Aktualno Ptuj • Pri krožišču na Ormoški gradi OMV O Stran 3 V središču Videm • V osnovni šoli uvedli žoge za sedenje O Strani 6 in 7 s Štajerski Ptuj, torek, 3. aprila 2018 Letnik LXXI • št. 26 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89.8 "98.2-104,3 www.radio-ptuj.si Politika Podravje • 19 občin Društvu za cerebralno paralizo doniralo le 130 evrov O Stran 4 Podjetništvo Dornava • 300.000 evrov težka obnova ceste O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • V treh regijah zbrali 56 mio litrov mleka O Stran 8 Okolje Podravje • Polskavo in Framski potok bodo ukrotili do leta 2020 O Stran 4 Izobraževanje Ormož • Največje napake, ki se jim za dobro otroka izogibajmo O Stran 11 Črna kronika Dornavčanom grenijo življenja zalite kleti O Stran 24 Ptuj • Cene ravnanja z odpadki v blokih tudi 100-odstotno višje kot v Mariboru ali Celju Ptujčani plačujejo največ od vseh »Opozoril bi na velike težave stanovalcev v večstanovanjskih objektih glede sprememb pogostosti in načina odvoza. Cene so se zvišale, pogostost odvoza pa zmanjšala z dvakrat tedensko na enkrat mesečno. Izvajalec je povišal cene in hkrati zmanjšal stroške. Kako je to mogoče?« se sprašuje Mitja Vidovič, ki z družino stanuje v bloku na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Markovci • Gradili bodo dom upokojencev in varovana stanovanja o Strani 2 in 3 Podravje • Med 41 novo zaposlenimi ni zdravnika, ki bi delal v Središču ob Dravi o Stran 5 V središču • Kakšne so »pravilno« zapisane tablice s hišnimi številkami o Strani 6 in 7 frmoz • V športni diorani zamaialo -[bodo z izvajalcem? 2 Štajerski Aktualno torek • 27. marca 2018 Ptuj • Cene ravnanja z odpadki v stanovanjskih blokih tudi 100-odstotno višje kot v Mariboru ali Celju Ptujčani plačujejo največ, po novem Bralec Mitja Vidovič, ki z družino stanuje v bloku na Volkmerjevi cesti na Ptuju, nas je opozoril na po njegovem mnenju nepravično škov glede na število oseb v stanovanjih. »Kot uporabnik storitev izvajalca odvoza komunalnih odpadkov, Javnih služb (JS) Ptuj, bi rad v svojem imenu in na pobudo številnih drugih somišljenikov opozoril na po mojem mnenju nepravično obračunavanje cen odvoza odpadkov in tudi način odvoza v večstanovanjskih objektih na Ptuju. Kot obračunski volumen se šteje 80 litrov za enega ali dva stanovalca. 120 litrov za tri do štiri stanovalce ter 240 litrov za pet stanovalcev ali več. Posledično so tudi višine zneskov na položnicah za odvoz odpadkov v takih sorazmerjih. Menim, da tukaj ni nobene sorazmernosti in prihaja do velike diskriminacije, najbolj so na škodi enočlanske in petčlanske družine. V enočlanski družini posameznik po tej logiki ustvari 80 litrov smeti, v dvočlanski le 40. V tričlanski prav tako 40, v štiričlanski le 30 litrov. V petčlanski pa skoraj 50 litrov. V šestčlanski spet 40 ... V teh izračunih ne vidim nobene logike. Štiričlanska družina ima položnico okrog 17 evrov, petčlanska pa 33 evrov. Smo petčlanska družina in sprašujem se, ali moja 10-letna hčerka ustvari enako količino smeti kot štiričlanska družina. To se mi zdi nepravično in diskrimi-natorno. Hkrati je v neskladju z 12. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pravi: »Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca.« V oblikovanje cene glede na dejanske stroške odvoza, obdelave in infrastrukture se ne spuščam, čeprav sem ob takem nepravilnem obračunavanju v dvomih o pravilnosti tudi glede tega. Menim, da so zneski na položnicah v nekaterih primerih previsoki in da se javne storitve ne bi smele zlorabljati za dobičke podjetij, ki jih ta potem negospodarsko uporabljajo v druge namene,« navaja Vidovič. Smeti se kopičijo in zaudarjajo »Opozoril bi na velike težave stanovalcev v večstanovanjskih objektih glede sprememb pogostosti in načina odvoza. Cene so se zvišale, pogostost odvoza pa zmanjšala z dvakrat tedensko na enkrat mesečno. Izvajalec je povišal cene in hkrati zmanjšal stroške. Kako je to mogoče? Še večji problemi so nastali, ker se je zaradi tega povečalo število posod (spet več stroškov). Za tovrstno povečanje pred objekti ni dovolj prostora, infrastruktura temu ni prilagojena, zato kesoni ležijo po zelenicah, zasedajo parkirišča, ki jih je že tako ali tako premalo. Da ne omenjam oporečnosti tega, da se, zato ker so posode prehitro polne, sploh v poletnih mesecih v vročini, odpadki mesec dni »pajsajo« in smrdijo naokoli, ob tem pa jih še nekajkrat premečejo vse pogostejši brskalci po smeteh. Odgovorne pozivam, da nemudoma spremenijo način obračunavanja in odvoza. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni oblikovati civilne iniciative, zadeve predati pristojnim inšpekcijam ali doseči pravico po sodni poti,« še pravi Vidovič. Direktor JS Ptuj odgovarja Za odgovor na očitke smo zaprosili direktorja JS Ptuj Alena Hodnika. Pojasnil je: »Ugotavljam, da je večina očitkov dana izvajalcu, čeravno izpostavljene dileme izvirajo iz državnih predpisov ali iz aktov, ki jih je ====1 H T" ..... • Foto: Mitja Vidovič Bralec Mitja Vidovič, ki stanuje v bloku na Volkmerjevi cesti, nam je posredoval fotografijo z motivom, ki da je pri vseh blokih na Ptuju ob koncih meseca vse pogostejši. »Se to spodobi za mesto, ki naj bi se ponašalo s turizmom?« sprašuje Vidovič. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik odgovarja: »Prav iz slik, ki jih je posredoval bralec, je razvidno, v kakšnem stanju nam predajajo odpadke uporabniki nekaterih večstanovanjskih stavb.« Hodnik poudarja, da če bi stanovalci ločevali, bi lahko bili tudi zneski na položnicah nižji. sprejela občina. Do te problematike sem se že večkrat opredelil na sejah sveta Mestne občine Ptuj in že takrat potrdil, da težava obstaja in bi jo veljalo čim prej odpraviti. Obračun je predpisan z državno Uredbo in ga izvajalec ter občina ne moreta spreminjati. Osnovna logika obračuna je, da se v obračunskem obdobju (npr. enem mesecu) sešteje vso ko- ličino odpadkov z nekega območja in sešteje ves volumen posod, ki ga uporabljajo občani tega območja. Celotna količina odpadkov se nadalje razdeli na tako seštet volumen in Podravje • Načrti in investicije DU Ptuj V Markovcih bodo gradili dom upokojencev in varovana Že naslednje leto naj bi v občini Markovci gradili dom upokojencev in varovana stanovanja. Dogovori s potencialnim investitorjem že potekajo, iščejo s ptujskim Domom upokojencev. Lokacija pri bolnišnici je skorajda zagotovo padla v vodo, zapleta pa se tudi v Žabji vasi... Iz strategije razvoja Doma upokojencev Ptuj izhaja, da namerava ptujski dom širiti svoje kapacitete. Kar nekaj pomembnih investicij se jim obeta že v kratkem. V načrtu imajo zamenjavo tretjine oken v enoti v Kidričevem, saj naj bi imeli velike energetske izgube. Še večja, okrog 4 milijone evrov težka investicija, ki naj bi jo začeli že kmalu, pa je dograditev enote v Juršincih. Tam bodo uredili ločene prostore za mlajše invalide. To jim je lansko leto z odločbo naložila tudi socialna inšpekcija. Kot je pojasnila direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički, imajo sredstva za izgradnjo prizidka zagotovljena, investicijo je potrdil tudi svet zavoda. Potekajo pa še usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. Težave naj bi se pojavljale zaradi vpliva izgradnje na veduto, saj bi širitev potekala pod cerkvijo v Juršincih. Šemničkijeva sicer vztraja, da bo objekt nizek in da vedute ne bo kvaril. Zemljišče pri bolnici • V I . « ni vec v igri Druga lokacija, ki se omenja kot primerna za širitev domske dejav- nosti, je tista, ki jo upravlja Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Načelni dogovor o zamenjavi pravice upravljanja med vodstvom obeh zavodov že obstaja, a ker so nekatera ministrstva zavzela stališče, da je prenos lahko zgolj brezplačen, je ta načrt vedno manj verjeten. Član sveta zavoda Franc Kodela in direktorica Jožica Šemnički sta sicer na zadnji seji sveta zavoda predlagala, da se svet opredeli do ideje, da zaprosijo za brezplačen prenos pravice upravljanja. A da bi ptujska bolnišnica na to pristala, ni prav verjetno. S to opcijo so namreč želeli zagotoviti del sredstev za izgradnjo urgentnega centra, pa so zadeve vendarle izpeljali tako, da bo ta delež, 640.000 evrov, prispeva- V Juršincih se zatika zaradi vedute. Na tem mestu nameravajo širiti Dom. la država. Ana Osterman, predsednica sveta zavoda, je zato predlagala, da v rebalansu ta sredstva izbrišejo, saj je zdaj jasno, da je to misija nemogoče. Dve leti igračka-nja in različnih razlag ministrstev, pri čemer so očitno številni igrali s figo v žepu, sta (nepotrebno) izgubljeni, zato sledi iskanje novih lokacij. Težave tudi z 1 •• V V« H I K • zemljišči v Žabji vasi Zapleti naj bi se pojavljali še na eni zelo verjetni lokaciji za širitev domske oskrbe: v Žabji vasi. Tam občina spreminja OPPN, a naj bi jim razlaga pristojnega ministrstva povzročala veliko težav. Ministrstvo je namreč na podlagi anonimne prijave zadeve vzelo pod drobnogled. Informacije o tem sta na seji sveta zavoda predstavila člana sveta in odborov na ptujski občini Miro Vamberger in Oton Mlakar. Pojasnjeno je bilo, da naj bi pogoj za izgradnjo bil, da se poseli 30 odstotkov celotnega zemljišča v Žabji vasi, kjer se načrtuje izgradnja. Največji del prostorov naj bi uporabljala društvo Sožitje za bivalne namene in Dom upokojencev Ptuj. Ali in kako bodo inve- stitorji dosegli zastavljeno kvoto, se še ne ve. „Če to ne bo urejeno, gradnje ne bo. Projektant mora to zadevo urediti. Na občini sicer ocenjejejo, da problema ni, a bodo lahko šele takrat, ko bo vse urejeno, sprejeli OPPN. Niti samo ministrstvo ne ve odgovoriti natančno, v čem je problem. Je pa to osnova za vse nadaljnje ukrepe. Kolikor je znano, investitor sicer zadeve že ureja z vsemi deležniki," je pojasnil Vamberger. Ko bo to urejeno, pa bodo pred podpisom dogovora zahtevali analizo zemljine oz. tal. Zagotovilo, da je z zemljino vse v redu, naj bi že imeli, zanima pa jih natančna analiza globine, zato bodo naročili geomehansko raziskavo. „Tudi na tej lokaciji je še vedno veliko če-jev, je pa nedvomno še vedno zelo zanimiva," je bila jasna Šemničkijeva. Markovski župan: „Prepričan sem, da se bo prihodnje leto gradilo!" Svet zavoda DU Ptuj je bil seznanjen z namero občine Markovci, da se tam gradijo dom upokojencev in varovana stanovanja. Žu- Foto: DK torek • 3. aprila 2018 Aktualno Štajerski 3 letu jih čaka še dodatna podražitev obremenitev stanovalcev blokov s stroški za ravnanje s komunalnimi odpadki. Predvsem gaje zmotila nesorazmerna razdelitev stro- Primerjava cen za blokovska naselja na območju Štajerske (v evrih) I Ptuj I Število Obračunski Trenutna cena Nova cena v oseb volumen 2019 1 80 10,39 8,54 2 80 10,39 17,08 3 120 15,59 25,61 4 120 15,59 34,15 5 240 31,18 43,93 6 240 31,18 52,72 I Ormož I Maribor iCelje Število oseb Cena 1 4,89 3,64 3,1 2 9,78 7,28 6,2 3 14,67 10,93 9,3 4 19,56 14,57 12,4 5 24,45 18,21 15,5 6 29,34 21,67 18,6 Vir: JS Ptuj Vir: KP Ormož, Staninvest, Simbio »Stroškov ravnanja z odpadki v večstanovanjskih objektih ni mogoče enoznačno opredeliti za celotno območje, ker so odvisni od števila stanovalcev, ki se mesečno spreminja, ter od volumna zabojnikov, ki se od objekta do objekta razlikuje. Mesečni stroški se v večini primerov gibajo med tri in šest evrov na osebo (volumen od 30 do 40 litrov),« so pojasnili v podjetju Simbio, ki smetarsko dejavnost opravlja v celjski regiji. V tabeli so izpisane cene za marec, večstanovanjsko enoto s 94 stanovalci in posodami, volumna 2 x 1.100 l zeleni zabojnik (mešani odpadki), 2 x 1.100 l rumeni zabojnik (embalaža), 2 x 240 l (biološki odpadki). Položnice stanovalcem pošilja neposredno izvajalec sam. Enako je tudi na Ptuju. V Mariboru in Ormožu izvajalca smetarske dejavnosti KP Ormož in Snaga položnico z obračunom posredujeta upravniku. Ta potem strošek razdeli med število stanovalcev bloka ali vhoda. Staninvest, ki je upravitelj stanovanj v Mariboru, nam je posredoval izračun za februar, za blok z 29 stanovanji in 50 stanovalci. Uporabljajo 1.100-litrsko posodo za mešane in 240-litrsko za biološke odpadke. Iz KP Ormož, ki je tudi upravnik nekaterih blokov, so sporočili, da zaradi različnega števila stanovalcev in volumna posod enovitega zneska stroška ni mogoče oblikovati. »V posameznih večstanovanjskih objektih se skupni stroški ravnanja z odpadki na osebo gibajo od 3,8 do 5,81 evra. Povprečno je ta strošek v večstanovanjskih objektih, ki jih imamo v upravljanju, na osebo 4,89 evra.« obračuna občanom po ceni, ki jo je sprejel mestni svet. Obračun je vedno objavljen na naši spletni strani. Na tem mestu zato posebej opozarjam na vedno znova slišan napačen očitek, da zaradi višjega obračunanega volumna na nekem odjemnem mes- tu izvajalec (JS) neupravičeno zasluži več. To ne drži. Izvajalec dobi povsem enak prihodek ne glede na to, ali se za obračun upošteva manjši ali večji volumen, le razdelitev tega prihodka med občane je različna. Zato na tem mestu odločno zavračam očitek, da višji zneski na položnicah nekaterih uporabnikov zgolj zaradi razlike volumna vplivajo na dobiček našega podjetja. Prav tako ne velja trditev, da cena storitev ni enaka med uporabniki. Prav tako se niso povišale cene storitev in tudi pogostost odvoza v večstanovanjskih stavbah ni enkrat mesečno. Odpadki se odvažajo dvakrat mesečno. Zadnja sprememba cene je našo storitev celo znižala, saj so se takrat res znižali naši stroški izvajanja storitev. Višji znesek na položnici je posledica uvedbe novih elementov cen, in sicer finančnega jamstva za odlagališče ter najemnine za javno infrastrukturo. Prejemnik obojega je proračun MO Ptuj in ne JS Ptuj. Kot rečeno, se je naša cena storitev celo znižala. Res je, da smo pred časom pred bloke postavili več posod. Vendar smo postavljali posode za ločeno zbiranje ostalih frakcij odpadkov, ne mešane komunalne odpadke. Vse v želji, da v blokovskem naselju izboljšamo ločeno zbiranje odpadkov in znižamo količino mešanih komunalnih odpadkov, saj ravno slednji vplivajo na višino plačila naših občanov. Pravzaprav želimo doseči isto kot avtor kritike, zato pri teh aktivnostih ne bi smeli pretirano razmišljati o dodatnih stroških samih posod. Menim, da so ti več kot upravičeni, saj je ločeno zbiranje odpadkov v blokovskem naselju bistveno slabše, kot je pri enostanovanjskih stavbah. In to je treba nemudoma spremeniti, kar se tudi trudimo.« Mojca Zemljarič Alen Hodnik Stroški so lahko nižji, če se dosledno ločuje »Kar se tiče očitka oz. dileme, ali je trenutni sistem obračuna v večstanovanjskih stavbah na Ptuju pravičen ali ne, se pridružujem mnenju, da ni. Ravno zato že nekaj časa opozarjam na takšno stanje vse deležnike v dejavnosti in prebivalce blokovskega naselja. Pošiljamo preračune, kaj bo za njihove položnice pomenilo to, da iz obračunskega volumna preidemo pri obračunu na realni volumen, ki ga imajo pred bloki. Zagotovo to pomeni povišanje njihovih stroškov (in hkrati znižanje vsem drugim uporabnikom v enostanovanjskih hišah), če ne bo izboljšanj pri ločenem zbiranju odpadkov in bodo še naprej zbrane tako velike količine mešanih komunalnih odpadkov, kot so sedaj. Strinjamo se, da se spremembe uvedejo čim prej, zato bomo glede na prejete kritike ponovno posredovali predlog občini, da se sistem čim prej spremeni (in ne šele z letom 2019, kot je predvideno po odloku). Pri tem ni odveč še enkrat opozoriti, da bo zgolj sprememba načina obračuna brez znižanja razpoložljivega volumna vodila v še višje zneske za uporabnike, ki stanujejo v večstanovanjskih stavbah,« je pojasnil direktor Hodnik. stanovanja pa izvajalca storitev; kot vse kaže, se bodo povezali Ministrstvo potrdilo višje cene Z dvigom cen storitev v Domu upokojencev Ptuj je soglašalo tudi pristojno ministrstvo. Nova cena tako znaša 18,54 evra. Kot izhaja iz finančnega načrta in programa dela za leto 2018, bodo ustvarili 1,4 milijona evrov prihodkov, skoraj enak delež bo odhodkov. Načrtovan presežek prihodkov je le nekaj več kot 4.000 evrov. Zadovoljni pa so z dvigom cene zdravstvene nege, za 0,78 evra na dan (po novem 14,25 evra). Iz tega naslova bodo imeli 179.000 evrov višje prihodke. Še vedno pa dobiček, ki ga imajo z oskrbo, pokriva negativno stanje, ki ga ustvarjajo z zdravstveno nego. Šemničkijeva sicer poudarja, da so tudi po dvigu cen med najcenejšimi domovi v državi. pan Milan Gabrovec je o uspehu tega načrta prepričan. Sestanek s potencialnim investitorjem je nazadnje imel v torek. Načelni dogovor z vodstvom Doma upokojencev Ptuj, ki bi dejavnost izvajal, je sklenjen, dogovorjeni pa naj bi bili tudi že za nakup zemljišča, kjer bi gradili. Prostorski akt, ki jim omogoča gradnjo, so že sprejeli, in sicer za zemljišče tik ob markovski šoli. Gabrovec je prepričan, da bodo naslednje leto na veliko gradili. V kratkem bo podpisano pismo o nameri s Šemničkijevo, lastnikom zemljišča in potenci- alnim investitorjem. Kot še pravi Gabrovec, pa je odprta tudi opcija, da bi kot lastno enoto gradil ptujski Dom upokojencev. Načrtujejo izgradnjo objekta najprej s 50 posteljami, ki bi ga sčasoma širili in kapacitete približno podvojili. „Vsekakor bi to bil za občino odličen projekt. Tako za tiste, ki oskrbo potrebujejo, kot za zaposlovanje. Pomembno je, da se občina razvija. V proračunu za prihodnje leto bodo sredstva zagotovljena, prepričan sem, da se bo naslednje leto gradilo," zaključuje Gabrovec. Dženana Kmetec Ptuj • Gradnja novega bencinskega servisa Pri krožišču na Ormoški gradi OMV Družba OMV, ki se ukvarja s prodajo energentov, gradi na Ptuju, na parkirišču pri Mercatorjevem nakupovalnem središču Super mesto, nov bencinski servis. Lokacija servisa bo v neposredni bližini krožišč, na uvozu na Puhov most. »Na Ptuju gradimo nov bencinski servis OMV s ponudbo VIVA. Bencinski servis bo namenjen osebnim in tovornim vozilom. Ponujali bomo goriva naše lastne blagovne znamke, in sicer premium gorivo OMV MaxxMotion looplus, ioo-oktansko gorivo, ki velja za gorivo najvišje kakovosti po mednarodnih standardih. Poleg premium goriva bomo ponujali še dve visokokakovostni gorivaiprav tako lastne znamke, in sicer OMV Sprint Diesel in OMV MaxxMotion 95. Servis bo ponujal tudi avto plin LPG. V okviru ponudbe VIVA bodo našim gostom na voljo prvovrstni kavni napitki, vedno sveži sendviči in sveže pečeno pekovsko pecivo. Servis bo oddan v upravljanje partnerju upravljavcu, ki bo poleg drugega odgovoren tudi za zaposlovanje na servisu. Odprtje načrtujemo v drugi polovici leta 2018,« so sporočili iz družbe OMV Slovenija, ki ima na območju Slovenije 106 maloprodajnih in pet EuroTruck bencinskih servisov. Na ptujsko-ormo-škem območju imajo štiri bencinske servise: v Stojncih, na Hardeku pri Ormožu in dva ob podravski avtocesti na Hajdini. Ptujski bo njihov peti v spodnjepodravski regiji. Bencinski servis gradi ptujsko gradbeno podjetje Drava, ki je bilo izvajalec gradnje objektov za McDonald's in novo trgovino Eurospin na Ormoški cesti. Ta čas podjetje Drava v bližini naselja Bratje Reš gradi za trg tudi poslovno- -stanovanjski objekt Marof. Podjetje se omenja kot potencialni investitor za gradnjo parkirne hiše pri Merca-torjevi Blagovnici na Ptuju. Lastniki so Avstrijci OMV Slovenija je v avstrijski lasti. Njihov lastnik OMV Aktiengesellschaft je ena od največjih avstrijskih industrijskih delniških družb in integrirana mednarodna družba za nafto in plin. »Naša osnovna dejavnost je trgovanje z naftnimi derivati, ki ga dopolnjujemo s široko paleto servisnih storitev. Mreža naših bencinskih servisov je organizirana po načelu franšiznega poslovanja. Naši bencinski servisi so v partnerskem upravljanju in jih vodijo naši partnerji, s katerimi dobro in uspešno sodelujemo,« pravijo v podjetju in dodajajo: »S skupno prodajo v višini 20 milijard evrov v letu 2017 in z okoli 20.700 zaposlenimi je OMV Aktiengesellschaft ena izmed največjih na borzo uvrščenih industrijskih družb v Avstriji. Na upstream področju ima družba OMV močno bazo v Romuniji in Avstriji ter uravnotežen mednarodni portfelj. V letu 2017 je proizvedla okoli 348.000 sodčkov ekvivalenta nafte dnevno. Na downstream področju OMV-jeva letna zmogljivost rafiniranja znaša 17,8 milijona ton, konec leta 2017 smo imeli več kot 2.000 bencinskih servisov v desetih državah, vključujoč Turčijo. Upravljamo plinovodno omrežje v Avstriji ter skladiščno zmogljivost v Avstriji in Nemčiji. Lani smo prodali približno 113 TWh plina.« Mojca Zemljarič Nov OMV-jev bencinski servis pri nakupovalnem središču Super mesto na Ptuju bodo predvidoma odprli v drugi polovici tega leta. Foto: MZ 4 Štajerski Podravje torek • 3. aprila 2018 Kidričevo, Majšperk, Videm • Zagotavljanje protipoplavne varnosti Polskavo in Framski potok bodo ukrotili do leta 2020 Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je z županoma občine Kidričevo Antonom Leskovarjem in občine Videm Friderikom Bračičem podpisala sporazum o sofinanciranju protipoplavnih ukrepov na reki Polskavi in Framskem potoku do Lancove vasi, dela naj bi bila končana v letu 2020. Namen projekta je zagotovitev poplavne varnosti naselij Lancova vas, Popovci, Barislovci, Sela, Trno-vec, Apače, Lovrenc na Dravskem polju in Župečja vas ter zagotoviti prevoznost številnih odsekov cest v pogojih stoletnih visokih voda. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da trenutno stanje prevodnosti Polskave in Framskega potoka omogoča pretoke le do petletnih poplavnih voda, torej voda vsakih nekaj let ogroža bivališča ob strugi: »Zato je ureditev poplavne varnosti na tem odseku nujna.« Predvidene ureditve obsegajo rekonstrukcijo struge Polskave od Lancove vasi do ceste Lovrenc-Ptu-jska Gora (okoli osem kilometrov in pol, od tega dobre štiri kilometre v videmski občini) in struge Framske-ga potoka od izliva v Polskavo do prej omenjene ceste (okoli 400 metrov), povečanje pretočnega profila na stoletno varnost pred visokimi vodami, izvedbo stopenj za ohranitev nivoja podtalnice, izvedbo ribjih zavetišč iz pilotov in betonskih cevi, mostove z razmakom med mostnimi oporniki 6,5 metra bodo nadomestili z novimi z razmakom 9 metrov. Vrednost vseh del so ocenili na 3.726.941 evrov z DDV, občina Kidričevo bo k temu prispevala okoli 60, občina Videm pa okoli 40 tisočakov. MOP bo glavnino stroškov poplačalo v prihodnjih dveh letih iz Sklada za vode v državnem proračunu, kar so odobrili lani oktobra. Tako na kidričevski kot na videmski občini so že pripravili projektno dokumentacijo, kmalu naj bi uredili še gradbeno dovoljenje, tako naj bi primernega izvajalca začeli iskati še letos. Dela bodo izvajali v letih od Reka Polskava po letu 2020 naj ne bi več poplavljala. 2018 do 2020. Po končanih delih bo zgrajene objekte, ki bodo pridobili status vodne infrastrukture, v last prevzel investitor, v upravljanje pa naročnik. Na vrsto bo prišla tudi Drava Župan občine Videm Friderik Bra-čič je poudaril, da gre za izjemno pomemben projekt: »Za približno 500 ljudi ob strugi Polskave v krajevnih skupnostih Sela in Lancova vas bomo zagotovili protipoplavno varnost. Ljudje na teh območjih trenutno ne morejo dobiti gradbenih dovoljenj, objektov tudi ne morejo legalizirati. Našim občanom bomo zagotovili varno bivanje in možnost poselitve oz. ohranjanja poselitve na tem območju, pa tudi ohranitev kmetijskih površin. Prav na tem območju je namreč pridelava poljščin zelo intenzivna.« Ocenil je, da bi se po najbolj optimističnem scenariju dela na terenu lahko začela že to jesen. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je povedal, da so si za podpis tega sporazuma prizadevali več let: »Z Ministrstvom za okolje in prostor smo se dogovarjali, da bi se vsaj struge vodotokov čistile. S pro-tipoplavnimi ukrepi bo kakovost bivanja neprimerno boljša, vendar pa Po 30 letih bodo zadrževalnik Medvedce dokončali Direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar je pojasnil, da bodo z ureditvijo Polskave in Framskega potoka protipoplavno varnost zagotovili le do določene mere: »Ne bo več strahu pred vsakoletnimi poplavami oz. ob vsakem deževju, za varnost pred stoletnimi vodami pa bo treba dokončati še akumulacijo Medvedce.« Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je razložila, da so zadrževalnik Medvedce zgradili, vsaj deloma, že leta 1990: »Vendar pa njegova prava funkcija pravzaprav še nikoli ni bila vzpostavljena. Zadrževalnik bo treba dokončati, investicija je v načrtu razvojnih programov že zavedena. Želim si, da bi projekt zaključili že v naslednjem mandatu vlade.« V pred leti pripravljenem projektu za ureditev poplavne varnosti na območju Dravinje s Polskavo so za akumulacijo Medvedce predvideli naslednje ureditve: razširitev odvodnega kanala Devina, preliv z zapornico na Devini, prelivno pregrado med dovodnim kanalom Devina in akumulacijo, dovodni kanal Devina in razbremenilnik Polskava z razdelilnim objektom. Zadrževalnik Medvedce, znan tudi kot Sestrško jezero, so sprva zgradili za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin, vendar danes služi kot ribogojnica. Tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije ima tudi številne naravovarstvene statuse in je izjemnega pomena za varstvo ptic. Na Občini Videm so pogodbo podpisali (z leve): župan občine Videm Friderik Bračič, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar. zadeva še ni dokončana; problem bo namreč rešen šele z ureditvijo zadrževalnika Medvedce.« Okoljska ministrica Irena Majcen je pojasnila, da so vlado ob nastopu mandata pričakale številne poplave: »Takrat smo izdelali akcijski načrt in definirali območja, kjer bo treba storiti najnujnejše, da bi poplave preprečili. Na ministrstvu izvajamo številne projekte za zagotavljanje protipoplavne varnosti: eno so redna vzdrževalna dela, iz Sklada za vode financiramo večje investicije, izvajamo pa tudi kohezij-ske projekte.« Povedala je, da so lani podpisali kar nekaj pogodb za protipoplavne ukrepe na Gorenjskem in v okolici Ljubljane, letos je po zaslugi zelo angažiranih županov na vrsti štajerski konec: »Na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pravkar dopolnjujejo projekt prve faze protipoplavne sanacije reke Drave, ki se bo izvajala na Koroškem. Pripravljamo pa tudi že projekt druge faze oz. protipoplavne sanacije Drave med Mariborom in Ptujem; morda bomo kakšno investicijo izvedli tudi še pod Ptujem.« Eva Milošič Kidričevo • Občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Od 19 občin dobili le 130 evrov - da jih ni sram! Člani Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož so na občnem zboru, kije bil 21. marca v restavraciji Pan v Kidričevem, pregledali svoje delo in porabo denarja v letu 2017 ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Še naprej bodo v okviru svojih zmožnosti izvajali svojo osnovno dejavnost, pomoč osebam s cerebralno paralizo in njihovim svojcem (od programov obnovitvene rehabilitacije do družinskih zdravstvenih terapevtskih kolonij, zdravstveno-terapevtske kolonije za šolske otroke, fizioterapije in hi-poterapije ter vodenega plavanja v Termah Ptuj), skrbeli za izobraževanje prostovoljcev, sodelovali s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj in Ljudsko univerzo Ptuj, organizirali šolo za starše, delavnice, itd. Kot je povedala predsednica društva Nada Polajžer, se bodo še naprej trudili, da bi čim več sredstev za svoje delovanje pridobili iz podarjenega dela dohodnine za donacije, saj ljudi to nič ne stane. Občine na Ptujskem in Ormoškem imajo vedno manj posluha za njihove potrebe. Od 19 občin na tem območju so lani prejeli le 130 evrov od MO Ptuj, ki jim je v letu 2016 prispevala še 706 evrov. Na noben razpis se ne morejo več prijaviti, razen na Ptuju. Morda tudi zato županov oz. predstavnikov občin na občnem zboru ni bilo, kljub povabilu. Predsednik Zveze društev Sonček Slovenije Iztok Suhadolnik je pohvalil uspešno delovanje društva, katerega člani s svojimi prispevki in članarino ter delom prispevajo kar četrtino potrebnega denarja za delovanje. Predstavil pa je tudi nekatere nove programe za izboljšanje kakovosti življenja invalidnih oseb, kot Korak k sončku, kjer gre za prilagojeno bivanje invalidov v skupnostih. To je še ena možnost, ki omogoča odraslim invalidnim osebam, da začnejo svojo pot osamosvajanja. Prvič letos pa so za društva, ki so prvič Občnega zbora Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož se je udeležil tudi direktor Zveze društev Sonček Iztok Suhadolnik (prvi z desne), na fotografiji skupaj s predsednico društva Nado Polajžer, Milanom Klajnškom, ki je član IO društva in po novem tudi član sveta Fiho, ter Nejcem, ki je v društvu zelo dejaven na kulturnem področju. začela izvajati program osebne asistence, pridobili dodatna finančna sredstva. V program javnih del pa se lahko vključijo tudi društva sama, tako kot Zveza Sonček s svojimi centri po različnih krajih. Ena javna delavka je tudi na Ptuju vključena v delo VDC. Samo zaposlovanje v društvih pa je bilo do nedavnega še tabu tema, vendar je delo danes že tako razvejano in odgovorno, da to zgolj s prostovoljnim delom postaja že skoraj misija nemogoče. Od decembra lani je večje tudi nadomestilo za invalidnost, s prejšnjih 288 evrov se je povečalo na 370 evrov. Občni zbor Društva za cerebral-no paralizo Ptuj-Ormož so s svojim nastopom obogatili Tamburaši iz Cirkulan, veselo pa je bilo ob harmoniki tudi na družabnem srečanju, ki je sledilo uradnemu delu. MG Foto: EM Foto: EM Foto: MG torek • 3. aprila 2018 Politika Štajerski 5 Središče ob Dravi • Na seji o investiciji Zdravstvenega doma Ormož Med 41 novo zaposlenimi ni zdravnika, ki bi delal v Središču Na željo srediških svetnikov je direktorica ID Ormož Vlasta Zupanič Domajnko na izredni seji razložila, zakaj investicija in zadolževanje za središko ambulanto ter zakaj še v njej ni zdravnika pet dni v tednu. Foto: kš Direktorica Vlasta Zupanič Domajnko je na povabilo župana prišla na izredno sejo, predstavila adaptacijo in prizidek ter razložila, da je širitev nujna, saj prihajajo specialisti in zanje nimajo prostorov. Dobili bodo namreč nov kader s področij pedia-trije in razvojne ambulante, klinične psihologije, pedontologije in seve- da družinske medicine. Urejajo pa tudi prostore za satelitski urgentni center. Pridobili bodo kar nekaj prostorov, a še vedno premalo za vse dejavnosti, zato bi želeli še ob-dražti del prostorov CSD, kjer delajo zdaj. Direktorica je še dodala, da je zadovoljna, da so po nekaj letih našli zobozdravnico, ki dela v središki ambulanti pet dni v tednu, in da so zagotovili središko referenčno ambulanto ter se trudijo, da približajo storitve. Svetnik Roman Medik je vesel, da storitve približujejo uporabnikom in pridobivajo nove dejavnosti in projekte, ki pomenijo tudi več zaposlitev, v trinajstih letih se je na novo zaposlilo 41 ljudi. Ga je pa zanimalo, koliko od teh jih prihaja iz središke občine. Vlasta Zupanič Domajnko tega podatka konkretno za vsako občino ni imela. Ko je razpis, v ožji izbor izberejo pač tiste, ki ustrezajo pogojem, nato pa gledajo na to, da zaposlujejo domači kader. Tako je nekako 80 % zaposlitev iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in 20 % iz širšega domačega okolja. Se pa zgodi, da se na razpis nihče ne prijavi, ker ni ustreznega kadra. Ko so imeli razpis za pediatra, ni bilo nobene prijave, zdaj imajo razpis za pedontologa in verjame, da ne bo nobene prijave, ker jih ni. Drugače je pri diplomiranih sestrah, saj jih je veliko. Leta 2019 zdravnik pet dni v tednu? Pomislek Medika je še bil, da med 41 na novo zaposlenimi v Središče ne morejo dobiti zdravnika družin- ske medicine za pet dni: »Imeli smo zdravnika, pa je šel, zdaj v Ljutomeru dela,... zgleda, da je težava tudi kje drugje, ni samo problem, da ni zdravnikov. Jaz vem, da družinskih zdravnikov ni, ampak so bili eni pripravljeni priti, pa na koncu niso prišli.« Zupanič Domajnkova je na to odgovorila le: »Enostavno ne moreš nekoga, ki se odloči, da bo šel, obdržati.« Ob tem je spomnila, da tudi zasebni zdravniki niso izkazali interesa za središko občino (leta 2007 so bile podeljene koncesije), čeprav so prav tako štipendirali študente medicine, ki pa se niso odločili za družinsko medicino. »Apeliram pa na vas, da ne obupamo tik pred zdajci,« je dejala direktorica in obljubila, da bo v 2019 zdravnik v Središču ob Dravi prisoten pet dni v tednu. KŠ Z aprilom dražja oskrba na domu Sicer pa je bila izredna seja potrebna, saj seje mudilo s potrditvijo novih, višjih cen za oskrbo na domu, ki za Center starejših občanov Ormož veljajo od 1. aprila naprej. Nova cena na delovni dan se s 14,68 evra na uro zviša na 17,29 evra, od tega po novem plača uporabnik 6,05 evra (do konca marca 5,87 evra), 11,24 evra plača občina. Ob nedeljah je cena ene ure 22,48 evra, uporabnik plača 7,87 evra, ob praznikih je cena 24,21 evra, 8,47 evra plača uporabnik. Podlehnik • Z 21. redne seje občinskega sveta Prioriteta bo prevoznost cest Podlehniški občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli občinski proračun za letošnje leto, tako je občina kot predzadnja lahko podpisala pristopno izjavo za ptujski ur-gentni center (sledila ji je še občina Destrnik). Razpravljali so tudi o številnih plazovih, pri njihovi sanaciji pričakujejo pomoč države. Zvišali so tako prihodke kot odhodke Župan Marko Maučič je pojasnil, da so predlog proračuna med prvo in drugo obravnavo glede na podane predloge nekoliko spremenili: »Za zimsko službo in posipni material bomo namenili 70.000 evrov več, proračunsko postavko za cesto Jablovec smo povečali za slabih 60.000 evrov, za cesto Podlehnik bomo namenili dobrih 10.000 evrov več, za tekoče vzdrževanje vodovodnega omrežja 15.000 evrov več in za izplačila družinskemu pomočniku 9.500 evrov več. To pomeni za 164.565 evrov višje odhodke, kot smo jih predvideli pri prvem predlogu proračuna.« Za približno isto vsoto so zato povečali tudi prihodke; več denarja naj bi zbrali s povratnimi sredstvi po 23. členu Zakona o financiranju občin (okoli 110.000 evrov), prodajo parcel pri kombinatu v Podlehniku in prejetimi sredstvi za družinskega pomočnika, povečali naj bi se še prihodki iz naslova najemnin za vodovodno omrežje. Največji investiciji naj bi bili sanacija plazu na cesti Zgornji Le-skovec-Spodnje Gruškovje (344.704 evre) in ureditev kolesarskega parka Halo, si za bike (182.260 evrov), Prihodki (v evrih) Odhodki (v evrih) Od tega investicijski odhodki (v evrih) Prvi predlog občinskega proračuna 2018 2.643.688 2.665.988 1.049.060 Potrjen proračun 2018 2.689.762 2.818.924 1.125.805 Vir: Občina Podlehnik a sta za zdaj obe še vprašljivi. Na predlog Aleksandre Bračič Emeršič bodo občinska sredstva, namenjena za ureditev kolesarskega parka, če projekta na razpisu ne bodo potrdili, namenili za asfaltiranje oz. popravilo najbolj strmih oz. najbolj poškodovanih odsekov ceste skozi Sedlašek (čez Mezinec in Vranušek). Župan je pojasnil: »Letos je za projekt Halo, si za bike predvidenih okoli 30.000 evrov lastnih sredstev. Ocenjujem, da bi s tem denarjem lahko asfaltirali okoli 200 metrov makadama.« Kje vzeti dva milijona Zaradi številnih starih in novih plazov so na podlehniški občini sprejeli sklep, da bo prioriteta porabe sredstev v letošnjem letu prevoznost cest, s preostalimi investicijami (npr. javno razsvetljavo) pa bodo počakali. V teh dneh so pla- zove v občini že začeli popisovati, Maučič je opozoril, da jih je veliko, ki se lahko sprožijo ob naslednjih deževjih: »Eno močno deževje nam lahko v času scejanja povzroči še dodatno škodo. Glede na izkušnje ocenjujem, da bi sanacija vseh plazov v občini stala dva milijona evrov ali več. Iz občinskega proračuna je to neizvedljivo. Upamo na državna sredstva, sicer bo občinska rezerva za plazove (nekaj deset tisoč evrov) zelo hitro počrpana.« Nedavno so začeli sanirati cesto v Jablovcu, ki so jo morali zaradi plazu povsem zapreti za promet. Župan je napovedal, da bodo vsaj makadamsko prevoznost spet vzpostavili v teh dneh: »Potem bomo videli, kaj se bo zgodilo. S sanacijo ostalih cest bomo še nekoliko počakali, da se izcedijo.« Eva Milošič Podlehniški občinski svet je razpravljal tudi o letošnji, 20. obletnici ustanovitve občine. Dornava • Dela na cesti končana do konca aprila 300.000 evrov težka obnova ceste V Dornavi je ta čas na državni cesti, kije v precej slabem stanju, odprtih več gradbišč. Rekonstrukcijo ceste, vredno 304.700 evrov, naj bi sklenili do konca aprila. Delavci so obnovo državne ceste skozi Dornavo začeli od krožišča v smeri proti Polenšaku, nato pa bodo nadaljevali v smeri proti Ptuju. Te dni se je začela obnova dotrajane regionalne ceste skozi Dornavo. Kot je pojasnil direktor uprave občine Dornava Viljem Mar, bodo na novo preplastili celotno asfaltno površino od začetka do konca vasi Dornava, v skupni dolžini 1.040 metrov. Delavci so se najprej lotili obnove cestišča od krožišča do konca vasi v smeri proti Polenšaku, nato pa bo sledila obnova preostalega dela ceste. Sočasno pa že poteka tudi rekonstrukcija nevarnega in neustreznega priključka lokalne ceste Dornava-Pa-cinje na regionalno cesto (pri mesariji Valenko). »Že pred časom smo dali v izdelavo projekte za rekonstrukcijo križišča pri mesariji Valenko, predvsem zaradi zagotavljanja povečane varnosti v cestnem prometu. Ves čas pa smo čakali na to, da skupaj z državo uredimo to križišče s skupnim projektom, saj le tako lahko zagotovimo celosten izgled glavne prometnice skozi Dornavo. Ključnega pomena je bila zagotovo pripravljena dokumentacija, saj če te ni, se ne moreš dogovarjati. Dela so bila planirana za lansko leto, smo pa se prav odločili, da smo jih prestavili na letošnjo pomlad, saj bi zaradi posledic zime dela lahko potekala od jeseni do danes,« pravi dornavski župan Rajko Janžekovič. Zaradi investicije bo na omenjeni cesti moten in oviran tudi promet. Prva delna zapora ceste je za zdaj že uvedena, kasneje - v času asfaltiranja - pa bo potrebna popolna zapora ceste. Za izvajalca sta bili izbrani podjetji Cestno podjetje Ptuj in Asfalti Ptuj. Predviden rok za dokončanje je konec aprila. Naložbo sicer vodita direkcija za infrastrukturo, saj je cesta državna, in Občina Dornava, ki sodeluje zaradi ureditve omenjenega križišča. Direkcija bo prispevala okoli 250.000 evrov, preostanek, približno 53.700 evrov, pa občinski proračun. Monika Levanič Foto: ML Foto: EM 6 Štajerski V središču torek • 3. aprila 2018 Videm • V Osnovni šoli Videm so uvedli žoge za sedenje in kinestetične mize Najboljši stol je okrogle oblike V tem šolskem letu so v Osnovni šoli Videm in v njenih podružnicah v Leskovcu in na Selih nekaj stolov zamenjali z žogami za sedenje, nekaj šolskih miz pa s posebnimi kinestetičnimi stoječimi mizami. Učencem s tem pomagajo pri koncentraciji, obenem pa skrbijo za njihovo zdravje. Učitelji Osnovne šole Videm nad novostmi V» 1 v • večinoma navdušeni Učiteljica razrednega pouka Petra Hadler: »Učenci od prvega dne neverjetno dosledno upoštevajo pravila uporabe in jih ne 'zlorabljajo' v druge namene - niti ko so med odmorom v razredu sami. To priča o veliki motivaciji za namen uporabe. Je pa tudi nekaj učencev, predvsem prvošolk, ki se morda ne odločijo za uporabo žog; mogoče se na njih še ne čutijo dovolj stabilne.« Učiteljica slovenskega jezika Damjana Hliš: »Učenci so za kinestetičnimi mizami mirnejši oz. se zamotijo z nastavkom za noge, medtem ko so se prej zamotili s čim drugim ali z okolico. Prednost mize je tudi, da ima učenec čisto svojo mizo in s tem svoj delovni prostor. Naklona učenci načeloma ne uporabljajo, saj stvari padejo z mize. To je skoraj edina pomanjkljivost... vsaj dokler ne bodo začele škripati.« Učiteljica angleščine Aleksandra Kukovič: »Žoge pri mojih urah uporabljamo le izjemoma, mizice pa pri vseh urah - za učence, ki so nemirni in imajo težave s koncentracijo. So zelo uporabna in učinkovita pomoč za učence, ki pouku težko sledijo 45 minut. V eni izmed ur sem mizo celo uporabila kot govorniški oder.« Učiteljica razrednega pouka Dragica Majhen: »Vučilnici za slovenščino se žoge niso najbolje obnesle, saj so jih učenci spuščali in so zdaj prazne zadaj na polici. V oddelku podaljšanega bivanja pa so jih otroci metali, tako da niso bile uporabljene za pravi namen. Kinestetična miza pa se kar uvaja v uporabo. Učenci potrebujejo malo časa, da sprejmejo novosti.« Učiteljica razrednega pouka Danica Tili: »Žogo največkrat uporablja učenec, ki ima težave z zbranostjo in koncentracijo, radi jo uporabljajo tudi drugi učenci. Med uro gredo učenci spontano na žogo in se potem vrnejo na svoj prostor.« Knjižničarka in učiteljica slovenskega jezika Vesna Voglar Pulko: »Glede miz sem bila malo v dvomih, ampak opažam, da (nekaterim) učencem zares koristijo. Učenci mizo v knjižnici redno uporabljajo. Ena učenka je rekla, daje bila manj živčna, ker je lahko test pisala ob tej mizi, saj jo je zibanje umirilo. Pri drugem učencu opažam, daje zaradi guganja precej bolj umirjen.« Velikih žog za sedenje, ki so poznane tudi pod imenom gimnastič-ne, terapevtske ali švicarske žoge, so se domislili leta 1963 v Italiji. Sprva so jih uporabljali kot pripomoček pri fizioterapiji, kmalu pa so odkrili, da imajo številne blagodejne učinke tudi na drugih področjih. Claudia Beguš Mihelič z videmske osnovne šole jih je naštela: »Žoge krepijo vse mišične skupine, izboljšujejo splošno počutje, ravnotežje in telesno držo, koordinacijo gibov, omogočajo sedenje, poskakovanje, guganje in ležanje ter spodbujajo domišljijo.« Ravnatelj videmske osnovne šole Robert Murko je pojasnil, da so nekaj žog poskusno naročili že lani jeseni ter jih preizkusili na strokovnih delavcih in učencih: »Ker smo opazili ugoden vpliv, se je vodstvo šole še pred novim letom odločilo za nabavo žog za vse razrede.« Zdaj imajo v vsakem oddelki po dve žogi, skupaj torej 40 žog. So različnih premerov, saj je velikost žoge treba prilagoditi starosti oz. višini uporabnikov. Cena posamezne žoge znaša od 8 do 15 evrov, odvisno od velikosti. Žoge na vseh treh lokacijah videmske šole uporabljajo le kot dodatek; še ved- Vsak teden žogi za sedenje praviloma uporabljata po dva učenca iz posameznega razreda. Slovenija • Prešernova 'kaša7 je še vedno aktualna Eni smo picajzlasti, drugi pa V novinarstvu obstaja obdobje, ki mu pravimo »čas kislih kumaric«. Poimenovano je po tem, da se v nekem časovnem obdobju (po navadi je to poleti, ko s(m)o vsi na dopustu in ga še politiki ne sračkajo, da bi o tem lahko pisali) ne dogaja nič pametnega in celo novica o tem, kako sosedova Micka vlaga kumarice in je pri tem naletela na zelo slikovit pridelek, najde častno mesto na časopisnih straneh. In nekaj takega se nam je zgodilo nedolgo tega v naši rubriki Govori se... Vidi se... V 20. številki našega časopisa smo pri Vidi se ... objavili bodico: »Vidi se ... da ni čudno, če smo Slovenci pravopisno zmedeni, saj za to poskrbijo tudi na uradnih inštancah. Če je vaša hišna številka na primer 118 in z dodano črko D - kako bi to napisali? Tako kot piše na tablici na vaši hiši? Narobe. Pravilnik (kdo pa jih sploh bere, niti uradne inštance ne!) namreč pravi, da mora biti črka mala (ne majhna, kot je na tej tablici!) in da mora biti prilepljena k številki. Torej: 118d. Bomo sedaj tisti ta picajzlasti šli zahtevat novo hišno tablico? Si bomo menjali osebno (na njej v tem primeru piše 118 D) in prometno (zapis: 118D)? Na srečo na stari vozniški ni naslova - ko pa bomo šli po novo - ne veste, kako znamo kompliciran!« Na ta zapis je odgovorni urednici (pojasnilo: bodičke v 'Govori se' in 'Vidi se' so nepodpisane, saj nastajajo kot kolektivno delo uredništva - pač marsikomu se utrne kakšna misel in jo potem časopisni sotrudniki skupaj obelodanimo, za tovrstne kolektivne 'neavtorizirane' produkte pa je odgovorna naša urednica, zato jo med drugim imamo!) pisal vodja Območne geodetske uprave Boris Premzl. Takole pravi: Opravičilo Videmčanom Opravičujem se sosedom iz Vidma pri Ptuju, ker sem za ta članek 'zlorabil' njihove hišne številke. Ampak sem jih fotografiral z javnih poti, tako da nisem kršil nedotakljivosti njihovega zasebnega zemljišča ... »Gospa urednica, pozdravljeni! Pred dvema tednoma, v torek, 13. marca 2018, ste v Štajerskem tedniku, na strani 15, v rubriki »za kratek čas«, pod »vidi se . . .«, objavili sliko hišne tablice s številko 118D in pri tem okrcali uradne inštance (niste jih konkretno navedli), da ne berejo pravilnikov, ker mora biti poleg številke mala črka. Ker je zadeva dejansko drugačna kot ste zapisali , se z malo zamudo /.../ oglašam na vaš zapis z naslednjim pojasnilom: Na Območni geodetski upravi Ptuj določamo hišne številke in tudi naročamo hišne tablice, zato nas je zadeva preseneti la. Dobro poznamo in upoštevamo Pravilnik o ureditvi vprašanj in določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Ur. List RS št 76/2008), ki v 4. točki 10. člena določa, da se dodatek k hišni številki na tablici s hišno številko zapiše z malimi tiskanimi črkami brez presledka. Dejansko je tablica, ki ste jo prikazali na sliki, ponaredek. Če jo malo boljše pogledate, boste ugotovili, da je njen lastnik na originalno tablico, v polje z belim robom, ki je tudi še originalen, nalepil številka 118D. Robovi nalep- ljenega dela so na sliki prav dobro vidni. S prelepljenim delom se je tako na tablici tudi prekrilo ime naselja ali ulice, v katero spada konkretna hišna številka, saj je mora biti ime naselje ali ulica obvezno napisano na tablici in to pod številko. Samovoljno nameščanje takšnih neuradnih, ponarejenih tablic s hišno številko je prekršek, ki se po 3. Ponaredek? Ne, to je naša hišna številka (le da smo zakrili ime naselja...). Foto: JS torek • 3. aprila 2018 V središču Štajerski 7 no prevladujejo klasični stoli. Prvi stik z žogami je pri učencih povzročil kar nekaj evforije, je priznala Beguš Miheličeva: »Učenci so se jih dotikali, poskušali na njih sedeti, jih dvigovali, metali, si jih podajali, odbijali, si jih ogledovali in jih občudovali.« Učitelji so jim razložili, za kaj se take žoge uporabljajo, demonstrirali pravilno držo telesa pri sedenju in določili pravila uporabe žog. Vsak teden jih uporabljata po dva učenca v vsakem razredu, reditelja. Če morajo učenci v drugo učilnico, žoge preprosto vzamejo s seboj. Za uporabo žog pri pouku se je odločila večina videmskih učiteljev, nekateri pa žog ne želijo. V Vidmu, Leskovcu in na Selih imajo kar nekaj učencev, ki so med poukom nemirni in jih je za delo treba dodatno motivirati - tudi z žogami. »Interes za sedenje na žogah je velik, vsi bi jih radi uporabljali. So pa učenci seznanjeni z dejstvom, da so žoge v prvi vrsti terapevtsko sredstvo za nemirne učence, zato se ne pritožujejo, če moramo vrstni red uporabe žog spremeniti,« je razložila Beguš Miheličeva. Dodala je, da uporaba žog pripomore tudi k pravilni drži telesa pri sedenju: »Učiteljice opažamo, da je učencem težko dlje časa sedeti na žogah, vendar jim priporočamo, da vztrajajo, saj se morajo mišice Foto: arhiv Osnovne šole Videm okrepiti in moramo 'popraviti' nepravilno držo pri sedenju. Položaj glave pri pisanju je posledično višji in opažamo manj 'pisanja z nosom'. Menimo, da je uporaba žog dobra izbira in bodo učenci zaradi njih izboljšali svoje zdravje.« Z nogo na gugalnici je pouk učinkovitejši Ker želijo v OŠ Videm slediti izsledkom znanosti na področju učenja, so v tem šolskem letu začeli uporabljati tudi posebne kineste-tične mize. Za njimi učenci stojijo, nogo pa lahko položijo na posebno gugalnico. Otrokom tako ni treba vztrajati v statičnem položaju, ampak se lahko nadzorovano gibljejo. S tem aktivirajo male možgane, obenem pa nogam izmenično omogočajo počitek. Strokovnjaki so izračunali, da otroci za kinestetič-nimi mizami med šolskim dnevom porabijo od 15 do 25 % več kalorij kot tisti, ki sedijo, pri učencih s prekomerno telesno težo naj bi bil učinek še večji. Ravnatelj je pojasnil, da so se za uporabo kinestetičnih miz odločili učitelji predmetne stopnje in učiteljice pri dodatni strokovni pomoči: »Trenutno imamo v učilnicah po eno kinestetično mizo, ki je nastavljiva po višini, omogoča nagib delovne površine in je opremljena z nihalko za nogo. Otroci z motnjo pozornosti se torej lahko gibljejo in se aktivno učijo.« Pedagoginja videmske šole Tamara Vamberger je sklenila, da tako žoge kot mize omogočajo večjo aktivnost telesa pri sprejemanju, predelovanju in pomnjenju informacij: »Znanstveniki so dokazali povezavo med aktivnostjo možganov in premikanjem telesa pri učenju (nekateri se poslužujejo hoje med učenjem pesmic, gibanja med utrjevanjem poštevanke oz. memoriranjem na- sploh). Sedenje na žogi omogoča lahno gibanje telesa, sprostitev misli in fizičnih napetosti v telesu, hkrati pa sili učenca k pravilni drži telesa med sedenjem.« Dodala je, da se učenci zelo radi posedejo tudi za prilagojeno mizo: »Učenci se po začetni sprostitvi lažje pripravijo na šolsko delo, so bolj motivirani za poslušanje in se hitreje osredotočijo na dialog, ki poteka v razredu. Opažam, da se ob padcu koncentracije gibanje nog pospeši, vendar po nekaj minutah spet lažje in aktivno prisluhnejo oz. sodelujejo pri pouku. Zaenkrat so izkušnje zelo pozitivne.« Eva Milošič Foto: arhiv Osnovne šole Videm Ali aktivni odmori ali aktivne oblike sedenja Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so ugotovili, da so današnji otroci in mladostniki nezadostno telesno dejavni, predvsem v prostem času, in da prekomerno sedijo: »Sedeči življenjski slog, kije sam zase dejavnik tveganja in ki smo mu vsi izpostavljeni (tudi že majhni otroci), pa ima seveda negativne posledice tudi na gibalni aparat, vključno z nezdravimi in neustreznimi telesnimi držami.« Zato so svetovali: »Sedenje je treba prekinjati, najbolje z aktivnimi odmori, oz. se v izogib dolgotrajnim statičnim položajem posluževati aktivnih oblik sedenja. Ena izmed teh je tudi sedenje na veliki žogi. Žogo je poleg tega mogoče uporabiti tudi za popestritev aktivnih odmorov in kot vadbeni pripomoček pri izvajanju različnih vaj. Pri tem velja opozoriti, da mora biti kot zamenjava za stol žoga primerne velikosti (glede na starost in višino uporabnika) ter ustrezno napihnjena (čvrsta).« 6b mmrm hodijo v službo odstavku 33. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (U. I. RS 25/2008) kaznuje z globo 250 evrov. V prilogi je primer uradne hišne tablice. Lepo pozdravljeni! Boris Premzl, vodja OGU Ptuj« Saj se zavedam, da zaradi tega, kar boste lahko prebrali (če boste sploh brali) v nadaljevanju, ne bo kruh niti najmanj cenejši, pa tudi sonce ne bo sijalo močneje, ampak trditve B. Premzla NE držijo. In če vas zanima, v redu - če ne, pa... preskočite ta zapis! Priznam: hišna številka je MOJA (Ponarejena?) hišna številka na fotografiji ni ponaredek, je naša hi- VIDEN PRI PTUJU 2h « šna številka. In si jo lahko, če ste občudovalec hišnih številk, ogledate na naslovu Pobrežje 118d. Na v časopisu objavljeni fotografiji smo ime naselja namerno zakrili, saj se nismo ukvarjali s tem, da bi bilo morda napačno zapisano ime naselja, pač pa s tem, kako se zapiše kombinacija številk in črk. Nisem vlepil 'na originalno tablico, v polje z belim robom, ki je tudi še Pobrežje 118 D Pobrezj« 1 i t)0 .¡^^¡m ;3umiwtfut ve • - 'Si «v \ * ' ' Foto: JŠ Nagradna igra: kateri zapis je po vašem mnenju pravilen (nekateri so s hišnih tablic, nekateri iz osebnih dokumentov)? PLACEROVCI Vodja ptujske geodetske uprave trdi, da je to pravilen zapis hišne številke, češ da je v skladu z ministrovim pravilnikom. Pa je res? originalen', kot piše B. Premzl, številke 118D, pač pa sem le ime naselja prekril z rdečo barvo. Očitno povsem amatersko, da so to opazili celo na geodetski upravi. (Toda: skrito je le ime naselja na fotografiji, ne na hišni tablici; ta je še takšna, kot je bila spočeta na geodetski upravi!) Med drugim se g. Premzl 'prepozna' kot uradna inštanca, na katero leti naša bodica o napačnem zapisu hišnih številk. Pa bi se lahko prepoznali tudi na upravni enoti, saj smo tam prejeli uradne dokumente z napačno zapisanim naslovom (osebna izkaznica, prometno dovoljenje ...), zato se nam ni zdelo pošteno izpostavljati samo geodetske uprave. Gospod Premzl nam potem s sliko predstavi primer uradne hišne številke (Placerovci 18a). Češ da je v skladu s pravilnikom. Minister za okolje je namreč leta 2008 začutil potrebo, da svoje podrejene o tem, 'al' prav se piše kaša ali kasha', pouči s Pravilnikom o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Ur. list RS št 76/2008). V tem pravilniku piše v 8. členu (4. odstavek): »Hišna številka z alfanumerično oznako se določi, če z numerično oznako ni možno ohraniti zaporedja lege stavb. Alfanumerična oznaka se določi tako, da se numerični oznaki doda eno malo črko slovenske abecede brez šumnikov,« v 10. členu (4. odstavek) pa še podrobneje določi: »Dodatek k hišni številki se na tablici s hišno številko zapiše z malimi iskanimi črkami brez presledka.« Kot vedno: pravilnik si razlaga vsak po svoje! Pa je tablica, ki jo pošilja B. Premzl, res v skladu s pravilnikom? Poglejmo natančneje: na njej je črkovna oznaka a zapisana kot potenčni eksponent (hišna številka na kvadrat oziroma na potenco števila a?), pravilnik pa govori o mali iskani črki, torej Placerovci 18a! Kako se torej piše kaša, g. Premzl? Stanujem blizu Vidma pri Ptuju, kjer je v zadnjih nekaj desetletjih nastalo novo naselje z množico hiš, ni pa se spremenilo krajevno številčenje. In tako so se pri dodeljevanju hišnih tablic poleg hišnih številk pojavile še hišne črke - od a do celo kakšnega e. Kako pestro je sedaj oštevilčeno novo naselje, naj vam pričara priložena fo-tomontaža. Koliko pravopisno različnih idej za hišno tablico! Neoporečna pa samo ena - pa še pri tisti je zapisana črka iz drugega nabora znakov kot številka - vsaj našim amaterskim očem se tako dozdeva! Kot sem zapisal v začetku tega sestavka - saj ne bo zaradi tega zapisa kruh nič cenejši. Ampak mogoče pa se bodo na uradnih inštancah začeli zavedati, da je treba biti pri svojem delu tudi natančen. In da nekaterim pač ni vseeno, ali stanujejo na številki 118 D, 118D, 118D, 118 d, 118d ali 118d ... Imate še kakšno idejo za označitev ene in iste hiše? Potem pojdite v službo k uradnim inštancam, ker tam potrebujejo ljudi z idejami! (In ko mi boste po navadni pošti pošiljali kak pozdrav, bodite natančni. Jaz sem pi-cajzlast!) Jože Šmigoc Foto: JS 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje torek • 3. aprila 2018 Slovenija • Pomanjkljive državne evidence o poreklu in izvoru mesa s tujih trgov Domačo svinjino izpodrinila cenena Za nami so velikonočni prazniki, ko je bila pri skoraj vsaki slovenski družini na mizi velikonočna šunka. Nekoč je bilo doma- Vi » 1 • ... • 1 >]• n . 1 w ]>v> • vi < . 1 1 , • • če,, okusne in zdravju nenevarne svinjine v izobilju. Danes jo nadomešča cenena različica iz uvoza, vprašljive kakovosti in porekla. Čeprav Slovenci zaužijemo največ svinjskega mesa, ga doma pridelamo najmanj. 80 odstotkov svinjine uvozimo. Z vprašanjem o njeni kakovosti se od uradnih institucij skorajda nihče ne ukvarja. Ker denarje sveta vladar. Prehranjevanje je ena izmed osnovnih človekovih bioloških potreb. Človek jesti mora, zato sta pridelava ter predelava hrane za trg en velik biznis, ki obrača milijarde evrov oz. dolarjev. Gre samo za to, koliko bodo mega korporacije in vsi posredniki v verigi do končnega potro- šnika zaslužili, medtem ko jim je za zdravje potrošnikov malo mar. Število svetovne populacije se naglo povečuje, s tem se večajo potrebe po hrani. Da se je zagotovila zadostna hiperprodukcija surovin in živilskih produktov, so v rastlinski in mesni pridelavi že desetletja prisotni gen- ski inženiring, intenzivna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, hormonov, spodbujevalcev rasti, antibiotikov, nasičenih maščob, sladkorjev, sintetike ... Gre za metode in snovi, ki za zdravje potrošnika predstavljajo tveganje. Kljub vsem standardom in predpisom, ki veljajo v kmetijstvu Uprava za varno hrano ne vodi podatkov o poreklu mesa, ki se daje na trg Slovenija zbirnih podatkov o poreklu mesa iz tujine, ki se prodaja končnemu potrošniku v slovenskih trgovinah in mesnicah, ne vodi. Edini uradni podatki o količinah mesa, pripeljanega iz tujine, so na voljo na Statističnem uradu (SURS). Vendar ta ne spremlja podatkov o poreklu (kje je bila žival rojena, vzrejena, zaklana, razkosana), temveč samo o tem, iz katere države je bilo meso v Slovenijo pripeljano oz. v kateri državi ima trgovec, kije meso prodal na slovenski trg, sedež. Podatki SURS-a kažejo, da se največ svinjine v Slovenijo pripelje iz Avstrije. Vendar naj opozorimo, da ni nujno, daje poreklo mesa Avstrija. Kajti: žival se lahko skoti v Romuniji, vzredi, zakolje in razkosa na Madžarskem, v Slovenijo jo proda podjetje, registrirano v Avstriji. SURS bo vodil podatek, daje to meso pripeljano iz Avstrije, čeprav z Avstrijo in njenimi standardi vzreje nima čisto nič. in živilskopredelovalni industriji, je nemogoče vedeti, kaj in od kod jemo. Pri tem ni izjema nobena hrana. Pod drobnogled smo tokrat vzeli svinjino, saj je doma pridelamo zelo malo. Večina je prihaja iz uvoza. Problem, ki lahko upravičeno vzbuja javno skrb, je ta, da v različnih državah (tudi evropskih) veljajo različni standardi reje in pridelave. Slovenija pa zbirnih podatkov o izvoru in poreklu mesa iz uvoza, ki se prodaja končnemu potrošniku, nima. Nepopolne VI • v • označbe, neresnični podatki, meso brez dokumentacije Sledljivost mesa, poreklo in označevanje opredeljuje vrsta pravnih aktov, tudi evropskih uredb, ki so prenesene v slovenski pravni red. Na državni upravi za varno hrano poudarjajo, da se za vsa živila zagotovi sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije: „Nosilci dejavnosti morajo imeti vzpostavljene sisteme in postopke, ki omogočajo sporočanje teh informacij pristojnim organom na njihovo zahtevo." A papir prenese vse. Zaradi pomanjkanja nadzora se pri podatkih o sledljivosti mesa od farme do potrošnika pojavlja vrsta različnih modelov prevar in goljufij. Uprava za varno hrano je lansko jesen v slovenskih mesnicah izvedla 59 nadzorov nad sledljivostjo in označevanjem mesa. Pregledali so mesnice trgovskih verig Špar, Mer-cator, Tuš, Jager in Eurospin ter nekatere manjše, ki niso del trgovskih verig. V 30 mesnicah so inšpektorji ugotovili kršitev zakonodaje. 20 neskladij se je nanašalo na sledlji-vost. „Meso v hladilnici ali prodajni vitrini ni bilo označeno oz. je bilo označeno pomanjkljivo, posledično živila ni bilo mogoče povezati z vhodnimi dokumenti. Vhodni dokumenti tudi niso vsebovali zahtevanih podatkov oz. niso bili na voljo," so pojasnili na upravi. 40 neskladij so inšpektorji ugotovili v zvezi z označevanjem: „Meso in izdelki v prodajni vitrini ali hladilnici so bili neoznačeni ali pomanjkljivo označeni. Ugotovili smo tudi nepravilne (neresnične) podatke o poreklu mesa, na embali-ranem mestu so bile različne označbe, zamrznjenemu mesu je potekel rok uporabe. Na podlagi ugotovljenih neskladnosti je bilo izrečenih 42 ukrepov, od tega 14 odločb, 13 opozoril, izdanih osem plačilnih nalogov, štiri odločbe in eno opozorilo." Uprava za varno hrano je po- Prevare in goljufije V Slovenijo prihajajo ogromne količine svinjine, ki se jo prodaja po nerazumljivo nizki ceni. Špekulacij o izvoru poceni mesa je veliko. Med drugim, da naj bi to bilo dalj časa globoko zamrznjeno meso iz tujih blagovnih rezerv. Na upravi za varno hrano so na vprašanje, ali to drži, odgovorili, da s tem podatkom ne razpolagajo. Poznavalci pravijo, da imajo trgovske verige v tujini lastne razsekovalnice, ki nabavijo klavne trupe in jih sami razsekajo ter pakirajo. Tukaj lahko pride do ponarejanja deklaracij in porekla, saj ni nadzora. In tako romunsko ali madžarsko meso na hitro postane avstrijsko. Tudi drugih prevar potrošnikov pri nakupu mesa je nemalo. Meso za lepši izgled barvajo, okus mu izboljšajo z ojačevalci, rok trajanja podaljšajo s kemikalijami, za večjo težo ga „napihnejo oz. napolnijo" z vodo. Podravje • Občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj V treh regijah zbrali 65 mio litrov mleka V Mlekarski zadrugi Ptuj (MZP) so lani spisali še eno poslovno uspešno leto, ki sta ga med drugim zaznamovala dva pomembna momenta: zamenjava direktorja in konsolidacija poslovanja Pomurskih mlekarn, v katerih je MZP kupila lastniški delež. 830 pridelovalcev je pridelalo dobrih 65 milijonov litrov mleka in ustvarilo 25,6 milijona evrov prihodkov. Največji delež proizvodnje je v Pod-ravju, 50 milijonov litrov. Na območju Pomurja so člani zadruge pridelali 11,5 in na Koroškem 3,5 milijona litrov mleka. V letu 2017 so pridelovalci oddali za dobre tri odstotke več mleka kot v 2016. Povprečna dosežena cena po litru je bila dobrih 31 centov, kar je v primerjavi z letom prej 21 odstotkov več. Medtem ko je blagovna rast v pridelavi mleka znašala dobre tri odstotke, pa so se prihodki od prodaje mleka glede na leto 2016 povečali za četrtino. Znašali so 20,6 milijona evrov. Prihodki od prodaje repromateriala so znašali 2,9 milijona evrov. Blizu 88 odstotkov odkupljenega mleka je bilo ekstra kakovosti, deset odstotkov pa prvega kakovostnega razreda. Kljub temu da so rezultati poslovanja zadruge zelo dobri in spodbudni, pa so se razmere na evropskem trgu z mlekom konec leta za nekatere države, med njimi Slovenijo, zaradi padca cen zaostrile. Cene so padle na 18 centov za liter, kar je posledica velikih presežnih količin v velikih evropskih državah: Nemčiji, Nizozemski, Češki, Poljski. Razmere na mlečnem trgu naj bi se prihodnje mesece stabilizirale. Direktor MZP Janko Petrovič pravi, da je poraba mlečnih proizvodov stabilna in svetovno povpraševanje dobro. Še vedno pa evropska cena mleka težko konkurira s ceno mleka, pridelanega v ZDA, Novi Zelandiji in Avstraliji. Za pridelovalce in zadrugo je spodbuden podatek, da cena surovega masla raste, povečano povpraševanje si obetajo tudi na območju Kitajske. "Naš cilj je ostati specializirana zadruga, ki združuje napredne proizvajalce mleka v regiji. Prizadevali si bomo, da zagotovimo najboljše pogoje za odkup in nadaljnjo prodajo mleka v regiji, poskrbeli bomo za ustrezno razpršenost prodaje s ciljem zagotoviti najboljšo Najboljšim nagrade Vodstvo MZP je na občnem zboru pridelovalcem, ki so lani oddali največje količine mleka, podelilo nagrade. 1,2 milijona ali povprečno dnevno 3.400 litrov je oddala kmetija Šmigoc iz Repišč. Kmetija Kovačič iz Hočje lani oddala nekaj manj kot 920 tisoč litrov in kmetija Skledar iz Apač 785 tisoč litrov mleka. V koroški regiji je največ mleka zadrugi oddala kmetija Brezovnik iz Radelj ob Dravi (521.000 litrov) in v pomurski kmetija Smodiš iz občine Puconci (278.000 litrov). Za red in čistočo so letos nagradili zbiralnice v Prekmuiju, Prlekiji ter Slovenskih goricah: Bodonci - Mateja Poredoš, Banovci - Anton Kukolj in Slavšina (Vitomarci) - Štefan Anželj. Foto: arhiv MZP možno ceno. Kot zelo pomemben organizator odkupa surovega mleka želimo biti aktivno soudeleženi kot solastniki predelovalne verige in s tem soodločati o nadaljnjem razvoju mlečne branže v Sloveniji. Članom želimo tudi v prihodnje zagotoviti vrhunski servis z reprodukcijskim materialom po konkurenčnih cenah z možnostjo obročnega odplačevanja," je na minulem občnem zboru zadruge poudaril direktor Petrovič. Predsednik upravnega odbora Jožef Hajšek je dodal, da uspešnost zadruge temelji predvsem na zadružni zavesti članstva, zaupanju in sodelovanju. „Zadruga je in bo uspešna, stabilna in močna toliko, kot je močno vaše zaupanje v njo in v ljudi, ki jo upravljajo in v njej delajo. Še naprej ostajamo odprti za nove pridelovalce mleka, ki bi želeli postati naši člani in pridelek tržiti z našo pomočjo. Zadruga nima potrebe po večanju količin odkupa mleka, zato novih pridelovalcev nimamo namena novačiti, kot nam to nekateri očitajo. Skrbeli bomo za kakovost mleka in sledili zahtevanim standardom." Mojca Zemljarič torek • 3. aprila 2018 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 1. V. • razlicica iz uvoza VZREJENO SLOVENIJA ZAKLANO SLOVENIJA m Foto: Črtomir Goznik Največ svinjine iz tujine se je lani v Slovenijo pripeljalo iz Avstrije (16.000 ton), iz Nemčije 7.300, Španije 5.400, Hrvaške 4.000, Belgije 3.600, Italije 3.100, Madžarske 3.000 in Nizozemske 2.500 ton. Podatki o uvozu ne prikazujejo dejanskega izvora (porekla) mesa - tega namreč slovenske državne ustanove, pristojne za statistiko, kmetijstvo in varno hrano, ne spremljajo. ostren nadzor nad sledljivostjo in označevanjem mesa v mesnicah izvedla tudi v letu 2015. Takrat je neskladja ugotovila v skoraj 70 odstotkih, medtem ko so bile lani kršitve ugotovljene pri polovici nadzorovanih mesnic. „Ugotovitve kažejo, da je bil v letu 2017 v primerjavi z letom 2015 nižji delež mesnic, ki so imele neskladja na področju sledlji-vosti in označevanja mesa. Ravno tako je bilo v letu 2017 ugotovljeno manjše število neskladij na področju označevanja porekla mesa. Na po- dročju sledljivosti pa se je v letu 2017 povečalo število neskladij predvsem zaradi nepopolnih dokumentov, ki spremljajo pošiljko mesa v mesnico, in zaradi nedoslednosti zaposlenega osebja pri izvajanju notranje sledlji-vosti. Deklaracija za svinjino in perutnino zahteva manj podatkov kot za govedino Na upravi za varno hrano po- jasnjujejo, da je na deklaraciji za goveje meso treba navesti državo rojstva, reje, zakola in razseka. Če je žival rojena, rejena, zaklana in razsekana v isti državi, gre za državo porekla. Za svinjino, perutnino in meso drobnice deklariranje zahteva manj podatkov. Na deklaracijo namreč ni treba zapisati podatkov o rojstvu živali in razseku, temveč samo podatke o reji in zakolu. Če je oboje v isti državi, se šteje kot država porekla. Mojca Zemljarič Sveti Andraž • Obnova kulturne dediščine v projektu Escape Za večjo prepoznavnost kraja in njegove zgodovine V okviru projekta Interreg Slovenija - Madžarska Escape trenutno poteka v občini Sveti Andraž obnova dveh kapelic: Antonekove in Pavičeve ter asfaltiranje javne poti strpnosti okoli cerkve sv. Andreja v Vitomarcih. Projekt je sofinanciran v višini 85 odstotkov, je povedala županja Darja Vudler. Vrednost obnove An-tonekove kapelice, objekta sakralne stavbne dediščine iz prve četrtine 20. stoletja, ki stoji v križišču cest v Drbetincih, južno od ceste Vitomar-ci-Novinci, je 10.408 evrov. Obnovili jo bodo v celoti. Obnova Pavičeve kapelice, zaprtega tipa, ki stoji sredi polja, SZ od cerkve sv. Andreja, bo stala 5.926 evrov. Dobrih 34.400 evrov pa bo stalo urejanje krožne poti strpnosti okrog cerkve sv. Andreja, ki je spomenik lokalnega pomena in stoji na vplivnem območju kulturne dediščine. Ob poti bodo postavili tudi točke strpnosti, da bodo obiskovalci lahko čim več izvedeli o zgodovini kraja. Tako dela pri obnovi kapelic kot urejanje krožne poti okrog cerkve potekajo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. MG Foto: arhiv občine Obnova Antonekove kapele v Drbetincih. Ptuj • Selitev laboratorija KGZ Objekt odpirajo 8. junija Gradnja novih prostorov za delovanje Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj uspešno napreduje. Novogradnja, v kateri bodo laboratoriji in upravni prostori, je v dveh etažah skupne velikosti 500 m2. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na dobrega pol milijona evrov. Pred dobrim tednom dni so pri centralni stavbi zavoda porušili objekt dosedanjega kemijskega laboratorija, ki je bil dotrajan. „Prostori starega kemijskega laboratorija so bili neustrezni z več vidikov. Niso bili v skladu s standardi, potrebnimi za izvajanje laboratorijske dejavnosti. Vprašljiva je bila statika objekta, zidovi so bili razpokani. Objekt starega laboratorija smo porušili, dejavnost selimo v nove prostore. V novi stavbi bodo laboratoriji za analizo mleka, tal in krme ter upravni prostori. V centralni stavbi zavoda bomo na novo uredili učilnico za sirjenje in izdajno mesto za seme merjascev. Na odločitev za novogradnjo laboratorijev sta pomembno vplivala širitev obsega sodelovanja z zadrugami ter pridobitev akreditacije za izva- janje analiz mleka. Načrtujemo, da bi novozgrajeni objekt bil v celoti namenu predan 8. junija, ko praznujemo dan zavoda. Trenutno smo v fazi selitve in urejanja laboratorijev, naslednje mesece bomo opremili še preostale prostore in uredili okolico," je povedal direktor KGZS Zvoda Ptuj Andrej Reber-nišek. Mojca Zemljarič ■n r r TTTfTí --'.BI Foto: Črtomir Goznik Stari laboratorij so porušili, zadaj že stoji novi. Starše • Kdo in kdaj bo obnovil dvorec sv. Janeza Sklad in ministrstvo še brez prave rešitve Občina Starše si že od leta 2010 prizadeva za obnovo dvorca sv. Janeza v Staršah, ki nezadržno propada in ki v zdajšnji podobi močno kazi podobo občinskega središča. V letu 1994 je bil s pogodbo o neodplačanem prenosu družbenih stanovanj Kmetijskega kombinata Ptuj oz. njenega naslednika PP nepremičnine, d. o. o., prenesen v last Stanovanjskega sklada RS. Šele leta 2017 je občini Starše po dolgotrajnih postopkih le uspelo rešiti in vzpostaviti pravilno lastniško stanje, Stanovanjski sklad namreč vse od leta 1994 ni vložil zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice na stanovanjih v njem. Do leta 2014, ko je inšpektorat za okolje in prostor z odločbo prepovedal uporabo objekta, je štiri stanovanja v dvorcu oddajal v neprofitni najem, najemnike pa so morali preseliti na druge, primernejše lokacije. Kot pojasnjuje župan občine Starše Bojan Kirbiš, so se s Stanovanjskim skladom v obdobju, ko je bilo za obnovo kulturnega spomenika še možno pridobiti evropska sredstva, zaman pogovarjali o možnostih prenosa lastninske pravice na občino Starše. Stanovanjski sklad je namreč prenos pogojeval z odplačilom 120.000 evrov, kar je bilo za občino nesprejemljivo. Zdaj si prizadevajo, da bi do obnove prišlo v sodelovanju Sklada in ministrstva za kulturo, slednje jih v tej nameri podpira, ker sami nimajo te pristojnosti, ker niso lastniki. V okviru razvojne strategije občine Starše pa bodo poskrbeli za primerno vsebino, ki naj bi se odvijala v obnovljenem dvorcu, v okviru turistične, kulturne in družabne ponudbe občinskega središča oz. cele občine. Razmišljajo pa tudi o poročni dvorani v tem objektu, saj trenutno poroke v občini Starše, letno jih je okrog osem, potekajo kar v sejni sobi. Kot trenutno kaže, se obnova le še oddaljuje. MG Foto: arhiv občine Duorec sv. Janeza v Staršah nezadržno propada 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. aprila 2018 Ormož • Še dobrih 120.000 evrov evropskega denarja za projekte LAS-a Zaposlitev za polni delovni čas, električna polnilnica... Lokalna akcijska skupina (LAS) UE Ormož je v začetku meseca od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela odločbo o odobritvi štirih projektov v skupni vrednosti več kot 200.000 evrov, a enega od teh ne bodo izvedli. Vsi so usmerjeni v razvoj podjetništva in so sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v več kot 70 odstotkih. Največji med njimi je Coworking kreativni pristop in vitki poligon za timsko delo v podjetništvu, vreden nekaj več kot 62.000 evrov. Obrtno-podjetniška zbornica Ormož bo v sodelovanju s podjetjem Opsen med drugim odkupila in opremila skupni prostor z mobilnimi delovnimi pisarnami in tehnično opremo ter organizirala potrebna izobraževanja oz. delavnice za znanja, ki bodo prišla v poštev za krepitev podjetniških kompetenc. V okviru projekta Medobčinski med-generacijski center - priložnost za medgeneracijsko povezovanje, kjer so moči združili Center za starejše občane Ormož, ormoška območna obrtno-podjetniška zbornica in zdravstveni dom, bodo vzpostavili program medgeneracijskih druženj, podjetje Opsen pa bo skupaj z ormoško območno obrtno-podjetniško zbornico še v sklopu projekta Učinkovita in sonaravna raba energije UE Ormož med drugim odprlo eno delovno mesto za polni delovni čas in postavilo električno polnilnico z dvema mestoma za hitro polnjenje avtomobilov. Ta je predvidena pred obrtno-podjetniško zbornico. Zakaj so ostali brez slabih 40.000 evrov? Poleg omenjenih pa je bil potrjen tudi projekt Z znanjem do dviga podjetnosti na območju LAS UE Ormož, za katerega je bilo dodeljenih 34.900 evrov evropskega denarja. Projekt je kot vodilni partner prijavil Mrežni podjetniški inkubator Ormož, a so njegovo izvedbo odpovedali. »Mre- Z leve: Davorin Korpar iz podjetja Opsen, direktor Jare Zlatko Zadrauec, predsednik LAS UE Ormož Mirko Cvetko, Tatjana Ozmec iz Centra za starejše občane Ormož in sekretar Območno obrtno-podjetniške zbornice Ormož Damjan Štibler. žno podjetniški inkubator Ormož nima več možnosti za normalno delovanje, ker je zgradba, v kateri deluje (staro sodišče), v postopku dražbe v okviru stečajnega postopka IGD Holermuos. Stečajni upravitelj ne Projekti, ki jih je potrdilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Naziv operacije Vodilni partner Ostali partnerji Vrei jve vrih) Vred sofir nost lanciranja (v evrih) Coworking kreativni podjetniški pristop in vitki poligon za timsko delo v podjetništvu Območno obrtno-podjetniška zbornica Ormož Opsen 62.346 44.720 Medobčinski medgeneracijski center - priložnost za medgeneracijsko povezovanje Center za starejše občane Ormož Zdravstveni dom Ormož in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož 57.682 42.576 Učinkovita in sonaravna raba energije UE Ormož Opsen Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož 48.389 34.948 Z znanjem do dviga podjetnosti na območju LAS UE Ormož* Mrežni podjetniški inkubator Ormož Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, Fiposor 48.389 34.948 *Projekta ne bodo izvedli Vir: LAS UE Ormož Ptuj • Materinski dan na OŠ Olge Meglič Otroci razjokali mame 210 šolarjev, ki obiskujejo OŠ Olge Meglic, je v ponedeljek pripravilo odlično prireditev ob materinskem dnevu. Posvetili pa je niso le mamam... 25. maj je prav poseben dan. Je dan, ko se vsaj za hip ustavimo in se za vse storjeno zahvalimo mamam - edinstvenim in neponovljivim osebam. A ker je v sodobnem svetu tempo zelo hiter in so se tudi vloge ter naloge staršev in starih staršev ter vseh drugih bistveno spremenile, si zahvalo zaslužijo številne osebe, zaslužne za dobro počutje otrok. No, vsem njim se vsako leto zahvalijo na prireditvi ob materinskem dnevu na OŠ Olge Meglič. Tudi letos so otroci pripravili izjemno prireditev. Pod mentorstvom učiteljice Simone Truntič in s pomočjo ostalih zaposlenih so učenci od 1. do 5. razreda pripravili simpatičen in igriv program. Nastopilo je 210 otrok, ki so s simpa-tičnostjo, iskrenostjo in igrivostjo v izdaja več soglasja za sedež novih in-kubirancev na naslovu Vrazova ulica 9, prav tako pa ni več možen najem dodatnih prostorov,« je na nedavni tiskovni konferenci pojasnil direktor Javne razvojne agencije občine Or- mož (Jara) in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož Zlatko Zadra-vec in dodal, da tako ne bodo mogli uresničiti ciljev omenjenega projekta, med drugim tudi zaposlitve osebe za polni delovni čas ne. Kot je še poudaril, pa sredstva niso izgubljena, saj zanje lahko kandidirajo že na naslednjem razpisu; načrtujejo ga v drugi polovici letošnjega leta. V desetih letih izgubili 1.000 delovnih mest in tudi toliko prebivalcev Sicer pa bodo našteti projekti končani predvidoma do marca prihodnje leto. Kot je še bilo pojasnjeno, je bilo na omenjeni razpis prijavljenih šest projektov, dva od teh sta še v fazi potrjevanja. Po besedah Zadravca pa gre pričakovati, da bosta tudi ta dva potrjena: »Ko bo torej vseh šest projektov potrjenih, in če odštejemo sredstva za odpovedano operacijo, bomo na podlagi prvega javnega razpisa iz regionalnega sklada imeli razdeljenih dobrih 40 % sredstev, ki so bila v finančnem okviru regionalnega sklada odobrena za LAS UE Ormož. V drugi polovici leta bomo imeli še en razpis, kjer bomo razpisali tiste ukrepe, ki do sedaj še niso bili počr-pani, en razpis pa predvidevamo še v letu 2019. Podjetništvo, ki precej šepa na našem območju - v desetih letih smo izgubili 1.000 delovnih mest, zaradi tega prihaja tudi do selitev populacije itd. -, je osrednji problem v naši upravni enoti, zato mislim, da je v interesu vsem, da se ta sredstva čim prej aktivirajo in vsaj nekaj malega prispevajo k izboljšanju stanja na tem področju.« Monika Levanic prvi vrsti ganili mamice, a tudi očete, babice in dedke. Pripravili smo zanimive nastope in povezali ljudsko z modernim. Izjemno poučen govor o medsebojnih odnosih, ki bi nam vsem lahko dal misliti, pa je ob tej priložnosti pripravila ravnateljica šole Helena Ocvirk. Dženana Kmetec Vatikan • Izjemno velik privilegij za Slovenca Bazilika spet s pečatom dveh slovenskih floristov Strokovnjaka za hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič sta tudi ob letošnji veliki noči okrasila baziliko svetega Petra. Dela sta se lotila že v sredo, do sobote popoldne pa je morala biti 80 metrov dolga dekoracija postavljena. Krašenje najpomembnejše cerkve v Vatikanu vsakokrat poteka tri delovne dni. Vatikanski vrtnarji že prej pripravijo potrebno cvetje, zelenje, cvetličarske gobe in podobno, nato dobra dva dneva poteka priprava krasitve v vrtnariji, v soboto pa jo zaključijo v cerkvi. »Fizično je nemogoče vse delo opraviti v cerkvi, zato aranžmaje izdelamo v vrtnariji in potem celotno kompozicijo sestavimo na oltarju bazilike svetega Petra,« je še pojasnil Ribič. Uk >>3 * An v - ¿ Foto: osebni arhiv SŠ in PR Pri krasitvi v Vatikanu Sabina in Peter sodelujeta že od leta 2011. Ptuj • Zlato Cankarjevo priznanje Zlata fantastika v očeh osmošolke Vite Na tekmovanju za Cankarjevo priznanje seje Ptujčanka, osmošolka Vita Koren, odrezala odlično. Osvojila je zlato priznanje in dokazala, da ji fantastika v književnosti odlično leži Letošnje Cankarjevo tekmovanje iz slovenščine je potekalo pod skupnim naslovom Čud(ež)ne besede. Učenci 8. in 9. razredov so za sodelovanje prebrali dve knjigi: Alica v čudežni deželi in Alica v nori deželi. Na državnem tekmovanju, kije potekalo v soboto, 10. marca, v Mariboru, so tekmovalci oba fantastična mladinska romana med seboj primerjali, analizirali, komentirali, ovrednotili in dali svojim razlagalnim spisom tudi čim bolj izviren naslov. Med tekmovalci je bila tudi osmošolka OŠ Olge Meglič Vita Koren, ki se je na tekmovanje pripravljala pod mentorstvom učiteljice Renate Debeljak. „Vita je dokazala, da ji fantastika v književnosti leži, saj se je potopila v Aličin svet in s čudežnimi besedami osvojila zlato priznanje. Na šoli smo na njen dosežek zelo ponosni," je povzela Debeljakova. Dženana Kmetec Foto: arhiv sole Vita Koren v družbi mentorice Renate Uebeljak Foto: ML Foto: CG torek • 3. aprila 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija, Ormož • Največje napake, ki se jim za dobro otroka izogibajmo /% t • • v» v »i • • • • Otroci naj se cim vec gibajo in igrajo V vrtcih opažajo vse več otrok z motnjami govora. Otroci so tudi vse bolj okorni in manj spretni, saj se premalo gibajo. Prva leta življenja so najpomembnejša za otrokovo prihodnost, zato je nadvse pomembno, kakšno popotnico za življenje v tem prvem obdobju damo otroku. Kljub temu, da se nam številni ukrepi pri vzgoji in skrbi za otroka zdijo povsem pravilni oz. logični, pa pri nekaterih vseeno delamo napake. Katere so te in kako vplivajo na otrokov razvoj in na razvoj njegovih potencialov, je na drugi poučni delavnici v sklopu Šole senzibilnega star- ševstva pojasnila psihologinja, mati dveh otrok Nataša Gregur. Pri dajanju nasvetov se je sklicevala na dr. Ranka Rajovica, priznanega strokovnjaka za razvoj inteligence pri otroku. Kot je v uvodu razložila, se v prvih treh letih otrokovega življenja vzpostavi večina sinaptičnih povezav in s tem temelji nadaljnjega delovanja možganov. Prva napaka, ki jo naredimo že ob otrokovem rojstvu, je, da sobo za deklice prebarvamo v roza barvo, sobo za dečke pa v modro. A kot opozarjajo strokovnjaki, bi soba morala biti z močnimi kontrastnimi vložki, saj ravno kontrasti spodbujajo razvoj možganov. V najzgodnejšem otroštvu je še posebej pomembno gibanje. Kot pravi Gregurjeva, mora starš poskrbeti, da otrok čim več časa preživi na zraku v naravi, na igrišču itd. V vrtcih dandanes opažajo, da so otroci vse bolj okorni in nespretni, ker se premalo gibljejo. Gornja Radgona • Pomurski sejem odpira vrata Sejma MEGRA in GREEN Po letu dni premora se na prostore Pomurskega sejma v Gornjo Radgono vračata sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti - MEGRA ter sejem trajnostnih tehnologij in življenjskega sloga GREEN. V dneh od 4. do 7. aprila bo na 30. sejmu MEGRA sodelovalo 160 razstavljavcev iz devetih držav (Avstrija, Danska, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Slovaška, Švica, Slovenija). Na osem tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin bo sejem povezal ponudnike in uporabnike najnovejše mehanizacije, materialov, orodij in storitev za trajnostno gradnjo, energijsko in siceršnjo obnovo stavb ter urejanje okolice. Na njem se bodo lahko obiskovalci seznanili s sodobnimi trendi na področju komunale, urejanja okolja, čistilnih naprav, klimatizacije ter uporabe lesa v gradnji in bivalnih prostorih. Zelo živahno bo v Obrtni ulici, kjer bodo člani Območnih obr-tno-podjetniških zbornic Pomurja ter strokovnih sekcij Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije prikazali zaključna obrtna dela v gradbeništvu kakor tudi nekatere poklice (mizar, slikopleskar, voznik, strojnik gradbene mehanizacije, avtoservi-ser, dimnikar, zidar, tesar, klepar krovec). Četrti sejem GREEN bo na 1100 kvadratnih metrih razstavnega prostora gostil 60 razstavljavcev iz Avstrije, Belgije, Češke in Slovenije. Predstavil bo zamisli in izdelke, ki so v korist potrošnikom, okolju in družbi: samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in druge sodobne energetske rešitve, naravne gradbene materiale in gradnjo, ekološko pridelavo hrane, rokodelstvo, domače naravne dobrote in druge izdelke za ozaveščeno, zeleno potrošnjo. Sejem bo odprt od 9. do 18. ure, parkiranje bo brezplačno, cene vstopnic pa so: odrasli 5 evrov, upokojenci 4 evre, učenci, dijaki in študenti 3 evre, skupinska karta - nad 10 oseb (odrasli 3,50 evra; mladina 2 evra). NŠ Zavrč • Zbor članov Društva za razvoj slovenskega podeželja Tokrat so se sestali v Drenovcu Redni občni zbor članov Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) so letos pripravili na Turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu pri Zavrču, organizirati so ga pomagali v Lokalni akcijski skupini (LAS) Haloze oz. v njenem vodilnem partnerju, Podeželskem razvojnem jedru Halo. Na 14. zboru so predstavili rezultate dosedanjega dela, za predsednika društva ponovno izvolili Aleša Zidarja in sprejeli program dela za naslednje štiriletno obdobje. V sklopu srečanja so predstavili primere dobrih praks projektov z območja LAS Haloze, tudi izvajanje ukrepov za prestrukturiranje vinogradništva v Halozah in delovanje Vinarske zadruge Haloze. Kolegi iz LAG Sjevero-zapad iz sosednje Hrvaške so predstavili čezmejno sodelovanje, vinska kraljica Slovenija Katarina Pungračič je goste popeljala po domači vinski kleti, zbrane je nagovoril tudi podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. V DRSP si za celosten in trajnos-ten razvoj slovenskega podeželja prizadevajo že poldrugo desetletje, v nevladno mrežo za razvoj podeželja povezujejo skoraj 60 institucij in posameznikov. Društvo deluje tudi kot nacionalna reprezentativna mreža LAS, saj v članstvu združuje 33 od skupno 37 slovenskih LAS. Predstavniki društva sodelujejo v državnih odborih, komisijah in organih v različnih mednarodnih združenjih. Še to: kmalu bodo v LAS Haloze objavili četrti javni poziv za sofinanciranje operacij v tej finančni perspektivi, sredstva so zagotovljena v Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja. Eva Milošič l ~ T V ¿k J»I V" IH IMZV'01 ' JEDKEGA PODEŽELJA Foto: Emil Tkalec Z leve: direktor PRJ Halo Jernej Golc, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja Aleš Zidar in vodja LAG Svjeverozapad s Hrvaške Otrok mora plezati po drevesih, skakati po lužah, tekati po različnem terenu, se vrteti v krogu, hoditi bos, loviti ravnotežje, saj s tem stimulira različna področja v možganih, svetuje psihologinja Nataša Gregur. Otrok mora plezati po drevesih, skakati po lužah, tekati po različnem terenu, se vrteti v krogu, hoditi bos, loviti ravnotežje, saj s tem stimulira različna področja v možganih. Ključna je preprosta otroška igra, ki je bila še pred dvema desetletjema nekaj povsem običajnega. Za igro so najbolj koristne preproste igrače, ki otrokom ne jemljejo preveč pozornosti oz. jim puščajo prostor za razvoj ustvarjalnosti. Prav tako je pomembno, da kot starši ne posegamo v otroško igro oziroma je ne poskušamo pretirano usmerjati z navodili, pač pa se vanjo vključimo le, ko otrok potrebuje pomoč. Kot opažajo v vrtcih, se večina otrok brez vodenja enostavno ne zna več igrati. Prav tako pa so otroci pogosto brez idej za igranje. Pasirana hrana, pretirana zaščita otroka, nezmožnost postavljanja mej Med najpogostejšimi napakami, ki dolgoročno puščajo škodljive posledice, je Gregurjeva izpostavila še mehko oziroma pasirano hrano. »Po prvem letu starosti je otrok sposoben pregristi že malo večje kose prekuhane hrane. V vrtcu opažamo, da vse več staršev otrok, starih 3-4 leta, skrbi, kaj in koliko bodo njihovi otroci pojedli. In potem se izkaže, da otrok doma uživa samo pasirano hrano. Ne je skorje kruha, ne prežveči mesa ... Žvečenje pa je pomembno za razvoj govornega aparata. Tako opažamo vse več težav pri govoru, celo pri šestletnikih. Otroci, ki so tik pred vstopom v šolo, ne osvojijo vseh glasov in posledično imajo v šoli motnje branja in pisanja.« V nadaljevanju je opozorila še na škodljive prezgodnje treninge in tekmovanja, pretirano zaščito otroka, neomejeno uporabo tehnologij, nezmožnost postavljanja mej ter pozne odhode v posteljo. »Otroci potrebujejo red. Pri tem se ravnajte po zdravi kmečki pameti,« svetuje Gregurjeva in še sklene: »Dostikrat nam kot staršem ne uspeva upoštevati vsega, kar je zapisano v teoriji. A če se uspeš z otrokom čustveno povezati in se zmoreš z otrokom uglasiti, potem tudi kakšna manjša napakica v vzgoji ne pušča dolgoročnih posledic.« Monika Levanič Grajski center za družine vabi Sredi lanskega leta so pri Ljudski univerzi Ormož vzpostavili Grajski center za družine Ormož, kjer imajo družine in posamezniki primeren prostor za druženje in preživljanje prostega časa, otroci pa imajo na voljo primerne didaktične pripomočke za učenje in razvoj. V okviru centra za družine nudijo izobraževalne in praktične delavnice na temo razvijanja odzivnega in senzibilnega starševstva, počitniške delavnice in aktivnosti za otroke in organizirano občasno varstvo otroke ter predavanja in delavnice s področja zdravja. Prostore imajo v prvem nadstropju ormoškega gradu, vse aktivnosti pa so brezplačne. Ptuj • Rez trte Do vina imamo poseben odnos Naslednje leto bomo obeležili 25-letnico zasaditve trte na ptujskem gradu. Tudi letos so vinogradniška opravila v mestnem vinogradu in na grajskem dvorišču začeli z rezjo, temu izjemno pomembnemu opravilu pa je prisostvovalo veliko ljubiteljev žlahtne kapljice. Ta teden smo končno vsaj malo zavohali pomlad. Nestrpno smo jo čakali tako ljudje kot narava. Čeprav je trta trpežna, bo tudi njej nekaj sonca več kot ustrezalo. Da bo grozdje, kasneje pa tudi vinska kapljica kakovostna, je treba poskrbeti s prvimi opravili v vinogradih. Mednje gotovo sodi tudi rez trte. Tradicionalno so jo na ptujskem grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu opravili v torek. S posebno skrbnostjo so rez modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu, ranfola in zierfandlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem vinogradu, opravili podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek, sedma ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič in podpredsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Andrej Polanec. Med številnimi gosti, vinarji, vitezi vina, predstavniki Šolskega centra Ptuj, Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož in preostalimi eminentnimi gosti se je rezi udeležila tudi slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič. Orešek je poudaril pomen ohranjanja vinogradniške tradicije v naših krajih in izpostavil poseben odnos, ki ga imamo do vinogradništva in vinske kapljice. Podeljene so bile tudi cepljenke modre kavčine - žametne črnine, prve potomke najstarejše trte na svetu, z listino o izvirnosti, poskušali pa smo lahko tudi nov letnik vina CIVIS iz mestnega vinograda. Kot so ugotavljali prisotni, očitno posajeni trte, glede na pridelek, lega zelo ustreza. Kakšna bo letos kakovost, bo odvisno od številnih faktorjev, na številne lahko vplivamo tudi sami. Do praznovanja v vinogradih in kleteh je sicer še nekaj časa, a veselje do dela skrbnih in pridnih vinogradnikov in vinarjev zmeraj obrodi bogate sadove. Tudi v mestnem vinogradu, za katerega skrbi mestni viničar Andrej Rebernišek. Dženana Kmetec > Foto: CG Foto: ML 12 Štajerski Kultura torek • 3. aprila 2018 Spodnje Podravje • 59. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD)je pripravila 59. območno revijo otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet. V dveh dneh je na odru kulturne dvorane Gimnazije Ptuj zapelo 16 otroških zborov oz. skoraj 700 otrok. Območna revija otroških pevskih zborov je bila oba dneva odlično obiskana. Na prvi prireditvi so nastopili CICI zbor Osnovne šole Olge Meglic Ptuj in zbori osnovnih šol Juršinci, podružnične šole Grajena OŠ Ljudski vrt, Cirkulane-Zavrč, Videm-Leskovec, Olge Meglic Ptuj, dr. Franja Žgeča Dornava in Markovci, na drugi pa pevski zbor prvih in drugih razredov OŠ Ljudski vrt ter zbori osnovnih šol Breg, Podlehnik, Majšperk, Destrnik--Trnovska vas, Cirkovce in Mladika. Vsi pevski zbori so prejeli priznanja za sodelovanje, nastope je strokovno spremljala Zlatka Terle-vič, obe prireditvi je vodila Mateja Kuharic. Vodja ptujske območne izpostave JSKD Iva Ferlinc je po- jasnila, da strokovni spremljevalci na območnih revijah določijo, kateri nivo dosegajo posamezni zbori - območni, regijski ali državni: »Zbori imajo nato možnost, da se na podlagi teh priporočil prijavijo na regijska ali državno tekmovanje za otroške in mladinske pevske zbore.« Na letošnjem državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi sta iz Spodnjega Podravja nastopila otroški pevski zbor OŠ Gorišnica (zborovodja Aleš Pevec, klavir Eva Goričanec) in komorni zbor OŠ Markovci (zborovodkinja Slavica Lajh, klavir Angelika Lajh). Ferlinčeva je povedala, da je zborovsko petje otrok pri nas zelo priljubljeno: »Vsaka osnovna šola ima vsaj enega ali tudi dva pevska zbora. Naših srečanj se zbori zelo radi udeležujejo, saj gre za edino revijo, na kateri sodelujoči dobijo neko oceno. Nekateri zbori so namreč zelo dobri in ambiciozni.« Poudarila je še, da na JSKD otroške pevske zbore spodbujajo k učenju ljudskih pesmi: »Ena od treh pesmi za območno revijo mora biti ljudska.« V gimnazijski dvorani je bilo sicer mogoče prisluhniti tudi sodobnim pesmim, afroameriškemu spiritualu in celo rapu. Eva Milošič Prlekija • 40. revija glasbenih šol v Ljutomeru Mladi glasbeniki pomurske regije Ljutomerski Dom kulture je gostil že 40. revijo glasbenih šol, na kateri so se predstavili mladi glasbeniki iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. Uvod v revijo je pripadel mladinskemu pevskemu zboru Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer pod vodstvom Romane Rek, v nadaljevanju programa pa so nastopili: Mai Hakl (trobenta), Ronja Slavič (harmonika), Klara Šoštarič (flavta), Tamara Šijanec (kitara) - vsi GŠ Gornja Radgona; Borut Jereb Sankovič (tolkala), Miha Matajič (violina), Karin Ščančar (kitara), Katarina Sarjaš (klavir), Lucija-Enya Jordaki (saksofon) - vsi GŠ Lendava; Izak Suha-dolnik (violina), Luka Sočič (klarinet), Jaka Zelko (harmonika), Ivano Ostojič (klavir), Maksimiljan Žurman (kitara), Taja Časar (violina), Žan Salaj, Sašo Gjergjek, David Pučko, Rok Jandrašič (kvartet pozavn) - vsi GŠ Murska Sobota; Nuša Dolamič (rog), Maša Munda (flavta), Žiga Dunaj (trobenta) in Nana Horvat (violončelo) - vsi GŠ Ljutomer. Za konec srečanja, ki sta si ga v družbi ravnateljev štirih javnih pomurskih glasbenih šol ogledali tudi ljutomerska županja Olga Karba in predstojnica Zavoda RS za šolstvo OE Murska Sobota Irena Kumer, so na oder stopili še člani godalnega orkestra GŠ Ljutomer pod vodstvom Samirja Azzeha (na posnetku). NŠ Ormož • Z odprtja razstave Med refleksijo, formo in percepcijo Priznani likovni umetnik Gregor Samastur se v Grajski pristavi Ormož v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož (PMPO) tokrat predstavlja z razstavo pod naslovom Med refleksijo, formo in percepcijo. Vodja ormoške enote PMPO Nevenka Korpič, Gregor Samastur z vnukom in direktor PMPO Aleksander Lorenčič Med refleksijo, formo in percepcijo je razstava, ki združuje dva ločena ciklusa, lanskoletnega, kjer je Samastur predstavil 22 stvaritev iz gline in lesa, ter letošnjega, ki združuje 32 likovnih zgodb na slikarskem platnu. Kot pravi avtor, ki se vsako leto postavi z novo razstavo, vsakič posvečeno spominu na njegovega sina, v delih izpoveduje sebe, svoja notranja čustva, razmišljanja, pogled na naravo, življenje in svet. »Z naslovom Med refleksijo, formo in percepcijo sem poskušal na čim krajši možen način upove-dati smisel celotne razstave. Sama refleksija pomeni odzivnost, izra-ženje, kako se torej odzivamo na določene trenutke bodisi na lastno življenje, kar sem imel sam v mislih, ter ta odziv izpovedal na neki drug način, mu dal neko obliko in formo. Odločil sem se za glino v kombinaciji z lesom, saj menim, da na tak način lahko največ povem. Sama per-cepcija pa pomeni predstavo svojih doživetij, razmišljanj in izkustev, ki sem jih percipiral na platno,« je izbor naslova pojasnil umetnik. Kot je še povedal, je s čopičem opozoril predvsem na praznino današnjega vsakdana, nenehnega hitenja ter na smisel bivanja tukaj in zdaj, s kiparskimi podobami pa na razklanega človeka v današnjem svetu. Iz naravne gline, nakopane na obronkih Sestrškega jezera, in lesa je ustvaril čudovite stvaritve - od delov človeškega telesa do najbolj simbolične solze. Razstavo v Grajski pristavi Ormož bo mogoče občudovati do 10. maja. Odprtje razstave so z glasbenimi točkami pospremili učenci Glasbene šole Ormož pod vodstvom mentorice Tatjane Korpar, vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptu-j-Ormož (PMPO) Nevenka Korpič in direktor PMPO Aleksander Lorenčič pa sta izrazila veselje ob dolgoletnem sodelovanju z umetnikom, mu čestitala in zaželela še veliko novih zamisli in prekrasnih umetnin, ki jih vedno z veseljem občudujemo. Umetnik pa že napoveduje nov ustvarjalni cikel. Ustvarjal bo podobe iz gline. »Glina je poseben material, ki ga - kot rad rečem - gneteš z rokami in dušo,« še pravi Samastur. Monika Levanic Vitomarci • Velikonočna razstava Vse za praznično mizo in dom Članice Društva gospodinj Vitomarci so tudi pred letošnjo cvetno nedeljo povabile na društveno velikonočno razstavo v prostorih večnamenske dvorane v Vitomarcih. Z več kot 200 različnimi izdelki, tudi kulinaričnimi dobrotami za praznično mizo in dom, so predstavile del ljudske tradicije ob tem velikem krščanskem prazniku, ki pomeni rojevanje novega življenja in časti druženje. Z njim so povezane tudi številne šege, stare navade, ljudsko verovanje, ki je še danes zelo močno prisotno, zlasti še na podeželju. Veliko tega, kar je videti na letošnji razstavi, se bo znašlo tudi v prazničnih košarah za žegen oz. blagoslov na veliko soboto ali na velikonočno nedeljo v cerkvah, ponekod pa tudi ob vaških kapelah. Še posebej bogati so prti, ročno izvezeni, nekateri tudi kvačkami, s katerimi gospodinje pokrijejo svoj žegen, ki ga sestavljajo pirhi, šunka, hren, potica, tudi klobase, praznični beli kruh in pecivo. Kot je povedala predsednica Društva gospodinj Vitomarci Ljudmila Kocuvan, se je za letošnjo velikonočno razstavo še posebej potrudilo 15 članic, ki se še kako zavedajo pomena tradicije. MG Foto: L. Kocuvan Z velikonočne razstave Društva gospodinj Vitomarci Foto: CG Foto: ML Foto: NS Nogomet Mož odločitve Jon Šporn -v 93. minuti Stran 14 Tenis Prvi nosilki ubranila zaključno žogo za polfinale Stran 14 Odbojka S servisom do zmage, z zmago do naslova Stran 15 Rokomet Deseta zaporedna domača zmaga Stran 15 Nogomet Apače presenetile Gerečjo vas, derbi Zavrču Stran 16 Futsal Prvi del sezone črn, drugi bel Strani 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Od Triglava do Triglava Petkov pozno popoldanski termin je bil tokrat srečen za Kidri-čane, ki so prišli do prve zmage v spomladanskem delu sezone. Zadnjo so sicer dosegli v 16. krogu (18. novembra lani), ko so ugnali prav Triglav. Kar 9 od 21 osvojenih točk je Aluminij dosegel proti Triglavu. Glede na rezultat je bila tekma za domačine enostavna, a temu še zdaleč ni bilo tako. »V prvem polčasu bi morali realno voditi 1:3 ali 1:4, a nismo uspeli zadeti niti iz najlepših priložnosti, nogomet pa se igra za zadetke. Manjkal nam je Poplatnik, a o tem je sedaj brezpredmetno razmišljati,« je o prvem polčasu povedal trener gostov Siniša Brkic'. Domača ekipa je bila znova močno »premešana«, po vrnitvi je takoj zaigral Derrick Mensah, začel je tudi Klapan, na boku je začel Ploj, Jurčevič je bil premeščen v zvezno vrsto ... Manjkali so Vrba-nec, Kepir, Marinšek, Martinovič, Horvat ... Prvi polčas je bil zares v domeni gostov, ki so bili pogumnejši in podjetnejši. Najbližje zadetku so bili v 18. in 29. minuti, a je domači vratar Matija Kovačič ubranil dva strela Luka Majcna iz res dobrih položajev. Domačini so igrali nepovezano, pri organizaciji napadov so bili brez idej. Kljub temu si je I. Mensah v 38. minuti pripravil lepo položaj za strel, a je z golove črte David Zec uspel žogo odbiti v polje. »Nismo bili pravi, ogromno je bilo napak, res smo trpeli. Ob polčasu smo opravili menjavo in nekoliko spremenili tudi postavitev,« je dejal Oliver Bogatinov. Ob polčasu se je zdelo, kot da je iz slačilnice prišla »druga ekipa« v rdeče-belih dresih, igralci so bili veliko bolj odločni. To se jim je obrestovalo že po šestih minutah igre, ko je Zeba prestregel napad Triglava in žogo nemudoma poslal v napad do Ibrahima Mensaha, ki jo je lepo sprejel in poslal v gol -1:0. V tem obdobju igre so imeli Kidričani še nekaj polpriložnosti (Tahiraj, Jakšič, Kidrič), a so ostale neizkoriščene. Gostje so bili blizu izenačenja v 75. minuti, ko se je 14.000 gledalcev videlo remi na derbiju: Olimpija - Maribor (1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Apau (69.), 1:1 Zahovič (82.). OLIMPIJA: Ivačič, Štiglec, Uremovič, Ilič, Apau, Miškič, Tomič, Alves (od 78. Davidson), Čanadija, Savič (od 85. Kapun), Issah. Trener. Igor Biščan MARIBOR: Handanovič, Viler, Šuler, Ivkovič, Milec, Pihler, Cretu, Ahmedi (od 79. Mešanovič), Bohar (od 64. Vršič), Bajde (od 64. Zahovič), Tavares. Trener: Darko Milanič Glede na prikazano v spomladanskem delu sezone je bila favo-ritinja za zmago v večnem derbiju Olimpija. Ta je bila v seriji šestih zaporednih zmag in spomladi sploh še ni oddala točke. Na drugi strani je za Mariborom katastrofalen drugi del sezone in mu je bila zmaga v Stožicah že skorajda nuja za nadaljnji obstanek v boju za 1. mesto. Končni remi bolj ustreza Ljubljančanom. Maribor je imel od samega začetka jasen načrt, čim dlje obdržati mrežo nedotaknjeno. To jim je v prvem polčasu tudi uspelo, čeprav so domačini nekajkrat pošteno zapretili. Ko bi morali počasi prevzemati pobudo igre v svoje noge (v igro sta vstopila Vršič in Zahovič), pa je Olimpija zadela za vodstvo 1:0 (Apau - njegov prvi zadetek v sezoni). Sledil je »rezervni načrt«, čim prej do izenačenja, ki je varovancem Darka Milaniča uspel v 82. minuti (Zahovič). Kljub tvegani igri s tremi napadalci (Zahovič, Mešanovič, Tavares) se vijoličastim ni izšlo za popolni preobrat ... Igor Bišcan, trener Olimpije: »Tekma je bila zelo kakovostna, zanimiva. Mislim, da smo bili v celoti gledano boljši tekmec, posebej v prvem polčasu, ko smo igrali res na visoki ravni in nadzorovali vse na terenu. V drugem polčasu je bilo bolj izenačeno, a smo bili mi bližje zmagi. Kljub vsemu smo zadovoljni tudi s točko. Veliko dobrega sem videl v ekipi.« Darko Milanič, trener Maribora: »Tekma je bila za nas zelo zahtevna. Začeli smo slabo, želeli smo biti bistveno agresivnejši, ampak nismo bili. Po pol ure smo vzpostavili ravnovesje, dotlej smo bili preveč živčni. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, v nekem trenutku je bila tudi iniciativa na naši strani. Takšen je bil tudi načrt, da če bi zdržali določeno obdobje, potem bi z drugačno postavitvijo skušali postati nevarnejši proti zelo dobremu tekmecu. Na žalost je gol, ki smo ga dobili, spremenil načrte. Na koncu točka ... Ne bom rekel, da nam ne pomeni veliko, ampak za naprej je lahko pomembna.« JM, sta Aluminij - Triglav Kranj 3:1 (0:0) STRELCI: 1:0 I. Mensah (51.), 1:1 Zec (79.), 2:1 I. Mensah (83.), 3:1 I. Mensah (93.). ALUMINIJ: Kovačič, Ploj (od 88. Štor), Zeba, Šme, Jakšič, D. Mensah (od 46. Nunič), Jurčevič, Klapan (od 61. Tahiraj), Petrovič, I. Mensah, Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov TRIGLAV: Arko, Šmit, Suljevič, Zec, Križaj, Robnik (od 69. Tija-nič), Elsner (od 87. Bojič), Krcič, Vokič, Mlakar (od 69. Žurga), Majcen. Trener: Siniša Brkič IGRALCA TEKME: I. Mensah, Kovačič (oba Aluminij) glavni osmoljenec tekme Majcen znova znašel sam pred Kovači-čem, še enkrat več pa je bil uspešnejši domači vratar ... V 79. minuti pa so vendarle izenačili: podajo Šmita iz prostega strela iz strani je na oddaljenejši vratnici pričakal Zec in z glavo zadel v polno - 1:1. Tri minute kasneje so imeli gostje še eno podobno priložnost, a se je s fantastično obrambo izkazal Kovačič. Na drugi strani je sledil mat v treh potezah: zelo aktivni Jurče-vič je iz obrambe podal žogo v napad do Kidriča, ta jo je idealno podaljšal do I. Mensaha, ki je v teku zadel za 2:1. Gostje so s pomočjo svojih glasnih navijačev poskušali vse, da bi prišli do izenačenja, a so bili pred golom neiznajdljivi. Piko na i zmagi domačinov je v Foto: Stanko Kozel Nogometaši Aluminija so prekinili niz štirih zaporednih porazou in preebsem po zaslugi Ibrahima Mensaha uknjižili pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu u boju za obstanek. zadnji minuti sodnikovega podaljška postavil I. Mensah (resda je bil v prepovedanem položaju, a sodniki tega niso signalizirali) s svojim tretjim zadetkom na tekmi, v vlogi podajalca je bil Jakšič - 3:1. Glede na to, da je Kovačič ubranil vsaj tri situacije »ena na ena«, I. Mensah pa zabil hat-trick, si oba zaslužita naziv igralca tekme. Zmaga je odlična popotnica za torkov prvi polfinali obračun Pokala Slovenije proti Gorici. Jože Mohorič PRVALIGA TelekomSIovenije Tri izključitve Ankarančanov V senci večnega derbija so Ankarančani doživeli pravo katastrofo v Celju, čeprav so ob polčasu vodili 0:1. Tri izključitve v nadaljevanju so bile za Primorce pač preveč . Domžale so v Krškem slavile težje od pričakovanj, zmagoviti zadetek so dosegle minuto pred koncem tekme. Gorica se počasi pobira, njihova krivulja forme je v vzponu, zato točka proti Rudarju ni presenečenje. Če bi Skomina v zaključku tekme pokazal na belo točko (prekršek Pridigarja nad Mariničem), bi lahko celo zmagali. REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Triglav Kranj 3:1 (0:0); Olimpija - Maribor 1:1 (0:0); Gorica - Rudar Velenje 1:1 (0:1); strelci: 0:1 Šehič (45.), 1:1 Džuzdano-vič (52.); Celje - Ankaran Hrvatini 7:1 (0:1); strelci: 0:1 Vodeb (10.), 1:1 Žinko (60.), 2:1 Požeg Vancaš (73.), 3:1 Suljič (77. - avtogol), 4:1 Pungaršek (84.), 5:1 Pungaršek (86.), 6:1 Džinič (89.), 7:1 Predragovič (90.). Rdeči kartoni: Bordon (53.), Humar (58.), Gerc (80.) - vsi Ankaran; Krško - Domžale 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Ejup (2.), 1:1 Ibričič (7., z 11 m), 1:2 Hodžič (89.). Bolj prigarana kot priigrana Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Zmaga je bila bolj prigarana, kot pa priigrana. V nekaterih ključnih trenutkih, ko bi se lahko tekma obrnila v eno ali drugo stran, pa smo vseeno pokazali pravi karakter ekipe. V drugem delu tekme smo igrali tudi s tremi napadalci, saj je v takšnih trenutkih včasih celo lažje zadeti, kot pa se braniti.« Siniša Brkič, trener Triglava: »Definitivno smo bili boljši tekmec; prvi polčas je bil po mojem mnenju celo najboljši, kar smo jih letos odigrali. A to na koncu ne pomeni nič, to je prva, ne druga liga, tukaj se neučinkovitost kaznuje. V nekaterih trenutkih nam koncentracija pade, zato dobivamo preveč poceni zadetke.« Ibrahim Mensah, Aluminij: »Z božjo pomočjo smo prišli do zmage, ki je za nas ključna v tem delu sezone. Do zadetkov mi je pomagala vsa ekipa, za kar sem vsem zelo hvaležen, seveda pa sem zaradi tega dosežka zelo vesel. Zdi se mi, da je naša forma v vzponu in da je to dober obet za nadaljevanje sezone, v kateri si želimo obstanka v ligi. Misli pa sedaj usmerjamo proti tekmi z Gorico, ki je prav tako pomembna.« 1. OLIMPIJA 25 18 2. MARIBOR 24 14 3. DOMŽALE 23 14 4. RUDAR VELENJE 23 11 5. CELJE 24 10 6. GORICA 24 8 7. KRŠKO 22 6 8. ALUMINIJ 24 5 9. TRIGLAV KRANJ 23 3 10. ANKARAN HRVATINI 24 2 2 3 5 8 8 12 11 13 14 15 47:11 39:18 50:19 31:25 40:32 24:34 28:40 26:43 20:44 20:59 59 49 46 37 36 28 23 21 15 13 Zmaga dober obet za Gorico V torek je ob 17.15 pred Kidričani prva polfinalna tekma Pokala Slovenije, gostujejo pri Gorici (povratna tekma bo 12. aprila v Kidričevem). »Tudi Gorica je imela prvenstveno tekmo v petek, tako da glede tega nobena ekipa ni v prednosti. Upam, da je zmaga proti Triglavu dobra napoved za tekmo v Novi Gorici, kjer bo naš osnovni cilj doseči vsaj en zadetek,« je o pokalnem obračunu dejal Oliver Bogatinov. Drugi polfinalni par je Olimpija - Celje, srečanje bo odigrano v sredo ob 18.00. 5 7 4 4 6 4 5 6 6 7 14 Štajerski Šport torek • 27. marca 2018 Nogomet • 2. SNL, 20. krog: Mož odločitve Jon Sporn - v 93. minuti Mura se je »razlila čez Veržej« REZULTATI 21. KROGA: Roltek Dob - Drava Ptuj 1:2 (0:1); Veržej - Mura 0:8 (0:5); Jadran Dekani - AŠK Bravo 1:4 (1:3); strelci: 0:1 Dajič (9.), 0:2 Ju-govar (10.), 1:2 Palčič (21.), 1:3 Kle-menčič (37.), 1:4 Sredojevič (82.). Rdeči karton: Terčič (71., Jadran); Brda - Krka 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Debenjak (76.). Rdeči karton: Cvrtila (89., Krka); Brežice Terme Čatež - Cher-rybox 24 Tabor Sežana 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Sever (53., z 11 m). Srečanje Nafta 1903 - Zarica Kranj je bilo preloženo, tekmi Ilirija 1911 - Kalcer Radomlje in Rogaška - Fužinar Ravne Systems (pa sta bili odigrani v ponedeljek, Foto: Črtomir Goznik Mož odločitve na tekmi v Dobu je bil Jon Šporn, ki je zadel globoko v sodnikovem dodatku. 1. MURA 21 17 2 2 62:12 53 2. DRAVA PTUJ 21 15 2 4 47:28 47 3. NAFTA 1903 19 12 3 4 31:16 39 4. TABOR SEŽANA 20 10 5 5 29:22 35 5. JADRAN DEKANI 21 9 6 6 34:32 33 6. AŠK BRAVO 21 9 4 8 33:21 31 7. KALCER RADOMLJE 19 9 4 6 35:29 31 8. KRKA 20 9 3 8 32:32 30 9. ROLTEK DOB 20 8 3 9 30:30 27 10. ILIRIJA 1911 20 6 3 11 26:36 21 11. BREŽICE-ČATEŽ 21 5 6 10 20:33 21 12. ZARICA KRANJ 20 5 5 10 28:33 20 13. ROGAŠKA 20 6 2 12 27:36 20 14. BRDA 20 5 5 10 16:28 20 15. FUŽINAR RAVNE 19 4 3 12 22:43 15 16. VERŽEJ 20 2 4 14 9:50 10 Veržej - Mura 0:8 (0:5) STRELCI: 0:1 Šušnjara (10.), 0:2 Žiger (18.), 0:3 Lorbek (25.), 0:4 Kouter (30.), 0:5 Maroša (40.), 0:6 Lorbek (62.), 0:7 Maroša (64.), 0:8 Vaš (90.). FARMTECH VERŽEJ: Irgolič, Fti-čar (od 87. Čehič), Kolar Robnik, Maučec (od 87. Fanedl), Volma-jer, Vok, Čuk, Lah (od 70. Horvat), Šošterič, Ahmetovič, Grmek. TRENER: Janko Irgolič MURA: Matoševič, Pucko, Ko-zar (od 46. Maruško), Bobičanec, Kouter, Kous, Lorbek (od 65. Vaš), Žiger, Maroša (od 76. Sirk), Kurbus, Šušnjara. TRENER: Ante Šimundža Prleško-prekmurski obračun je v težkih igralnih pogojih pripadel Sobočanom, ki so v blatnem in z vodo naplavljenem igrišču napolnili mrežo gostiteljev. Ver-žejci se v nemogočih razmerah niso znašli in so vseskozi bili v podrejenem položaju. Gostje so domala vsako priložnost zaključili z zadetkom. Mura se je z zmago utrdila na prvem mestu, Veržej pa po treh spomladanskih porazih s katastrofalno razliko v golih (0:17) prepričljivo ostaja zadnji. Janko Irgolič, trener F. Veržej: »Bojazen, da se bo Mura po domačem porazu z Nafto maščevala nad nami, se je uresničila. Po treh hitro prejetih zadetkih sem vedel, da nam sledi hud poraz. Naša kvaliteta je takšna, da pač ne moremo parirati bodočemu prvoligašu.« Ante Šimundža, trener Mure: »Na težkem igrišču smo prišli do zaslužene zmage. Ni bilo lahko, saj nam je delo oteževala razrita igralna površina.« JM, NŠ Denis Vezjak, Drava: »Zavedali smo se, da je Dob zelo kakovostna ekipa, a smo začeli odločno in hitro povedli. Tudi v nadaljevanju smo upoštevali napotke trenerja, igrali smo dovolj agresivno, da gostom nismo dopuščali priložnosti. Drugi polčas smo začeli z željo, da dosežemo vsaj še en zadetek in predčasno odločimo tekmo. To se ni izšlo po naših željah, za nameček smo po lastni napaki gol celo prejeli. To nas ni zmedlo, takoj smo šli v napad z namenom doseči zmagoviti zadetek. Na srečo nam ga je uspelo doseči v zadnjih trenutkih tekme. Vzdušje v slačilnici je po takšnih tekmah seveda vrhunsko, sami pa si želimo tudi nadaljevati v tem stilu.« Roltek Dob - Drava Ptuj 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Fanimo (9.), 1:1 Ja-rovič (72.), 1:2 Šporn (93.). ROLTEK DOB: M. Čretnik, Romih, Kukavica, Račič, Šipek, G. Čretnik (od 68. Plavšič Vajde), Jarovič, Hočevar, Kunstelj, Kumer (od 71. Čeh), Zupane (od 46. Šmi-goc). Trener: Nenad Toševski DRAVA: Šeliga, Flis, Vezjak (od 78. Prince), Petek, Lonzarič, Škol-nik, Cuffaro (od 66. Bizjak), Šporn, Čeh, Fanimo, Rešek (od 72. Šalamun). Trener: Simon Sešlar Nogometaše Drave je v soboto čakal drugi zaporedni derbi z ekipo iz osrednje Slovenije, po Kalcerju Radomljah še Roltek Dob. Dobljani so vrsto let stalnica vrha 2. lige, trenutno pa so bili v izjemni seriji sedmih zmag, v sredo so vendarle remizirali v zaostali tekmi z Brežicami. Po osmih tekmah pa so vendarle morali proti Dravi zopet položiti orožje; odkar jih je prevzel trener Nenad Toševski, je to sploh prvi poraz Dobljanov. Drava je tekmo začela z nekaj spremembami v ekipi, centralna branilca sta bila Petek in Lonzarič, začel je tudi Cuffaro, na klopi je obsedel Bizjak. Dravi je uspel sanjski štart, saj je že v 9. minuti po-vedla: Čeh je podal lepo globinsko podajo po tleh v prazen prostor do Fanima, ki je lepo vtekel med dvema branilcema, prvi poskus mu je domači vratar še ubranil, drugega pač ne - 0:1. Po nekaj minutah se je ulila močna ploha, ki je dodatno razmočila igrišča in otežila delo igralcem. Dravaši so imeli več od igre, tudi nekaj polprilož-nosti, a do polčasa do spremembe izida ni prišlo. Drugi del je bil boljši in tudi bolj bogat s priložnostmi, morda je k temu pripomoglo tudi sonce, ki je s svojimi žarki prodrlo izza oblakov. Drava je imela do 70. minute vsaj šest »zaključnih žog« za povišanje vodstva, a so bili Cuffa-ro, Petek, Rešek, Čeh, Fanimo in Školnik premalo zbrani pri zaključnih strelih. Še posebej lepo akcijo so gostje izpeljali v 65. minuti, ko so pokazali veliko mero kombinatorike, a je zaključni strel Fanima domači vratar ubranil. Domačini so se nato otresli pritiska, iskali so pot do izenačenja. In jo našli v 73. minuti, ko so izpeljali hiter protinapad, najnevarnejši domači igralec Senad Jarovič je žogo lepo sprejel in z neubranljivim strelom matiral Šeliga - 1:1. 100 % priložnost v 92. • , • • 1 »v v minuti neizkoriščena, minuto kasneje vendarle odločitev Tekma se je v naslednjih minutah »lomila«, nekaj nevarnih situacij je bilo na eni in drugi strani. Pri Dravi so vstopili Bizjak, Šalamun in Prince, ki so vnesli nekaj potrebne dodatne energije za zaključek dvoboja. Ta pa je bil izjemen! Najprej je v 92. minuti Čeh podal v kazenski prostor, Šalamun je »iz prve« zadel vratnico, odbito žogo Tamara Zidanšek (169.) je pretekli teden odpotovala v Italijo, kjer bo nastopila na nekaj zaporednih ITF-turnirjih z nagradnim skladom 25.000 dolarjev (igrajo se na peščeni podlagi). Na idiličnem prizorišču na Sardiniji je lani dosegla nekaj lepih uspehov, tudi turnirsko zmago. Letošnje nastope v Italiji je začela z uvrstitvijo v polfinale, kar je za začetek zagotovo uspeh. Pri tem je v četrtfinalu dosegla odmevno zmago proti 1. nosilki, Richel Hogenkamp (103.). S 25-Ie-tno Nizozemko je odigrala izenačen in preobratov poln dvoboj, ki je trajal skoraj tri ure. Nizozemka je imela v tretjem nizu pri izidu 3:5 že zaključno žogo, a je ni uspela izkoristiti. Obe podaljšani igri sta bili krepko na strani Zidanškove, ki je tam pokazala izjemno psihološko trdnost. Končno razmerje točk je bilo sicer 127:129 v korist Hogenkampove. V sobotnem polfinalu se je Ta-mari poznala utrujenost in izkuše- Santa Margherita di Pula (25.000 dolarjev), posameznice: 1. krog: Zidanšek (5.) - Trevisan (Italija) 2:6, 6:4, 6:1; 2. krog: Zidanšek (5.) - Vasylye-va (Ukrajina) 7:5, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (5.) - Hogenkamp (Nizozemska, 1.) 4:6, 7:6(2), 7:6(3); polfinale: Zidanšek (5.) - Minella (Luksemburg) 2:6, 6:1, 1:6; finale: Minella - Chiesa (Italija, 6.) 6:3, 7:6(7). je najprej Bizjak močno udaril proti golu, Čretnik je odlično reagiral, nato pa je preko gola meril še Školnik ... Ko se je zdelo, da si bosta ekipi razdelili točki, pa so imeli gostje v 93. minuti še zadnji prosti strel iz strani na tekmi. Čeh je v kazenskem prostoru našel Bizjaka, ki je žogo usmeril proti golu, Čretnik je tudi ta strel ubranil, odbito žogo pa je Jon Šporn iz bližine poslal v mrežo - 1:2! Drava je tako dosegla tretjo zmago v nizu, s katero ohranja razliko 6 točk do vodilne Mure. V naslednjem krogu bo Drava v nedeljo na domačem stadionu gostila ljubljansko Ilirijo. JM na 32-letna Mendy Mirella iz Lu-ksemburga je to znala izkoristiti. »Pred kratkim smo zamenjali lopar, zato Tamara na novega še ni povsem navajena. Kljub temu je uspela priti do zelo težke zmage proti Hogenkampovi, kar je super rezultat. V soboto je v polfinalu res močno pihal veter, čemur se je tekmica z izkušnjami in načinom igre boljše prilagodila; statistki dvoboja je bila sicer precej izenačena. S prvim turnirjem smo tako zadovoljni,« je iz Italije sporočil Tamarin trener Zoran Krajnc. Potočnikova v Turčiji do finala dvojic Nina Potočnik (422.) je pretekli teden nastopila na ITF-turnirju v Turčiji. Med posameznicami je izpadla v 1. krogu, veliko uspešnejša pa je bila med dvojicami, kjer je nastopala v paru z 18-letno Veroniko Erjavec. Že v uvodnem dvoboju sta izločili 4. nosilki iz Rusije, nato pa nadaljevali vse do finala. Tam sta Antalya (15.000 dolarjev), dvojice: 1. krog: Potočnik/Erjavec - Ga-sanova/Vishneyskaya (Rusija, 4.) 6:4, 6:0; četrtfinale: Potočnik/Erjavec - Aponasenko/Arshinkova (Rusi-ja(Bolgarija) 6:1, 6:2; polfinale: Potočnik/Erjavec -Rosca/Tatarus (Romunija) 7:6(3), 6:1; finale: Potočnik/Erjavec - Ayza-tulina/Koval (Rusija) 1:6, 4:6. bili boljši Rusinji, 22-letna Ulyana Ayzatulina in 16-letna Vlada Koval. Pliberškova na Hrvaškem do četrtfinala Nina Pliberšek (TK Terme Ptuj) je pretekli teden nastopila na turnirju serije Tennis Europe v kategoriji U-16 na Reki. V obeh kon-kurencah, uspešnejša je bila med dvojicami. Med posameznicami je Pliber-škova uspešno preskočila 1. krog in se uvrstila med 32 najboljših, nato pa je bilo zanjo prevelika ovira 15. nosilka, Avstrijka Laura Pasterk. Med dvojicami je Nina igrala skupaj z Italijanko Svevo Bernardi. Odlično sta se ujeli in dosegli dve odmevni zmagi, s katerimi sta se prebili med četrtfinalistke. Pri tem sta pripravili eno največjih presenečenj tega dela turnirja, ugnali sta 3. nosilki, Italijanki Alice Benvegnu in Lorenza Cuomo. Pot v polfinale sta jima preprečili 8. nosilki, Hrvatici Matea Bodernis-tanac in Kornelija Hunčak. JM Tenis • Mednarodni turnirji Prvi nosilki ubranila zaključno žogo za polfinale Tamara Zidanšek je pretekli teden skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem odpotovala v Italijo, kjer bo nastopila na nekaj zaporednih ITF-turnirjih z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Šahovski kotiček Na mladinskem državnem prvenstvu od Ptujčanov samo Amalija Skok Na mladinskem državnem prvenstvu za kategorije šahistk in šahistov v starostnih kategorijah 8, 10, 12, 14, 16 in 18 let, ki je pred časom potekalo v Portorožu, je od članov ŠD Ptuj nastopila le mlada Amalija Skok v konkurenci deklet do 16 let. Amalija se je dokaj enakovredno kosala s tekmicami, ki imajo tudi po 400 točk višji rating. Tokrat je pomembno zmago dosegla v 2. krogu, ko je bila boljša od Lane Jereb iz ŠK Postojna z ratin-gom višjim za več kot 200 točk. Tudi v nekaterih ostali dvobojih je prikazala odlično igro, ki pa je v časovni stiski ni znala pretvoriti v zmago. Kljub vsemu si je nabrala bogate izkušnje za nadaljevanje predvsem v naslednjem letu, ko bo prestopila v višjo starostno kategorijo. Bivša članica ŠD Ptuj Nika Kralj je v konkurenci deklet do 14 let s petimi točkami osvojila odlično 5. mesto, kar je glede na prehod v višjo starostno kategorijo lep uspeh. Ob tem je osvojila še 2. mesto na državnem prvenstvu v hitropoteznem šahu, kjer pa Amalija ni sodelovala. Silva Razlag torek • 3. aprila 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek Deseta zaporedna domača zmaga Jeruzalem - Šmartno 33:31 (19:15) JERUZALEM: M. Šulek (1 obramba), Balent (9 obramb); Voljč, Čudič 7 (4), Krasnič, Niedor-fer, Žuran 9, T. Hebar 1, T. Šulek, Šoštarič, Ozmec 1, Mesaric 1, Vujovič 5, Rajšp, G. Cirar 7, Kavčič 2. Trener: Saša Prapotnik ŠMARTNO: M. Sadar, Murato-vič (4 obrambe); Ribarič, Kunst 7, Justin 5 (3), Bahovec 1, B. Cirar, Avsec, A. Sadar, Bučar, Jerina, Močnik 6, Strmljan 7, Kukovica, Dobovičnik 5, Ostrež. Trener: Filip Gradišek SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4 (4); Šmartno 3 (3). IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Šmartno 8 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Ormožani so proti Šmartnemu nadaljevali niz domačih zmag, ki je trenutno že pri številki deset. »Desetkrat zapored zmagati na domačem terenu v prvoligaški konkurenci res ni mačji kašelj. Ne spomnim se v preteklosti, da bi bil kdaj naš niz tako dolgi. Smo pa v klubu zdaj trdno odločeni, da sezono 2017/18 zaključimo s serijo zmag na Hard Eku,« je povedal trener Saša Papotnik. Do konca sezone bodo njegovi varovanci na domačem igrišču zaigral še proti Slovanu, Mariboru in Trimu. V 1. polčasu ni bilo pričakovati napete tekme do samega konca. V 13. minuti je izid še bil izenačen (7:7), nato so sledile minute Jeruzalema, ki je z delnim izidom 11:5 v 28. minuti pobegnil na prednost šestih golov (18:12). Zanimivo, da sta ormoško mrežo, kjer je kot prvi vratar dobil priložnost Matic Šulek, do 26. minute (15:11), zadevala le dva igralca Šmartnega: šestkrat je bil uspešen Tilen Str-mljan in petkrat Matevž Kunst. Izključitvi Jaše Rajšpa in Danijela Mesarica v 27. minuti so gostje odlično izkoristili in zmanjšali zaostanek na -4 (19:15). Vinarji so po zaslugi zadetkov Roka Žurana dobro pričeli 2. polčas in v štirih primerih vodili z varnimi petimi goli prednosti (v 37. minuti 23:18). Ko je bilo potrebno dodati le še piko na i, pa so se domačini zaustavili. Dodatno težavo je povzročila še poškodba levoroke-ga Tinčeka Hebara, ki bo po prvih podatkih odsoten z igrišč najmanj tri tedne in njegov nastop na pokalnem Final 4 (21. in 22. aprila) je pod velikim vprašajem. Borbeni Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) S servisom do zmage, z zmago do naslova ŽOK Korvolley -ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3 (-12, -14, -15) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Gričnik, Horvat, Frumen, Oancea, Pušnik, Pignar, Novak; Trener: Bojan Novak Slovenj Gradec je bila zadnja postojanka ptujskih odbojkaric v tej sezoni v vzhodni drugi ligi. Njihove tekmice, igralke ekipe Korvolley, so zaigrale močno oslabljene, zato so članice GSV Zave domačo vrsto v glavnem ugnale s servisi. Servis je bil najbolj učinkovito orožje Ptujčank, s katerim so imele Korošice vso tekmo izredne težave. Pri servisu je imela glavno vlogo Frumnova. V prvem nizu je trener Bojan Novak poslal v polje najboljše igralke, z izjemo prve po- dajalke Praprotnik Flisarjeve, tako da je drugo tekmo zapored dobila več priložnosti Stavbarjeva. Ta je dobro razigrala soigralke, občasno je to nalogo prepustila mladi Oancejevi. Pozitivno oceno trenerja si je prislužila še ena mlada igralka in sicer Pignarjeva, katera je dobila precej priložnosti za igro. Po gladko dobljenem uvodnem delu s 25:12, je bil drugi niz še izenačen do 13:13, nakar je na sceno ponovno stopila Frumnova, saj je s serijo servisov priigrala prednost in zmago 25:14. V zadnjem nizu so sicer igralke Korvolleya dobila največ točk, a so bile daleč od tega, da bi bile konkurenčne Ptujčan-kam. Te so jih razbile v napadu in s konstantno dobrim servisom vseh posameznic so ta del dobile s 25:15. Na Koroškem je ptujska ekipa vknjižila skupno 20 zmago na 22 srečanjih v celotni sezoni. S to NLB liga, Liga za prvaka REZULTATI 4. KROGA: Urbanscape Loka - Koper 2013 20:26 (9:11), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 29:24 (12:11), Celje Pivovarna Laško - Krka 35:29 (17:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 2 1 0 36(31) 2. RIKO RIBNICA 4 2 1 1 36(31) 3. GORENJE VELENJE 3 0 0 3 31(31) 4. KOPER 2013 3 3 0 0 29 (23) 5. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 25 (23) 6. KRKA 4 1 0 3 23 (21) Liga za obstanek REZULTATI 4. KROGA: LL Grosist Slovan - Dobova 25:28 (11:14), Jeruzalem Ormož - Herz Šmartno 33:31 (19:15), Maribor Branik - Trimo Trebnje 25:24 (15:11). 1. MARIBOR BRANIK 4 3 0 1 24 (18) 2. JERUZALEM ORMOŽ 4 2 1 1 24 (19) 3. TRIMO TREBNJE 3 0 0 3 18 (18) 4. DOBOVA 3 2 0 1 15 (11) 5. LL GROSIST SLOVAN 4 2 11 13 (8) 6. HERZ ŠMARTNO 4 10 3 10 (8) gostje iz Šmartnega so še enkrat več dokazali, da so ekipa s srcem in da ne poznajo bele zastave. Zadnjeuvrščena ekipa lige se je pogumno spustila v zadnjih dvajset minut tekme in bila zelo blizu presenečenja. »Po prednosti šestih golov smo popustili. Kot da smo pričakovali, da se bodo rokometa- 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 22. KROGA: Swa-tycomet Zreče - ŽOK Ljutomer 2:3, Braslovče - Benedikt 3:0, Korvolley A - ŽOK GSV Zava Ptuj 0:3, S volley - Mozirje 0:3, Prevalje -Celje 3:1, Nova KBM Branik II - KLS Ljubno 3:0. 1. GSV ZAVA PTUJ 22 20 2 62:14 60 2. NKBM BRANIK II 22 20 2 62:20 58 3. SWATYCOM. ZREČE 22 18 4 60:22 53 4. MOZIRJE 22 14 8 48:33 41 5. ŽOK LJUTOMER 22 13 9 49:34 40 6. PREVALJE 22 12 10 44:39 35 7. BRASLOVČE 22 9 13 32:44 27 8. CELJE 22 6 16 32:51 21 9. KLS LJUBNO 22 7 15 27:52 19 10. KORVOLLEY A 22 5 17 23:54 18 11. S VOLLEY 22 6 16 26:56 16 12. BENEDIKT 22 2 20 16:62 8 statistiko so prišle do naslova prvakinj lige, kar je lep uspeh, ki jim odpira vrata za naprej. Že sedaj so si ptujske odbojkarice priigrale vozovnico za novoustanovljeno 1. B državno odbojkarsko ligo, ki bo startala v prihodnji sezoni, medtem ko imajo možnost, da se borijo tudi za nastop v 1. A državni odbojkarski ligi. V dodatnih kvalifikacijah bodo igrale tekmi z ekipo Grosuplja. David Breznik "H ti if kl« iri i Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so proti Šmartnemu prejeli veliko zadetkov, a so jih še več dosegli. Tomislav Balent (na fotografiji) je ubranil nekaj ključnih strelov. ši Šmartnega kar sami predali. Na srečo smo znova unovčili bogate izkušnje in kvaliteto, vratar Balent je pobral nekaj metov s krila in na koncu smo dosegli novo zmago,« je povedal levičar na desnem krilu Jeruzalema Gal Cirar. V 56. minuti je Šmartnemu uspelo izid celo izenačiti (30:30) in sledila je napeta končnica, kjer so Frano Vujovič, Žu-ran in kapetan Bojan Čudič zapečatili usodo gostov (33:31). »Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago. Gre za izjemno uigrano ekipo, ki jo je užitek gledati. Svojim fantom nimam kaj zameriti. V Dobovi smo odigrali katastrofalno, danes pa v Ormožu prikazali povsem drugačen obraz. Mislim, da smo s prikazanim zadovoljili ormoško publiko in da bi si zaslužili vsaj točko. Jeruzalemu želim, da nadaljuje z odličnimi predstavami in jim želim obilo us- peha na zaključnem turnirju Pokala Slovenije,« je povedal trener Šmartnega Filip Gradišek. Zdaj je pred Ormožani kar tri tedenski premor in nato zaključni turnir Pokala Slovenije. Kdo bo domačin Final 4 bo jasno v četrtek, 5. aprila. Glavna kandidata sta kluba Jeruzalem Ormož (mesto igranja Ljutomer) in novomeška Krka (mesto igranja Novo mesto). UK Rokomet • 1. B SRL (m) Žuran obranil zadnji strel za zmago Drava Ptuj - Radeče Papir Nova 22:21 (11:9) DRAVA PTUJ: S. Žuran, Osterc 3, Mlač-Černe 2, Reisman, Maroh 3, Bračič 1, Gregorc 1, Sabo, Polutnik, Rožman 4, Falež, Bedrač, Košto-maj 2, Krajnc, M. Žuran 3, Krabonja 3. Trener: Vladimir Vujovič SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 0/1, Radeče Papir Nova 4/4. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 8 minut, Radeče Papir Nova 8 minut. Zaostala tekma med Dravo in Radečami ni napovedovala infark-tne končnice, a ta se je vseeno zgodila, v njej pa so se zasluženo veselili ptujski rokometaši. Ti so bili večino tekme v rahli prednosti in so nujno potrebovali točki za mirnejšo končnico ali zadnjih pet krogov tekmovanja v 1. B državni ligi. V prvem polčasu je zelo dobro delovala domača gibljiva obramba 6-0, ki je prispevala svoj delež k obrambam vratarja Žurana. Ta je nanizal nekaj zaporednih obramb, kar je igralcem v belo-modrih dresih skozi uspešno realizacijo prineslo občutnejšo prednost 8:4. Trener Drave Vladimir Vujovič je tokrat precej rotiral igralce, kar mu je prineslo določeno prednost. A ta se je tako hitro kot se je nabrala tudi stopila. Zato ima največ zaslug Sivka, saj je neumorno zadeval s pozicije levega krila in s sedemmetrovk. Tako je v prvem delu dosegel 5, skupno - iUHilfliimrns 5J 5 liuniiiiiMiiiiiiSis feKaiRisiia ■'««HSiíi'SíaiSiiai ¿MMüÍMIlPiil .Wffiifüäiöi liras« ■liiíllr^- ■íííhiwH ■ imí^ííJI SíBP'áSMi Maiüip&i "I; ii'lRfHIlP SSSiSäuiff Foto: Črtomir Goznik Sandi Žuran (Draua Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK GSV Zava Ptuj so osvojile končno 1. mesto v vzhodni skupini 2. lige. 1. B SRL (m) 1. SVIŠ IVANČNA GORICA 21 17 2 2 36 2. ŠKOFLJICA PEČJAK 21 16 1 4 33 3. DOL TKI HRASTNIK 21 14 3 4 31 4. SLOVENJ GRADEC 2011 21 11 4 6 26 5. KRŠKO 21 12 0 9 24 6. BUTAN PLIN IZOLA 21 11 1 9 23 7. RUDAR 21 11 0 10 22 8. DRAVA PTUJ 21 7 3 11 17 9. BREŽICE 21 8 1 12 17 10. RK KRIM 21 6 3 12 15 11. JADRAN HRPELJE 21 6 2 13 14 12. RADEČE PAPIR NOVA 21 5 3 13 13 13. ČRNOMELJ 21 5 2 14 12 14. GROSUPLJE 21 4 3 14 11 pa 9 zadetkov. V domači ekipi je 4 gole dosegel Rožman,, temu je strelsko v prvem polčasu sledil Krabonja, a tudi njegovi trije zadetki niso bili dovolj za otipljivejšo vodstvo. V nadaljevanju so gledalci videli precej valovanja domačih igralcev in tudi rezultata. Najprej so z zadetki Koštomaja z levega krila prišli na plus tri, vendar sta Ernestl in Sivka prednost hitro izničila ter Radečani so izenačili na 17:17. Sledil je nov nalet domačih, ko so bili uspešni preko Žurana (ta se je v končnici tekme poškodoval, op. a.), Osterca in Mlač-Černeta. Tako so drugič povedli za tri (20:17), a so ponovno dovolili, da so gostje minuto pred koncem rezultat izenačili na 21:21. Zadnji domači napad je uspešno zaključil Maroh, medtem ko so igralci Radeč imel dovolj časa za dolg zadnji napad. Tega so lepo izigrali do pozicije levega krila, s katerega je akcijo zaključil Sivka, vendar je njegov strel obranil vratar Žuran! Z navijanjem so Dravi zelo pomagala gledalci, še posebej je potrebno izpostaviti glasno navijanje mladih rokometašev Drave selekcij mlajših dečkov A in B. David Breznik Staš Krabonja, Drava: »To je sladka in tudi zelo pomembna zmaga, čestital pa bi predvsem našemu vratarju Sandiju Žuranu za to zadnjo obrambo. Sicer pa ne moremo biti zadovoljni z našo igro, saj smo se ves teden pripravljali na ekipo Radeč, nato pa smo na tekmi igrali drugače od dogovorov in smo preveč 'solirali'. Mislim, da smo tokrat dobro igrali v obrambi, medtem ko nam v napadu spet ni steklo.« 792 Štajerski Šport torek • 27. marca 2018 Futsal • Žan Krajnc, FC Hiša daril Ptuj Prvi del sezone črn, drugi bel Pred sezono 2017/18 v 2. ligi so v Futsal clubu Hiša daril Ptuj precej premešali igralski kader. Vodenje članske ekipe so zaupali priznanemu trenerju Dejanu Krautu. Ta je v prvem delu tekmovalne sezone spoznaval igralce in jih uigraval. V tem delu so bili rezultati nekoliko slabši od pričakovanj, medtem ko so v drugem delu prvenstva Ptu-jčani igrali odlično in so izgubili le s prvaki lige, ekipo Stripyja, Nizali so pozitivne rezultate, prav tako pa se je videla uigranost in kakovost ekipe. Ta je nedvomno višja, kot kaže končno 6. mesto. Vseh ciljev v tej sezoni niso uresničili, a so postavili trdne temelje za prihodnjo sezono. Ekipo je v vlogi kapetana vodil Žan Krajnc, ki v zadnjih tekmah zaradi poškodbe desne roke ni mogel pomagati soigralcem, tako da je na tribuni športne dvorane Center na kratko spregovoril o minuli sezoni članske ekipe FC Hiša daril Ptuj. Sezono ste odigrali črno-belo; prvi del je bil slab, drugi pa dober. Kakšna bo vaša ocena prikazanega v minuli sezoni? Žan Krajnc: „V prvem delu sezone se je poznala naša neuigranost Za Futsal club Hiša daril Ptuj so v sezoni 2017/18 igrali: Nejc Venek, Rok Pajek, Tadej Fras, Maric Vršič, Žan Krajnc, Thomas Pihler, Timotej Kotnik, Tomaž Murko, Esad Ramadani, Marko Pajn-kiher, Dejan Kraut, Tilen Kal-teneker, Matija Letonja, Andraž Mežnarc, Žiga Zupanič, Marko Roškar, Davor Fleten, Viljem Lovrenčič, Kristijan Todorovski, Luka Stepinšek, David Pauko in Simon Krajnc. Trener: Dejan Kraut. in to je bilo ključno za nekoliko slabše rezultate. Ekipi se je lanskega avgusta na pripravah priključilo kar precej novih igralcev, ki so potrebovali nekaj časa, da so se pod vodstvom trenerja spoznali in uigrali med seboj. Žal smo v prvem delu doživeli absolutno preveč porazov, medtem ko je bila v drugem delu prvenstva slika povsem drugačna, saj smo nanizali številne pozitivne rezultate. Škoda, da nismo že v prvem delu tekmovanja pokazali vsega, kar znamo, prav tako nam je na nekaterih tekmah zmanjkalo nekaj športne sreče v zaključkih posameznih tekem, da bi prišli do ugodnejšega rezultata. Z nekoliko boljšimi rezultati v prvem delu prvenstva bi bili sedaj ob koncu tekmovanja lahko uvrščeni bistveno višje." Kako je deloval vaš trener Dejan Kraut? Žan Krajnc: „Na začetku našega sodelovanja smo bili deležni čisto novega stila treningov in pogleda na sam futsal. Pred sezono je uvedel bazične priprave, katerih do sedaj na takšen organiziran način nismo še imeli. Te so nam dodobra pomagale do pozitivnih rezultatov v drugem delu sezone, saj smo večkrat uspeli izkoristiti našo dobro fizično pripravljenost. Ob tem se trenerju zahvaljujem za njegov pozitiven pristop, ki ga je prinesel v našo ekipo in upam, da bo tudi v prihodnji sezoni ostal naš trener. Z njegovimi izkušnjami in znanjem se bomo lahko v prihodnji sezoni kosali za najvišja mesta." Ali je trener spremenil tudi vaš pogled na samo igro oziroma na futsal kot celoto? Žan Krajnc: „Že na treningih nas je veliko naučil in nam pokazal veliko različnih taktičnih zamislih. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Apače presenetile Gerečjo vas Superliga REZULTATI 13. KROGA: Apače - Gerečja vas 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Tomanič (6, avtogol); Markovci - Pragersko 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Breznik (52.), 1:1 Klinc (76, z 11 m); Hajdina - Stojnci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Kokot (44.), 1:1 Predikaka (93.). 3. BOC POLJCANE 4. PODLEHNIK 5. DORNAVA 6. ROGOZNICA 7. ORMOŽ S. TRŽEC 9. GORIŠNICA 12 7 3 2 29:13 24 12 5 13 4 13 5 12 4 12 4 12 3 5 23:23 6 19:27 3 29:19 6 23:2S 7 20:29 6 21:29 1. STOJNCI 13 7 3 3 22:15 24 2. CIRKULANE 12 7 2 3 25:13 23 3. gereCja vas 13 7 2 4 22:17 23 4. PODVINCI 12 5 4 3 22:12 19 5. APACE 13 6 1 6 24:23 19 6. HAJDINA 13 4 6 3 25:23 1S 7. BUKOVCI 12 4 6 2 23:21 1S S. SREDIŠCE 12 5 1 6 19:25 16 9. MARKOVCI 13 2 3 S 16:31 9 10. PRAGERSKO 13 0 4 9 19:37 4 10. POLSKAVA A. G. 13 2 1 10 16:40 7 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 10. KROGA: Zavrč - Leskovec 6:3 (3:1), Oplotnica -Slovenja vas 1:4 (0:3), Majšperk Picerija Špajza - Lovrenc 2:3 (1:0). 1. ZAVRC 9 9 2. LESKOVEC 9 7 3. MAKOLE BAR MIHA 8 5 4. ZGORNJA POLSKAVA 8 4 1. liga MNZ Ptuj REZULTATA 13. KROGA: Polska-va avtop. Grobelnik - Grajena 1:3 (0:1), Dornava - Rogoznica 2:2 (1:2). 1. SKORBA 12 9 1 2 35:20 28 2. GRAJENA 13 8 1 4 44:31 25 5. SLOVENJA VAS 6. LOVRENC 7. HAJDOŠE 8. OPLOTNICA 9. MAJŠPERK ŠPAJZA 9 4 9 3 S 3 9 0 9 1 0 52:S 27 2 35:1S 21 2 27:16 3 25:23 16 13 5 17:25 12 5 14:27 5 15:26 7 13:31 7 11:35 DERBI V PRAVEM POMENU BESEDE: ZAVRČ - LESKOVEC 6:3 (3:1) STRELCI: 1:0 Leben (33.), 2:0 Leben (34.)., 3:0 Fijačko (38.), 3:1 Or- Foto: Črtomir Goznik Kapetan Žan Krajnc je v sezoni 2017/18 za FC Hiša daril Ptuj dosegel 13 zadetkov, tri več je dosegel Thomas Pihler. lač (44.), 4:1 Leben (50.-11m), 4:2 G. Mlakar (63.), 4:3 Orlač (70.), 5:3 Lenart (82.), 6:3 Lenart (87.) ZAVRČ: Kociper, Kralj (od 77. Žganjar), Domjan, Lenart, Kokot, Koželj (od 46. Gril), Frangež, Vo-čanec (od 82. Dobrotič), Fijačko, Leben (od 88. Vesenjak), Potočnik (od 86. Juričinec). Trener: San-di Petrovič LESKOVEC: Krajnc, Ma. Mlakar, Koletnik, Mi. Mlakar (od 88. David Fridauer), Železnik, Davorin Fridauer (od 69. Pintarič), Zavec, Dukarič (od 46. Kmetec), Cafuta (od 77. Domen Fridauer), Orlač, G. Mlakar. Resnično pravi derbi je na velikonočno soboto v Zavrču spremljalo dokaj številno občinstvo. V 2. razredu MNZ Ptuj sta se namreč pomerila prvo in drugo uvrščena ekipa lige, na koncu pa so zasluženo slavili domačini. Rumeno-zeleni so z zmago ušli na šest točk razlike in če se ne o zgodilo kaj nepričakovanega, potem bo nekdanji prvoligaš na- Vidi se, da je aktivno igral futsal na visokem nivoju in da je bil tudi slovenski reprezentant. Ima poseben pogled na futsal in s svojim znanjem je res pripomogel, da smo se igralci marsičesa naučili in da smo se veliko bolje taktično pripravili na vsakega nasprotnika." Šesto mesto je realno Ali je 6. mesto uspeh ali neuspeh? slednjo sezono igral v 1. razredu MNZ Ptuj. Kljub obilici dežja in težkim razmeram, na nekaterih delih igrišča je bilo kar precej vode, sta moštvi pokazala dober nogomet in kakšnih 150 gledalcev je lahko v derbiju resnično uživalo. Domačini so bili podjetnejši, gostje pa so se v prve pol ure igre odlično branili. Po dveh zadetkih Lebna se je igra povsem razživela, Orlač pa je poskrbel, da srečanje ni bilo predčasno odločeno. Domačini so takoj v nadaljevanju visoko povedli, toda žilavi Leskovčani se niso dali in se z dvema zaporednima zadetkoma, še posebej lep je bil drugi Orlačev, vrnili v tekmo in dolgo pretili favorizirani četi Sandija Petroviča. Nato je vajeti v svoje roke prevzel domači kapetan Lenart in z dvema zadetkoma iz prekinitev v sami končnici tekme zapečatil usodo belo-črnih. Na koncu je bilo »teniških« 6:3. JM, TP Žan Krajnc: „Glede na prikazano skozi celotno sezono je to šesto mesto na koncu prvenstva realno. Res je, da smo si na začetku sezone zadali za cilj, da se bomo borili za prva tri mesta, skrita želja je celo bila, da bi osvojili drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za nastopanje v 1. slovenski futsal ligi. Za ta cilj smo si prizadevali vsi igralci, a smo bili zaradi slabih rezultatov v prvem delu daleč od njega. V drugem delu prvenstva smo dokazali, da smo kakovostna ekipa, ki ima svoj potencial." Sta bili prvi dve mesti realno dosegljivi? Žan Krajnc: „Definitivno! V drugem delu prvenstva smo dokazali, da lahko premagamo vse nasprotnike. Izgubili smo samo z ekipo Stripy in tudi s prvaki smo bili na tisti tekmi zelo konkurenčni. Z malo več sreče bi na koncu lahko bili pri vrhu." Na koncu ste osvojili 28 točk. Na osemnajstih tekmah ste devetkrat zmagali, enkrat ste igrali neodločeno in osemkrat ste izgubili. Kaj pomeni ta statistika? Žan Krajnc: „Kaže preveč porazov, predvsem v prvem delu sezone smo izgubili kar nekaj tekem v zaključkih. Takrat se je poznala naša neuigranost in to je bil glavni razlog za našo slabšo statistiko." Kakšni so načrti v prihodnosti? Žan Krajnc: „Treninge bomo kljub končani sezoni nadaljevali še vsaj kakšen mesec dni. V tem času bomo odigrali tudi kakšno prijateljsko tekmo s kakšno prvo-ligaško ekipo, ki se sedaj borijo v playoffu za naslov državnega prvaka. Za naslednjo sezono bomo že sedaj strnili misli in že v pripravljalnem obdobju poizkušali narediti maksimalno za uspešno nadaljevanje zgodbe. Prav tako pa si želimo v klub pripeljati še kakšnega kakovostnega igralca in nato v naslednji sezoni resno kandidirati vsaj za drugo mesto, če že ne za naslov prvaka lige, ki vodi naprej, kar je naša športna želja za prihodnjo sezono." David Breznik Regijska pisarna OKS-ZŠZ Ptuj Pomagali pri številnih projektih Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Apač (v velih dresih) so v uvodnem spomladanskem krogu Superlige ugnali Gerečjo vas. Šah Štajerska kadetska liga Medtem ko je na začetku Štajerske kadetske lige za sezono 2017/18 nastopilo skromno število učenk in učencev osnovnih šol s ptujskega področja, pa se je ta številka v sedmem kolu, ki je potekalo 9. marca 2018, nekoliko izboljšala, čeprav sta svoje predstavnike imeli le OŠ Olga Meglič Ptuj in OŠ Gorišnica. V najmlajši skupini učenk in učencev do 9 let je solidno nastopila le Nina Hodnik iz OŠ Olge Meglič Ptuj, v skupini do 12 let se je med 47 udeleženci pomerilo kar pet mladih iz OŠ Gorišnica, med katerimi je bil s 3,5 točke najboljši Oskar Vrabič na 23. mestu, v konkurenci do 15 let pa je bil od Ptujčanov najboljši Alen Benko na 17. mestu. Vsekakor je nastop v omenjeni ligi dobra priložnost za nabiranje izkušenj, ki bodo mladim še kako prišle prav za nastop na prihajajočih ekipnih državnih prvenstvih za osnovne šole. Silva Razlag Pred tremi leti je na Ptuju začela delovati Regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Ptuj, ki ima svoj sedež v prostorih Zavoda za šport Ptuj. Njen vodja je Franjo Rozman, ki je pred dnevi v Park Hotelu na Ptuju sklical manjšo novinarsko konferenco, na kateri je predstavil delo pisarne. Kot soorganizator so tako lani sodelovali pri številnih projektih, med drugim pri Mini olimpijadi vrtcev na Mestnem stadionu, pri evropskem tednu športa, prav tako pa so sodelovali pri podajanju pomembnih informacij in pripravi Letnega programa športa v različnih občinah. V podobnih projektih bodo sodelovali tudi letos, a njihov glavni projekt bo izpeljan 8. in 9. junija na Mestnem stadionu na Ptuju in v njegovi okolici, ko bodo izvedli rekreativne športne aktivnosti pod imenom Športni vrtinec Ptuja. Ob tem je treba izpostaviti, da so v Regijski pisarni pomagali skupaj z občinami prijaviti na Fundacijo za šport Republike Slovenije 11 projektov. Športna zveza MO Ptuj je samostojno na Fundacijo prijavila dva projekta - Športni vrtinec Ptuja in Rokomet na Ptujskem ter skupaj z MO Ptuj še obnovitev igrišča pri vrtcu Zvonček. ŠZ Makole je prijavila projekt Rekonstrukcija Franjo Rozman športnega igrišča, ŠZ Slovenska Bistrica je prijavila skupaj z Občino Slovenska Bistrica obnovo kopališča, program iz šolskega športa in nabavo opreme za »stiplčez«. ŠZ Gorišnica je prijavila Gorišnica se giblje in Poletne športne aktivnosti. ŠZ Občine Kidričevo pa Otroško olimpijado in obnovo teniškega igrišča v Cirkovcah. Franjo Rozman je na novinarski konferenci povedal, da si želi, da bi Fundacija potrdila vse te prijavljene projekte, ki so na eni strani investicijsko, na drugi strani pa športno vsebinsko naravnani. David Breznik V OKS-ZŠZ Ptuj vključenih sedem športnih zvez Na območju Regijske pisarne OKS-ZŠZ Ptuj deluje sedem športnih zvez, ki so včlanjene v OKS-ZŠZ (ŠZ MO Ptuj, ŠZ Slovenska Bistrica, ŠZ Gorišnica, ŠZ Ormož, ŠZ občine Videm, ŠZ Hajdina, ŠZ občine Kidričevo), in še dve športni zvezi, ki pa nista članici (ŠZ Kidričevo in ŠZ Makole). V letu 2017 sta se v OKS-ZŠZ včlanili ŠZ Kidričevo in ŠZ Ormož. V letu 2018 bodo nadaljevali dogovore o priključitvi ŠZ Makole v OKS-ZŠZ, pomagali pa bodo pri ustanovitvi ŠZ Juršinci. hoto: DB torek • 3. aprila 2018 Šport mladih, rekreacija Štajerski 17 Plavanje • Princ in Pricesa šprinta 2018 Številne uvrstitve v finale Šolski šport • Nogomet, dekleta Ljubljanski Tivoli je v soboto gostil plavalno tekmovanje Princ in Princesa šprinta 2018. To je edino tekmovanje, kjer plavalcem in plavalkam izmerijo čase na 25 metrih, torej po preplavani dolžini bazena. Za najboljše je to hitrostni izziv, za nekatere pa prvo tekmovanje. Skupno je nastopilo 250 mladih. PK Terme Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj je v prestolnici zastopalo sedem plavalk in plavalcev: Sara Lampret, IVlia Jeza, Maša Jeza, Ana Čre-pinko, Pavel Čič, Tomaž Robič in Bernard Veršič. Najizkušenejši tekmovalci so pokazali, da so hitri, saj so se Tomaž Robič, Bernard Veršič in Sara Lampret kar devetkrat uvrstili v finale v svojih kategorijah, kjer so se borili tudi za medalje. V igri desetink so tokrat ostali brez njih. Lampretova je v finalih nastopila štirikrat, in sicer v vseh tehnikah plavanja, Robič v Ekipa PA Kurent tehniki prosto in delfin, Veršič pa v tehnikah prosto, delfin in prsno. PA Kurent 23 članov Plavalne akademije Kurent je konec tedna nastopilo na dveh tekmovanjih. V soboto je na tekmovanju Princ in Princesa šprinta 2018 barve Kurenta zastopalo 11 plavalcev in plavalk. Bine Ekipa PK Terme Ptuj Badminton • Ptuj Open 2018 Enkrat večja udeležba kot lani Badminton klub Ptuj je na šestih igriščih v športni dvorani Gimnazije Ptuj v nedeljo pripravil 3. tradicionalni turnir dvojic - Ptuj Open 2018. Turnir je bil organiziran pod okriljem Badminton zveze Slovenije in je štel za rekreativno Trump lestvico. Na tekmovanju smo videli pravo badminton akcijo, saj je bil turnir dobro zastopan in na njem je nastopilo 40 dvojic, kar je enkrat več kot lansko leto. Sodelovalo je 13 klubov, 12 slovenskih (BK Branik Maribor, BK Bit Ljubljana, BK Ježica Ljubljana, ŠD Badminton Ljubljana, BK Ljutomer, BK Kariz-ma Ravne na Koroškem, BK Sele Vrhe Slovenj Gradec, ŠD Kelt Pre-valje, BK Kungota, PLB Lenart, ŠD Sveta Ana, BK Ptuj) in en hrvaški (BK Marlex Varaždin). O turnirju je predsednik Badminton kluba Ptuj Dušan Bosilj povedal: »Kot organizatorji turnirja smo zelo zadovoljni, saj je bila udeležba zares velika in tudi samo tekmovanje je odlično uspelo.« Domači klub je bil ob organizacijskih nalogah, pri katerih sta imela glavno vlogo Dušan Bosilj in Zvonko Janžekovič, aktiven tudi na parketu. Z loparji v rokah je ptujski klub zastopalo pet parov v moških dvojicah skupina B. To so bili Andrej Hebar-Bojan Mihajlovič, Miha Pet-rovič-Jure Peter Bedrač, Aleš Men-hart-Kristijan Krajnc, Dušan Bosilj--Aleksander Čeh in Bojan Blaž-Ma-ks Jabločnik. En par sta pri mešanih dvojicah sestavljala Andrej Hebar (BK Ptuj)-Andreja Preložnik (BK Karizma). Ptujčani so spet posegli po dobrih rezultatih, pri moških dvojicah skupina B je namreč zmagala dvojica Andrej Hebar-Bojan Mihajlovič, tretja pa sta bila Miha Petrovič in Jure Peter Bedrač. Markovčanke do zgodovinskega uspeha Goznik, Jošt Goznik, Lan Mlinaric, Tim Petek, Luka Saric, Vid Sedič, Marsel Sitar, Jaka Štalcer, Eva Hvalec, Žanin Krušič in Mia Šprah Podgoršek so nastopili dobro, posebno nagrado za najmlajšega udeleženca tekmovanja je prejel Jošt Goznik. Najboljši plavalci PA Kurent so v nedeljo tekmovali na močnem mednarodnem mitingu Pingvin-ček 2018 v Kranju. V 50-metrskem bazenu so tekmovali Matevž Kostanjevec, Alen Adrian Plo-šinjak, Enej Stanovnik, Gregor Šerbec, Tina Aubelj, Lora Gro-belšek, Eli Kumer, Lina Malovič, Lina Maltarič, Zala Mojsilovič Meznarič, Špela Sedič in Ema Zo-rec. Med to dvanajsterico, ki jih trenirajo Sašo Erlih, Rok Frešer in Borut Petrovič, sta se z nastopom v absolutnem A-finalu najbolj izkazala Lora Grobelšek in z dvema B-finaloma Gregor Šerbec. Tudi ostali tekmovalci so dobro opravili nastope, saj jih je večina izboljšala osebne rekorde. David Breznik V večnamenski športni dvorani OŠ Markovci je 27. 3. potekal polfinalni nogometni turnir 1. skupine za starejše deklice. Vse ekipe so prikazale tehnično in taktično všečno igro. Suvereno je 1. mesto osvojila domača ekipa OŠ Markovci, ki je slavila v vseh treh srečanjih.. Ostale tri ekipe so dosegle po eno zmago, zato je o končnem vrtnem redu odločala gol razlika. Za ekipo OŠ Markovci je uvrstitev v finale državnega tekmovanja zgodovinski uspehu. Za OŠ Markovci so igrale: Eli Bezjak, Neža Forštnarič, Blažka Horvat, Klara Kitak, Amelie Pajnki-her, Staša Štern, Barbara Tement, Maša Žnidarič in Noelle Vilčnik. Mentor: Zlatko Marčič. Rezultati: OŠ Markovci - OŠ I. C. Ljutomer 2:0, OŠ R.R. Limbuš - OŠ Apače 1:0, OŠ R.R. Limbuš - OŠ I. C. Ljutomer 0:2, OŠ Markovci - OŠ Apače 3:0, OŠ Apače - OŠ I. C. Ljutomer 4:1, OŠ Markovci - OŠ R.R. Limbuš 4:1. Dekliška ekipa OŠ Markovci se je uvrstila v finale državnega tekmovanja. Končna razvrstitev: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Apače 3. OŠ I. Cankarja Ljutomer 4. OŠ R. Robiča Limbuš UR Šolski šport • Košarka (fantje, dekleta) Tesno v finalu in na tekmi za 3. mesto Sam turnir pa je potekal v štirih različnih disciplinah, in sicer: moške dvojice skupina A (op. p. boljši igralci) - 4 pari, moške dvojice skupina B - 12 parov, ženske dvojice - 8 parov in mešane dvojice - 16 parov. O samih predstavah igralcev in igralk je Bosilj dodal: »Z večjim številom prijavljenih igralcev se je tokrat povečala tudi kakovost same igre. Ne glede na ta višji nivo igranja pa lahko pohvalim za dobre rezultate tudi domače ptujske igralce badmintona.« Ob domači dvojici Andrej Hebar-Bojan Mihajlovič (BK Ptuj), ki sta zmagala v MDB, sta v M DA slavila Nikola Vodopija-PetarVodopi-ja (BK Marlex Varaždin), v WD sta zmagali Andreja Preložnik in Katja Rožman (BK Karizma/PLB Lenart) in v mixu Mateja Rojnik in Daniel Klančar(BK Branik Maribor). David Breznik V petek, 9.3., je v športni dvorani OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica potekalo območno tekmovanje v košarki za učence letnika 2005 in mlajše. Med seboj so se merile po dve ekipi iz Ptuja in Slovenske Bistrice. Po prepričljivih zmagah v polfinalu sta se v finalu med seboj pomerili ekipi OŠ Olge Meglic in 2. OŠ Slovenska Bistrica. Po izenačenem obračunu je naslov območnega prvaka na koncu pripadel Bistričanom. Oba finalista sta se uvrstila v četr-tfinale državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -OŠ Olge Meglic 8:22, OŠ Ljudski vrt - 2. OŠ Slovenska Bistrica 9:34; tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Ljudski vrt 17:20; tekma za 1. mesto: 2. OŠ Slovenska Bistrica -OŠ Olge Meglic 28:25. Vrstni red: 1. 2. OŠ Slovenska Bistrica 2. OŠ Olge Meglic 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Območne prvakinje iz OŠ Markovci Dekleta so se na podobnem tekmovanju merila v športni dvorani OŠ Markovci, prisotni pa sta bili le dve ekipi. Zmage in naslova območnega prvaka se je veselila domača ekipa, obe pa sta napredovali v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultat: OŠ Markovci - OŠ Maj-šperk 24:14. UR Ekipa 2. OŠ Slovenska Bistrica je osuojila območni naslou med osnovnošolskimi fantovskimi košarkarskimi ekipami. Drugo mesto in napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja si je priborila tudi ekipa OŠ Olge Meglic. Dekliška ekipa OŠ Markovci je postala območna prvakinja v košarki. 18 Štajerski Na sceni torek • 3. aprila 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Brkinci Igrajo z energijo in čutnostjo Ansambel Brkinci je nastal po čistem naključju v začetku junija 2017 kot ansambel treh članov: Eve Gorup (vokal in violina), Nika Polesa (harmonika) in Jana Čekada (bariton in bas kitara). Čez nekaj časa se jim je pridružil še Benjamin Gorup (vokal in kitara). Vsem je skupna ljubezen do glasbe in do ustvarjanja le-te. Vadijo v Ilirski Bistrici. Ime Brkinci so izbrali, čeprav se jim zdi, da je to bilo še najtežje, ker vsi prihajajo iz okolice Brkinov, prebivalci Brkinov pa so znani kot veseljaki, prav takšni so tudi sami. Preigravajo popularno naro-dno-zabavno, novejše, in starejše skladbe, tudi slovensko in hrvaško zabavno glasbo, kot želi njihovo občinstvo. Trenutno imajo eno lastno priredbo, in sicer priredbo skladbe Nine Pušlar z naslovom Kdo še verjame. V kratkem bodo posneli še dve skladbi, polko in valček, besedilo zanju je napisala Barbara Gropajc, za glasbo pa so poskrbeli sami. dno-zabavno glasbo. Ljudje iščejo vsestranski ansambel, temu smo se kot ansambel primorani prilagoditi," je v imenu Brkincev povedal Niko Poles. Prepričani so, da se mora vsak ansambel preizkusiti tudi na katerem od uveljavljenih festivalov narodno-zabavne glasbe, saj je to odlična promocija za vsakega in priložnost za širjenje kroga ljubiteljev posameznega ansambla. Kot mlad ansambel, ki je na sceni šele devet mesecev, so se letos prijavili na festival Večer slovenskih viž v narečju v Škofji Loki in na festi- val Vurberk. Upajo, da jim bo na predizboru v Podnanosu uspelo. Vsem organizatorjem festivalov lahko le čestitajo, saj se zavedajo, da je organizacija in izvedba le-teh vse prej kot lahka. Če ne bi bilo festivalov, bi bilo verjetno tudi manj znanih in manj uspešnih ansamblov. Sami se bodo še naprej trudili, da bi povečali obseg svojega repertoarja, da bi ustvarili čim več novih kakovostnih skladb, da bi še povečali krog svojih poslušalcev, izdali prvi CD, da bi jim uspelo tudi na festivalih. MG „Naša glasba se razlikuje predvsem po tem, da je vsaka zaigrana in zapeta nota napolnjena z energijo in čutnostjo. Glasbo poskušamo razumeti in se v njo vživeti. Povsod, kamor pridemo, nas lepo sprejmejo. Z repertoarjem skušamo kar najbolj zadovoljiti poslušalce oz. obiskovalce na naših nastopih, tako mlajše kot starejše, saj želimo, da se za vsaka ušesa in glasbeni okus nekaj najde. Trenutno veliko nastopamo v širši okolici Ilirske Bistrice, največ na porokah, javnih prireditvah, jubilejih, tudi na dobrodelnih koncertih. V zadnjih dveh letih se je narodno-zabavna scena zelo razširila. Ansamblov je čedalje več, s tem se dokazuje, da se mladi zavedamo slovenske kulture in ustvarjanja naše glasbe. Konkurenca je velika, vsak se trudi na svoj način, da uspe, tudi mi. Občinstvo je čedalje zahtevnejše, zato tudi ni več ansambla, ki bi igral samo naro- ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. NEJC KASTELIC- Rad bi 2. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca 3. MARJAN SM0DE -Za lepši svet NARODNA 1. FANTJE IZPOD LISCE - Bodi moja 2. Ans. PLUS - Hodim po vasi 3. NAVIHANI MUZIKANTI - Fontana, zeleno zlato ■3«........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2005 Prvi del Z * Gostišče pri cerkvici v Jeruzalemu je v 50-letni najem vzel Jeruzalem Ormož VVS, v obnovo bo vložil več kot 200 milijonov evrov. Davčna uprava RS je haj-dinski in še devetim drugim občinam zaradi dolgov poslala sklep o izvršbi in jim blokirala transak-cijske račune. Izvirni greh je v odlokih občin, na osnovi katerih so začele pobirati nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč tudi za objekte, ki so v lasti Telekoma, Darsa, Elektra in drugih. Ker paje do deblokade občinskih računov prišlo zelo hitro, župani niso hoteli po nepotrebnem vznemirjati občanov. Samo avtocesta ni rešitev, potrebna je tudi priključna cesta, sicer bo ves lokalni, tudi tranzitni promet, še vedno potekal preko Lenarta, opozarjajo v Lenartu. Perutnina Ptuj je prodala Unionove delnice Pivovarni Laško, s tem so Laščani pridobili 53,85-odstotni delež v ljubljanskem Unionu. Občani ob Ormoški cesti v Ptuju so poslali ptujskemu županu Štefanu Čelanu pobudo za sklic delnega zbora občanov. Njihove zahteve se nanašajo na izpolnjevanje pogodbe za CERO Gajke, k temu pa dodajajo zahtevo po brezplačnem odvozu odpadkov tudi za vse ob Ormoški cesti in krajane ob delu Štrafelove, ki meji na Ormoško, ker mimo njih teče vsa agresivna voda iz stare deponije in vsa kanalizacija iz celotnega Ptuja, vključno s ptujsko bolnišnico, kar povzroča neznosen smrad. MO Ptuj je pripravljena prodati zemljišče na O V o Rogozniški, nasproti industrijske cone za izgradnjo avkcijske hiše, v okviru katere naj bi delovalo tudi sejmišče. LTO Ptuj ima novega direktorja Aleksandra Dolenca, ki poudarja, da njegova vizija ni delovati lokalno, ampak povezujoče. V Ormožu ugotavljajo, da bi morali prednostno investirati v vrtce, saj so bili le-ti zgrajeni pred 30 leti v zelo kratkem času iz montažnih materialov in bodo zato istočasno propadli. Najboljšo rešitev za obnovo Mestnega gledališča Ptuj je po mnenju komisije pripravila avtorska ekipa Plan b iz Maribora, ker najbolj upošteva vse gabarite objekta, ki so bili podati z razpisano nalogo. Med prednostnimi projekti Ptuja je izgradnja nove tržnice, projektno dokumentacijo mesto pripravlja s pomočjo strokovnjakov iz Varaždi-na. V novo razvojno obdobje Ptuj vstopa kot pokrajinsko središče in tudi mesto krožišč, v načrtu jih je kar nekaj, vprašanje pa je, ali so vsa tudi potrebna. Menjava zemljišč zaradi sežigalnice? V Kidričevem vre zaradi sklepa o menjavi zemljišč med občino in podjetjem Talum, ker naj bi šlo za nadaljnje korake pri izgradnji sežigalnice, so prepričani občani. V Markovcih ne želijo Ekolesa, ki se ukvarja z zbiranjem, skladiščenjem in predelavo odpadkov za končno obdelavo, ker to ni tovarna marmelade! Neurejeno strelišče v Apačah Foto: Črtomir Goznik Verige na Prešernom niso ovira, „varujejo" pred nedovoljenim parkiranjem na pločniku, so prepričani v mestni oblasti. Odstopil mestni svetnik Miran Senčar Zaradi protikorupcijskega zakona je nepreklicno odstopil mestni svetnik Miran Senčar. „Žal je ta zakon udaril tudi po občinskih svetnikih, ne glede na velikost občine, tako da podjetja, katerih solastnik sem, nae morejo sodelovati na javnih razpisih," je utemeljil svoj odstop podjetnik Miran Senčar. naj bi še letos začeli urejati, pa tudi do začetka gradnje nove vojašnice naj ne bi bilo več daleč. Na mejnem prehodu Gruškovje so lani imeli že 10 milijonov potnikov. Računsko sodišče je izdalo negativno mnenje o poslovanju občini Podlehnik, delali so po svoje in daleč mimo predpisov. Pri ptujski KTV so še naprej sporni deleži, še naprej pa naročniki sprejemajo dvoje položnic, ene pošilja Ingel, druge KKS, čeprav naj bi tržni inšpektor z začasno odločbo to preprečil in jih prejšnji operater (Ingel) naj ne bi več pošiljal. Ptujske pekarne in slaščičarne so prejele certifikat kakovosti ISO 9001:2000, opravile pa so tudi registracijo treh novih blagovnih znamk, kar pomeni, da imajo markovski beli in markovski črni kruh ter ptujski krof zaščitena imena, ki jih ne morejo več uporabljati drugi. Vse bolj se zapleta v dornavski osnovni šoli, saj občina njenih dolgov ne namerava plačati; dolg znaša kar 48 milijonov evrov, ki bi jih morali plačati različnim dobaviteljem! Za dvorec Dornavo in grad Borl se še vedno ne ve, kdo ju bo lahko zakupil oz. najel, ministrstvo za kulturo kot lastnik vanju vlaga le toliko, kot je potrebno, da ne propadeta. V MČ Breg negodujejo zaradi namere o preimenovanju Zagrebške ceste v Perutninsko, poleg tega so čisto brez informacij o projektih hitre ceste in ureditve križišč oz. krožišč. Ljudska univerza Ptuj že 10 let omogoča študij na daljavo, leta 1995 je začela v sodelovanju z EF Ljubljana študij Visoke poslovne šole. Štajerski tednik poslej dvakrat tedensko TVI Majšperk je prešla v roke podjetja Albin Promotion, ki namerava del tekstilnega dela proizvodnje obdržati, v Majšperk pa že seli proizvodnjo svetil in sesalcev. Za gradnjo vodovoda bodo letos v Žetalah namenili 190 milijonov tolarjev. 24. februarja je izšla zadnja tedenska izdaja Štajerskega tednika. Po 57 letih izhajanja se časopis pomlajuje, s prvim marcem je poln energije začel izhajati ob torkih in petkih. V Benediktu so ponosni na novo večnamensko dvorano. Pred Era centrom Ptuj že tretji mesec obratuje drsališče, ki je zelo dobro obiskano. Ponovno je povabilo na brezplačno šolo drsanja. Franc Puk-šič, ki je bil še tretjič izvoljen za poslanca v državnem zboru, je prevzel vodenje Urada za Slovence po svetu v kabinetu predsednika vlade. V Mestni hiši v Ptuju so za zaprtimi vrati 16. marca podpisali sporazum o sofinanciranju gradnje hitre ceste med Hajdino in Ptujem, dvopasov-nega odseka hitre ceste med Haj-dino in Ormožem oz. pododseka te ceste med Draženci in Ptujem. Podpisniki sedem milijard tolarjev vrednega sporazuma so prepričani, da se bo gradnja hitro začela, saj so finančna sredstva zagotovljena Po novi cesti naj bi zapeljali že konec leta 2006. S to gradnjo pa težav med Šentiljem in Gruškovjem še ne bo konec, ker bodo na tej „evropski" prometnici še vedno zastoji. V tem trenutku se pojavljajo težave pri načrtovanju odseka ceste med Ptujem in Markovci, kjer naj bi predvidena trasa potekala na območju, ki je pod zaščito Evrope. V Forminu so se strasti glede predvidene gradnje čistilne naprave začasno pomirile, pogojno so se zedinili, da bo ČN ostala na predvideni lokaciji, ampak če bo smrdelo, bo hudo. Sicer pa gradnje ni pričakovati vsaj še naslednja tri leta, če bo seveda dokumentacija v Bruslju sploh potrjena. Vroče bo tudi na Maistrovi ulici v Ptuju, če ne bo hitrih ukrepov, ki bodo zagotovili varnost ob tej cesti. Sloviti Motel Podlehnik umira, na parkirišču je vse več tovornjakov, ki zapirajo dostop do Motela, zato je tudi manj gostov. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, upravnik motela Bojan Vojsk napoveduje, da bo pogodba, ki je sicer sklenjena do leta 2007, prekinjena prej. Osmega aprila, ko se je ves krščanski svet poslovil od vrhovnega Cerkvenega očeta, papeža Janeza Pavla II., je bil dan žalovanja tudi v Sloveniji. Ptujske zgodbe okrog grajske restavracije še ni konec, sanacija objekta se sicer bliža koncu, a najemnika, ki bi se spopadel s komercialnimi izzivi, še vedno nimajo, četudi je ne bodo odprli pred letom 2006. V baročnem dvorcu fakultetni študij kmetijstva? Aprilski kolegij županov Spodnjega Podravja je bil eden zanimivejših in konkretnejših, odkar se dobivajo za skupno mizo župani tega območja, ki so se prvič sestali leta 2003. Ptuj naj bi postal sedež kmetijskega šolstva. Pobudo sta predstavila Branko Marinič, poslanec državnega zbora, in Miroslav Luci, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Na Turniščah, kamor naj bi preselili srednjo kmetijsko šolo, naj bi se izoblikovalo kmetijsko izobraževalno, razvojno in raziskovalno središče, višješolski kmetijski program pa naj bi uresničevali v prostorih nekdanje ptujske vojašnice, kjer naj bi potekali tudi drugi višješolski programi. Državni sekretar Franc Pukšič je predlog dopolnil s pobudo, da bi v baročnem dvorcu v Dornavi izvajali fakultetni študij kmetijstva. Zaradi sklepa občinskega sveta, da se občina Trnovska vas prijavi na razpis Agencije za radioaktivne odpadke v postopek prostorskega umeščanja odlagališča na območju občine Trnovska vas, je z mesta župana občine Trnovska vas nepreklicno odstopil Karl Vurcer. V Ptuju je vroče zaradi načrtovane ureditve igrišča z umetno travo, tudi referendum je mogoč, v OŠ Mladika bodo z vsemi sredstvi zaščitili zelenico, ki naj bi jo izgubili zaradi predvidene gradnje tega igrišča. V Termah Ptuj začenjajo svojo največjo investicijo v 30-letnem razvoju, gradnjo novega hotela z vodnim kompleksom in drugimi spremljajočimi objekti v skupni vrednosti tri milijarde tolarjev. Od osvoboditve Ptuja je minilo 60 let. V Ptuju so uredili enoto Varne hiše. Pripravila: MG torek • 3. aprila 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^hiJ NEDELJA PONEDELJEK omaka iz stročjega kisla srčkova juha, jota s kislo repo, prežganka, ocvrte gostilniški golaž, kostna juha, puranji vampi, pražen fižola, kuhana krompirjevi cmočki, krompirjem in sardelice, limona, kruhovi cmoki, hiter zrezek v naravni krompir, kompot prekajena šunka, rulada domačo klobaso, krompirjeva solata, jabolčni kolač omaki, riž, motovilec, jabolčni kompot sadje sadje orehova pita Gostilniški golaž Sestavine: 1 kg govejega bočnika, svinjska mast, 1 kg čebule, 1 žlička sladkorja, 1 vrček (0,33 l) piva (če imate večjo pločevinko, presežek koristno porabite!), 1 žlička kumine, 1 žlička suhega majarona, 4 dag mlete sladke paprike, 1 majhen čili, 1 žlica kisa, sol. Goveje meso (bočnik s kitami in maščobo, ne prvovrstno meso!) narežemo na 4 cm velike kose in jih popraži-mo na zelo vroči svinjski masti (ne dušimo!). Odstranimo z masti in na njej popražimo čebulo. Preden porjavi, pražimo z njo sladkor približno 20 minut, da se čebula razpusti in skoraj razpade. K čebuli vrnemo popraženo meso z vsem sokom in zalijemo s pivom. Kuhamo, da tekočina skoraj povre. Takrat primešamo začimbe: kumino, majaron, papriko in čili (namesto njega lahko ostro papriko). Kuhamo, da tekočina skoraj povre in paprika potemni. Dodamo kis in vodo ter kuhamo 15 minut. Solimo in začinimo (po želji dodamo malo česna). Pečico segrejemo na 140 stopinj Celzija in vanjo damo pokrito posodo z golažem; »pečemo« do 3 ure (lahko naenkrat ali pa kuhanje prekinemo in nadaljujemo naslednji dan; golaž je boljši, če ga končamo drugi dan!). Hiter jabolčni kolač Sestavine: 2 jabolki, 125 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 0,5 žličke soli, 100 g sladkorja, 1 žlička mletega cimeta, 70 g zmehčanega masla, 1 jajce, 125 ml mleka; 1 žlička masla za namastitev pekača. V skledo presejemo moko in jo zmešamo s pecilnim praškom in soljo. V manjši skledici zmešamo polovico sladkorja s cimetom. V večji skledi z električnim mešalnikom penasto umešamo maslo in preostali sladkor. Dodamo jajce in ga vmešavamo približno 2 minuti. Nato v treh delih dodamo mešanico moke, pecilnega praška in soli. Vsakič ko dodamo en del, prilijemo tudi malo mleka in mešamo toliko časa, da nastane enotna zmes. Polovico testa vlijemo v pripravljeni pekač in ga rahlo potresemo, da se testo enakomerno razporedi po pekaču. Po testu razporedimo jabolčne rezine in jih potrosimo s polovico sladkorja s cimetom. Jabolka prekrijemo s preostalim testom. Po vrhu enakomerno potrosimo preostali sladkor s cimetom in pekač za približno 25 minut potisnemo v pečico, da se po vrhu zlato rjavo zapeče. Zeleni nasveti Kako do živih tal na vrtu Kdor si želi pridelovati zdravo hrano, ne sme nikoli pozabiti, da je njegovo osnovno orodje zemlja. A ni vsaka taka, saj mora biti živa in polna številnih različnih bitij. Velikokrat vidimo od krtov do deževnikov, različnih hroščev, pa vse do majhnih, očem nevidnih mikroorganizmov. Temu rečemo naravno okolje. Ce so tla bogata s hranili, je taka tudi naša hrana. S pravim izborom organskega gnojila ne poskrbimo le za višjo hranilno vrednost pridelka na domačem vrtu, ampak povečamo tudi količino pridelka skoraj za tretjino. (kisik), vodo in toploto, seveda pa tudi hrano. Vedno se moramo truditi, da v naši prsti ohranimo razmerje med mineralnimi delci. 50 % volumna naj bodo mineralni delci, 25 % voda in 25 % zrak. V presuhi zemlji ni življenja. Najprimernejše namakanje je kapljič-ni sistem. Zato poskušamo vedno, ko se zemlja dovolj osuši, zemljo prerahljati, s čimer vanjo spet spustimo zrak. Primerno suha zemlja je takrat, ko se ne oprijema več obutve in orodja. Prav tako je treba namakalne sisteme vedno nadzirati, da se nam zaradi preluknjanih cevi ali česa drugega na enem koncu vrta ali rastlinjaka zemlja ne namoči preveč. Vsi poznamo koristne žuželke, ki nam lahko pomagajo v boju proti tistim, ki delajo škodo na našem vrtu. Veliko manj pa se zavedamo, da povsem enak princip obstaja tudi v svetu talnih mikroorganizmov, veliko več je koristnih kakor tistih, ki nam delajo škodo. Kako nam pomagajo? - Skrbijo, da ostaja zemlja zračna, saj delce zemlje, organske snovi in kamnin lepijo v posebne zemeljske strukture, obročke, ki zemljo dolgo časa ohranjajo rahlo. Na te obročke se tudi veliko lažje »prilepijo« hranila in molekule vode tako, da jih korenine rastlin lahko odlepijo in uporabijo. - Mikroorganizmi seveda sodelujejo oziroma so »glavni« pri razgradnji, preperevanju organske snovi do rastlinam dostopnih hranil. Brez njih iz gnoja, komposta in druge organske mase ne bi bilo hranil za rastline. Ob tem razpadanju pa se tla tudi zračijo, rahljajo. Kako ohraniti zemljo živo Vsa koristna živa bitja, predvsem pa mikroorganizmi v zemlji, potrebujejo tri osnovne elemente za življenje in razmnoževanje: zrak Foto: Klub Gala Zrak iztisnemo tudi vsakokrat, ko hodimo po zemlji ali celo po njej vozimo z različnimi stroji, frezo, traktorjem ... S tem se življenjski prostor za mikro- in tudi večje organizme poslabša. Še huje je, če to delamo takrat, ko je zemlja premokra, presuha (ko se za traktorji na njivah kadi) ali zamrznjena oz. zasnežena. Pri poletnih ponovnih setvah ne kopljemo globoko, čisto plitvo obdelamo samo zgornjo, setveno plast. Kasneje pa z rahljalnikom poskrbimo, da zemlja ni zbita v globino. V neugodnih vremenskih razmerah, ko je presuho ali premokro, zemljo okoli rastlin zastiramo, da je sončni žarki, veter, mraz, močne poletne nevihte ne uničujejo, s čimer uničujejo predvsem živi svet v njej. Pomembna je organska snov Ze stari kmetje so rekli, da hranimo zemljo, ne rastlin. To delamo z organskimi gnojili, saj z gnojenjem vnesemo organsko snov v tla, s čimer vzdržujemo humus ter primerno strukturo tal za uspešno rast rastlin. Ni vseeno, katero organsko gnojilo uporabimo. Zato si oglejmo deklaracijo na embalaži, preden se odločimo za nakup. Organik je 100 % organsko gnojilo z najvišjo vsebnostjo organske snovi - kar 67 % (goveji gnoj samo 17 %), to pomeni, da vreča takega gnojila zaleže za več kot 30 samokolnic hlevskega gnoja. Pridelek se z redno rabo poveča za 30 %, hranila pa se enakomerno sproščajo vso sezono. Evropsko dovoljenje za EKO pridelavo potrjuje, da je to gnojilo brez primesi, škodljivih surovin, plevelov, pesticidov in antibiotikov. Organska snov poveča sposobnost vezave hranil in vode na talne delce in s tem v zbitih tleh omogoča boljše zadrževanje vode in hranil v tleh. Poleg tega so zelo potrebne tudi kot hranilo naravne zastirke, kot so: slama, seno ali sveže pokošeni ostanki rastlin, tudi trave z domače, neškropljene zelenice. Rastline za zeleni podor ne samo da rahljajo tla, za njimi ostane v tleh tudi sveža, zelena masa, hrana za mikroorganizme. Predvsem poleti poskrbimo, da tla niso zbita, da je v njih dovolj zraka in seveda vode, da bodo do vse te hrane mikroorganizmi prišli. Deževnikom pa jeseni, od septembra naprej, na gredicah namerno puščajte čim več svežih, organskih ostankov vrtnih rastlin ali celo na izpraznjene gredice nanosite pokošeno travo, da si bodo naredili dovolj zaloge hrane za naslednje leto. Strokovnjaki kluba Gaia 20 Štajerski Križemkražem torek • 27. marca 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Mornarska pisma (l) Dragi prijatelj, misli iščejo poti, ko poskušam niz občutkov ubesediti v razumljivo celoto. Nemočno se izgubljam v svojem svetu, vrtincu zmedenih misli in nejasnih občutkov. Ura je že krepko čez polnoč, ko pero končno zdrsi po papirju, sledeč toku razburkanih misli. Pisanje jih ujame le delček - navadno izpusti nežen šepet, drobno valovanje, ki obstaja le za trenutek - dokler se spet ne združi z naslednjim valom, ki se neizogibno približuje. A ravno te »tihe«, drobcene misli so tisto, kar je vredno zapisati. Zakaj svoja doživljanja zapisujem samo takrat, ko sem v tujini? A življenje doma ni vredno zapisa?, me prešine. Pa tako rada sem doma. Zakaj me znova in znova vleče v svet? Med neskončnim trudom, da bi našla odgovore na večna vprašanja o smislu življenja, me obišče vonj dišečega cvetja. Zdramim se ob pogledu na travniške cvetlice, ki se gnetejo ravno tam, kjer naj bi ra-stla trata prestižne sorte, kupljena na lanskem znižanju v enem izmed vrtnih centrov. Drobcene cvetke me spomnijo, da ni nič slabega, če se od časa do časa znajdeš na »napačnem« kraju - včasih te ta morda usmeri na »pravo« pot. Natrgam manjši šopek in ga postavim v vazo. Za opomnik. In zakaj nizam stavek za stavkom? Ne vem, a zdi se, da tako umirim neukrotljive misli. Ko so zapisane, delujejo še bolj žive, še bolj resnične. In v tujini, med tujimi ljudmi in nepoznanim okoljem, Naj svetilničar ne zaspi, zakaj mornar je ta, ki zmeraj potrebuje ga. (Arracife de Lanzarote, Španija) S zniževanje vrednosti roj. dan 4. 2. 1948 H nasa igralka (janja) polmili-jonsko mesto v mehiki portug. otočje v atlantiku zlval z bodicami drevo s kanarskih otokov, dracena emanuel lasker tenorist kobal zelo trdna železova zlitina H glavna oseba iz COSPO-DASJA PRSTANOV mehka tkanina za brisače bivališče adama in eve mamilo iz izcedka glavic pravega industrijsko velemesto v ukrajini pomaranča škodin avto kamnina izzrnc gline rastlina zlepim cvetom srb. pevec LUKflS vzhodnoevropska drŽava pletena košara kraj pri mirni peči skupina čebel, ki uide japonska valuta odstran-ljivi del naprave sicnikin šumnik najvišji del krvav-skega smučišča javni poziv glasbeni znak, glaska joze robežnik nas gledališki in operni režiser (osip) tok za očala drago ivanusa preciznost igralka gardner osebni zaimek predinova opevanka bombonu pojav ob udarcu ob oviro enota rtv programa oživitev antike ob koncu srednjega veka avstrijski igralec sigl (SORSKI ZDRAVNIK) beneški vodni avtobus italijanska jadranska luka starogrški ep s starih zidov rad odpada trgovska ulica v arabskem okolju slavna igralka ekonomistka petrin velika dvorana nekdanje papeževo pokrivalo am. vojak (izvirno slabsalno) dragan bulič st. mera za žito norveška igralka (liv) cevast del suknjiča vrsta žita grška gora samostanov mesto v provansi ameriški igralec (brad) družina žuželk igralec mulej spodnji rob strehe nuša lesar japonska sveta gora eva longvka zmaga z vsemi vzetki pri taroki ASENSIO, Marco - španski nogometaš, ki igra pri madridskem Realu, MORELIA - veliko mehiško mesto sz. od Ciudad de Mexica, ONTAKE - sveta gora na Japonskem, ugasli vulkan, ŠEST, Osip - naš gledališki in operni režiser Pogled na sončni zahod z odprte palube trinajstega nadstropja ... so nekakšen ventil, ki razbremeni duha. Ampak - je bilo res treba spet »zamenjati« svoje domače in prijatelje za še eno izkušnjo v tujini? Nezbrano čečkam po beležki, ko si ogledujem prešerne obraze na ljubljanskem letališču. Bom tudi jaz po dolgih sedmih mesecih mornarskega življenja nasmejana? Bom čutila, da je bilo vredno? Ljubljana-Pariz-Madrid-Teneri-fe. Odlično, potovala bom cel dan (očitno je do direktne letalske povezave upravičen le kapitan ladje ...). Po razvlečenih trinajstih urah le prispem na Tenerife, kjer se prebijam do svoje prtljage, ko nenadoma zaslišim poznan jezik. Znajdem se med tremi natakarji, Bosanci, ki bodo kmalu skupaj z mano zakorakali na krov mogočne križarke. Priznam, na začetku sploh nisem bila navdušena nad dejstvom, da je na krovu precej delavcev iz naše nekdanje skupne države (v tujino vendarle gremo, da bi spoznavali druge kulture!), a se je to v prvih dneh izkazalo za pravi blagoslov. Bal-kanci držimo skupaj. In še lačna ali žejna očitno ne bom. »Glej, tudi ta je tvoj paisano«, me hitro seznanijo z ladijskim žargonom. Beseda paisano izvira iz italijanščine in opisuje vaščana, ki sta odraščala v isti vasi, na ladji pa se pogosto uporablja za pripadnike istega naroda (v mojem primeru za Srbe, Hrvate, Makedonce, Bosance in Črnogorce). Prve dni so me tako moji paisani prijazno pozdravljali: »Dober dan, dobrodošla. Kako si?« Počutila sem se, kot da se sprehajam po Baščaršiji in ne po ladji, ki pluje proti severnemu morju. Izgubljam se med hodniki, ko iščem najkrajše poti med svojo kabino, jedilnico in delovnim mestom. Ladja je en sam velik bel labirint. Od časa do časa se nevarno zamajem, čeprav nisem srknila niti požirka. Pogosto me iztiri to valovanje, a videti je, da so se ga drugi že navadili, ko tako strumno hitijo sem ter tja. Prve dni bolj tavam. Zdi se, da mi že na čelu piše, da sem novinka, nekateri so celo pomislili, da sem zmedena potnica, ki je izgubila občutek za navigacijo. In kronično mi primanjkuje časa. Že majhen opravek mi namreč vzame ogromno energije in truda ter me okrade za redke proste trenutke. Nedvomno pa čas tukaj teče drugače. Sploh se še mi ni uspelo dotakniti kosila - ah, pa je odmora že konec. Pišem spet kmalu. Mirno morje ne more izoblikovati spretnega mornarja. -Afriški pregovor- (Santa Cruz de Tenerife, Španija) KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 27. marca 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da smo končno dočakali reklamni letak, v katerem ima ONA v rokah orodje. In to ne kuhalnico ali sesalec, pač pa konkretno orodje: bormašitio in ročno žago. Zdaj samo čakamo letak., v katerem bo ON eleganten, urejen iti v letošnjih modnih barvah, obraz pa mu bo napenjala hialuronska kislina ... Govori se... ... da so nekateri vzeli za suho zlato to, kar so otroci blu-zili na nedavnem otroškem parlamentu o nepravilnostih iti izboljšavah v šolskem sistemu ter o nesramnih učiteljih. To izgleda tako, kot da bi upoštevali razpravo iti pripombe zapornikov z Doba o spremembah kazenskega zakonika. ... da je odhajajoči kmetijski minister v zadnjem trenutku podpisal pravilnik o tem, da je treba v živilih označiti, ali vsebujejo transmaščobe. Sedaj upamo, da bo odhajajoča ministrica za zdravje zraven pripisala, ali je to hujhuj ali fujfuj. Ker tako globoko pov- Prireditvenik prečno slovensko znanje organske kemije o maščobnih in transmaščobnih kislinah vseeno ne seže. Ker transsibirska železnica je na primer nekaj dobrega, ker je trans-... ... da ni res, da so dobro tajnico včasih cenili le po tem, kako dobro kavico je skuhala. Imela je še eno zelo odgovorno delo: skrbela je, da fikus v sprejemni pisarni ni ovenel... ... da smo imeli nekoč sodelavca z imenom Rado, ki je bil zelo navdušen nad pregovorom V tretje gre RADO.' Ampak pri trenutnem ptujskem gargamelu RADO nima šans. Tam niti v šesto ne gre - namreč z odpiranjem tržničnih ponudb. Očitno je še predaleč do volitev in bi ljudje med tem pozabili, kako zelo zaslužen je župan za obnovo mestne tr- žnice. Bo treba še malo čakati ... čakati... čakati... Mogoče pa bo šlo rado v deseto? Ni vrag, da takrat pa le ne bodo občinske volitve ... ... da je zelo zanimivo, da v krščanski cerkvi neprestano govorijo o tem, kako so njihovi duhovniki 'darovali' mašo. Pa v resnici ne darujejo ničesar, vse je treba plačati. Tudi če umreš. Plačajo pač tvoji žalujoči... Torek, 3. april 08:00 Stojnci, Šola zdravja, vaje za izboljšanje zdravja ter druženje vseh generacij 16:00 Ptujska Gora, pri starotrški hiši, rez vinske trte, ureditev zeliščnega vrta in predaja stare preše Sreda, 4. april 14:00 Skrblje, pri družini Zvonka Leskovarja, rez novih in starih sort sadnega drevja s predavanjem 17:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC, zaključek Bralne značke 17:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda, 45. območna revija otroških pevskih zborov, 2. del 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Pozdrav pomladi, območna revija plesnih skupin 18:00 Ptuj, hotel Mitra, Prešernova 6, Proaktivna kavarna: Od idej do velikih zgodb 19:00 Središče ob Dravi, avla občine, odprtje razstave Mesta in trgi ob hrvaško-slovenski meji Četrtek, 5. april 09:00 Središče ob Dravi, pri Sokolani, tekmovanje DU v vrtnem kegljanju 11:00 Stoperce, Dom krajanov, občni zbor DU Stoperce Mestni kino Ptuj Sreda, 4. april: 13:00 Z dojenčkom v kino: Projekt Florida; 20:00 Thelma. Četrtek, 5. april: 19:00 Mama, ženska, človek - pogovor s ptu- jčanko Nino Držaj ob ogledu filma Mama. Petek, 6. april: 17:00 Peter Zajec; 19:00 Projekt Titan; 21:00 Moški ne jočejo. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 1 2 4 5 4 4 9 2 8 7 6 2 9 1 7 6 8 4 9 3 8 6 1 5 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Iskrice Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€ QQQ Bik ¥¥ ©©© €€ Q Dvojčka ¥ ©© € QQQ Rak ¥¥¥ © € QQ Lev ¥¥ ©©© €€ Q Devica ¥¥¥ ©© € QQQ Tehtnica ¥ © €€€ Q Škorpijon ¥¥¥ ©© € QQQ Strelec ¥¥ ©©© €€ QQQ Kozorog ¥¥¥ ©© € Q Vodnar ¥¥ ©©© €€€ Q Ribi ¥¥¥ ©© €€ QQQ Velja za teden od 3. do 10 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog aprila 2018 dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) *** »Očitno so besede najmočnejša droga, ki jo človeštvo uporablja.« Rudyard Kipling *** »Dobra beseda ne izboljša slabega dejanja, zla beseda ne zatre dobrega dela.« Demokrit *** »Izgovorjena beseda se ne vrne.« Quintus Flaccus *** »Kadar s kom govoriš, pazi, o kom govoriš, kaj govoriš, kje govoriš, kako govoriš, kdaj govoriš in s kom govoriš.« Španski pregovor *** »Natančna beseda je najbolj zanesljiva priča za pravično misel.« Isocrates *** »Vsaka napisana beseda je zmaga nad smrtjo.« Michel Butor *** »Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca.« Kongoški pregovor *** »Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.« Arabski pregovor Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Urban Čuček, Žabjak 13g, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix www.ucila.si UCILA Foto: ČG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 23. marca 2018 Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika Ptuj. IH Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj * * Lepi spomini ie bledijo! 'na«;»! f :_PwJ. J. lunlla tlflM« L tfttiatnr um Mi» 3] Jt^htuHmktbi^« . PUflg lunn (J ri«^ 'Hira limi ]| KuftnlOirvlHtniSr fETUBinHDISSkOKllftJiVmtHiniu Za zdravo pitno vodo v Halozah 000001 Janez Novak Ü m i lO Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega ■ ■ sveta ZKS Maribor i StJfc KLMI1FJ1 OK 2KS Mu> Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega asternal__ Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Ker teme ¡ji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | PRIPOVEDI ŽENSKEGA ZAPORA Začasno bivališče: Na grad 25, Ig Nas pogovor VINKO MODERNDORFER, pisatelj, pesnik in režiser Slovenci ne marajo umetnosti TADEJ GOLOB, mojster besede, plezalec in še marsikaj Dela le tisto, v kar verjame Otroštvo znanih Slovencev BOJAN VESELINOVIČ, direktor STA Radijska leta so bila najlepša ZAKAJ NEUSPOSOBLJENI TRENERJI otroku naredijo več škode kot koristi? VSE O VARNOSTI na otroških igriščih V PRODAJI OD 3. APRILA ir^v v Naročite Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:___ RADIO TEDNIK Ptuj < Osojnikova c. 3 2250 Ptuj OS:00 Seja sveta Destmik 10:00 Gostilna pr' Francct" 1! :00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Videt) strani 15:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Materinski dan v Majšperku 20:00 Materinski dan na Destmiku 21:30 Praznik staršev na Ptujski Got^ 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vei na spletni strani www.siptv.si 08:00 Materinski dan v Mezgovcih 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip il Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Lenart - v živo 20:00 Dober dan Lutka 20 J 8 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP I OH:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Materinski dan v Trničah 11:05 Gostilna pr' Francct' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v Sivo 17:00 Mi iti zdravje - v živo 18:00 Materinski dan v Zlato ličju 20:00 Materinski dan v llajdošah in Dražencih 21:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo I 23:00 Vtdco strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORN AVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.Siptv.Si Marketing: M ega marketing d.o.o02 749 34 27; 031 627 340 3838898114427 torek • 27. marca 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi NEPREMIČNINE PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Bas- «sija »rtiki, tekmo | Saft,,oHia bo»»Ub zskwice» Lggr, www.reporter.si POLITIKA - Radikalni levičarji: Iz Slovenije bi radi naredili Venezuelo INTERVJU - Jože Colarič, direktor Krke: Zakaj bi spreminjali poslovni model, če dokazano deluje DOSJE - Sodna vojna zakoncev Login proti Reporterju INTERVJU - Brent R. Hartley, ameriški veleposlanik: Osupnila me je slovenska naklonjenost do Rusije DOSJE INTERVJU Štajerski TEDNIK Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si li"3stajerskitednik 3stajerskitednik 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM telico za zakol in konja poni. Tel. 753 51 01. DOM IN STANOVANJE V NAJEM dajem opremljeno enosobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 041 272 807. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC-okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema 3 sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel.: 070-770-234. MOTORNA VOZILA KUPIM renault clio 1,2, letnik 2003/2004, prevoženih do 150.000 km, od starejšega lastnika, s servo volanom, centralnim zaklepanjem, klimo in rednim servisom. Tel. 031 424 955. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za nedoločen čas delavce. Izdelovalec jeklenih konstrukcij, 2 delavca. Pomoč pri izdelavi jeklenih konstrukcij, 1 delavec. Telefon 041 650 730. Hidus, d. o. o., Gorišnica 3a. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.5egula@radio-lednik.si, tel. 02 749 34 16 ali maijana.pihler@radifrtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, na kraj tišine, kjer srce se tiho zjoče, saj še zdaj verjeti noče, da te tukaj nič več ni, da ostali smo sami. SPOMIN Tadej Holc ZAGORCI 5 2. 4. 2017-2. 4. 2018 Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov prerani grob, mu prinesete cvetje in prižgete svečko. Z žalostjo v srcu njegovi najdražji Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. SPOMIN 31. 3. 2018 so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Ciglar IZ KICARJA 34 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Julijane Ciglar IZ KICARJA 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Umrli so k_ Božo Klančnik, Paradiž 7, roj. 1958 - umrl 16. marca 2018; Martin Herga, Moškanjci 88, roj. 1934 - umrl 16. marca 2018; Anton Žuman, Kungota pri Ptuju 159, roj. 1976 - umrl 18. marca 2018; Mirko Kukec, Korenjak 20, roj. 1952 - umrl 1 7. marca 2018; Marija Kiselak, roj. Zupanič, Gerečja vas 59, roj. 1948 - umrla 23. marca 2018; Vladimir Puklavec, Mihalovci 31, roj. 1946 - umrl 26. marca 2018; Snežana Planinc, roj. Pecic, Muretinci 45a, roj. 1950 - umrla 21. marca 2018; Milivoj Levanič, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1959 - umrl 25. marca 2018; Jakob Cafuta, Pobrežje 159, roj. 1934 -umrl 26. marca 2018; Ana Marčinko, roj. Brodnjak, Hajdoše 21, roj. 1928 - umrla 27. marca 2018; Ivan Anželj, Maribor; Plečnikova ul. 5, roj. 1948 - umrl 23. marca 2018. Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v / Štajerski D K www. Dornava • Težave s podtalno vodo Zalite kleti jim grenijo življenja Približno 45 občanov Dornave je na občino poslalo dopis, v katerem opozarjajo na težave s povišano podtalno vodo, ki jim zaliva kleti. Kot opozarjajo, se pogosto - tudi večkrat letno - v času večjih nalivov, taljenja snega in povečanega pretoka reke Pesnice spopadajo z zalitjem kletnih prostorov. Foto: arhiv Dornaučani se pogosto, tudi večkrat skozi leto, spopadajo z zalitjem kletnih prostorov. Fotografija je simbolična. »Stanovanjski objekti so zaradi omenjenih težav podtalne vode ocenjeni za manjvredne. Vsi objekti imajo urejeno gradbeno dokumentacijo. Levi del naselja Dornava je zbiralnik vode, ki priteče iz naselij Podvinci, Pacinje, Velovlek in tudi del Kicarja. Vse te vode se v naselju Dornava ustavijo, ker niso urejeni odtoki. Glavna cesta Dornava-Polenšak predstavlja nekakšen jez, ki vodi ne dovoljuje pretoka, saj so vsi podboji pod cesto zasipani, prav tako so zasipani vsi jarki za vode, ki so bili speljani skozi naselji Dornava in Mezgovci. Tudi cesta v Mezgovcih ob Pesnici do pesniškega mosta je jez za vodo brez vsakega podboja, zato nam voda povzroča težave v zadnjih petnajstih letih. Na vas se obračamo, da nam omenjeno težavo rešite in urgirate na nivo države ter primer posredujete in naročite izdelavo študije strokovnim službam,« v dopisu, s katerim je občinske svetnike na minuli seji seznanil dornavski župan Rajko Janžekovič, opozarjajo Dornavčani. Ob tem pozivajo še k sklicu zbora krajanov. Voda nima kam odteči, • ti» • • saj so jarki zasipani »Če smo čisto odkriti, so ljudje nekoč vedeli in gradili hiše tam, kjer jih lahko, predvsem pa so se zavedali, kako pomembni so jarki. Mislim, da včasih hiš na tako imenovani Ledini ni bilo. Danes je vse pozidano, tudi kleti so. Tista generacija, ki je zasipala jarke, ima sedaj težave. Morda pa je to potrebna šola za eno generacijo, da se na napakah drugih učimo,« je naravnost povedal župan in še dodal, da bodo pritisnili na ustrezne institucije, prosili za mnenje o tem, kako problematiko rešiti, ter izdelali poplavno študijo. Pri tem pa je še opozoril, da se lahko zgodi, da bo gradnja na tem poplavnem območju v prihodnje prepovedana. »Zagotovo pa je, da podtalnice kar tako ne bomo mogli rešiti, če sploh kako. V Mezgovcih se je pred leti v režiji občine, čeprav to ni v naši pristojnosti, naredil žabji poklopec. Šlo je za inve- sticijo v višini 25.000 evrov in zadeva se je izkazala letos kot dobra. V Dor-navi pa je problem, ker ni nobenega jarka več. V času komasacij in melioracij so jih na veliko zasipavali,« je še nadaljeval župan. Voda tudi v zavodu »Sam živim na tem območju, kjer podtalnica zaliva kleti. Menim, da je dvig podtalnice verjetno tudi posledica rek Pesnice in Drave, saj so korita obeh rek zamuljena. Voda, ki priteče v ta del, se, ker smo na najnižji ležeči točki, tu zadržuje in tako se nam dvigne podtalnica. Prav je, da najprej proučimo zadevo, kako to rešiti,« je razpravo odprl svetnik Srečko Kondrič. Da se nivo podtalnice dviguje zadnja leta, je poudaril svetnik Franc Vrabl. Po njegovem je vzrok pogostega poplavljanja kleti poleg zasipanih jarkov tudi v tem, ker se vode iz drugih naselij iztekajo na dornavsko polje, od koder pa voda nima kam odtekati, saj gre za najnižjo točko. Da jim težav ne povzroča podtalna voda, pač pa meteorna, pa je prepričan Janez Horvat: »Ko mi nekdo reče, da podtalnica teče pol metra izpod zemlje, ribnik pa ima nizek vodostaj ... To torej ni podtalnica, pač pa meteorne vode, ki pritečejo z bregov. Voda v klet ne vdira od spodaj gor, pač pa od zgoraj - nad podtalnico. Kot vemo, voda zaliva tudi pralnico v dornavskem zavodu. Tri pralne stoje so morali že izklopiti. Morali bomo razmišljati o večjem zajetju vode.« Župan, ki je obljubil, da bodo ukrepali, pa je še na to temo za prihodnjo sredo, 11. aprila, sklical zbor občanov, na katerega bodo povabili Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, ki vzdržuje vodotoke na celotnem porečju Drave ter druge predstavnike strokovnih služb in institucij. Monika Levanic Ormož • V športni dvorani zamakalo Bodo prekinili pogodbo z ljubljanskim podjetjem? Po četrtkovem dežju je v Športni dvorani Hardek pošteno zamakalo. Župan občine Ormož Alojz Sok razmišlja, da bi pogodbo v vrednosti 1,277 milijona evrov z izvajalcem VG5 iz Ljubljane prekinili. Po četrtkovem dežju so nas v športni dvorani Hardek, ki je na zunaj napol gradbišče, pričakali mokri madeži po steni, napiti parket ter brisače po tleh in vedra, v katere je pošteno curljalo z razmočene stene. »Ker izvajalec, ki ob dvorani gradi prizidek, ni dobro zaščitil dvorane, je prišlo do iztekanja vode ob dežju preteklo noč. Voda se je začela nabirati na parketu, k sreči smo pravi čas urigirali in jo začeli takoj odstranjevati. Ker če bi se to zgodilo ponoči, ko ne bi bilo nikogar, bi nas danes v telovadnici pričakala velika količina vode. Upam, da so sedaj le uredili tako, da v primeru dežja voda ne bo več zatekala,« je pojasnil vidno razburjen župan občine Ormož Alojz Sok, ki je zelo nezadovoljen z izbranim izvajalcem, podjetjem VG5, predvsem z vodjem gradbišča: »To je naša zakonodaja, ki narekuje, da moraš za izvajalca vzeti najcenejšega ponudnika. Očitno to podjetje ni kos tej nalogi oziroma z vodjem gradbišča se ne da delati. Že trikrat sem zahteval, da se vodja gradbišča zamenja, vendar direktor podjetja tega ne naredi, čeprav je danes tudi sam prišel pogledat ta način dela. To je pač sistem teh raznih inženiring podjetij, ki nimajo lastnih delavcev, zaposlujejo druge in na tak način vodijo projekte.« Do zamakanja je prišlo že večkrat Sicer pa to ni bilo prvič. Do zamakanja na tej isti steni dvorane naj bi namreč prišlo že nekajkrat. »Naredili so prizidek, med strešno konstrukcijo Mokri madeži po steni, napiti parket ter brisače po tleh in vedra, v katere je pošteno curljalo z razmočene stene. zdajšnje dvorane in nove pa so pustili prostor v dolžini 20 centimeter, tako da je voda enostavno tekla s stare strehe mimo oziroma po steni navzdol. Na tem mestu bi morali narediti spoj, neko vmesno folijo in preprečiti, da bi zamakalo v dvorano. To je neodgovornost izvajalca - tistega, ki je delal to streho, in tistega, ki je odgovoren za to gradbišče. Bomo videli, kakšna je škoda ...,« še pravi Sok. Župan tako razmišlja, da bi pogodbo v vrednosti 1,277 milijona evrov z ljubljanskim podjetjem VG5 prekinili: »Sem na tem stališču, da se odpove pogodba s tem podjetjem. Seveda bo potem prišlo do zamika del, ker bo treba uveljavljati, koliko je bilo narejenega, narediti nove popise, nov postopek izbire izvajalca, morda še vmes kakšno sodišče ... To ni eno- staven postopek, kljub temu pa sem mnenja, da s temi izvajalci pogodbo prekinemo. Da se mi kot naročnik moramo ukvarjati s tem, da ščitimo svoje premoženje pred njimi?! To ne vodi nikamor. S takšnimi firmami bi država morala zakonsko končati. Pri nas pa je možno, da po zakonu tudi podjetja, ki nimajo zaposlenega nobenega fizičnega delavca, dobivajo na razpisih takšna dela in angažirajo podizvajal-ca. Če bi imeli pravega delovodja na gradbišču, ki bi imel delovišče pod kontrolo ... Najhuje, da ta ista firma dela v ormoškem zdravstvenem domu, kjer je verjetno isto situacija, ker je isti delovodja. Za javnost bi rad povedal, da naj bodo tisti, ki bodo imeli opravka s podjetjem VG5, zelo previdni - naj raje razpis razveljavijo, kot pa da to podjetje izberejo,« je še brez obotavljanja povedal Sok. Situacijo so si ogledali tudi predstavniki omenjenega podjetja, a izjav za medije niso želeli podati. Kakšno škodo je dejansko povzročila voda in ali je uničila tudi parket, bo vidno šele v naslednjih dneh. Zagotovo pa jo bo moral nositi izvajalec, je jasen župan. Monika Levanic C? O O , _ ^ 1 * c>* o' * O Cd Rojstva: Katja Bauman, Žabjak 13e, Ptuj - deklica Liza; Sonja Cafuta, Mezgovci ob Pesnici 42c, Dornava - deček Tomaž; Nuša Vujinovic, Tavčarjeva ulica 12, Maribor - deček Mark; Tjaša Zelič, Cesta k Dravi 3c, Spodnji Duplek - deklica Maša; Karmen Kop, Spodnja Polskava 142, Pragersko - deček Jure; Patricija Kužnar, Donačka Gora 18, Rogatec - deček Aleks; Suzana Skledar, Globoko ob Dravinji 11, Makole - deček; Anja Leš, Leskovarjeva ulica 8, Slovenska Bistrica - deklica Mila. Poroki - Ptuj: Siniša Lazar in Marija Fajfar, Ptuj, Ormoška c. 1; Dejan Cvetko in Petra Emeršič, Kicar 29. o Z" " Cd* C?» c? '--¿Cb o o O * <0 o O % o O C? Cd Če je april deževen, kmet ne bo reven. Danes bodo naši kraji pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, ki se bo zgradilo nad lpami in osrednjim Sredozemljem. Jugo-zahodnik se bo okrepil, predvsem v zahodni Sloveniji se bo pooblačilo. V sredo bo na vzhodu še sončno, drugod pa pretežno oblačno. Popoldne bo na zahodu začelo deževati. Zvečer in v noči na četrtek bo prehodno deževalo po vsej državi, v četrtek dopoldne pa bo dež ponehal in jasnilo se bo. Nato bo do konca tedna suho vreme. Postopno bo še nekoliko topleje. www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskltednik Foto: ML