branko Kidrič. Med igrami in podelitvijo priznanj so obiskovalce zabavali člani Stoperške bande. V podiranju debla na balon je prvo mesto zasedel Branko Kidrič, drugi je bil Milan Galun in tretji Martin Lorber. Gozdarji pa so se pomerili tudi v kleščenju drevesa, kjer je bil prvi Martin Lorber, sledil mu je Vinko Jerič ml., tretje mesto je zasedel Ivan Gajšek. Letos so se organizatorji s KPD Stoperce potrudili in pripravili tudi družabne kmečke igre, v katerih je sodelovalo kar dvanajst parov. V petih zelo zanimivih igrah sta se najbolje odrezala Marjeta Lorber in Milan Galun, drugo mesto sta zasedla Ida Žunkovič in Rudi Jernejšek, tretja pa sta bila Marinka Pšeničnik in Boštjan Žunkovič. In v večernih urah je na kmečkem prazniku že tradicija, da se močni fantje pomerijo v vleki vrvi. Žal je morala ekipa Stoperc letos prepustiti zmago ekipi iz Strmca pri Florjanu. Vsi tekmovalci so tudi letos dobili malico — srnin golaž, najboljši pa so prejeli tudi lepe nagrade. Ida Žunkovič Srečanje starejših na Ptujskih Gori Župnijski urad, župnijska Karitas in Rdeči križ Ptujska Gora že nekaj let vabijo na srečanje krajanov, invalidov in bolnih, ki so starejši od 70 let. Vabilu se odzove lepo število starejših, če jim le zdravje to dopušča. Ponavadi se tega srečanja izredno veselijo. To je namreč priložnost, da se pogovorijo, poveselijo in srečajo prijatelje. Tudi letos se jih je v soboto, 19. maja, zbralo 60. Pred cerkvijo so jih sprejeli sodelavci Karitas in rdečega križa in jih popeljali v cerkev. Srečanje se je začelo z mašo, ki jo je daroval domači župnik p. Gavdencij Skledar. Skupaj s p. Francem Meškom sta vsem, ki so to želeli, podelila zakrament bolniškega maziljenja. Starejši se zavedajo, da se jim vsak dan zgodi veliko stvari, za katere se lahko zahvalijo: lahko se zahvalijo za življenje, v katerem je bilo gotovo veliko lepih trenutkov, za ljudi, ki jih spremljajo na življenjski poti in jim pomagajo, zahvalijo pa se lahko tudi za vse preizkušnje, saj so jih utrdile ter jim dale modrost in izkušnje. O vsem tem so gotovo razmišljali med mašo pa tudi po njej. Srečanje se je nadaljevalo v domu krajanov. Po uvodnem pozdravu predstavnice župnijske Karitas so nastopili otroci podružnične šole Ptujska Gora, in sicer z nekaj glasbenimi točkami. Jera Topolovec je zaigrala na violino, Tajda Kozoderc na harmoniko, Ana Karneža pa je zapela. Zapeli sta tudi s. Jessica in s. Timea, manjši sestri Marije Brezmadežne, ki delujeta na Ptujski Gori. Vse zbrane je pozdravil p. Gavdencij, za njim. pa tudi županja dr. Darinka Fakin, ki je med drugim poudarila, da se vsako leto znova veseli srečanja s starejšimi. Naše srečanje je minilo v mirnem razpoloženju. Preden smo se razšli, smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. Emica Rodošek, ŽK Ptujska Gora Praznovanje pri Stanku Furmanu Žvrgolenje ptic nas je v prelepo jutro prebudilo, saj se vsem k Stanku na piknik je mudilo. Vse hitro smo naredili, nato se v šotor napotili. Stanko nas je pričakoval vesel, vse prav lepo je sprejel, saj dosti gostov je imel. Zena Ida mu je pomagala, se vesela prav prešerno je smejala, saj ji organizacija dela je uspela. Iz zaupnih virov je prišlo, da presenečenje pravo bi bilo, kaj slavljencu prav bi prišlo. Vaščani smo se posvetovali, skromen prispevek za darilo dali. Stanka zelo cenimo in Koliko jeseni, toliko pomladi, ko se ptički imajo radi, ko cvetje vseh pomladi cveti je šopek, Stanko, tebi dragih ljudi. ga imamo radi, z njim bi še mnogo let živeli radi. Slavljenec je vedel, da se piknik priredi, a drugo presenečenje še sledi. Muzikant je veselo zaigral, nas v svet glasbe popeljal, nekateri so veselo zaplesali in si duška dali. Postrežba enkratna je bila, saj Ida (še preveč) priskrbela je vsega. Dolgo v noč smo se veselili, nato proti domu smo krenili. Ta dan vsem v lepem spominu bo ostal, a Stanku staž življenja da bi se še dolgo nadaljeval in vaščane Lešja razveseljeval. V imenu vaščanov Lešja Cirila Purg Prireditve v občini Majšperk Spoštovane občanke in cenjeni občani, že v prejšnji številki Majšperčana ste zasledili tabelo prireditev v naši občini. Pripravlja jo Odbor za družbene dejavnosti Občine Majšperk. Upamo, da ste v njej našli prireditev, ki ste jo ali jo še boste obiskali. Uredniški odbor Majšperčana DATUM URA PRIREDITEV KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA 7. 7. Pohod na Kočno PD Majšperk Marjan Planinc 28.-29. 7 Pohod na Triglav PD Majšperk Marjan Planinc 30. 7. Lunin pohod PD Majšperk Marjan Planinc 18. 8. 19.00 II. Rožmarin Fest Trg Ptujska Gora FD Rožmarin Dolena, TD Ptujska Gora Slavica Petrovič 18. 8. 16.00 Postavitev vaškega klopotca Stoperce KPD Stoperce Ida Žunkovič 18. 8. Pohod na Kriško goro PD Majšperk Marjan Planinc 24. 8. 5.00 Planinski izlet Karavanke -Roblek ŠD Ptujska Gora Stanko Bedenik 25. 8. 18.00 Prireditev ob 60-letnici društva Breg PGD Majšperk Breg Zupanc Darko 28. 8. Lunin pohod PD Majšperk Marjan Planinc 30. 8. 16.30 Kolesarki maraton po občini Igrišče Ptujska Gora ŠD Ptujska Gora Franci Fišer 31. 8. 17.00 Turnir v namiznem tenisu Gasilski dom Medvedce ŠD Medvedce Primož Novak 041590958 Uredimo naše podeželje Tudi letos je etnografska sekcija KPD Stoperce razpisala tekmovanje za najlepše urejeno domačijo v Stopercah. Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in bi ohranjali kulturno arhitekturno dediščino naših domačij in vasi, smo v letošnjem letu izbirali domačijo s poudarkom na raznolikosti avtohtonega rastlinja in izkoriščanju danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas. Na razpis se je prijavilo šest domačij. Za najbolj urejeno domačijo je komisija izbrala domačijo Martina Lorberja iz Stoperc, druga je bila domačija Viktorja Lampreta iz Grdine in tretja Terezije Adam iz Zg. Sveče. Podelitev bogatih nagrad in priznanj je bilo v soboto, 26. maja, na Kmečkem prazniku v Stopercah. Praktične nagrade in priznanja so prejeli vsi sodelujoči. Sponzorji nagrad pa so bili: Dolina Winetu — Zg. Sveča, trgovina Keros — Rogaška Slatina, Unistek - Sv. Florjan, Trgovina Oswald Zdolšek — Poljčane, Trgovina Jager — Rogaška Slatina, Dino - Breg, Foto-video Brbre - Breg, MTD - Breg, Ekart-Jablane, Trgovina Polanec — Pleterje, Cvetličarna Mikolič — Rogatec, Cvetličarna Javornik — Rogatec, Cvetličarna Martine Stariha — Makole, Gorenje — Rogatec, Zupanič Boris — Miklavž, Žunkovič Jožef - Lancova vas, Domačija Vuk Lidija - Breg, Mercator - Ptuj, Bogme Martin — Stoperce, Kitak Srečko — Donat, Trgovina Plantis - Poljčane. Uredimo naše podeželje, ohranimo dediščino naših domačij in sodelujmo tudi prihodnje leto. Ida Žunkovič PREDSTAVLJAMO VAM Emica in Rado Rodošek s Ptujske Gore Prepričana sem, da ni veliko tistih, ki ne poznajo mojih sogovornikov. Se spomnite gospe Emice iz ambulante v Majšperku? In njenega moža, gospoda Radota? Emica je do svojega desetega leta živela v Dobrini, nato pa so se preselili v Majšperk, od koder se je primožila na Ptujsko Goro, kjer živi že 35 let. Pravi, da »je s srcem in dušo Gorčanka in bi rada del te svoje duše dala za kraj.« Zaveda se, da kolikor več nekdo vloži v kraj, toliko bolj je kraj njegov. Rado je ljudem poznan predvsem po svojem aktivnem sodelovanju v lokalni politiki. Ta njegova pot se je začela pred 25 leti, ko je postal delegat zbora KS za občino Ptuj. Nato je bil do ustanovitve novih občin predsednik sveta KS, tri mandate občinski svetnik, zdaj pa pravi, da »je čas, da da drugim prostor. Naj mladi z novimi pogledi na razvoj občine dobijo priložnost.« Delo v KS je bilo zelo pestro, pravi, in kar precej se je naredilo za Ptujsko Goro. Emico smo srečevali predvsem v ordinaciji v Majšperku. Njeno delo je bilo odgovorno in tudi prijetno. V maj-šperški ambulanti je z velikim veseljem delala 31 let, saj ima rada ljudi. Zdi ju v krajevnih društvih mi pove: se ji, da so se ljudje nanjo v tem času »Aktivno sodelujem v več društvih. 20 navezali in tudi obratno. Zaradi tega in [et sem bila predsednica RK, predsed- prijetnega kolektiva ji je bilo kar težko nica župnijske Karitas pa sem že 14. ob odhodu v pokoj. Je pa ji v veliko iet0. prav tako sem bila pobudnica zadovoljstvo, ko se srečuje s temi ljud- ustanovitve Društva žena Tisa, kjer mi in v pogovoru začuti, da so jo imeli sem podpredsednica, sem pa še čla- radi. Takrat ji je zelo prijetno pri srcu. nica DU Ptujska Gora in TD Ptujska Ta stik z ljudmi zelo pogreša. Gora. Najbolj me izpopolnjuje delo v Kot odgovor na vprašanje o sodelovan- Karitas, ki je blizu mojemu poklicu. Gre za humanitarno delo, pri katerem srečuješ ljudi v stiski in si vesel, če lahko pomagaš. Prav tako je pomembna skrb za starejše, ki so pogosto osamljeni in zelo veseli našega obiska. Zal je vse več brezposelnosti, alkohola, okolica pa velikokrat obsoja namesto pomaga.« Vseskozi poudarjate pomen vseživljenjskega učenja. Kako sledite temu motu? »Namen aktivnosti Društva žena Tisa je predvsem druženje in izobraževanje, za kar nam pogosto zmanjka časa. Vsako druženje nas obogati, ob vsakem predavanju, tečaju lahko spoznamo nekaj novega, če smo le dovolj odprti za nova spoznanja. To nas ohranja žive. 2e kakšno leto pa se pod vodstvom naše sokrajanke Nataše Skledar srečujemo v skupini za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje z imenom Spominčice. Kdor želi, se nam lahko pridruži. Za kakovostno staranje ostaja najpomembnejša DRUŽINA. Če ni spoštovanja in urejenih odnosov, je starost lahko boleča in samotna. V zadnjem času pa se mi je izpolnila tudi dolgoletna tiha želja po petju. Pridružila sem se pevskemu zboru. V zvezi z aktivnostjo še tole: nikakor se ne morem strinjati s tistimi, ki vedno nekaj pričakujejo, sami pa ne dajo ali naredijo nič.« Rado, veni, da radi potujete in z odprtimi očmi spoznavate druge kraje, sploh tiste, podobne Ptujski Gori. Velikokrat sem že slišala kakšen dober predlog oz. pobudo iz vaših ust. »Že po naravi rad opazujem stvari in tako tudi veliko stvari opazim — tudi takšnih, ki me motijo. Nanje opozarjam. Za razvoj turizma bi morali ob podpori občine pripraviti dolgoročni projekt, v katerem bi bil zajet razvoj in prostorska ureditev Ptujske Gore, saj vemo, da z Zavodom za spomeniško varstvo težko uskladimo svoje želje. Nosilci razvoja so ljudje, domačini, ki bi se morali bolj vključevati in videti svojo perspektivo v turizmu. Sorodna romarska središča so lepo urejena in domačini živijo za razvoj turizma. Dejstvo je, da smo turizem ljudje, in vsi bi morali nekaj narediti za to.« Radova druga ljubezen je vinogradništvo. Za svoj trud je bil tudi nagrajen. Srečanj društva vinogradnikov ter ocenjevanja vin se rad udeležuje, saj tako vidi, kako uspešen je v kletarjen- ju. Vinogradništvo je bilo v preteklosti mnogo bolj razvito kot danes. Janški Vrh je bil daleč naokoli znan po svojih dobrih vinogradniških legah. Njegove sorte (laški rizling, renski rizling in sivi pinot) so bile v društvu nagrajene z zlato medaljo, sivi pinot pa je bil zlat tudi na ocenjevanju na Ptuju. Prosti čas jima najprijetneje zapolni vnuk Ambrož, ki jima s svojo igrivostjo daje svežo energijo in sprostitev. On je na prvem mestu, nato pa še skrb za Emičine starše, delo v vinogradu, drobna opravila okoli hiše, kolesarjenje, vikendi pa so najpogosteje namenjeni družini in skupnim dejavnostim. Z družino in hobiji pa so povezani tudi načrti za prihodnost: Oba si želita predvsem zdravja, da bi lahko opravljala svoja naj ljubša opravila, se vključevala v delo društev, se razdajala za razvoj kraja in predvsem preživela veliko časa z družino. Prijeten klepet mi je polepšal večer. Obema se prav lepo zahvaljujem za sodelovanje in se že veselim našega ponovnega srečanja. Vilma Angel KULTURA Tradicionalno pevsko srečanje v Majšperku V soboto, 26.5.2007, so se v večnamenski dvorani OS Majšperk zbrali ljubitelji zborovskega petja in na 10. pevskem srečanju prisluhnili 10 pevskim zborom, ki se v mesecu maju že desetletje zbirajo v Majšperku. Tradicionalno pevsko srečanje organizira Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, ki ohranja tradicijo prepevanja v pevskih oblekah majšperškega krojaškega podjetja Demol in. Zbrano občinstvo ter pevke in pevce je najprej nagovorila županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin, slavnostni govor- nik na pevskem srečanju pa je bil starosta Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk Stanko Vedlin starejši, ki je obudil spomin na idejnega vodjo pevskih druženj v Majšperku - Branka Leskovarja. Tradicija skupnega prepevanja vsako leto združuje pevce iz Majšperka ter njegove bližnje in daljne okolice. Letos so se občinstvu predstavili Otroški pevski zbor OŠ Majšperk, Ženski pevski zbor KD Žetale, Moški in Ženski pevski zbor KUD Stane Sever z Ribnice na Pohorju, Mešani pevski zbor sv. Miklavža KUD Majšperk, Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica-Polskava, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in pa še 5 NAVADNIH KPD Stoperce. Prireditev so s skupno pesmijo Pozimi pa rožice ne cveto ubrano zaključili vsi pevski zbori, zbrani na odru. Seveda se je petje razlegalo še dolgo v noč, kajti v navadi je, da prijatelji na pogostitvi tudi skupaj zapojejo. Verjamemo, da bodo tako ubrano skupaj prepevali tudi prihodnje leto. Zlatka Lampret II. Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Stopercah Dobrodošli, ljubitelji ljudskih pesmi in ljudskega godčevstva, dobrodošli v tej dolini, kjer rožice cveto, kjer ptički veselo pojo. Takole navdušeno sta nastopajoče in obiskovalce nagovorila voditelja II. Srečanja ljudskih pevcev in godcev v Stopercah Milenca Golob in Milan Galun. Navzoče je nato prisrčno pozdravila vodja domačih skupin Nada Golob, ki si je skupaj s članicami zelo prizadevala, da je prireditev dobro uspela. Skozi pregovore sta popeljala na oder 8 nastopajočih skupin. Prireditev so letos organizirale Ljudske pevke KPD in skupina »Pet navadnih« KPD Stoperce. Lepe ljudske pesmi in melodije so tega dne odmevale po stoperški kulturni dvorani. Izvajale so jih naslednje skupine: Ljudske pevke KPD Stoperce, »PET NAVADNIH« KPD Stoperce, Ljudske pevke iz Sestrž, Ljudske pevke s Ptujske Gore, Ljudski godci VETERNICA iz Gorišnice, etno skupina »NOJEK«, ki je prepevala stare ljudske pesmi ob spremljavi violine, flavte, orglic, harmonike, Godci iz Leskovca na Dolenjskem ter Ljudske pevke iz Prevalj na Koroškem. Iz vseh koncev naše dežele so se zbrali nastopajoči in se po programu ob prigrizku tudi prijetno razvedrili. Pesem je odmevala...In ob koncu je sledilo veselo povabilo drug drugemu, da se želijo še srečati. Ob koncu srečanja se je Nada Golob vsem nastopajočim zahvalila za sodelovanje in vodjem skupin izročila posebna priznanja za sodelovanje ter spominska darila, ki so še na poseben način ovrednotila ljudsko pesem. Oboje je izdelala zelo, zelo_________ Ustvarjalna sekcija KPD Stoperce. Bogomir Jurtela v majšperški galeriji V majšperški Galeriji, tako namreč poimenujejo društvene prostore DPD Svoboda Majšperk, so se v nedeljo, 3.6.2007, zbrali ljubitelji slikarske umetnosti, da bi si ogledali razstavljena dela slikarja Bogomirja Jurtele, člana likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Irena Gaj št, so zapeli pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, številni obiskovalci in ljubitelji pa so si ogledali raz- stavljene eksponate domačega slikarja z Janškega Vrha. Razstavljena slikarska dela Bogomirja Jurtele si je moč ogledati vsako nedeljo med 9. in 12. uro. Zlatka Lampret Samostojna razstava Saše Murko V gostilni Dolinca v Majšperku je leta. Svojo slikarsko pot je začela pod v mesecu maju svoja dela na ogled okriljem mentorja Branka Gajšta, ki postavila Majšperčanka Saša Murko, jo je popeljal v svet likovne dejavnosti, ki aktivno sodeluje v likovni sekciji Razstava v gostilni Dolinca je njena DPD Svoboda Majšperk od lanskega prva samostojna razstava. IZ MALEGA ZRASTE VELIKO Dan šole na Ptujski Gori Na podružnični šoli Ptujska Gora smo v četrtek, 26. 4. 2007, praznovali dan šole z naslovom Kakorkoli govorijo, srca nam toplijo. Skozi vse šolsko leto smo večjo pozornost posvečali hišnim ljubljenčkom. Na to temo smo opisovali živali, pisali pesmice, uganke in pravljice. Ob pustu smo se namaskirali v muce in psičke. Spoznali smo, da nam naše živali pregovorijo, ko z dlanjo čutimo njihov dotik, ko iščemo v njihovih očeh potrditev zvestobe, ko obstojimo v strahu pred neznanimi, ko se zgrozimo ob pogledu nanje, ko zajočemo ob izgu- bi. Spoznali smo, da govorijo z našimi usti, s svojimi mislimi in čeprav na videz molčijo, nas lahko veliko naučijo. V njih vidimo odsev naših vrednot in slabosti. Z njimi primerjamo zvestobo in lenobo, ponižnost in zvitost, pridnost, počasnost in modrost... V kulturno prireditev ob dnevu šole sta nas s plesom popeljala Teja in Žan. Nato je vse prisotne pozdravila vodja podružnice Jelka Trafela. Učenci prvega razreda so opisali svoje hišne ljubljenčke, učenci drugega pa so povedali, kaj jim pomenijo njihove živali. V vlogo različnih živali so se učenci vži- veli v igrici Reševanje male jazbečarke. Program je povezovala učenka Anja iz 4. raz reda. Prireditev sta s plesom zaključila Teja in Žan. Ob dnevu šole so nam čestitali ravnatelj Rajko Jurgec, županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin ter župnik Gavdencij Skledar. V jedilnici šole smo pripravili razstavo na temo Kakorkoli govorijo, srca nam toplijo. Prisotne smo povabili, da so si jo ogledali. Sonja Sterbal, vodja prireditve Pravljičarji gremo na počitnice Pred nami so vroči poletni dnevi, šolska vrata so se zaprla in tudi pravljičarji Lutkovno - pravljične sekcije KPD Stoperce odhajajo na zaslužene počitnice in poletnim dogodivščinam naproti. V mesecu juniju smo zaključili že peto skupino pravljičnih uric, kar pomeni, da je že pet let od tega, ko je KPD prvič organiziralo srečanje predšolskih otrok. Kar nekaj let so ta srečanja potekala enkrat tedensko po dve uri, najprej v prostorih knjižnice, zdaj pa so v sobi društva. Na pravljične urice so v začetku šolskega leta pisno vabl- jeni otroci od tretjega leta do vstopa v šolo. Prvotni namen tovrstnih srečanj je bil, da se otroci, ki so bili takrat še v večini v domačem varstvu, srečujejo med sabo, predvsem pa s knjigo in pravljičnimi junaki. Odziv je ves čas zelo dober, tako pri starših kot pri otrocih. Vsako leto je pripravljen letni načrt, ki pa je iz leta v leto tudi bolj obširen in bogat. Čeprav večina otrok danes že obiskuje vrtec, pa vendar skoraj nikoli ne pozabijo na dan, ki je namenjen pravljičnim uricam. In ravno zaradi njihovega veselja in pričakovanja se vsako jesen kljub preštevilnim obvez- nostim z veseljem odločim za ponovno skupino, kajti zadovoljstvo, ki ti ga da pristni otroški nasmeh, se ne da poplačati z ničemer. Pri organizaciji mi je v veliko pomoč Anica Rejec. V tem letu je pravljične urice redno obiskovalo 12 otrok (naj povem, da vsako leto redno obiskuje srečanje od 16 do 10 pravljičarjev). Srečevali smo se vsako drugo sredo. Po kratkem pogovoru je sledila pravljica, ki je bila ali prebrana ali lutkovno uprizorjena, glasbena ali dramatizirana. Nato se je vedno odvijala dejavnost, vezana na pravljico. Vsako leto pripravimo tudi nastop za mamice ob materinskem dnevu, veliko pa prepevamo in plešemo. Sicer so prostorski pogoji za tovrstno dejavnost zelo neprimerni (vse ustvarjamo na tleh), pa vendar se poskušamo znajti in prilagoditi. Pri vodenju letošnje skupine mi je večkrat priskočila na pomoč tudi osnovnošolka, domačinka Lea Lampret. Ob zaključku, da bi čim lepše in prijetnejše zakorakali v počitnice, smo jim pripravili igrico in jih tudi letos skromno obdarili. Sedaj jim želim še samo brezskrbne, igrive, nasmejane, razigrane, ubogljive počitnice. In upam, da se ponovno srečamo zopet jeseni, seveda s tistimi, ki še ne bodo sedli v šolske klopi. Mladi pravljičarji Lea Kitak Postali smo mladi člani RK Svet, v katerem živimo, je vse, kar imamo. Ce hočemo živeti dolgo, zdravo in veselo življenje, moramo upoštevati navade, ki nas bodo vodile do zdravja in sreče. Največ je vredno to, da smo ljudje. Ljudje si moramo med seboj pomagati. Pomagamo zato, da bomo lahko na naši zemlji vsi živeli lepo, zdravo in srečno življenje. Ker si starost in mladost podajata roke, je otroštvo srečno, mladost pa lepa. Prijateljski smo drug do drugega. Ob sprejemu med mlade člane rdečega križa smo povedali nekaj misli o tem, kako lahko pomagamo. Dobili smo kapo, izkaznico in priponko z rdečim križem. Gospa, ki nas je obiskala, nam je povedala, kako postanemo mladi člani rdečega križa. K nam v razred sta prišli gospa Tilčka in gospa Marija, ki delujeta v rdečem križu. Predstavili smo se z našim programom ob sprejemu med mlade člane rdečega križa. Dobili smo kape, priponko rdečega križa, izkaznico in križem kapico. Člani rdečega križa tudi pomagajo starejšim ljudem. Vse te in še mnoge druge misli so nas, drugošolčke, spremljale ob pripravi na sprejem med mlade člane Rdečega križa Slovenije, ki pod uspešnim mentorstvom sodelavke Marije Pernek deluje že vrtsto let tudi na naši šoli. Pridružili smo se mnogim vrstnikom, ki spoznavajo, da je ob drobnih pozornostih lahko vsakdanjik za marsikoga prijaznejši, svetlejši in poln upanja. Tudi naši otroci so del tega vsakdanjika in ne pozabimo, da se v njih skrivajo drobne dobre stvari - le včasih jim je potrebno pokazati pravo pot, da ta dobrota zaživi. Jelka Rakovec Tjaša Križanec, 2.a V razredu smo nastopali za sprejem med mlade člane rdečega križa. Povedali smo vsak svojo misel. Jaz sem povedala: Svet, v katerem živimo, je vse, kar imamo. Nastja Kozel, 2.a Dan šole in Kmečki praznik v Stopercah V petek, 25. 05. 2007, smo imeli dan šole. V šolo smo prišli ob 15.30. Imeli smo malico. Za malico so bile kremne rezine. Ob 16. uri se je začel program. Naslov letošnjega projekta je bil V gozdu tam. Pevski zbor je zapel tri pesmice. Pri Gozdni pesmici so zaplesali učenci, ki niso pri pevskem zboru. Dekleta iz 2., 3. in 4. razreda so povedale nekaj misli o gozdu. Dramska skupina nam je zaigrala igro o medvedu, ki je zelo trpel, ker so živali mislile, da je bolan. Medveda je igrala moja mama. Na koncu igre so nam podarili med. Igra mi je bila zelo všeč. Ko je bilo konec, smo šli v šolo na razstavo, potem pa domov. Naslednji dan je bil v Stopercah kmečki praznik, kjer so se odvijale razne igre. Zelo sem se zabavala. Zvečer smo vlekli vrv. Tudi naša učiteljica Ida ga je vlekla. Ko je bilo že pozno, smo šli domov. Nadja Kamenšek, 3.d Živali v gozdu Tam v gozdu medved živi. V svojem brlogu dosti časa preživi. Včasih se na lov odpravi, kjer večerjo si nabavi. Ko počasi se domov odpravi, hoče le še sladko spati. Na njegovi poti ga srna zmoti. Zato počitek on preloži. Srna prosi za sprehod, medved ponudi ji kompot. Mateja Skerbiš, 4.d Dan šole v Stopercah Utrinek s prireditve V gozdu tam, kjer srnica se pase... 25. maj, včasih dan mladosti, letos praznik podružnične šole Stoperce. Na dnevu šole smo predstavili šolski projekt V gozdu tam. Celo šolsko leto smo spoznavali gozd, imeli na obisku gozdarja in lovca, spoznavali gozdne živali, rastline in ugotavljali pomen gozda za življenje. Na prireditvi, ki je bila v Domu krajanov Stoperce, smo v goste povabili tudi dramsko sekcijo KPD Stoperce, ki nam je polepšala dan z dramsko igrico Trpljenje mladega medvedka. Na tem mestu bi se kulturnemu društvu še enkrat zahvalila, saj so zraven lepe igrice, ob kateri se je vsa dvorana nasmejala, podarili vsakemu učencu kozarček medu. Prireditev smo zaključili s pesmijo V gozdu tam, ki jo je zapela Petra Habjanič ob spremljavi citrarke Doroteje Dolšak. Ko nam je v ušesih še odmevala lepa melodija, pa smo si že ogledali razstavo gozdnih jedi, ki so jo pripravile Kmečke žene iz Stoperc, in našo šolsko razstavo v telovadnici, kjer smo pričarali pravi Živali V živalskem vrtu smo bili, veliko živali smo videli. Majhne in velike, suhe in debele, vse po vrsti so bile vesele. Medveda sta se rada imela, zato mladička sta bila vesela. Volka v senci sta ležala in na nas prežala. A ptički vsi so žvrgoleli, ker danes V gozdu tam, projekt so imeli. Julijana Lorber in Marina Gajšek, 4.d gozd v malem, saj je dišalo po gozdnih jagodah in drugih plodovih. Ob predstavitvi šolskega projekta smo pripravili tudi brošurico z naslovom V gozdu tam, kjer so prispevki vseh učencev naše šole. Lahko si jo še ogledate na hodniku naše šole in v šolski knjižnici. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, predvsem Lovski družini Stoperce. ... in gozd mi pravljična dežela bo. Ida Zunkovič, vodja projekta Matematično tekmovanje Meseca marca j e potekalo najbolj množično tekmovanje iz znanja v Sloveniji, in sicer Mednarodni matematični kenguru. Matematična tekmovanja organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Na OS Majšperk se je tekmovanja udeležilo 153 učencev. Najboljšim smo razdelili 47 bronastih Vegovih priznanj. Najboljši učenci sedmih, osmih in devetih razredov so se udeležili področnega tekmovanja v Ptuju. Na tem tekmovanju so našo šolo zastopali naslednji učenci: Martin Rober in Tomi Polajžer iz 7. razreda, Rosana Majhenič in Sebastijan Kužner iz 8. razreda ter Primož Petek, Vid Topolovec, Blaž Šaše, Darko Zakelšek in Janez Dolšak iz 9. razreda. Srebrno Vegovo priznanje sta osvojila Martin Rober in Janez Dolšak. Janez Dolšak se je udeležil državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje v Mariboru. Zinka Pintar Uspehi mladih fizikov Učenci OS Majšperk Jan Haložan, znanja. Jan in Sebastijan sta se uvrs- jem za sodelovanje in dosežene uspe-8.a, Sebastijan Kužner, 8.a, in Vid tila na državno tekmovanje, ki je bilo he ter jim želim uspešno delo tudi v Topolovec iz 9.a razreda so bili uspeš- 12.5.2007 na PF Maribor. novem solskem letu. ni na regijskem tekmovanju iz fizike, Sebastijan je osvojil ZLATO Stefanovo Jožef Režek saj so osvojili srebrna Stefanova pri- priznanje. Vsem učencem se zah valju- Šolska športna tekmovanja 2006/2007 MLAJŠI UČENCI IN UČENKE Medobčinsko tekmovanje v košarki za učence letnik 1994 in mlajše 13. in 16. marca je bila OŠ Majšperk prireditelj tekmovanja v košarki. Med seboj so se na medobčinskem tekmovanju Ptuja pomerile ekipe OŠ Olge Meglič, OŠ Destrnik - Trnovska vas, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in OŠ Majšperk. Vrstni red pri učencih: 1. mesto OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Olge Meglič, 3. OŠ Majšperk, 4. OŠ Mladika in 3. OŠ Destrnik - Trnovska vas. Ekipa OŠ Majšperk meji 7 k jHJr /1 kpMI t Wjl$ J H Medobčinsko in regijsko tekmovanje v mali odbojki za učenke letnik 1994 in mlajše V mali odbojki je na medobčinskem tekmovanju Ptuja tekmovalo 10 šol. Naše učenke so v torek, 27.03.07, v Podlehniku odigrale štiri tekme. S štirimi zmagami so se uvrstile v finale četverice. 11.04.07 smo bili gostitelji finalnega tekmovanja. Zmagala je OŠ Breg pred OŠ Majšperk. Tretje mesto je pripadlo OŠ Juršinci in četrto OŠ Dornava. Po izenačeni igri smo premagali OŠ Breg in ji vrnili za poraz pred enim tednom. Kljub temu smo četrti v regiji, učenke OŠ Breg tretje, OŠ Črešnjevec druga in OŠ Poljčane regijski prvak. Mali nogomet - mlajši učenci, letnik 1994 in mlajši 14. in 16 maja smo tekmovali na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu. V domači dvorani smo premagali OŠ Cirkovce, OŠ Breg, OŠ Hajdina, OŠ Dornava. S ^porazoma proti OŠ Ljudski vrt in OŠ Destrnik smo tekmovanje končali na mestih od 5. do 8. mesta. Odbojkarice v akciji Ekipa OŠ Majšperk Učenec 9. razreda Nikolaj Čeh je med starejšimi učenci, letnik 1992 in mlajši, uspešno tekmoval v disciplini v teku na 1000 metrov. Na medobčinskem tekmovanju v Ptuju, ki je bilo 23.05.2007, je osvojil 1. mesto z rezultatom 2:58,29. Na področnem tekmovanju Podravja, ki se je odvijalo v Slovenski Bistrici, je 29.05.2007 zmagal z rezultatom 2:54,67 in se uvrstil v finale. Na finalu posamičnega atletskega prvenstva za osnovne šole je Nikolaj Čeh 7.6.2007 v Postojni z rezultatom 2:54,76 osvojil odlično deseto mesto. Več o šolskih športnih tekmovanjih najdete na spletnih straneh šole, tretja triada, ŠPORT. Darko Kafel STAREJŠI UČENCI Posamično tekmovanje v atletiki Nikolaj na zmagovalnih stopničkah TURIZEM Izlet na Dolenjsko 12. maja smo se člani TD Naraplje skupaj s prijatelji in znanci že drugič odpravili na izlet. Tokrat smo odkrivali lepote Dolenjske. Najprej sta nas na gradu Otočec prijazno sprejeli grajski gospodični, s katerima smo na koncu nazdravili z njihovim značilnim cvičkom. Naša druga postojanka je bila Kostanjevica na Krki z ogledom samostanskih zbirk ‘Forma Viva’ in obiskom Kostanjeviške jame. Lakoto smo potešili z večerjo na Turistični kmetiji Balon na Bizeljskem. Od tod pa nas je pot zanesla še v eno od znamenitih bizeljskih repnic, kjer smo še zadnjič pred odhodom degustirali bizeljsko vino. Zakaj bi hodili drugam, ko pa je v Sloveniji še toliko znamenitosti, ki so resnično vredne ogleda. Hvala vsem za dobro družbo in vabljeni spet naslednje leto, ko bomo odkrivali drugo pokrajino v naši deželi. Člani TD Naraplje na izletu TD Naraplje Izlet članov Društva upokojencev Ptujska gora Društvo upokojencev Ptujska Gora je organiziralo prvi za letos planirani izlet na Pohorje. Izlet s približno enakim programom smo organizirali že lani, ga tudi izvedli, žal pa z vremenom nismo imeli sreče, saj je ves dan močno deževalo. Program izleta se je našim članom zdel zanimiv, zato so predlagali, da ga letos ponovimo. Na izlet se je prijavilo 47 naših članic in članov, za datum izleta smo določili 25. maj in upali, da nam bo vreme naklonjeno. Res, že zjutraj, ko smo se odpravljali od doma, je sijalo sonce, ki se ni skrilo za oblake ves dan. Avtobus je odpeljal s Ptujske Gore ob 8. uri, med potjo smo opravili kratek postanek za jutranjo kavico, nato pa nadaljevali pot do Andrejevega doma na Pohorju, kjer nas je počakal upravnik doma z dobrodošlico in obveznim »šilčkom«, postregli pa so nas z že pripravljeno pohorsko mineštro. Seveda pa ne smemo pozabiti našega harmonikarja Stanka, ki nam je že na avtobusu krajšal čas s harmoniko in s šalami, ki jih je stresal kot iz klobuka, saj mu jih nikoli ni zmanjkalo. Po zajtrku smo se z vodičem odpeljali do zgornje postaje Pohorske vzpenjače, nakar smo se nekateri odpravili peš do razglednega stolpa, drugi pa so medtem kar z vrha Pohorja občudovali prelep razgled na Maribor in okolico. Ogledali smo si cerkvico in muzej na Bolfenku, kjer razstavljajo stare fotografije, kamnine, zelišča, vezane tkanine - skratka vse, kar se je nekoč uporabljalo na Pohorju.^ Po ogledu smo se odpeljali do slapa Šumnik, kjer smo lahko le poslušali bučanje vode, saj je pot do slapa preveč naporna, naš vodnik pa nam je ves čas pripovedoval zanimivosti s tega dela Pohorja, posebej pohorskega pragozda, kjer že več desetletij ne posegajo v naravo. Na poti nazaj smo se ustavili še na Arehu, kjer smo si ogledali cerkvico, ki pa je bila, žal, zaklenjena in smo notranjost videli smo skozi mrežo na vratih. Po vrnitvi na Andrejev dom so nas že čakale dobrote z “roštilja”, seveda smo se jih z užitkom lotili, saj nas je sveži pohorski zrak in sprehod po pohorskih planotah precej izmučil. Po kosilu smo ob zvokih harmonike še zaplesa- li, tako da nam je čas do predvidene vrnitve hitro minil. Na Ptujsko Goro smo se vrnili malo pred deveto uro, rahlo utrujeni od poti in zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno. Izlet je potekal po zastavljenem načrtu, slišali pa smo tudi mnogo zanimivosti iz življenja na Pohorju in o Pohorcih. Upam, da bomo lahko organizirali še več takšnih izletov, saj lahko le-ta uspe samo z zadostnim številom udeležencev in idejami ter predlogi vseh članov našega društva. Daniel Uran, DU Ptujska Gora ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU Košarkaška sezona se zaključuje Za fante, ki svoje košarkaško znanje nabirajo v Košarkaški šoli -Košarkaškem klubu Haloze Majšperk, se sezona treningov in tekem počasi bliža h koncu. Naj spomnimo, daje bil klub registriran v prvih dneh preteklega leta, trenutno v klubu trenira nekaj več kot 30 fantov (osnovnošolcev), vse skupine se zelo uspešno merijo z vrstniki iz drugih klubov, njihovo znanje je na zavidljivem nivoju po zaslugi trenerjev - Matjaža Damiša, Bodina Vučiniča, Branka in Simona Frangeža ter Marka Rakovca. Se vedno pa v svoje vrste vabijo vse osnovnošolce, ki bi želeli trenirati košarko! Sicer pa je bil v torek, 19.6.2007, v športni dvorani OS Majšperk košarkaški ekshibicijski turnir, na katerem so se pomerile ekipe trenerjev in vodstva kluba z gosti, ekipa igralcev KK-KS Haloze ter ekipa donatorjev z gosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu kluba: kk_kš_haloze@yahoo. com. Zlatka Lampret Začetek športnega poletja v Majšperku V Športnem društvu Majšperk smo v začetku aprila zaključili z zimsko rekreativno dejavnostjo v telovadnici OS. Za konec smo, letos že drugo leto zapored, uspešno organizirali zaključni turnir lige PARKL v košarki. V aprilu smo izvedli tudi redni letni občni zbor društva in si zadali nove ambiciozne cilje za prihajajočo sezono. Prva prireditev, ki smo jo načrtovali za poletno sezono, je že za nami. Uspešno smo organizirali turnir trojk v košarki. Priljubljene TROJKE so na igrišče v Majšperku privabile 11 ekip, ki so se med sabo pomerile za naslov prvaka Majšperka v trojkah. Največ uspeha je imela “trojka” Prleki, ki so jo zastopali Matevž Jakelj, Marko Belšak, Matevž Domanjko in Stojan Sirec. V finalnem dvoboju so bili nekoliko presenetljivo, a zasluženo boljši od “trojke” Cevapi (Samo Grum, Peter Borovič, Alen Jurič in David Prelog) iz Slovenske Bistrice. Tretje mesto je pripadlo ptujski ekipi SS, četrto pa domači ekipi Okrepčevalnice Gajser (Aleš Galun, Leon Jazbec, Simon Frangež, Jernej Hazimali). Zahvaljujemo se našim sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi turnirja. Tokrat so to bili Avtopralnica, vulka-nizerstvo in Bar Breg, Picerija Špajza, Mizarstvo Vuk, Okrepčevalnica Gajser, Krovstvo Petrovič d.o.o., Demol in d.o.o, Gradbena mehanizacija Zolger. V Športnem društvu Majšperk že načrtujemo nove prireditve. V poletju, ki je pred nami, bomo organizirali rekreativni turnir v odbojki, izvedli kak kolesarski izlet in še kaj se bo našlo. Z informacijami o dogajanju je najbolj aktualna naša spletna stran, kjer najdete vse o športnem dogajanju. (www.sdmajsperk-drustvo.si) Želimo vam čim bolj aktivne počitnice. Največ lahko za svojo rekreacijo naredi vsak posameznik sam, zato izkoristite poletje, ki je pred nami. Tudi v dobi interneta je šport še vedno najboljši način preživljanja prostega časa. Nagrajujemo naj športno fot-ko poletja Vabimo vas, da v poletnem času obiščete tudi naše spletne strani, kjer bomo še posebej veseli vaših prispevkov na temo športno poletje. V kolikor boste to poletje posneli kako dobro fotografijo na temo šport in jo želite deliti z obiskovalci naše spletne strani, jo pošljite na elektronski naslov foto@sdmajsperk-drustvo.si . Z vašim dovoljenjem jo bomo objavili na naših spletnih straneh. Pred občinskim praznikom bomo skupaj izbrali najboljše in avtorji le- teh bodo nagrajeni z nagradami naših sponzorjev in Športnega društva Majšperk. Več informacij in o pogojih sodelovanja pa najdete na našem spletnem naslovu www.sdmajsperk-drustvo.si. Boštjan Leskovar Številni se v poletnih mesecih odločijo za obisk dežele, ki so jo že dolgo časa skrivoma občudovali. Vas mika Francija? Seveda, zakaj pa ne. Ta dežela se ponaša z zares pestro zgodovino, prekrasnimi gradovi, čudovitim glavnim mestom in zanimivo kuhinjo. No, francoska kuhinja je nekaj posebnega, pravijo ji 1’haute cuisine (visoka kuhinja). Nanjo se mora človek najprej navaditi, je prefinjena, bogata z nenavadnimi omakami in obogatena z dragocenimi vini. Pravijo, da je francoski način prehranjevanja primeren za tiste, ki želijo ohraniti vitko postavo ali izgubiti kakšen kilogram. Raziskave namreč kažejo, da so v povprečju Francozi eden najbolj suhih narodov v Evropi in spadajo med tiste, ki imajo najmanj srčnih težav. To bo najverjetneje posledica blagodejnega učinka rdečega vina, v zmernih količinah seveda. Vsaka pokrajina v Franciji ima svoje značilnosti in jedi: maslo, smetano in jabolka uporabljajo v SZ delu države, gosja jetra in jurčke obožujejo v Zenski klepet na JZ, ribe, paradižnik in olivno olje na JV Francije, na severu in samem vzhodu države pa boste našli svinjino, zeleno solato in tudi veliko zelja. Seveda Francozi nikoli ne pozabijo na njihovo poslastico - bogate sire, ki jih ponudijo poleg vina, same ali kot prilogo različnim jedem. Ce boste zajtrkovali v Franciji, vam bodo na mizo prinesli mleko, čaj (predvsem pomarančni) ali kavo in seveda rogljiček na sto in en način. Prazen, polnjen z marmelado, čokoladnim in orehovim nadevom... Zajtrk je bolj skromen, zagotovo pa to nista osrednji in večerni obrok - kosilo in večerja. Začenjajo ju s predjedjo (entree), kjer vam postrežejo z zelenjavo, narezkom, juho (čebulno), morskimi sadeži. Glavna jed (les plats) temelji na mesu ali ribah z zelenjavo, dodali bodo številne omake, testenine ali riž. Sledi pladenj različnih sirov, sladica, kava in vino. V Franciji boste le stežka našli pikantne jedi, več je bogatih okusov s številnimi aromami in pravimi zelišči. Naš kulinarični sprehod po francoski kuhinji bomo končali seveda s kozarcem dobrega vina - tega Francozi uživajo pri kosilu in večerji. Izmed številnih vin v Franciji izstopajo bordojec, šampanjec in seveda burgundec. Vino je hrana, še posebej, če je kvalitetno, ima mnoge pozitivne učinke na človeško telo (govorimo seveda o zmernem pitju), saj vpliva na zniževanje nivoja holesterola v krvi. Še recept, da bo tudi v vaši kuhinji dišalo po Franciji - LORENSKA PITA (Lorenski quiche): SESTAVINE: zavoj listnatega testa, šunka, narezana na koščke, 3 jajca, 80 g sira (recimo groviera), en lonček jogurta in poper. PRIPRAVA: Model za torte obložite s papirjem za peko, nanj položite testo in ga ob robovih dvignite. Testo preluknjajte z vilicami in dodajte šunko. Posebej zmešajte nariban sir, jajca in jogurt. Mešanico prelijte po testu in šunki, malo popoprajte in pecite v pečici cca 35 min na 220 stopinj Celzija. Bon apetit! Zlatka Lampret Obvestila Zahvala Iskreno se zahvaljujeva vsem povabljenim, ki so se udeležili piknika in obenem praznovanja 70. rojstnega dne. Posebna hvala velja vsem, ki so pomagali postaviti šotor, kajti če tega ne bi bilo, potem bi bolj slabo bilo, saj vreme je nagajalo močno. Čez dan lepo in toplo je bilo, a proti večeru močna ploha je bila, katera na nas prav nič ni vplivala. Pod šotorom nam je bilo lepo, praznovanje v duhu veselja je potekalo. Svojci, prijatelji, vaščani in gasilci veterani so mi mnogo lepih misli razodeli, mi za leta jeseni veliko dobrega želeli. Delovna ekipa dobra je bila, mislim, da je počastila gosta vsakega, zato zahvala tudi njim velja. Med nami tudi častni gosti so bili, od njih potrebni smo vedno pomoči. Kot slavljenec sem bil presenečen in vesel, vaščane Lešja sem vedno rad imel. Vsem, ki se iz razlogov raznih piknika niso mogli udeležiti, se z nami veseliti, lepa hvala za skupno darilo, saj vaščane Lešja je združilo. Z ženo Ido sva vesela bila, da se je zbrala tako spoštovana in vesela druščina. Vsem za pomoč in udeležbo lepa hvala, saj sva vas z veseljem pričakovala. Leta hitijo, mnogo lepih spominov pustijo. V mladih letih nam je bilo lepo, a sedaj spomine samo še obujamo. Hvala vsem! Ida in Stanko Furman Obvestilo regijskega centra za obveščanje Ptuj Regijski center za obveščanje Ptuj vas obvešča, da v primeru požara, nesreče ali drugega dogodka pokličete na tel. številko 112. Najdete jih na Slomškovi 10 na Ptuju, tel. številka (02) 771 34 61 ali 771 00 31, elektronska pošta: drago m ir. murko@urszr.si. Vabilo Turistično društvo Ptujska Gora vabi na otvoritev galerije na Ptujski Gori. Stojan Kerbler bo zbrana dela, podarjena Občini Majšperk, razstavljal v prostorih nekdanje krajevne skupnosti. Vabljeni torej v nedeljo, 24.6., ob 11. uri. LDS OBČINSKI ODBOR MAJŠPERK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovane občanke in občani Občine Majšperk! Ob 25. juniju dnevu državnosti vam iskreno čestitam in vam želim prijetno praznovanje. Branko NOVAK, predsednik Občinskega odbora LDS Majšperk Zahvala za pomoč pri požaru 7. maja je zagorel svinjak na domačiji Lampret (po domače Krče) v Zgornji Sveči 7, vzrok požara pa še raziskujejo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri nesreči in obvestili gasilce, saj v času požara razen 92-letne Matilde, ki pa zaradi strahu in panike ni uspela poklicati na pomoč, ni bilo nikogar doma. Zahvala gre gasilcem PGD Stoperce in gasilcem PGD Majšperk, da so bili pripravljeni intervenirati v tako kratkem času in nam tako rešili dom. Svinjak je od gospodarskega poslopja oddaljen le kakšne 3 metre in če bi zagorelo to poslopje, bi najverjetneje zagorela tudi stara hiša, prav tako pa bi bila ogrožena nova hiša. Gasilci pa so uspešno pogasili požar in obvarovali vse ostale stavbe. Se enkrat se vam vsem lepo zahvaljujemo. Družina Lampret Ko življenje visi na nitki 19. maj je bil za našo družino najhujši dan, kajti le malo je manjkalo, pa bi izgubili sina Sebastijana. S temi vrsticami bi se radi najprej zahvalili Kristijanu Tacingerju, ker je, čeprav otroško razigran, v kritičnem trenutku postopal in ukrepal bolje, kot bi marsikateri odrasel. Za trud in nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo sovaščanu Vladu Šalamunu, kajti brez njega bi se srce našemu Sebastijanu zagotovo ustavilo. Hvala tudi gasilcem, ki so na kraj dogodka prispeli v rekordnem času in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste, čeprav vas nismo omenili, kakor koli pomagali in obdržali našega Sebastijana pri življenju. Družina Krajnc iz Lešja V okviru praznovanja dneva državnosti vabimo vse občanke in občane na Ptujsko Goro. PGD Ptujska Gora, DU Ptujska Gora in TD Ptujska Gora pripravljamo za vas pod šotorom ob domu krajanov in gasilcev: - sobota, 23. 6., ob 19. uri 1. srečanje ljudskih pevcev in godcev (prost vstop) - nedelja, 24. 6., ob 14. uri srečanje pobratenih gasilskih društev s Hrvaške s piknikom - nedelja, 24.6., ob 18. uri predaja in blagoslov črpalke, sledi vrtna veselica Vabilo na 2. tečaj košarke Košarkaška sekcija ŠD Podlože organizira 6-dnevni tečaj košarke za fante, ki se bo začel v ponedeljek, 25.6.2007, ob 16.30 na igrišču v Podložah (tečaj bo trajal do 30.6.2007). Vabljeni so letniki 2000, 1999, 1998 in 1997. Tečaj je brezplačen, dobite se v vsakem vremenu. S seboj morate imeti športno opremo. Prijave sprejema Simon na tel. številki 040 470 978. Vabljeni! LITERARNI UTRINKI Naš svet Prijatelj, poglej, kako lep je naš svet, je s pisanim cvetjem, zelenjem odet, v višavah razgrinja se sinje nebo, pod nebom pa ptički veselo pojo. Nas sonček greje in veter hladi In dež blagodejni nam zemljo rosi, Da kruha bo dala in vince sladko, Vse daje narava z dobrotno roko. Če ljubiš življenje, imaš ga res rad, če bližnjemu svojemu bratu si brat, bogato, stotero boš plačan za to, ljubezen in srečo ti vračalo bo. Prijatelj, poglej, kako lep je naš svet, če v cvetu mladosti, že v teku si let, če živel boš vedno pošteno, zvesto, te siva bo glava krasila lepo. Ljudmila Planinc Naslednja številka Majšperčana bo izšla ob koncu meseca avgusta, zato vas obveščamo, da bomo članke za objavo v Majšperčanu sprejemali do 15.8.2007 na elektronskem naslovu zlatka.lampret@guest.arnes.si oz. na Občini Majšperk. Vse, ki boste oblikovali članke za Majšperčana, naprošamo, da pri pisanju člankov upoštevate naslednje: članek naj bo dolg največ eno tipkano stran, velikost pisave 12, t.j. približno 800 besed. Članek naj bo slogovno in jezikovno ustrezen, objektiven ter podpisan. Anonimnih člankov v Majšperčanu ne moremo objavljati. Če dodajate digitalne slike, jih priložite posebej, minimalna velikost pa je 1500 x 1000 pixlov (250 dpi). Kot je že v navadi, bomo vse prireditve v počastitev majšperškega občinskega praznika objavili v posebni izdaji Majšperčana ob koncu meseca septembra oz. v začetku meseca oktobra. Lanskega decembra sta si po 65. letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstana zakonca Ana in Janez Vrtič z Brega pri Majšperku. Zakonsko zvezo sta sklenila v decembru leta 1941 v Podlehniku, svoje prve skupne dni sta preživljala najprej v Žetalah, nato pa na Bregu pri Majšperku, kjer živita še danes. Gospa Ana, rojena Klep, se je rodila 30. junija 1921 v Kozmincih pri Podlehniku, v Podlehniku je tudi obiskovala šolo. Doma je pomagala na kmetiji, v veliko pomoč pa je bila tudi sosedom. Ko so stanovali v Žetalah, je gospa Ana 3 leta delala na državnem posestvu v pletarni, po preselitvi v Majšperk pa se je leta 1960 zaposlila v TVI Majšperk, kjer je službovala do upokojitve (leta 1973). V prostem času je šivala gobeline in kaj dobrega skuhala in spekla. Gospod Janez se je rodil 27.8.1918 v Belavšku pri Leskovcu, se kot štirinajstletnik preselil v Kozmince, kjer je služboval pri kmetu Širovniku. Leta 1939 je moral na služenje vojaškega roka, bil leta 1941 v ujetništvu, čez 2 leti mobiliziran v nemško vojsko, od koder je bil poslan na vzhodno fronto, kjer je bil ranjen v desno nogo. Ob transportu ranjencev je bil ob bombardiranju vlaka ponovno težko ranjen in ob tem izgubil levo roko. Po okrevanju v bolnici so ga 12. marca 1945 iz Azije poslali domov, kjer se je ponovno srečal s svojo ženo ter sinom Maksom. Po koncu 2. svetovne vojne se je, kljub izgubi leve roke in trajni poškodbi desne noge (ta je za 4 cm krajša od leve), kot kurir zaposlil na Občini Žetale in bil izvoljen v odbor. Po desetih letih dela v Žetalah in preselitvi na Breg pri Majšperku se je tudi on zaposlil v TVI Majšperk. Med leti 1948 in 1958 je bil predsednik Rdečega križa v Žetalah, bil pa je tudi ustanovitelj Društva invalidov Majšperk in vzoren član rdečega križa. Tako kot gospa Ana tudi on od leta 1973 uživa v zasluženem pokoju. V zakonu so se diamantnoporočence-ma rodili štirje otroci, in sicer Maks, Emica ter Milan in Ivan. Zakonska leta jima lepšajo štirje vnuki, veselita pa se tudi petih pravnukov. Le redkim zakoncem je dano, praznovati diamantno poroko. 65 let skupnega življenja je pravzaprav 65 let spominov. Njuni skupni zakonski začetki so bili hudi, prežeti s trpljenjem, strahom, bolečino... Gospod Janez se rad spominja tistega dne, ko se je ranjen vrnil v domači kraj k ženi Ani in sinu Maksu, tega ni pozabila tudi gospa Ana, ki je težko ranjenega moža še dolgo negovala doma. Oba zakonca se še vedno živo spominjata dne, ko sta se preselila k sestrični v Žetale, še vedno pa imata v mislih prve šolske dni svojih otrok in njihovo zaposlitev. Otroci so jima pomenili vse, tako je še danes, veselita pa se tudi obiska vnukov in pravnukov. Kljub visoki starosti sta oba še zelo vitalna. Še vedno obdelujeta svoj vrt, rada obiščeta prijatelje in z njimi poklepetata. In še njun recept za 65 let skupnega življenja: »normalno« življenje, dobra volja in neizmeren optimizem! Še veliko srečnih skupnih let jima želi Uredniški odbor Majšperčana! Zlatoporočenca Ludmila in Leopold Robar V mesecu maju sta zlato poroko praznovala Ludmila in Leopold Robar, ki sta zakonsko zvezo sklenila 11. maja 1957. leta v Lešju, kjer se je tudi začela njuna skupna življenjska pot. Zlatoporočenka gospa Ludmila se je rodila 17. septembra 1933 v Sveči kot tretji otrok. Družbo v mladosti so ji delali dva brata in sestra, ki pa je, žal, že kot otrok umrla. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku, potem pa ostala doma na manjši kmetiji, kjer je pomagala staršem. Ob delu na kmetiji je obiskovala razne tečaje, rada je šivala in brala. Po poroki in rojstvu hčerk se je zaposlila v TVI Majšperk, kjer je delala do upokojitve. Še danes z veseljem kaj zašije, prebira revije in časopis, največ svojega časa pa še vedno posveča raznim opravkom v hiši in zunaj nje. Zlatoporočenec gospod Leopold se je rodil 23. oktobra 1930 na Sestržah. V mladosti mu je družbo delalo pet bratov, tri sestre in trije polbratje. Osnovno šolo je obiskoval v Majšperku, nato pa se je leta 1946 zaposlil v TVI Majšperk, kjer se je izučil za električarja. Tam je delal neprekinjeno do upokojitve. Med službo je dve leti služil vojaški rok in opravil šoferski izpit. 40 let je bil aktiven gasilec, danes pa je veteran in aktivni član pri Društvu invalidov Majšperk — Kidričevo. Rad prebira časopis, posluša radijske novice in nikoli ne zamudi televizijskega dnevnika. Kot električar tudi danes rad sam kaj popravi, kolikor mu pa še zdravje dopušča, se loti tudi ostalih opravkov okoli hiše. Gospa Ludmila in gospod Leopold sta prijateljevala že dlje časa, a usoda je hotela, da je prijateljstvo preraslo v ljubezen in tako sta se 11. maja 1957 poročila. Nekaj časa sta živela na moževem domu v Sestržah, nato pa sta začela graditi svojo hišo v Lešju. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Zdenka in Lidija, danes pa so jima v veliko veselje vnukinji Lucija in Nina ter vnuka Žiga in Primož, na katere sta zelo ponosna in jih imata zelo rada. Z njima živi hči Lidija z družino, za kar sta ji iz srca hvaležna, saj jima je v oporo na stara leta. Tudi Zdenka se z družino rada vrača domov in tako so nedeljski popoldnevi rezervirani za družinsko snidenje. Imela sta lepo življenje, vse težave, ki so se pojavile na njihovi skupni poti, pa sta z ljubeznijo, razumevanjem in spoštovanjem premagala Želita si, da bi jima zdravje služilo še naprej in da bi se dobro počutila v družbi njunih najdražjih. Da bi bilo tudi v bodoče tako, jima želi Uredniški odbor Majšperčana!