Politični skakači. V zadnjem »Gospodarju« smo na kralko beležili ¦čtulno politično ohcet. kalero so slavili ob priliki zadnjega občnega zbora Samoslojne: zeleni goncral Pucclj in slovenski republikanee ALbin Pi^peluh. Ta politična pobratiinija jc malobolj čudna in nenavadna na prvi pogled. a razunil jiva, ako si pokličcmo v spmniii značajnust in polilieno vihravosl tor nestalnost mož, ki so se j)o Ictih našli v RaduVvein kohi. kojomu žV muzicira Pašič. Še pred im'scci sla se glcdala Pucclj in PiTpcluh kot pes in jnačka. Kako ])i se na j ludi razumela, ker je bil še prvi strog eentialist, drtigi pa ravno nasprolno — republikanec in po zadnjem olx'nem zboru Samostojne, 3. maja sta postala ol)a vernika Radičeve stranke, ki se je izrckla za kralja. za via 8 poslanccv. Komaj je bil v Boogradu, je pozabil na kmetsko samostojnost, na boj za slaro pravdo in se je lotil osebne samoslojnbsti in žepne pravde. Obljubil je Pašiču vse, ponudil mu je svoj in gfesove svojih poslanoev, samo, da je poslal ministcr in kot tak soustvarilelj našega šestlelnega in glavncga zla — cenlralističiie vidovdanske ustave. Ko je bila enkrat izglasofana nslava. naložena nova davrna bmnena. Pašič ni več rabil Puelja, pognal ga je iz vlade in samostojni Pth'c1j se je zatekel m«i srbske zemljoradnikc, ki so tudi nionarhisti in centralisli. Pucljevo prtidajn slovenske samostojnosti in njegov skok k zemljoradnikom je naš po.šteni slovenski kmet nagradil s tcm,, da je obrnil hrbet Samostojni. Pticelj jc sodaj žc po dveh volitvah prišepal sam v Beograd in je bil v družbi srbskih zcniljtrradjiikov napol v opoziciji. napol z vlado. Tako zgleda torcj v par stavkih ncstalnost političnega prepričanja g. Pilclja. Ista vihravost kakor Puclja. se drži \n spremlja g. Albina Prcpehiha. Prcpcluh je stal po pievratn trdn« v vrstab socialaih dcmokratov. Baš lcdaj, ko je Prepcluh prisegal na sorijalistični Vvangelij. so foili socialni demokratje paikrat na vladi in ludi oni so bi!i za strogo rentralislično ureditev naše države. Kcr je radi pievcč oscbnega korislolovstva sofialisličnih voditcljev začcla slraiika propadati, z cnako naglic« kakor Puceljeva Samoslojna, se je začel ludi gospod Prepcluh ozirati okrog po dragih političnih zaveznikih in stopil jc v krog slovenskih avtonomistov. Zvezda vodnica je postala Prepeluhu osainosvojilev Slovenije in v tein Jioju za slovensko avlonomnost je })il Prepelub ncizprosen prolivnik vseh cenlralistov, najbolj j)a gosp. Puclja. Nikdo ni Puclja tako občulno zbadal po listih, kakor raviio g. Prepeluh v svoji-m in ti'danjem »Avtonomistu«. Malo pred zadnjinii volHvaini g. Prepeluliu ni več zadostovala avtonomija, izrckel se je za republiko Radičevega kova, kot tak kandidiral, a propadel. Piicclj jc pri zadnjili volitvah otel Ie svoj maiidal, Prepolnh je kljnb icpubliki oslal brez mandala — — skupšrina se seslane, Radičcvci kroucjo z javnimi izjavami iz republike v monarhijo, renlralizem in militarizcm — — Radičeva stranka se prclevi kar preko noči v 1'ašičevo pokorno deklo — —- Skok, kakor so ga napravili radieevci iz republikc ])od Pašifevo brado. jc bil pr^več zapeljiv za Pudja in Prepckiha. Pucelj je žt> dolgo časa oknšal ministrske dobroti4 raz Pašičeve vladlie mize. Prepehih 'bi za vsako ceni) rad postal poslanec, čc ž<" nc minisler, radičevri hoče- jo za vsako reno v vlado v^b te okolščinc in li po- litični dogodki, spremembe in skoki v pre.pričanju so tako vplivali na Puclja in Propclnha, da sta si 3. majnika poflala roke za skup/^n naslop navidez pod Radičevo Ivrdko v resnici pa ra