Maršal Tito je govoril v Stolicah
V    vasi   Stolice  pri  Krupnia    je   imel rnarša! Tito govor. v katerem je govoril c veliki  borbi naših  narodov proti oku-patorju in klevetmški gonji Informbiroia. Uvodoma   ie   opisal   vodilno   vlogo   KPJ pri   Ijudski   vstaii.   Govoreč  o   narodno-osvobodilni borbi ie Tito dejal:
»Vsa naša borba, borba naših narodov tukaj v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, v Hrvatski, Slovenlji, Crni gori \n Make-doniji je bita povsod herojska epopeja, kakršno je redko katero Ijudstvo c|oži-velo. Že tedai, prve dni, ko so Hitlerjeve tolpe visoko vihaJe svoj nos in se varno sprehajale po vsej Evropl, smo tukaj gfedali nemške gestapovske in druge okupatorske enote ujete. ko so hodili kot niokre kure. Vodili so Jih srbski par-tizani. To ie bilo leta  1941.
Kje pa so bilj tedaj tisti, ki nas danes obrekujejo? Kje so bil! takrat tisti, ki danes pravijo, da smo mi gestapovski vohuni, ne pa tisti, ki so sedeli v zatišju in od katerih so zares nekateri tudi biii vohuni? Ti imajo danes pogum, da nam mečejo v obraz to hudo* in nesramno besedo. Toda ti» se odbija od nas, od nas in naše herojske borbe in pada nanie kot madež  na podle obrekovalce.«
Ko je govori! o klevetniški gonji In-formbiroja, je tov. Tito  nadaljeval:
»Vi veste, da smo imeli s Sovjjetsko zvezo po voini najtesnejše stike, vi ve-ste, da smo se popolnoma nastoniti ua Sovjetsko zvezo, pa če bi šlo za živ-ljenje ali smrt, ne samo ker smo se čutili s krvjo povezanf po slovanskSb bratskih občuikih, teniveč prav tako tudi ideološko. Tam je bila socialistična Iz-graditev, tam grade sociali/em, a tni tukai smo tud« botefi in prav tako gra-dimo socializem Ali morejo bitl med kom boljši odnosi kot med sodafistič-nhni drža\mmi, n* gJede na to, kahšne narodnosti je katem izmed teh držav. Vam so znani naši govori in članki, prav tako pa tudi veste, kaj Je tedajj govoril moskovski rsdio veste, da so tedai ne-kaj časa z nn.Hepšitni besedarai, v su-perlativih govorili o Jngoslaviji. Pa vendar, tovarišl, udarec je prišel prav od njih. Ti so začetniki vse te gon|e, ki jo danes vodfjo proti nam. In zakaj?
Mf smo prav tako s Poljsko, Ceško-slovaško, Madžarsko, Romunijo težili, da ustvarimo in smo ustvarili dobre cdnose. S Polisko in Češko nam je bilo v tem pogledu laže, ker sta biti hsdi ti državi, ki sta trpeli v tninuli vojni. predmet zverinskega napada okupatorja, ker sta tudi Imeli žrtve. Z njima snio lahko našli skupen jrazik in naein, da najtesneje sodelujemo. Toda mi nismo napravill samo tega. Mi smo prvi na svetu in nihče drug dati pobudo, da upostavimo tudi z narodi Madžarske, Romitnije in Bolgarije tesne stikt iti bltžnje sodelova-nje. Čeprav so krmarii teh držav s svo-jimi oboroženhni tolpami ropali in poži-gali našo državo. smo vendarle š!i mimo vsega tega in pomagali tem državam, da bi se dvignile iz mrtvila. v katero so zapadle, in da bf čimprei stopile na pot borbe za socJalizem ter skupaj z namf odstranile vse, kar nas ie v pre-tektosti lcčevalo. Zakaj tedaj ta napad na nas?
VI   se spominjate, tovariši, ko ie odšla naša  delegacija  na  Poljsko,   je  bila   to raoja prva  pot  v šnozemstvo.   Ljudstvo nas  je na  Poljskem sprejelo  zelo  lepo, našo delegacfjo so bratsko spreieli. Toda nii nlsme odšli na Poljsko zato, ker smo to sami  zahtevali,  nismo odšli  zato, da bi se trkali na prsa, kako snio se boje-vali itd. Ne, tovariši. Leto dni je poljskl veleposisnik ne  le  enkrat  zahteval. naj odide   naša   delegacija  na  Polisko,  naj-bolje pa, da odidein *az. Na moje vpra-šanle,   zakaj,   je   odgovoril,   da   je   na Poliskera   položaj   zelo  težak   In   da   ie težko upostaviti  simpatije do Sovjetske zveze   —   tako je   govoril   poljski  vele-poslanik.   Jaz   setn   na   to   vprašal,   kai lahko rni tu pontagamo, pa tudi jaz, ako pridem.   Dejal   je:   ,Vi   imate    moralno pravico, da govorite. saj u.živa Jugosla-vija   vellke   simpatije  na   Poljskem.'  Po njihovem   olicielnem   pozivu   smo   naša delegacšia   in  jaz   odšll   na  Poljsko.   In res,   pollsko   Ijudstvo  nas   je   ne   snmo lepo   sprejelo>    temveč   je  ttidi   verjelo našim  bcsedrtn.   da   Ishko  s?mo   skupa? s Sovjetsko zvezo  mali  narodi ohrani'o svojo neodvisnost, zlasti pa raali narod« na vzhodu.
Tako je biio tudi v Češko?lovaškl. Čehi so se celo jeziH, da ni naša dele-gacija najprej orfšla k niim. V Češko-slovaški smo bili še veličastneje spre.ieti kot na Pol/skera, pa tudi prj češkem Ijadstvu je prišla do ponolnega izrazn Ijubezen do narodov Jugoslavije. To poudarjam zato. ker smatram, da »ko ie ta linbezen prišla čq Izraza ted^j, ni ngasnila niti danes, tcmveč žtvi v srctli teh narodov. Toda ti«*'. ki sovr«žnf» dp-lujejo proii Jugoslavijl, jo skušajo za-treti.
V Bolgarijo prav tako nismo šli ni svojo lastno zahtevo, temveč smo na njihovo pro&njo iz kurtoazije vrnili obisk. Šli smo kot brat k hratu rn potovali iz Sofije v Varno, od tam pa v drugi snieri vnovič v Sofijo. da b\ bol^arsko Ijudstvo videlo bratske predstavnike Jugos!av!je-Sto in sto kHometrov so prihajali mož'e in žene po snegu in neurju, čakali so cele noči na postajah, da bi nas videli in pozdravili s solzsmi veselia. Možje so nas ob.remal? in govorili. da je ori-šel čas, da se resnično bratovsko Ijubirao. ne pa  da  se med seboi prepir3mo.
Z Romunijo je bil prav tak primer. Naš odhod v Romunijo je ime) velikan-ski pomen za notranjo konsolidacijo te države To so potrdilj pismeno predsed-nik romunske vlade in voditejjj romun-ske partije, ki nas danes obrekujejo. Te-daj so govorili, da je pri njih slabo, ko pa smo bili tam mi, so izjavili, da se je stanje popravilo in napredovalo. Ko je blla naša delegacija v Bukarešti. pa če-prav ni navada, da predsednik kot pred-stavnik druge države govori na javnih mltingih, sem govoril na trgu pred mno-žico. Pol milijona Romunov je prišlo in stalo v snegu, ki |e padal, [az pa sera govoril v jeziku, ki ga Ijudstvo razume, v socialističnem jeziku, samo zaradi te-ga, da bl resnično pomagali romunske-mu Ijudstvu Navdušenje Je bilo tedaj veliko. Razeo tega seai ob obisku Buka-rešte moral iti tudi v parlament, kjer sem ponoči v razsvetljavj reflektorjev govoril, zahtevati pa so od mene prav tako, da pojasnim reakcionarnim stran-kam, ki so bile tedaj v parlamentu, da je njihov ča$ minil in da ie prišel drug. nov čas. Storil sem to in sprejel, fe-prav to ni bila moja dolžnost. Zastavili smo ne samo svojo avtoriteto, temveč smo se spustiii tudi v politične težkoče zunanjepolitifnega značaja, samo da bi jim pomagali. Toda. kaj se je poleg tega dogodilo kratko po tem času, ko smo bili v Romunill? Neko noč so zginle vse tnoje slike v Bukarešti, kar, se razume, nj važno, toda v vsem mestu in v delavskih in buržoaznih krogih se ]e razširila vest, da sera prestopil v im-perlalistirni tabor. Zakaj je prišlo do tecya tovariši? Zaradi terja, da bi se ubilo tisto velikansko zaunanle romun-skega ljudstva v na^o državo in naše narode kakor tudi v vodsfvo n^§e drža-ve. To so storili  tistj od   zgoraj.
Vidte, tovariši, v tem qrmu tiči ta-jec, v zavisti zaradi Ijubezni teh naro-dov do naše države, v.zavis*i zaradi Iju-berni teh naroc!ov do vodstva aaše driave. To se ne tire samo voditeliev v državah, ki sem jih omen'1, temvec ludj nekaterih voditeljev v Sovjetskl zvezi. Le-ti so v-se to prifeli. le-ti so zmšiii tisto ogromno de!o, ki nam }e uspelo, da smo ga dovršli po voini, ko smo u-tvarili bratsko zvezo narodov ne sarao na Bslkanu, ampak na vzhodu v  sploSnem.  Njim je,  tovariši  In  tova-
rišice, Ijubo, da se inej seboj piepira-mo. Star rimski pregovor »Deli in vla-tfaj« — Divide et impera — je ostal tudi seda^ dejstvo, ničesar se ni spre-raenilo. Ti vo<Ilteljft ki imajo pred zgo-dovino ogromno odgovornost, se bavi|o z nesocialističnimi metodami za razbi-janje zvez raed posamezniini narodi, da bi jih mogli laže izkoriščati v svoje na-mene.
Zakaj je to potrebno? Ali ne bi bilo bolje in laže, da bi imela Sovjeiska zveza, recimo Jugoslavijo, kot najzve-slejšega prijatelja, ki bi niogel s svojim primerom pri-spevaii k &ir]eniu zaupanja ne samo med ljudskimi množicami na vzhodu, ampak tudj v vsem svetu, ki bi bil prinier graditve socia! zma in da bi se socializem opravifil kot najboljši dmžbeni sistera. Mar bi to ne b'lo bolje? Oni niso uvideli, da je to boljše. Smatrali so, da je vendar boljše, da bi mi ne bili preveč popularni, smatrali so, da ni preveč dobro, če rai prehitro zra-stemo. Ugotovili so, da naše metode ni-so v skladu z njihovimi zaradi tega, ker se pri nas mnoge stvari laže obvladajo kot pri njih. Hoteli so, da delarao tako, kot nam oni diktirajo. Mi pa smo rekli: Ne, mi pojdemo svojo pot. Izkoristiti hočemo vse naSe možnosti, izkoristili borao pa prav tako vse pozitivne črte vašega socialistirnega razvoja. Toda ta pot jim ni ugajala,
Poglejmo sedaj, zakaj je Sovjetska zveza z nami tako hitro prekinila eko-nomske in druge zveze. To se lahko ra-zume: oni aiso hoteli razumeti naših po-treb, ampak samo svofe, mj pa smo mislili, da je to nepravilno ter da, ko gre za trgovino, moranio trgovati kpt enakopravni. Mišljenja smo bili. če ie Irgujemo na kapitalisticni način, da imamo pravico zahtevali ta svoj trud, za trud naših delovnih ljudi odgovarja-joce nadomestilo, da dajemo blago za blago, da se plača odgovarjajoča vred-nost z obeh strani, ne pa, da bi dajali mi ceneje ter bi zarad! te<ja trpelo po-manjkanje naše ljudstvo. To je eno. Drugič smo bili proti temu, da bi se vsakdo vtnešaval v reševanje vprašan) noše ekonomike. Rekli smo: Potrebni so nam sovjetski instmktorji in specialisti. potrebni nam pa n!so sovjetski poveljni-ki, ker smo se tudi mi naučili povelje-vati 'n znamo poveljevati tudi sami. Da fovarSši, mi lahko tudj sami poveljuje-mo. To jitn pa ni ugajalo
Iz tega je jasno razvidno, kaj |im nl-ugajalo. Njitn ni ngajala ta naša odloč-nost, da ohranimo svojo neodvisnosL Neodvisnost se pa more ohraniti samo, te se ohrani gospodarska neodvisnost, mislim gospodarsko neodvisnost v takf meii. kolikor |e potrebna da moreš ena-kopravno trgovalj z drugim ko daješ neko vrednost za drugo enakovredno in obratno. Njim to ni unaialo. mi pa nisroo moglj dragače. Moraii smo tako ravnati.
Ko nam je Sovjetska zveza odpove-dala gospodarske pogodbe, so mislili ne-kateii ljudje tam, da borno doživeli v nekaj mesecib polom. Zakaj so to mi-slili s tako gotovostjo? Zato, ker ne poznajo sile naših narodov. V sile na-ših narodov pa ml venijemo. Mislili so, da bo pri nas propadlo vse, če bodo z nami prekinili ter da bo naše ljudstvo videlo pri tem posledico naše avantu-rtstične politike, kot se oni radi izra-rajo, posledico našega nepristanka, da bi nam poveljevali. Misiili so, da se bo l|ndstvo zaradi tega uprlo zoper nas. Bilo pa je prav nasprotno. Nismo s ta-ko zelo ležkim srcem sprejeli te odpo-vedi v gospodarskem pogledu; bolj težko smo občutili to iz političnih raz-logov, ker smo imeli dejansko z njimi taice dcgovore, kot so bile skupne druZbe »justa« in »Juspad«, ki so bUe bol} kolonialnega znaraja kot usianov-liene na načelu enakopravnosti. Nam ie bilo zelo ljubo, da sino te pogodbe li-kvidirali, najbolie pa bi bilo. da bi se 100 likvidiranja teh pogodb pričelo vno-vic na enakopravni bazi. Zato še en-krat refem. da nam zaradi tega ni bilo žal, ker ti odnosi niso bili pravilui, bratski   odnosi  socialistifnib   držav.
Gledali so na to z veliko iezo in be-som. Mislili so, da je najbolie za njih, ako odpravijo naše vodstvo in pripe-Ijejo Ijndi. ki bi se kot voditelji ne uuali upfrati niihovi ekonomski in zn-narcii politiki In ka| so si tedai izmi-slili? Pozvali so ljudstvo Jugoslavife na udot zopcT njegovo vodstvo. z željo. da bi se zafela splošna rmeda in pretep na vseh straneh. Vendar |e naše IJnd-stvo po za«l«gi enotnosti Partije In lfnd-sfva pokazalo veliko zavest In vzdržalo ta nafvet:}! ndarec, najvefji po letu UUl, ko so nas napadli okupatorji. niL raanj silen po svojein pomenu in Seljl. da razbiie našo enotnost. Na ntihovo veliko žalost se je ta odarec odbil ob na5i eootnosH kot žoga od stene. Naše Hudslvo |e napravilo svoj izplt ter §e enkrat pokazalo, da moremo vzdržati ne sarno take. ampak tudi močnejše udarce.
Tovarišl ta tovarišice. Ce pogledamo neke dogodke zadnjih dni, se moramo vprašali, kaksen je ta proces v Budim-pešti, ki Je bll tam te dni. Zdi se ml, da iakega gledališkega komada ie dolgo ni bilo v kakem gledaliSč«, in če bi ga raogli predvajati v gledališču, bi bila to velikanska burka, kateri bi se Ijud-stv-o od srca smejalo. Vendar pa je v javnosti to tragicna stvar. Čeprav smeš-na, je tudi zelo tragična. S to novo me-todo piroti nam — ki je že preizkušena, ne bom pa se spuščal v to, kje in kdaj — so nas hoteli dokončno potolči. S tem procesom so hoteli v Budimpešti najti krivce, soditi in obsoditi Jugosla-slavljo in jugoslovansko vodstvo, pri-kazati jih svetu kot največje splet-karje, ki ogrožajo mir na vsem svetu, kot ljudi, ki dejansko morejo ogrožatl mir v svetu, z eno besedo kot vohune gestapa, Amerike, Anglije in ne vem koga še. S tem nesraninim procesom so hoteli razdvojiti naše narode od naro-dov na vzhodu ter do gotove stopnje omaiati napredne demokratične sile v drugih zapadnih državah, ki dejansko ne vedo, za kaj gre. Neobveščenim lju-dem, ki ne poznajo predigre te kome-dije, bi se včasib ntkaj od tega zdelo verjeino, čeprav pri vsem, kai se je izreklo na procesu, ni niti trohice res-nice, čeprav je vse izmišljeno in aprl-zorjeno, porojeno v glavah sovjetske obveščevalne službe ter madžarskih mamelukov z Rakosijem na čelu. Vse je bilo skonstruirano v njihovib po* kvarjenih glavah in o teh svojih tvor-bah grmijo vsemu svetu. Smoter vsega tega pa je želja, da bi potoikli naše vodstvo.
Vendar vse, kar so v Budimpešti go-vorili, ves ta bednj proces je bil tako neumno aranžiran, da nihče na svetu, ki misli, ničesar ne verjame in ima vse to za navadno komedijo. Zakaj je bi!a potem aranžerjem procesa potrebna ta burka? Ali so resnično tako neumni, da misiijo, da bodo narodi drugih dr-žav to verjeli? Niso in ne misiijo. N|im je bil ta proces in vse prife na njem potreben v prvj vrsti za notranjo upo-rabo v državah na vzhodu in v Sovjet-ski zvezi. KajH narodi Sovjetske zveze in drugih vzhodnih držav ljubijo novo Jugoslavijo. Proti nam niso sov|etski aarodi, ampak Hsti ajihovi voditelji, ki nam želijo vsilitj svojo komando- Na eni strani je torej niim to potrebno za notranjo uporabo. na dmgf straai pa zato, da bi preplasili voditel|e vseb ko-mnnistirnih partij, ker pravijo na ta oafin: Ce nočete tako, kot vam pra-vimo, boste razglašeni za vohune in agente Amerike, Anglije, gestapa in morda   tudi   Abesinije,   če je   potiebuo.
M
Ta proces je torej zgodovinska bttrka. ki meče najtemnejše sence na njegove aranžerje. Našim narodom ne bo Ško-dil, kajti vse, kar je bilo tam rečeno, ni in ni moglo biti dokazano z dejstvL Vse to je najpreprostejši bluif, ki bo v kratkem času razpršen kot pleve v vetni. Naša država, Ijudstvo in vodstvo pa bodo ostali čisti kot solza pied vsemi temi  klevetami, kt jih  širijo  proti  nam.
V Madžarski smo bili prav tako na obisku na odločno vztrajanje voditeljev, da bi tndi njim pomagali, kl pa nas (!a-nes najpodleje obrekujejo. Le-U so le-daj govoriii, da smo mi edlna država, s katero more madžarsko Ijudstvo z za-upanjem govoriti, ker smo mu izkazali največ pozornosti in velikodušnosti. 2e-leli smo, da pomagamo tudi njim, da bi bilo doseženo tudi v Madžarskj boljše stanje. Odšli smo tja In ljudstvo nas je lepo sprejelo.
Sedaj bi vam rad, tovariši in tovarl-šice, povedal nekaj besed tudi o naši zunanji politiki. Poteklo je že leto in pol od zloglasne resolucije Informbiroja, v kateri nas obtožujejo, ne sarao da ne gradimo socializma, temveč, da smo se celo tudi vključili v zapadni kapitali-stični blok. Mar je to točno? Seveda ni točno, tovariši. To je laž. Veste, da smo pred vsemi mednarodnimi forrnni, zbo-rovanji, pred Združenimi narodi in dru-god vseskozi podpirali Sovjetsko zve-zo. Priznavali smo vodilno vlogo So-vjetske zveze, priznavali smo jo za glavnega borca, ki vodi bitko tudi za naše pravice. Ne bom se sedaj spuščal v lo, kako je bila prodana Koroška, ker se je o tem že govorilo. Ne bom govoril o tem, kako }e prišlo do tega, da smo morali Trst zapustlti in da je to vpra-šanje še vedno odprto, kajti tudi za to bo prišel čas, da povemo malo več. To-da, povedal vam bom, kakšno je naše današnje stališče, kajti. kdo bi se danes Itihko, ko bere časopise, vprašal, zakaj v New Yorku, v Lake Snccesu ne pod-piramo vseskozi predlogov Sovjetske zveze. Tam bomo ravnali načelno pra-vilno in ne bomo zaradi ne vem česa prikrivali nepravilnega ravnanja kogar koli. Sovjetska zveza se je odpovedala načelnemu stališčn v vprašanju malih narodov, kar se vidi iz odnosov proti nam. VodJtelji ZSSR teptajo s svojim ravnanjem z našo državo ta načela tudi v žaljivih notah, ki nam jih pošiljajo, zlasti v zadnji noti, in z groinjami, ki lahko veliko pomenijo, pa tudi z rož-ljanjem z orožjem okrog naših mej in kopanjem rovov na Madžarskem in v Romuniji, z eno besedo, s takim svojim stali§Lem do naše države — čeprav nis-mo ljudje, ki se boje rovov in rožljanja z orožjem, ker je naša vest čista. Naša vest je čista, naša stvar je pravična, in nimamo se česa bati. V Združenih naro-dih smo glasovali za predloge Sovjetske zveze tam, kjer Je to načelno bilo in kjer bo pravilno, kot je vprašan]e Grči-je. Nismo pa glasovali tam, kjer gre za sarao Jugoslavijo in odnos do naše države, in nismo za nikogar glasovali, temveč smo se vzdržali. Tam, kjer se govori o pravicah malih narodov, o vojnohujskaški propagandi, nismo mogli reči za tisto, kar je tocno, da ni tako in da tega ne dela Sovjetska zveza, oni pa nam tu rožljajo z orožjem. Naj svet ugotovi, ali je točno ali ni. Ničesar ne bomo govorili, toda dali jim tudi ne bo-mo svojega glasu tam, kjer teptajo so-cialisiična  načela.
Mi smo majhna država, toda strogo bomo varovali svojo zunanjepolitično linijo. Strogo bomo pazili, da bo slone-la na načelih marksizma-leninizma. da bo socialistična, da bo povedala vsem velikim — in tu gre za velike — tako Zapada kot Vzhoda, da ni mogoče trgo-vati oiti govoriti o usodi malih narodov, ne da bi jih vprašali, če soglašajo ali ne i razgovori, ki se vodijo glede njih. Mi smo polnoletno ljudstvo. Naše ljud-stvo je v stoletiib dokazalo, da je spo-sobno, tudi državniško sposobno, da upravlja samo sebe in ne bomo nikomur dovolili. da bi vara vsilil svojo unravo in nam  solil pamet. kjer to ni treba.
Vfogoče bi kdo, tovariši in tovarišice, vprašal, kako daleč bo to tako šlo. Na to vprašanje vam oe morem odgovori-ti. kajti to nj odvisno niti od mene oiti od nas vseb skupaj. Vemo samo eno: Kako se bomo držali, in vseeno je, kakžna preizkušnja hi prišla. kakšne te-žave bi prišle. Držali se bomo. kot smo se doslef držali, in prav nlč ne bomo spremenili  svojega  stališča.
Vseeno je, kakšne težave bi prille. Držali se bomo tako kol smo se držali do danes, pogumno bomo hodili po svoji poli, gradili socializem in gledali, da se naše vodstvo ne bo odlofilo od ljudsiva, da na Ijudstvo ne bo gladaio kot na figuro, temvec kot na zavedne Ijudi, ki ustvarjajo svofo u«odo. ne ko{ na figu-(Nadaljevanje   na 2.  strani)
Maršal Tito
je govoril v Stolicah
(Nadaljevaoje «  1. strani)
re, kl jih lahko premikaš in delaS z nJJ-mi, kar hočeš. Naša država je zvezna socialistitna država, v posameznih re-publikah združuje oeka) narodnostl, to-da rešili smo nacionalno vprašanje tako, kot so to želelj ti narodi ln nismo vsilill neke svoje rešitve, ki ne bi bila v skladu t željami Ijudstva. Prl tem je biia ta sreča, da ]e naša Partija že pre) zdavnaj pravilno razumela želje narodov o ure-ditvi njihovega notranjega življenja in ]e po teb željah tudi raynala. Zato bo-mo po poti, po kateri smo dosle] hodi-li, korakali tudi nadalje, spoštovali bo-mo svobodo in enakopravnost vseh na-lodov. Ne borao se oddvajali od Ijud-stva io dali bomo «a Ijudstvo vse, pa tudi   življenje.   kadar  koli   bo   potrebno.
Tovariši in tovarišice, dovolite mi. da vam povem nekaj besed tudi o na-šem vsakdanjem delu, o naši graditvi tn Izpolnievanjn naSega petletnega plana, o našib težavah in u?pehih. Ve-liko vam ne bom govoril, kei o tetn govorimo in pišemo vsak dan. Toda, holel bi vam povedati neka) besed v izpodbudo, da ne bi norda kdo pomi-slil, da nam bo zaradi vseh napadov oa nas fn vseb težav, ki nam jib povzro-Ca|o. nemogoče oresničiti svoje zamisli In svoje plane. Tovariši, izpolnjevanje nalog, ki smo jih postavill, se razvija po planu. Uresničili bomo vse, bar smo si zamislili in odločUi. Slišali in brali ste, da srao izpolnili polovico petlet-nega plana, da smo uspešno izVTšili prvo polovico plana v tem letu. SedaJ bo tudi druga polovica tega tretjega leta naSega plana prav tako v kratkem izpolnjena. Seveda zabtevamo od naših ljndi velike npore, toda naLl delovni ljudje, naši delavcl in naši kmetje ra-zumejo vse tiste ukrepe, ki jih izdajamo, kajti izdajamo jih samo v dobro naših narodov, njihove sedanjostl ln prlhod-nostt V letu all dveh bomo z izpol-nitvijo petletnega plana ustvarili boljše življenjske razmere ne samo v mestn delavcem, temveč tudl na vasJ kme-tom. Da bi pa to dosegU, se moramo zelo traditi, zahtevamo od našlb ljudi. da zastavijo vse svoje sile. Zahtevamo, da gredo kmetje na sečn|o drv, zahte-vamo. da dajo pri odkupu žita, vse to pa zaradi tega. ker )e to življenjsko vpraSanje za izpolnitev našega plana. Mi, tovariši, ne bi mogli izpolniti svnjega plana, če oe bi naši kmetje izpolnjevali tistega, kar mi od njih zahtevamo po planu odkupa žita, ali dmgih živiL Venit da odkup ni simpatična stvar. Tndi sam bi imel veliko raje, če bi mogla biti prodaja že prosta. Zeijno pričakujem ta trenntek, ki bo tcdi prišel, vendar za seda| še ne moremo delati tako. Tudi hi moramo planirati prav tako kot pla-niramo gradit«v lovarn. Upoštevall moramo Stevilo ust, ki bodo zahtevala U živila, število delavcsv, kl prihajajo v naša podjetja. Zanje moramo piani-rati dovolj žita ter drnge brane, da bi lahko živeli ter delall. Kdo pa nam bo dal, tovariši, če ne naš delovni kmet, našj zadružniki? Nimamo zlata in de-viz, da bi lahko zunaj kuplli žito in druge življenjske potrebšfine. Ce bi Jlh imeli, bi to tudi tam kupili. Toda, da-nes moramo zabtevatl od našega kme-ta in apeiiratl na njegovo visoko za-vednost, kajtl ne raore biti, da dane* naSi kmetje ne bi razumeli vsega bistva velikega dela, ki ga gradimo, bistva socializma   v   naši   državi
Prišel bo čas, ko vam bo do podrob-nosti jasen vsak ukrep, ki smo ga do danes izdali in ki jih bomo v prihodnje izdajali. Zato storite vse, kar morete, ka.it! to le dolžnost vsakega državljana naše države, vsakega delavca, kmeta iit vsakega našega deiovnega človeka — da da maksimum, da se kar naibolj trndi tam, kjer dela. Naši kmetje morajo vedno imet! pred odmj, da priteka sto-tlsoče novih  delovnih   Ijudi  v   naše  to-
varne in da bodo še prltekall. Od kod prihajajo? Z vasl. Razen tega je več deset tisoč Ijudl delalo tudl letos v de-lovnih brigadah, po gozdovih, v rudni-kih in razlienih podjct]ili. Tudi te je bilo treba hraniti. Zanje nistno ničesar posebei vzeli od kmeta, temveč smo morali dsti kruh iz državnega fonda. tako da v tcm času n?so porabifi svojega kmha doma. To jc bilo porabljeno v korist splošne skupnosti naše sociallstične dotnovlne, za zgradltev socializrna In izpolnitev našcga plana.
Ko pa govorlmo o težavah, tovarlši, lahko rečem, da večjih težav ne bo, kot siho jih doslej pretrpeli. Misllm, da bodo prihodnja lcta lažja kot ta. Z izpolnit-vfjo petletnega pJana pa bo še veliko laže. Laže bo v vsakem posledii inUo glede prehrane kakor tudi glede delovn« siie, ko bomo imel! dovoi! strojev. Seda] pa storlmo vse, da bl «3§e lastne tov.itr-ne, nove Jn stare, izdolovale č!m več strojev, ki so potrebni kot zarrfena za delovno sllo. Da bl nphaviH stro)e, kl jo potrebnl za nadomestllo delovne file, snro proslU tad\ za posoHlo od Ainsrlke, ne da bl ga z nečim drngtm pfačalf. tem-več da ga }1 bomo vrniH z dobrlml obrestml. Iz strojev hc«xetno napravitl tistl elemcnt, kf bo zsmental deforno sllo In olaišal Hudein delj, da b! laže deJ^ff \t\ se boM po«vetili dvJ^nnfa svole kuHwrne fn žfvljenjske ravni. Zsto stalno pouctar-jamo, da je treba v?držatf in pret>rif^n sem, da bomo v kratkera tn4\ zinsg^n.
Najvažnejše pa je, tovar?ši in tovirf-§?ce, da varujete enotnost. Ne dovollte, da bi vas kdo omajal !n ne verjemHe nobenlin zlaganlm vestem m z Zapnda, ne z Vzboda. Veriemfte s?mo vestem iz svoje države, t J. veriemfte v tfsto, k^r vidlte Jn kar samf gradfte, verjemife de!s«vu. Nl potrebno, da M v?»ni kdo, bodlsi iz Moskve bodh) fz B??d»mrteS^e. Prage. Var^ave, BukareSfe ri\ SoHje SlovorJI o temr kar v? detate, ks?H ^ml veste, kai cradfte. Ne more bH! točpo tisto, kar t! prav!?o. temve? to, kar vl-dlte. \n zato tw dovoHte. da W vas <rvh rail nri va§em dc!u.
Tovariši Jn tovarišlce, enotnost naSUi delovnih Ijudi je poroštvo vseh našlh rmnz- BMo Je pofoštvo vseh zmŠE V pre-teklosfl in bo poroštvo tadi našJh zmag v prihodnostl.
Naj živl naša enotna Federathrna Ijtidska republika  Jugoslavija!