Otroška igrišča so nevarna
V naši občini praktično ni več naravnega okolja, ki bi nudilo predšolskim otrokom možnost za zadovoljevanje njihovih potreb po bivanju in igri na prostem. Strogo središče mesta je že zaradi svoje vloge bolj prilagojeno tistim, ki v njem delajo in imajo v njem svoje dolžnosti, kot pa svojim prebivalcem in še zlasti najmlajšim. Mestno okolje je sicer pestro in s tega stališča za otroke pozitivno, hkrati pa so možnosti za prosto gibanje in aktivno igro zelo majhne. 2477 otrokom mlajšim od šestih let, ki predstavljajo 8% vseh prebivalcev občine, je namenjenih za igro 21 otroških igrišč odprtega tipa; 13 igriščjepri vzgojnovarstvenih organizacijah, ki pa jih uporabljajo pretežno le otroci, ki so vklju-čeni v družbeno organizirano varstvo.
Že pred leti so občani in delega-ti na skupščinah pogosto opozar-jali, da so otroška igrišča odprte-ga tipa zanemaijena in da otroke vse bolj ogrožajo. Pravo sliko ce-lotnega stanja pa je razkril podro-ben pregled igrišč, ki so ga v letu 1986 opravili mestni inšpektorji in z rezultati seznanili javnost. Ena od poglavitnih ugotovitev in-špektorjev je bila, da že osnovna oprema igrišč ni bila ustrezno iz-brana. Investitorji in projekti pri opremljanju igrišč niso upošteva-li standardov in normativov, ki sicer veljajo za opremljanje otro-ških igrišč pri vzgojno varstvenih organizacijah, morali pa bi veljati tudi za opremljanje drugih igrišč, saj so le-ta namenjena isti popula-ciji otrok. Projektanti igrišč in igral so premalo upoštevali okolje y katero so bila poštavljena igrala in trajnost materialov iz katerih so izdelana. Dolg spisek tehnič-nih napak in okvar ter poškodb opreme je pokazal, da je vzrok za tako stanje tudi zanemarjanje te-kočega vzdrževanja in odpravlja-nja manjših napak ter posledica nenamenske rabe igrišč.
Zlasti igrišča na manj osvetlje-nih mestih in odmaknjena od mestnega vrveža so v nočnem ča-su shajališča odraščajočih in odraslih, ki na njih sproščajo svo-jo jezo ali pretirano razigranost.
Za otroke so posebno nevarni
tako priljubljeni in potrebni pe-skovniki, v katerih nastajajo pod otroškimi rokami gradovi, dirkal-ne steze, potičke. Ostremu lesu, zlomljeni plastiki in črepinjam so se po laboratorijskem pregledu mivke pridružile še ličinke para-zitov. K temu stanju so prispevali štirinožni prijatelji občanov, ki peskovnike uporabljajo za svoje stranišče.
Tako stanje igrišč je terjalo ta-kojšnje ukrepanje. Pri Zvezi pri-jateljev mladine Ljubljane Center je bila jeseni 1986 ustanovljena komisija za otroška igrišča, sred-stva proračuna, namenjena za vzdrževanje igrišč, ki so jih prej dobivale krajevne skupnosti pa združena in zaupana Komunalni
skupnosti \jubljanskih občin TOZD Rast, ki je postal novi vzdr-ževalec. Za vzdrževanje otroških igrišč v občini je namenjena več kot tretjina sredstev za vzdrževa-nje kolektivnih komunalnih ob-jektov. Komunalna skupnost ljubljanskih občin TOZD Rast je skupaj s komisijo za igrišča izde-lala prioritetni program vzdrževa-nja in se načrtno lotila nabave ustrezne opreme. V letu 1987 je s štirimi starimi milijoni din pri-skočila na pomoč še občinska skupnost otroškega varstva Ljub-ljana Center.
V lanskem letu so bila opravlje-na redna vzdrževalna dela na vseh igriščih, povsem pa so pre-novili igrišče Osoje na Grajskem pobočju. Spomladi letos so v vseh peskovnikih zamenjali mivko, do konca leta pa so v planu še obsež-nejša dela na desetih igriščih. Kljub temu, da igrišča že drugo leto urejajo in vzdržujejo bolj na-črtno in vlagajo v ta namen več sredstev, učinki niso taki kot bi si želeli. Škoda, ki nastaja zaradi nizke stopnje kulture in odnosa kakršnega imamo do igrišč, terja znatno večja sredstva.
Darinka Kabelka Vrdlovec