NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. ItTo w 24:. xnaja 1899. Le-fco V preudarek o dogodkih v Coeur d'Alene. Dogodki v Idaho nam slikajo zadevo na zelo drastičen način : Prvič, da so meščanski politikarji vseh vrat v jednakej meri pripravljeni pomagati kapitalističnim ožemalskim koristim kakor hitro se tem zapreti, in ti delavce na najsurovejši način zatirajo; drugič pa, da delavci z samo linijsko politiko ne bodo dosti dosegli, temveč lotiti se je potrdim prave politik" in pri volitvah samostaluo postopati. Meščanska politika v Idaho je v štiri Btranke razdeljena in sicer: v rudno republikansko stranko, stranko srebrnih republikancev, demokratično stranko in narodno stranko. Najvišje služI>e v državi so razdeljene med te štiri stranke. Regularni ali redni republikanci imajo zveznega senatorja Shoupa, demo-kratje k<»ngresuega člana Wilsona, populisti imajo zveznega senatorja HeitlVIda, srebrni republikanci pa del državnih služb. Vsaka t^>h štirih strank je odgovorna za sklicanje zveznih vojakov in njih surovemu postopanju. (Jenerala Merriatna z njegovimi oddelki je v Coeur d'Alene okraj odposlal republikanski predsednik McKinley. Toda McKinleyu ni bilo potreba ustavno obliko kršiti ko je dal to povelje, kakor je to storil ob sv ijem času Cleveland; ni mu bilo potreba delati kar čez glavo državnemu upravništvu. To potrebščino mu je prihranil governor Steunenberg, kteri je na željo posestuikov rudnikov prosil predsednika za zvezne vojne oddelke. Steunenberg je že McKiuleya prosil za zvezne vojake, p redno je dobil veBt o razdejanju rudokupa llunker Hill. Ta istina se laliko sprevidi iz podatkov brzojavov kapitalističnih listuv v Idaho, kteri so VBe natačno in seveda tudi zelo pretirano poročali. Iz teh brzojavov je razvidno, da je governer ta korak storil, ko je dobil nuj ii brzojav zastopnika posestnikov rudi ikov, kteri sam pa je prominenten republikanski politikar. Governor Steunenberg pa v politiki zastopa zvezane stranke popu-listov, demokratov in srebrnih republikancev. Dvakrat je bil izvoljen governerjem po teh treh strankah meščanske politike. Te tri strane so ravno tako odgovorne kakor republikanska za nasilstva delavcev v Shoshone Countyu, kte-ra sedaj prouzročajo zvezni vojaki. Governer ni za preseganje zveznih vojakov le zato odgovoren, ker jih je pozval. On je moral vendar Razniotrivaoje pod črto. 1'iše 1* ree l.ance. Mestu Jolietu, država Illinois, Be obeta lepa prihodu j jst. Novi kanal bode v vsakem oziru deloval blagodajno ua ondotue razm< re. Ker v Jolietu biva morebiti do 3(>00 Slovencev, je pač to jako zanimivo in znamenito v zgodovini ameri-kanskih Slovencev. Naši rojaxi v v Jolietu imajo precej svojih domov in pri raznih železninskih tovarnah stalno delo. Največje delo, tikajoče se kanala se vrši prav v sredi slovenske naselbine in tudi tu se bodo postavile električne fabrike, ktere bodo vodno moč izkoriščevale. Cena posestva bodo vsbid tega uprav v slovenski naselbini jako poskočila. Načrti in pogodbe za napravo hidravličnih iu električnih strojev, bodo vzporabljevali padec vode v l. gonilno moč, ena.S palcev v premerju, petero koles zbranih v jedno baterijo, vsaka baterija da-vajoča tisoč električnih konjskih sil, bode vpreglo 300.000 kubičnih čevljev vode, ktera bode vsako minuto padala 14 čevljev globoko na temu kraju kanala. To se bode zgodilo v teku jednega leta. Vse ts str ijevne naprave se bodo postavile naenkrat, pa društvo bode vpeljalo še 20 turbiu, tako, da bo popolni razvoj vodne'sile na temu mestu velikansko moč 10 tKX) konjskih sil, prouzročil. Jolieški mestni' zastopniki so ugodno priložnost, ktero novi kanal mestu ponuja, prav previdno in temeljito izkoristili. Zahtevali so od „Chicagškega zdravstvenega okraja", kteri je gradenje kanala prevzel, da se Des Plaines-reka na temu okraju uglobi, razširi in vravna, da ne bode mestu Joliet v povodnih slačajih pretila kaka nevarnost. preti, ker o mirovnem pogajanju nič vedeti neče. Komisija je bila namenjena v Manilo, da bi izvršila sklep kongresa, namreč kapitulirati pod najboljšimi pogoji, ktere bi le zadobiti zamogli. General Funston bode nadome-stoval generala Wheatona, kteri je imenovan poveljnikom nove ekspe-dicije. 13. minnesotski polk so odpoklicali izpred sovražnih vrst, da se ljudje od poči jejo. Včeraj so prekoračili amerikansko bojno črto štirje vojaški in trije civilni komisarji, kteri so šli v Malalos, odkoder so s posebnim vlakom odpotovali v Manilo. Bili so od Aguinal-da pooblaščeni delegatje, da bi se pogajali radi miru. Ako se kaj izvanrednega ne pripeti, bode ,,01ympia" z admiral Deweyom jutri popoludne odpljula. Admiral pojde naj prvo v Hongkong. Iz raznih evropskih mornarskih postaj je dobil povabila. M a n i 1 a, 20. maja. General del Pilar in Gracio Gonzaga, člana filipinskega kabineta, vojni advokat Alberto Baretto in major Zealeite, častnik Aguinaldovega štaba so danes sem dospeli, da se bodo vzajemno z Florentino Torresem, Pa-blom Ocauipom in Theodore Yau-com pogajali radi miru. Neka amerikanskaeksp>*dieija, se je danes brez boja polastila mesteca Candabe. Učitelj in ob jednem tudi župan, je Amerikancem izročil mesto iz zahteval, da puste tam posadko, ktera bi varovala prebivalce pred vstaši. Ljudstvo želi pred vsem mir. Vstaši razdvojeni. M a n i 1 a, 2t). maja. Fi'ipiuski komisarji, kteri se hočejo z Arat-rikanci pogajati zaradi mirovne pogodbe, so danes zjutraj s posebnim vlakom dospeli v Manilo. Glavni poročnik podpolkovnik Barry jih je pričakoval na kolodvoru in spremil do palače v Balacananu, kjer je bil pripravljen zajutrek. Od tam so se peljali v nies.to Avuntamieuto. Konferenca z generalom O ti so m je trajala jedno uro : toda brez vsa-cega vspeha, ker komisija ni imela nikakega pooblastila. Prinesli so seboj pismo od Aguinalda, v kte-rem slednji prosi za premirje, dokler se filipinski kongreB ne odloči glede nadaljne politike. General Otis pa je to odločno odklonil. Kt so komisarji ostavili vladno palačo, povabili so jih, da si ogledajo ,,Oregon*' in druge vojne ladije \ luki. Tudi 30 jim dovolili obiskati sorodnike, predno zapuste mesto. Kakor pravijo, je kongres imenoval drugo komisijo, ktera je ime Zastopniki mesta soCliicažanepr tej priliki v premetenosti prekosili. Pokazalo se je sedaj, da je veliko drazega gradenja skozi mesto ■ kterega bo pa mestni zastopniki tirjali — nepotrebnega. Dobiček bode le imelo mesto Joliet, ker ravno te vodne stavbe bodo omogočile, da se bode mogla voda, tekoč« se po kanalu, na prej omenjeni način izkoristiti. Pridobitev tako velikanske gonilne sile, pomeni za Joliet neizrečeno korist, ter ta okolnost bo in-dustrijalno ugodnost mesta jako povekšala. Prebivalstvo mesta se bode pač v kratkem času na 50.000 duš povzdignilo. ,,Chicagški zdravstveni okraj" ^Chicago sanitary district) bode zidal večji del vodosilnih zgradeb iu strojev. Jolieška Economy Light and Power kompanija, pa mu'bode za pravico izkoriščenja gonilne vodne moči plačevala gotovo mesečno najemščino. Navadni jolieški meščan smatra veliko pridobitev, ktero je mesto po kanalu pridobilo^ le kot odško- la nalogo se k Amerikancem podati. Isto je general Luna zapustil in dvačiana Buencamina in Arguel-lesa dal zapreti. Potem je imenoval štiri druge Člane in jim naroČil naj samo za premirje prosijo. Iz teh poročil se da sklepati, da so Filipinci razdvojeni v dva tabora, jeden pripravljen za kapitulacijo, drugi pa nadaljevati boj. Dewey odpotuje. M a 11 i I a, 20. maja. Danes popoludne je ,,01ympia" vzdignila sidra. Geueral Otis se je že zjutraj od Devvty poslovil. Vojne ladije so streljale pri odhodu admiralski pozdrav, moštvo je stalo na „top ga-ateh" iu godbe so igrale ,,Homt Sweet Home" in „Auld Lang Syne". Ko je ,,01y mpia" vozila mimo bri-tiške vojne ladije ,,Powerful", je njena godba igrala britiško narodno pesem. ,,OKrmpia" se bode naj-preje iiBtavila v Hongkongu, od tam pljula v Singapore, Colombo in Aden. Najbrže se bode tudi ustavila v kakem grškem pristanu. Kapitan Barker je danes zjutraj prevzel povelj ništvo iztočno azijskega brodovja. Nič počitka. Wash i n g t o 20. maja. General Otis je brzojavil dan9S zjutraj, da je došla komisija vstašev, ktera se bode 22. t. m. z filipiusko komisijo pogajala glede mirovne pogodbe. Kakor je videti ljudje nimajo druzega naročila, nego zadobiti premirje, kterega jim Ameri-kanci ne bodo dovolili. Radovedni Filipin c"i. Manila, 21. maja. Judge Advocate Alberto Bairetto, jeden filipinskih komisarjev se je danes raz-govarjal z amerikanskimi komisarji. Gen. Luna odobrava obravnave in je sploh v popolnem razumljenju t Aguinaldom. Komisarji Filipin-cev hočejo v prvej vrsti vedeti, ka-koršno vlado nameravajo Anieri-kanci na otokih vpeljati. Pooblastila nimajo sklepati kaj veljavnega, temveč morajo vse Aguinaldu poročati. V Bacolao je šlo 25 mož domače miiice k v ataše m vzemši seboj orožje. General Smith, poveljnik v lloilo je radi tega sklenil, vse druge milice razorožiti. 3. bataljon kalifornijskega polka odrine jutri v Negros. K i 1 i p i 11 b k a vlada. M anil a, 22. maja. Amerikan-skaikomisija je Aguinaldovim po verjenikom predložila načrt vladine organizacije, kakoršuo hoče McKinley na otočju ustanoviti. Načrt se glasi takole : Med tem ko je ko-nečno odločilo o načinu vlade na Filipiuah v rokah kongresa, je predsednik pripravljen nastaniti sledečo provizorično vlado : Glavni governer, kterega imenuje predsednik, kabinet, čegar člane imenuje glavni governer; isti smejo biti Ameri-kanci, Filipinci, ali pa oboje. Sodnike imenuje predsednik; isti ravuotako zamorejo biti Amerikau-ci ali pa Filipinci. O ustanovitvi svetovalnega odbora, čegar člane izvoli ljudstvo, se bode pozneje določilo. Predsednik resno želi, da se stori konec prelivanju krvi, in da se prebivalstvo Filipin kakor le h ltro mogoče veseli samovlade v najobširuejši meri, v miru in redu. Te predloge so predsedniku McKinleyu poročali in on je iste brzojavno odobril. Filipinci do sedaj še niso nič odločiluega predlagali, razun prošnje ustaviti vojskovanje, dokler se ljudstvo o tem oziru izrazi. Profesor Schurman je opomnil Filipince ua to. da niti ljudstva vprašati ne morejo, ker imajo Am •-rikauci večinoma vse pristaue v rokah. Kekel jim je, da je predlaga ua vlada liberalna in vsekako boljša, nego predlogi Špancev v poslednjem ča su njihovega gospodarstva. Gonzaga, predsednik filipinske komisije je rekel nato, kaj hujšega nego špansko gospodarstvo sploh ne more biti, v obče pa priznava, da je vlada liberalua. Člani kraja vue filipinske organizacije, kteri so se udeležili konference, so odklonili sodelovanje z Aguinaldovi-mi delegati, češ, da j« njegova zadnja KRALJA 0 ^^PIVE © Q e Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v Bodče-kih i steklenicah. e o o BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, MICH. dovanje za neprilike, ktere bo vodovod Jolietu prouzročil. Ker s*-je kanai v prvem oziru zidal zato, da se Buirdljiva tekočina, naberujo ča se v Chicagi, odteka po njemu, mestjani v Jolietu pričakujejo jakc neprijetne duhove bodeče voiijavnt čutnice. Bojazen v temu oziru je pač pretirana in najbrž s« bode pokazalo, da mesto ne bo v zdrav-stveuim oziru nič trpelo. Joliet zna postati s časom največje — po Chicagi — obrtniško mesto v državi Illinois. Vsa dolina Des Plaines, ležeča med Chicago in Julietom se bode napolnila z obrtniškimi naselbinami. Elektrika je vir dela in bogatstva. Kjer se nahajajo reke s padcem, tam se prebivalcem ponuja gonilna moč skoraj zastonj. Stroški so le kadar se prve naprave gradijo. Nikola Tesla — hrvatski elektrikar, kterega je še le Amerika vedela ceniti — je izpeljal od Niagarskega slapa 900 konjskih sil po eni žici, 1000 milj daleč. S tem je rešil nalogo, kako se more električna moč daleč od izvira, uporabljati. f Na KranjBkem, (iu dudi v drugih deželah kjer Slovenci živijo) osobito na Gorenjskem se nahajajo idealni viri električne moči. Bohinjska in doliujska Sava, tratite ua tisoče in tisoče konjskih sil noč in d:in v slapovih, kteri bučijo čez visoke pečine. Hitro dereča Sava bi se mogla v njenem celem teku vporabljati v pridobitev električne moči. Na škandinavske poluotoku in v Švici, kjer enake razmere vladajo, imajo seljani, raztreseni po hribih in brdih, v hišah in hlevih električ-uo luč. Mline, kovačnice itd. žene tam elektrika, speljana po žicah od hriba do gore čez doline in soteske. Ako je tako v drugih deželah, zakaj bi na Slovenskem ne moglo biti? Obči ue, v kterih se nahajajo take vodne prilike, naj bi vzele stvar v roko, naj ne čakajo, da pridejo kapitalisti, kteri bi za par sto goldinarjev dotične pravice kupili. Kje je odsek deželnih poslancev, kteri bi gledali, da se moči, darovi, prilike narave izkoriščujejo v haseu ljudstva, kteremu je Stvarnik Bog vse to dal? Pa kaj bi grabil senco 1 Ko bi Nikola Tesla Bedel v Zagrebu med vrlimi brati Hrvati in bi začel razpravljati svoje visoke misli o električnih iznajdbah, ktere sedaj ves učeni svet občuduje — kaj bi Be zgodilo! Smatrali bi ga za Banja-čem, morebiti ,,magaraca" in naprej bi ponosno in navdušeno govorili in pili „na srečo junaškega, plemenitega naroda hrvatskega". Revni ,junaški*4 narod pa z raztrganimi opankami klaverno gazi olato, kterega mu Btrankarstvo, malomarnost in ignorancija politi-karjev nametava. Oče papež je Bledu j i čas pustil y svojej prekrasni palači vpeljati električno luč — zdfej ne more imeti tudi najbolj zagrizeni mračnjak na Kranjskem kaj zoper to, da be dobrodejne iznajdb* na polja elektrike, tudi na Slovenskem splodno vpeljejo. Entered as second clas matter at the New Yobe, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniic: Published by F. SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Čstrt leta . . - „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako s~edo in soboto. „GLAS NARODA („Voice of the People*') Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Dei:ar naj se blagovoli poslati po Monoy Order. Pi i spremembi kraja naročnikov proBimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi ovinka. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. zahteva nesmisel, mu dati čas, da bi vprašal kongres, ko je general Otis premirje odklonil. Jutri se bode vršila še jedna konferenca. Po za-jutrku bodo filipinski komisarji obiskali amerikanske vojne ladije v luki. Brezbožni tatje. Santiago, 22. maja. V vasi E1 Cobre nekaj milj od tod Be je včeraj izvršila tatvina, kar je vse prebivalstvo v širnem okrožju grozno razburilo. V cerkvi v Cobre je dudezna podoba matere Božje, kte ro Nuestra Senora de la Ciudad del Cobre imenujejo, Pred več nego sto leti so našli podobo plavati v zalivu pri Nepi. Od tistega časa je romalo na tisoče bolnikov in pohabljenih r čudežni podobi, nekteri so ozdraveli, drugi zopet ne, vsi pa so pustili taui darila vsak po svojej možnosti. Včeraj pa j" stegnil hudobnež sv jo r»jnarodnega prava in vsem veljavnim konvencijam naspr- tujočo se gonjo proti Hrvatom, so naši državi ni nič bolje godilo. Toda ne samo v daljnih pr^ko-morskih državah, s kt^rimi se vsled slabotne in maloštevilne naše mornarice ni mogoče vojskovati, izgubili bo respekt pred našo državo, c ilo najbližji Bosedi, celo oiicijalne os-)be sosedne Italije si smejo že do-v iljevati naprt-drznejše provokacije, uh da bi s^ ganila avstrijska diplomacija. Dokaz t' ga je pismo, kter<> je pisal president italijanskega parlamenta, Zanardelli, jeden najupliv-nejših iii najuglednejših italijanskih politikov, tržaškemu županu dr. Dompieriju. Povod za to velepo-litiško pismo mu je dala okolnost, da inu je tržaški župan poslal prepis vseh uradnih aktov in sklepov shoda primorskih laških županov dne 15. januvarja. Že to je škandalozno, da se je tržaški župan sploh obrnil do pred sodnika italijanskga parlamenta v svrho intervencije proti iastni državi. Ako i »i se to zgodilo v kaki drugi državi, ali ako bi si kaj tace ga dovolil kak slovenski aii češki župan, pa naj bi le poškilil na Hrvatsko, bil bi takt j ogenj v strehi in l vladnega neba bi švigale nanj ntrele, dokler bi se ne spoko ril. Ob koraku tržaškega župan:, pa se nihče ne spodtika, in ves olicijalni svet še ni našel niti besedice grajaluice. Se čudnejše pa je to, da naše mi nisterstvo zunajnili del do danes ni uiti s prstom ganilo zaradi pisma, ktero je pisal Zanardelli tržaškemu županu. Ko je ,,Independente" to pismo objavil, je bil konfiskovan. ! Lahi pa so našli pot, da spraviji pismo v javnost. Y zadnji seji istrskega deželnega zbora je posl. , Scampicchio interpeliral radi t< konfiskacije, in v svoji interpelaciji doslovno navedel ,, Independen jev" članek. Iz te interpelacije smo izvedeli, kaj se je predsednik italijanskega parlamenta predrzuii pisuLt trža škemu županu. V tem pismu pravi Zanardelli, da mu je do g' »bim pretresel dušo občudovan ia vredni vzgled zveste udanosti Italijanov i/, beneške Giulie materi-dom -vini (,, di essersi sentito commov«r» si nel profonJo dell: aniuio silo oa meraviglioso esempio di tenac< attaccamento degli ItaJiani della Veuezia Giulia alia loro madre pa-tria"), in da sine Itaiija biti ponosna na te svoje sinove, ki s toliko ljubeznijo branijo njeno ime in njene pravice proti tistim, ki h- če j > izbrisati neumrljive sledove Rima v julijski pokrajini („che P Itali i dese essere orgogliosa di questi suoi ligli, che con tanto amore ne diU'endono il nome e il diritto c n-tro colloro, che vogliono cancellare le immortali tracie di Roma nella regioue Giulia. Temu pismu ni treba komentarja Prezideut italijanskega parlamenta govori tu o avstrijskem Pnuiorju, kakor daje to del Italije. Ako bi bil to pismo pisal kak zasebnik, bi ne bili rekli nobene bes de, ali to piBmo je pisal prezideut parlamei -ta, oficijalna oseba prve vrste, in zato je to pismo impertinenta provokacija, da je podobne ni najti. Ako dunajska vlada proti takemu predrznemu izzivanju energično ne; protestuje, in ako si tacih umeše-vanj tujih državnikov v notranje naše zadeve ne prepove z vso odločnostjo, potem moramo priti do mnenja, da merodajni krogi ali nimajo nobenega smisla več za čast in dostojanstvo avstrijsko-ogerske monarhije, ali pa da je monarhija p stala že tako slabotna, da se niti kacega Zanardellija ne upa braniti. „Slov. Narod" Razne vesti. Ne uiiiejo šale. V New Yorkuje mestni odbornik Dennis J. Harrington, pred nekoliko časom pri Alderman boardu ,,v šali4' predlagal, da bi na rojstni lan britiške kraljice na mestni hiši zol esili angleško zastavo. Sedaj je t»a prišla iz več odličnih mož obstoječa delegacija, ktera več irskih Iruštev v C'hicagu zastopa in za-hteva, da se Harrington iz orgaoi-^acije izloči. Nikakor nečejo vrjeti, la bi I»i 1 a vsa zadeva le šala. Navili in farmer. S ■ pred nekterimi meseci je imel J«-lin J. Hartfield 46 akrov veliko farmo v IV rRichmondu ua Staten Island, zamenjal pa je isto za vese-lični vrt aii .,tingeltangel" Simon I3uttnerja. Slednji je imel na vrtu .!vi»r: i) za koncerte, kar se je še i< »ti d. bro obneslo, dokler ga je namreč policija v miru pustila. Farmer > tedaj postal umetniški mecen", toda „špask' iii trajal dolgo. Policija se je kakor navlašč pi ičela brigati za vrt in Hartlield je bil kmalu „brook". Moral seje umakniti, rešil pa je vendar iz poloma še .$1~>00- S to svoto je kupil delež pri ,,Artistic Clubu1" v New Vorku in je kmalu doživel, da so kiub zaprli. Sedaj je bil brez farme, brez ,,tiugeltangelna" in brez denarja, toda poguma le ni zgubil in sklenil pridobljene izkušnje dobro uporabiti. Buttner, 11 ar t ti^ldov naslednik na farmi je mislil, da ima slednji še kaj novcev, zato ga je predstavil Ignaciju Gombossyju, poznanemu pes^stuiku raznih dvoran za koncerte. Hartfield j« kupil od Gombossvja zloglasni „Hoft'ma-nov vrt" na 3. Ave. v New Yorku in le nekaj malega plačal v gotovini, za ostalo pa podpisal dolžno pismo. Kmalu potem je prodal , HolVmanov vrt" za S-i000 v gotovini in se umaknil z denarjem v najbolj skrite kraje na Staten Islan-du ali pa kam drugam. Carnegie kupuje h i se. Andrew (\irn»gb* je v teku miuo-lih par tednov nakupil v New Yorku vrednostnih posestev. Te dni se je zvedelo, da je med drug mi kupil za 8*0.000 hiše št. 23 in 24 na iztočnej 91. cesti, kteri ste pred devetimi leti veljali S60.000. Omamljena in oropana. Gospa Wilson iz Brooklyna je nedavno podedovala $10.000 in denar vložila v razne new vorške hranilnice. Te dni je prišla v New York in vzdignila iz dveh bank $500 do $(i00. Kaj se je potem zgodilo ne ve žena nič natančnega, samo toliko seje zvedelo, da se je po noči blizu City llall parka vsedla v navadno kočijo in kočijažu rekla naj jo pelje v Brooklyn. Pridši na brooklyiibko stran je kočijaž stopil doli in odprl vrata Kočije, da bi vprašal gospo kam se hoče vpeljati, toda našel jo je nezavest no ležati na sedežu. Nemudoma je zavil proti policijski postaji, kjer s ) ženo vzeli iz kočije. Pri nj«j bo uašli v gotovini in prazno steklenico za žganje. V bolnišnici, kam^r sojo prepeljali je rekla, da t j-> or< paii in potem zopet zgubi-a zavest in v jednomer mrmrala: Tega ne bi sme! storiti !" ,,Tega ne iti smel storiti 1" Policija sedaj išče roparja, kteri je kakor sumi, žeuo na oanki opazoval, jo potem omamil in jej pobral vzdigneni denar. Gospa Wilson je 3S let stara in ima jedno hčer, ktera se je nedavno z nekim mladim možem omožila. Dva bloka pogorela. Greenpoint v Brooklynu je 22. maja na vse zgodaj obiskal velik požar, kteri je uuičil skoraj dva bloka tovarniških in stanovalnih poslopij. Po dosedajuih poročilih znaša škoda $500.000. Veliko število družin je brez Btrehe in mnogo ljudi je zgubilo vse imetje. Ogenj je nastal v tovarni za pripravljanje stavbenega lesa. Ker je ravno isti čas pihal hud veter in se je ogenj čedalje hitreje širil, pozvali so 22 brizgalnic na pogorišče. V kratkem času je bila cela vrsta tliš in tovarn večinoma za lesnino v plamenu. V nekem hlevu je zg >relo šest konj, ktere niso zamogli pravočasno rešiti. Se le po štiriurnem napornem gašenju seje posrečilo ogenj omejiti. S petrolejem ozirala. Newburgh, N. Y., 21. maja. Danes zjutraj ob 9. uri so našli 75-letno Miss Agues Sutter v njenem stanovanju hudo ožgano. Ko bo sosedje videli dim valiti se iz hiše, razbili so vrata in našli staro damo nezavestno ležati na tleh. Miss Sutter je stanovala sama in kakor je videt i se je petrolejeva svetilka razletela ali pa padla in vžgala obleko stare žene. Četrtič obsojen. Vsi poskusi odvetnikov, rešiti morilca Edvard ClilVorda. bivšega privatnega detiktiva na West Shore železnici, pred vešali, so bili brez-vspešui. Clifford je bil te dni v Jersey Citv četrtič\ smrti na ve-šalih obsojen. Obsodba se ima izvršiti 27. junija. Clifford je pred tremi leti umoril superintendenta Viljem Wattsona na kolodvoru v Weehawkenu. Radi malomarnosti v službi bo ClitVorda odslovili in ker ga vkljub prošenj niso hoteli ve« nastaniti, ustrelil je Wattsona, ker je mislil, da je ta bil kriv njegovega odslova. Sodnijska pravda je šla do vseh pritožnih instanc, toda povsod je bila razsodba prvega sodišča potrjena. Odvetniku je k >-nečuo ostalo le še skrajno sredstvo, litero se je že v mnogih slučajih obneslo. Po znanih slučajih upiral se je na blazuost in predlagal preiskavo duševnega stanja svojega varovanca. Jednajst zvedencev je istinito spoznalo, da Clifford ni pr pravej pameti, med tem ko sta sj dva zvedenca osvoj.la biti nasprotnega mnenja. Sodnik je razsodil po mnenju manjšine. Ladija pogorela. Nemška ladija ,,Ariadue" je 21. maja pri Standard Oil pristanišču v Bayonne, N. J., pogorela. Ni št z sigurnostjo dognano, ako ni pri nesreči kak Človek ponesrečil, kajt; jed nega mornarja, kteri je z drugim moštvom vred skočil čez krov, še pogrešajo in bati se je, da je vtjnil. Ladija je prišla iz Bremena in hotela naložiti olja. Kako je ogenj nastal se bržkone nikoli ne bodt zvedelo. Plamen se je širil s tako hitrostjo, da mornarjem ni bilo moč drugače uiti, nego, da so po-skakali v vodo. Ogenj se je prijel tudi pristanišča in le malo je manjkalo, da ni pogorelo tudi velikansko skladišče olja Gorečo la-dijo bo odv lekli od pristanišča proč. Bil je velikansk prizor, ko so gorečo ladijo vlekli na visoko morje; tisoče ljudi je stalo na obrežji in strmeč gledalo uničevanje izdelka človeške umetnosti- Škodo cenijo na S40.(.00. Sleparja zasačili. Philadelphia, 19. maja. Tukaj zaprli John H. Kleina in Viljem Beutleya iz Jersey City, ktera str. osleparila ve1^ odličnih tvrdk v Philadelphiji, Brooklynu in New Yorku. V minolem februvariju st:-Klein in Beutiey premestila svojo operacijo v Philadelphijo, kjer st; se v trgovskih hišah prestavila kot poverjenika od League Island Benevolent Association. Rekla sta, da imata pooblastilo nabirati oglase in naročnino za zgodovino mor narice, ktera bode v kratkem izšla Na ta način za nju ni bilo težavn< dobiti denar. Zvezni uradniki menijo, da sta sleparja na ta načii S10.000 prisleparila. Plošče so bile prave. Philadelphia, 20. maja. Preiskava o ponarenjanju bankovcev po $100 in znamk za smodke, spravlja vedno lepše podrobnosti na dan. Arthur Taylor in Baldwin S. Bre-dell eta obstala, da sta Bama izreza- la plošče, s kteri mi so tiskali bankovce po $100. Toda sedaj so uvideli, daje bila ta izpoved napačna, in da so pri tisku bankovcev rabili prave plošče. Ponarejalci pa so zato napačno izpovedali, da se ne bi pri preiskavi izvedelo na kak način in s čigavo pomočjo so dobili plošče. Toliko je gotovo, da so plošče že pred petimi leti imeli in jih le zato niso p^preje rabili, ker niso za dtrlo im-li pravega moža, kt-^remu bi popolno zaupali. Gotovo so bili razni višji uradniki pri „kupčjiu udeleženi. To je razvidno tudi iz Kenuedyeve izjave. Nek višji urednik blagajnice ija je srečal, ko je proti poroštvu zadobil prostost in mu čestital, da si je z izpovedjo olajšal vest; „Kaj?'4 je djal Kennedy. „Prav nič nisem obstal. Povedal sem ie, kar sem ved 1 od Ingliauia in Newitta. Kdor ostane zvest, temu se ni bati; svet pa bi stermel ako bi zvedel polno resnico o t»'j zadevi." Vse v redu. Washington, 20. maja. Ko se je danes večer predsednik Mc-Kinlnv p -vrnil iz počit ic iz Hot Springsa, je imel s tajnikom Alger-jein daljno obravnavo. Ob sklepu so generalu Brooku brzojavili v liavauo, naj tuk prične z razdelitvijo 3 milijonov dolarjev. Sedaj pravijo, da so sporazum Ijeuje med Gomezom in Brookem radi »ddaje orožja napačno umeli. Orožje naj bi oddali Alcaldem v navzočnosti amerikanskih častnikov. Alkaldi ne bodo li r »11 i 1 i orožja, kakor seje sprva mislilo, ampak istega poslali v Mavano in Santiago, ter tam izročili orožuičarjem, kt--re bode Gomez imenoval. Orožje bodo hranili kot zmagovalna znamenja revolucije. Petnajst osob jeden (lan pretepli. W i 1 um n gt o li, Del., 20. maja. Na dvorišču New Castle j -tnišnice so danes pretepli 15 tatov in dva od njih sta m<>rala po jedno uro st:tti pri sramotnem kolu. Pretepanje se je vršilo v navzočnosti kakih 100 osob, med temi tudi več takozvanili ,,Ladies". Samo jeden obsojencev, kteri je dobil 20 palic, je kričal vsled bolečin. Nek drugi seje režal in smijal. Ž i več let niso toliko ubozih grešnikuv pretepli na jeden dan. Kakor povsodi. Chicago, 19. maja- Pred Uax-terjevim odborom, kteri preiskuje tukajšno municipal no vlado, je rekel C. A. Lay ton, posetnik igralnice, da mu je policijski načelnik Joseph Kipley dovolil na Jackson cesti odpreti igralnico. Dogovorila sta se v Kipleyevem zasobnim stanovanju, kjer sta se tudi pogodila, koliko bode Lay ton za varnost policije plačeval. Tudi seje dokazalo, da je I j i L Kipley sporazum l jen z mestnim odbornikom ,llinky Dink1 Kennom, in da je slednji Kipley-ovnu varovancem iz raznih igralnic delo dobil. Brez Kennavega dovoljenja ni smela v južnem delu mesta policija nikake igralnice trpeti. On je zaznamoval kraje, kjer so iste smeli otvoriti, tudi je dobival del policiji plačevanega topovskega denarja. Pri volitvah je moral policijski načelnik pomagati kandidatom posestnikov igralnic, kteri Kennu niso bili všeč, je Kip-ley igralnico zaprl. Zamorci morajo iti. Pan a, III., 20. maja. V konferenci državnega odseka za razsodbe in uradniki od United Mine Workers so podpisali pogodbo, s ktero je dolg- trajni štrajk končan na korist delavcev. Organizacija premo-garjev je pripoznana in vse med štrajkom importirane zamorce morajo odsloviti. Oče dal življenje za svojega otroka. Chicago, 22. maja. Mizar Charles Krutchen je šel včeraj z svojo sedemletno hčerko na deželo. Proti večeru, ko sta se hotela vrniti d<>mov, je tekel otrok na železnični nasip in povokil bi ga bil mirnovo-zeči vlak, da ni oče skočil na tir in otroka v stran potegnil. Moža pa je zgrabil vlak in ga strašno zmečkal. „Kormoran" obtičala na skali. V a n c o u e r, B.C. 19. maja. Nemško vojno ladijo „Kormoran", ktera je imela povelje iz Kitaja od- riniti v Samoa in med potom obiskala nemško New Guineo je vrtinec vrgel na najnevarnejše podmorske skale. Ladija je tičala na skalah ocL24. do 31. marca. Ko so odrezali jaroole in pometali stroje v morje, je ladija zopet splavala. „Kormo-ran'4 sedaj v Nordts Dock pri Sidney u popravljajo, ker je na dnu pa tudi ua sprednjem delu hudo poškodovana. 1'oveljuik ladije je EmB-man, edini še živeči od vojne ladije, kt> ra se je 1. 1SS9 pr« d Apio v nekem ciklonu potopila. Oseuiuajst ljudi utonilo. Victoria, B. C., 20. maj». 1'arnik „Mio\vera'4 prinaša iz Sid-ueya veBt, da so 3. aprila pri Stone-\wll Parku New South Walesu našli listek v steklenici, na kterem je bilo zapisano, da seje potopila ladija ,,Werl'a", ktera je meseca septembra m. 1. z 19 možmi na krovu in raznim blagom naložena ostavila Sunedin, N. S. Vse moštvo iz-vzemši pisalca je vtonilo. Padli v jamo. R o s e 1 a n d, B. C., 21. maja. V War Eagle rudniku je padel dvi-galnik v jamo 250 čevljev globoko. Na dvigalniku je bilo pet delavcev, štirje so biti na mestu usmrteni, peti pa je bil smrtno poškodovan. l>a\vson Citv zopet pogorelo. Vancouver, B. C., 21. maja. O polunoči iz severa v Victorio došli parnik „Tub" poroča, da se je preko Bennetta brzojavljalo, da je 21. aprila pogorel ves trgovski del v Dawson Citya. Škode je več j nego milijon dolarjev. Cena stavbenemu materijalu in jestvinam se velikansko zvišujejo, ker pred odprtjem plovstva, zalog ni mogoče nadomestiti. Al i je res ? Križarka ,,Detroit" je baje topni-čarko ,,San .Jacinto" v dno morja razstrelila. C o 1 o n, 21. maja. Dosedaj še ne potrjena vest iz Boca del Toro poroča, da je topničarka ,,Sau Jacinto" od države Nicarague na kri-žarko „Detroit" streljala, ta je seveda streljanju točno odgovarjala in topničarko razstrelila v dno morja W a s h i n g t o n, 21. maja. „ Detroit" je bila še le pred kratkem v Colon, da je naložila premog in sprejela brzojave od zvezne vlade. Začasno je nastanjena v Bluefield, ker je nastal razpor med vlado Nicarague in ameriškimi trgovci, ker so poslednji plačali eolnino vsta-škej vladi in jih je potem še enkrat zahtevala. ,,Paris", parnik ameriške družbe obtičal ua skalah. M a I o j e upanja, da ga rešijo. London, 21. maja. Parnik ,,Paris" od ameriške družbe, kteri je m^d vojno opravljal službo pomožne križarke pod imenom ,Yale', je pri vožnji iz Southamptona proti New Vorku obtičal in ga ni mogoče premakniti. Parnik je skoraj ves nad vodo. Parnik je včeraj zjutraj ob določenem času ostavil Southampton in potovanje je bilo brez kakega po Imeuljivega slučaja; okolu 2. ure zjutraj, ko so vsi potniki Bpali, pa je bilo čuti ropotanje in zvedeni potniki so takoj vedeli, daje ladija | zavozila. Vdi potniki so hiteli na krov, a ni nastal nikak nemir, niti strah. Podrtina parnika ,Mohegan' se nahaja tako blizo, da jo js videti iz,,Par isa". Takoj so prižgali ognja sile iu dospelo je več ladij k parui-ku, da bi pomagali in rešili potnike. Vse potnike so spravili na dve ladije iu odpeljali v Falmouth kjer so jih izkrcali. Parnik je prišel iz svoje smeri najbrže vsled goste megle. Mož na straži na jamboru je zaklical, da vidi kopno, brzo so stroje privili, toda prepozno je bilo, da bi nesrečo odstranili. Ko je dan napočil so naprosili pomoči pri pomorskej oblastuiji in dospele so na mesto topničarke: „Antilope", „Renard", „Destroyer" in „Thrasher'. Ob 3. uri popoludne so poskušali parnik odvleči, toda ni šlo. „ Paris" je imel 360 potnikov i u 115 poštnih vreč ua krovu. ,,Paris" ne tiči v blatu, ampak / / Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI : Preds -dnik : JožefA<;nič,'Box 266 ; Podpredsednik: Geokg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Bakovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. M inn. Due 15. maja s- k društvu Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., pristopili: Josip Bukovec, Josip Jamu i k, Andrej Zupan, Janez Erjavec ml., Janez Zgonc in Janez Loža vee. Odstopil : Janez fiartol ml. Zločena: Josip Kastelic in Janez Kaste! ic ml. Društvo šteje 255 utb»v. K društvu Serca Jezusa štev. 2, Ely, Minn.,pristopil Rafael Bartol. Odstopila: Janez Kapsh in Matija Grahnk. Izločeni: Janez Lukšie, Martin Stare in Janez (irahek. Društvo šteje S7 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Glasilo: ,,GLAS NARODA"- na skalah. Vs- vrednostne stvari bodo raz «j"ga vz.-li, k» r je v nevarnosti, da sh l».,dH takoj p »topil, kakor hitro ga 2 v leč* j > raz skal. Prevažanje p tnikov na parnike j" bilo težavno, k^r ti v .-sled svoje nevarnosti niso mogli blizo, In so vse V bolnih prevozili, kar je i»11 o posebno tež ivno 7.a ženske m otroke. ,,Paris" ne nahaja komaj 1(H) yardov <>< 1 podrtine ,. Moh^gan". Domači poznavalci krajev pravijo, da parnik iii mogoča rešiti. Kapitan [»antika Kinross" je ob času nesreče jadral zapaduo in pravi, da je cul zvonec iz Manacles, in luč iz Stenthorings, to je 5 do (i milj daleč. V obče mislijo, da so se častniki ,,Paris'* zaračunali, ker so se prvič v t'herlx.urg vstavili. Evropejsk« in drui to deželi škodilo in bi nova uredba zelo ovirala raz vi tek Sibirije. Po.-ledica konference je bila, da je car ukazal imenovati komi- s»j o, ktera se bed- d vodstvom juetičnega ministra in tnjnega so-vetuika N. V. MuravietVa posvetovala, kak snu drugo kazen bi zamegli vpeljati, namesto izgnanja v Sibirijo. {Copenhagen, 20. maja. Štrajk mizarjev s.* vedno bolj širi in je sedaj narastel na 30.000 mož. To je največje delavsko gibanje v zgodovini Danske. Pari z, 20. maja. Oznanilo razsodbe ovržnega sodišča o preiskovalni obravnavi Dreyfusov« pravde bo uradno iir 29. maja določili. R 1 m, 20. maja, Nadškof Sanez v Santiagu, kt^ri je kakor znano amerikanski oblasti < dločno ugovarjal, je papežu poslal svojo ostavko. D u 11 a j, 20. maja. Nemška stranka je zopet osnovala načrt, o kterem misli, da bode njegova izvršitev storila konec narodnostnemu prepiru. Glavne točke načrta so: Vzdržanje zveze z Nemčijo, osuova evropske eolninske unijo in apoznauje nemškega jezika kot edini jezik za občevanje v parlamentu. Dunaj, 22. maja. Od sanitetnih in rad temu posvetil po četrt ure; Vendar je bil stari prav originalen mož, kteri je imel o ljudeh in stvareh prav svoje misli. Pri tem sva postala vedno bolj prijatelja. Necega dne sem zopet nesel moj zavitek pod pazduho — bil sem namreč na Monte Lupone — kar je mimo prišel poročni sprevod, kteri je prihajal iz farne cerkve San Pietro, to je pa prouzročilo, da sem malo ol atal. Večkrat sem žečul govoriti o tej poroki, in pri tem se je govori lo z neko razdražeuostjo o ponosnem Gaetanu in lepej Antoniji; ker pa dosedaj nisem niti nje, niti n j ga kedaj videl, toraj me vse zanimanje prebivalstva Corice nad to dvojico ni nič begalo. Sedaj pa, ko je poročni sprevod bil tako blizo mene, nisem se zamogel vzdržati, da ne bi postal in si poročenca ogledal. In resnično lahko sem ju videl! Prav so imeli, da bo ju imenovali, njega ponosnega, njo pa lepo; tako se je saj meni tudi dozdevalo, Ja je imela ves život vitek, obraz pa v istini lep. V volskih gorah je še marsikako krasotico najti, toda tako dovršuo do lepega pobradba, nisem še nobene srečal. Pri tem pa je vedno imela pobešeue oči, kar jo je v krasoti še bolj povečalo in napravilo dražestno nevesto. Tudi on je bil Čeden mož, toda malo suh in ni imel več one mladostne svežesti. Na njegovem čelu in okolu ustnic je imel nekaj globokih gub, ktere so ga nekaj let še stare-jega delale, nego je v istini bil. Nekoliko rumenkasta barva obraza, je prouzročala, da bi človek mislil, daje bolehen. Tudi on je imel oči večinoma na tla uprta, vendar je sem in tja pogledal kvišku in sedaj na desno in levo, potem pa je bil njegov pogled nekam nervozno nemiren. „Še le teden dni je zopet tukaj", rekla mi je stara žena, ktera je stala poleg mene in našla za potrebno, da se z menoj razgovarja. „ Vendar ga je —" Več nisem razumel, ker sej>-še nekaj deklic živahno okolu nas drenjalo. Ko je sprevod mimo odšel, bi rad še starko kaj vprašal, toda nisem je več videl, in nadaljeval sem svojo pot. Na moje začudenje nisem našel mojstra Filipa kakor po navadi sedečega pred hišo pri njegovem delu. Kaj se mu je pa pripetilo? Stopil sem skozi duri njegove sobice. Tu je stal v popolnoma nena-vadnej poziciji. V roki je držal ve liko bodalo in s posebno zanimivostjo ogledoval rezilo. Ko me je ugledal, je bil vidno v zadregi in brzo je hotel orožje skriti v omarico ob steni, ktere vrata so bila odprta. Stopil sem bližje k njemu in ga prosil, da naj mi lepi nož malo pokaže. Podal mi ga je in ko sem rezilo malo bolj pogledal, čital sem na moje začudenje ime Gaeta-na. ('rte so bile le lahko urezane, toda prav dobro so bile videti. „Kaj pa to!" zaklical sem in ga vprašaje pogledal. Stari je znrudel in bil v zadregi. „Ni ona Gaetana, kt<>ro ste uprav kar videli mimo iti vženitninskem lišpu', je rekel, med tem si jepo prav-ljal predpasnik, temveč — da temveč — mati, ktera je tudi bila v ženitovanjskem sprevodu. Vi jo gotovo niste opazili, akoravno je še vedno prav ugledna žena. Prav za prav, ako — t o se pravi — bi lepa nevesta — prav za prav morala bi biti moja hči, in potem bi bil jaz danes na mestu nesramnega Michel lej a — kteri je tako malovredno s mikaj gledal — ko je mimo korakal v ženitovanjskem sprevodu. ,,Tako?P' sem zaklical. „In o tem mi še niste nič povedali?" „Saj ni nič posebno slavnega, ne govorim rad o tem, toda ker že o stvari veste — jaz bi moral ta neumni nož pustiti v miru v omari; a sem in tja postane človek vse-jedno neumen, ter pričenja premišljevati stare spomine, ktere bi moral že davno pozabiti. — Zato Vam hočem tudi raje zgodbico o seda njej Gaetani kakor se je pred tridesetimi leti vršila povedati ; saj je tudi zabavna, ker Antonio je bil tudi bolj srčen nego jaz, in tako bo ravno ženske rade imele. Poleg tega Vam bodem potem tudi lahko povedal o priliki, kako se je meni godilo, ako Vas zanima." Zmedenost je vedno bolj nadvla-dal in potem pričel živahno pripovedovati. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Mestna hranilnica Ljubljanska. Meseca aprila 1S99. leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 719 strank 221.961 gl. 99 kr., 574 Btrank pa vzdignilo 149.300 gl 93 kr. * * * Na vrhniški železnici se je že primerila nesreča. Pod vlak, ki vozi gramoz in pesek, sta padla delavca iu bila, kakor se „S1. Nar.11 poroča, nevarno« poškodovana. * * * Po množitev žandarme-r i j e na Kranjskem izvrši se, kakor čujemo, na ta način, da se stanje moštva dežel, poveljstva pomnoži za 24—30 mož, manjše postaje po deželi odpravijo oziroma preineste, mestu njih pa ustanovč na aamotuejših krajih nove z moštvom po dva in tri žandarme. * * * Novi nasadi. Ižanska cesta je letos do bližine iškega mostu po obeh straneh zasajena z mladimi jelšami. Za novimi ta drevored do volil je občinski svet potrebno svoto. * * * K naboru gaje prinesel. Nemški listi poročajo, da je k zadnjemu naboru v Višnji gori prinesel neki posestnik iz Male Gobe, občina Poljšuik, Bvojega samo 120 centimetrov velikega sina, pravcatega pritljikavca v naborni lokal. Neki Gorišek pa je imel v zgornji in spodnji čeljusti po dve vrsti zob. — Je-ii to resnica? * Zapuščina dr. Maderja. V Ljubljani umrli zdravnik dr. Mader je imenoval svojo mačeho za svojo glavno dedinjo ter žene-rozno določil daljšo vrsto volil za svoje sorodnike. A tudi raznih dobrodelnih in drugih naprav ni pozabil. Zapustil je Lo^chnerjevi ustanovi kranjskih zdravnikov -">000 gld., ljubljanskemu gasilnemu društvu. 1000 gld., Elizabetni otroški bolnici 1000 gld., v< dstva deželne bolnice za siromašne rekonvales-cente 10<>0 gld., mestnemu ubožne-mu zakladu 1000 gld. in Filhar-moničnemu društvu 500 gld. Od svote 5o.000 gld., ki jo je glavni dedinji zapustil (poleg druzega zneska) samo za vžitek do njene smrti, dobe svoj čas: mestni ubožni zaklad 2000 gld., Elizabetna otroška bolnica oOOO gld., Lo3chnerjeva ustanova 500O gld., siromašni re-konvaleecent' 5000 gld., podporno društvo dunajskega vseučilišča lOOO gld., ljubljanska ljudska kuhinja 1000 gld., ljubljansko gasilno društvo 1000 gld., podporno društvo pomožnih uradnikov v Ljubljani lOOo gld. in nemški Schulverein lOOO gld. Iz ostanka imenovane svote je napraviti ustanovo za podporo siromakov, kteri ne spadajo v kategorijo mestnih siromakov, v prvi vrsti bolnih siromakov, kteri si ne morejo služ ti kruha in to ne glede na njih vero ali narodnost. Ta begata volila za humanitarne naprave Bvedoeijo, tla je bil pokojnik v resnici plemenit mož. * * * A r e t o v a 11 a cigana. V zaporu okr. sodišča v 11. Bistrici se nahajata cigan Jakob Held iz Kot-mare vasi in ciganka Matilda Ska-lajn iz St. Jerneja, ktera sta 11a sumi' raznih hudodelstev. Sodi se, da je Held identičen s tistim ciganom, ki je lani pobeguil iz zapora v Ribnici, in da spada k tisti družbi, s ktero je hodil radi umora pri Krki na smrt obsojeni Simon Held. * * Napad. Dne 15. aprila po noči je šel posestnik Fran Počagar iz Gorenje Hrušice pri Ljubljani sam domov. Na poti mimo hiše posestnika Val. Gruma ga je neznan Človek napadel s sekiro. Hoteč se braniti, je dvignil Pogačar levico in napadalec mu je presekal palec do kosti. Vsled zastrupljenja krvi je Pogačar 24. aprila nmrl. Napadalca še niso dobili. * # * Požari. 10. aprila sta zgorela kajža in hlev Iv. Dovška v Straži, v občini Mokrouog. Zažgal je štiriletni sinček, ki se je igral z vžigalicami. Škode je za 300 gld. — 17. aprila zjutraj je zgorela streha na hiši Karola Dornika v Jagnenci v političnem okraju Krško. Nevarnost je bila velika, da bi se bila vsa družina v hiši vsled dima zadušila. — 26. aprila dopoludne je gorelo na Slavinji pri Postojni pri posestniku Andreju Lenutu. Škode je za 1200 gld., zavarovan pa je bil pogorelec le za 1000 gld. Zažgala sta baje dva zlobna človeka. * * * Električna železnica v Mariboru. Mariborski mestni svet se nujno bavi z zadevo o napravi električne cestne železnice za meBto Maribor in okolico. Mi pa mislimo, da bi bila bolj nujna zadeva vodovod, o kterem seje lansko leto mnogo govorilo, a sedaj najbrž opustilo. * * * Nesreča na železnici. Dne 1. maja je brzovlak, ki vozi iz Trsta proti Dunaju ob 2. uri zjutraj na progi mej Poličanami iu Slo- vensko Bistrico, povozil 251etnega fanta Josipa Fureka iz Petreža. Nesrečnik je čez osem nr v Mariborski bolnišnici umrl. * * Vse mesto zgorelo. Iz Budimpešte javljajo, daje mesto Gota v komornski župniji povsem zgorelo. Plamen je upepelil 1284 zgradb, mej temi 484 hiš. Izpod ruševin so izkopali 17 trupel, kterih ni spoznati. Od strahu je več ljudij zgubilo pamet. Baje je poginilo in zgorelo do 2000 živalij. Nad 2000 ljudij je brez strehe; okolo 1000 ljudij ni dobilo 36 ur nobene hrane. Zavarovanih je bilo prav malo hiš. * * * Nova avstrijska bojna 1 a d i j a. Dne 3. t. m. so krstili in spustili v Pulju v morje novo tor-pedovBko križarico „Aspern. " Slovesnosti so prisostvovali vsi v Pulju bivajoči admirali, štabni čast-niki, civilna obiastva in mnogo gostov. Admiral pl. Hinke se je spominjal zmagoslavne bitke pri Aspernu ter izrazil željo, naj bi nova avstrijska bojna ladija povsod množila slavo in moč države. Zvečer je bila pri admiralu velika soareja. .* * * Pisateljica pozvana na dvoboj. Znana in ugledna francoska pisateljica Bernabo, ki piše pod imenom Fredčric Berthold jako ljubljene novele, je izdala nedavno roman iz gledališkega življenja Neka pevka Cazol se je čutila razžaljeno ter je poslala pisateljici priče, da jo pozo vejo na dvoboj. Gospa Bernabo je izjavila, da pevke Cazol ne pozna, in da ji tudi ni znano življenje taiste, da torej niti možno ni, da bi jo v svojem roma-uu razžalila. Toda pevka ni odnehala, iu dvoboj se bo vršil ven-dar-le. Gotovo pa še ni s kakšnim orožjem. * * * Lucchenije poskušal samo u m o r. Iz Ženeve se poroča, da se je Luccheni hotel umoriti. Luccheni se je že večkrat poskušal umoriti, a ni jedenkrat se mu ni posrečilo. Seveda, sedaj se še bolj strogo pazi nanj. Vzrok je baje ta, ker mu je v zaporu jako dolgočasno. V starim dobrem času. Korporal: „Kako se predrznete v prvej vrsti kaditi. Ako hočete že na vsak način kaditi, prosim stopite v drugo vrsto!" Pred krstom. Anica: ,,Povejte mi oče, kaj se pravi anonim?" — Oče: ,,Anonim pomeni brez imena, brezimen." —Anica ; ,,Oče, potem je naše dete tudi še anonim!" Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1324 2nd Ave. ▼ V%w Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j c e n i. Ne daje aicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti poSiljatvi gotovega denarja na: F. A. DU8CHBTK 1323 2nd Ave., ali „Glas Nabodu" v New York. j^er- TIii.r»a, liniji na IZLE kterega priredi stensko podporno drustTO,,Sloveniji" štev. 44, Č. S. B. P. J., v nedeljo, dne 18. junija t. 1. v CASINO GROVE na !*0. nlici in Ewiiing Avenue v South Chieagi, 111. Izvrstna jabava se ponuja vsakemu obiskovalcu. Odhod iz Chicage Centre Avenue in 19. ulice točno ob 10. uri dopoludne. K obiluej udeležbi vabi ODBOR. Iz vojaškega pisma. ,,... Klobaso, ktero ste mi poslali, je snedel gospod podčastnik. Rekel mi je: Da to stori zato,vda ne dobim domobol." NAZNANILO Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih ZEšIILTTIEO!-, krasno vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s k rin je za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vBe pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z har-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila 86, a sedaj jo dam za 84.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi- Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povest-nih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i Bloven-s ki 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo eem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Med prijateljicami. A.: „Kaj pa je prav za prav tvoj ženin?" — B. : ,,Policaj." — A.: ,,Policaj? Potom bodeš vse življenje od policijskim nadzorstvom." Po poroki. A.: ,,Moj taBt me je pri izplačanju dote za 50.000 gld. ogoljufal." — B. : „Saj ti je vendar obljubljenih 50 000 gld. splačal?" — A.: Da, ali kakor njegovo hčer sedaj poznam, bi mi najmanj 100.000 gld. dati moral. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $41.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni ^AZvOOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1399. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Francoska parobrodna družba Coipapie Generale Tri Slovenska babica V C ALU METU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calujnetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim uajboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (8. jI.) Marija Starasiaic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parnik i odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne ,, 31. maja. La Gasgogne „ 3. junija. La Champagne „ 10. ,, La Touraine ,, 17. ,, La Bretagne „ 24. ,, La Gasgogne „ 1. julija. La Normandie ,, 8. „ La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „ Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $65 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREBN NBW YORK. V»ecu roiakom priporočam moj : SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.. ▼ k ter em bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi iisce. LfiaaS^ a^l a. ^ ^ : 2. 1- Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ H A N K A ^ CHAS. R. WEITERSHADSEH, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. S pozdravom in odličnim s po- i Atovanjem 8 ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. I 1 KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi f staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slo-vensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. i Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škod ; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: poobla :ila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vso v ta poj; ?1 s -d i' >o- zadeve. Pošilja DENARJE v st aro domovino cen« i:, hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrod: e črte. Dar GOVORI IN Pl£ Z SLOVENSKI, -m "I "* T" T" "T F® » T- t ION. TANCIG, slovenski ioto§gr&,£, v Calume se uljudno pr;noroča vt :n Rlo^ izdelovanje VSA K O V h;3TN 1H svoje del < jamčim, d.s. zadovol raznovrstne IGLE ali brojhea :ar y odposlali. PoBredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz naj cenej i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali $41.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, mo::ke vse 7. slikami, nih Tudi priporočam slavnem lici svojo bogato zalogo O K Vi Cvjatov Ponir rjjum Riilie iz etare 1 aH Vrt-i h Ijnbih don i, ii- vf rav.iO tako kakor bi bili oH^di Z spoštovanji' i udani IGNATIUS C/iLUMET, lu, Mich. tu iu brp.Lom Hrratom za . l.iK, "i i.:ai iu velike; za :n v-t i; gr- Izd^lnj^m. tudi i "iSrJ, ravno tako IGLE za e: j pripravno d;*rila ob raz- »!.'- t j.. i,» i v Calumefcu in oko-* J i ■ (i -a) za slike od 25 v i. t - .Vijii, ii sliko VaSo, THE RINCE LINE navedem parobrotii imajo prostora za 5000 do 6000 :on ter vozijo is oirQi^a G-ejio"vo iLnu. ISTeapol „ Spartan Prince' „Trojan Prince", Parter Prince", ,,Afghan Prince'1, „Italiau Prince*' vozijo 14 dni v Genovo a!i Noapol. Cene: v Trst $24 5«. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlovec $28.50. Iaspiuk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, -------NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. • skuj* tj deiK m •en slikani. na eno aliko, y f mp' cz - f x l % 5 V.1, M | ___M1CHIGAN. ^JjI G. M JI R Ti II! na 5 cesti v Red Jacketu, IVIich., je o< pri P1/® JL!W< Ml r Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJi] raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri n' i mkupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Josip Losar Ustanovljena 1884! v EastP5^eMont THE GARNIOLIA GIGAR FACTORY, groceriisko blago F A 0usahek>|astnik- 0 * ® Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic kakor tudi OBLEKO, OBUVALA vsakovrstne fine s m o t k e (Cigare) po iako nizkej ceni. za možke, ženske in otroke. D:ilje: Edini izdelevatelj: FLOR J>R CARNIOLIA ah ..Kranjska lepota VINO, FINE SMODKE in ŽGA- Cifrars"' z barvano sliko. NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Zaloga i/jvratnih dolgih viržink z slamo. Vse prodajam po najnižji ceni. Na zah f-vanje pošiljam cenik ( Price list). C1 • Tr- T-T Naročila s* vestno in točno izvršujejo. riS^oKjrl^; ^ (**«*}"*> k..kor tudi vefija uaroeilH poii.jam po Kxpreeu kteri sem pridejo priporočam svoj ^•saloon^- 400 Elrn Str., Leadvilic, (olo. Vedno točim fino, svms« PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC JIIKLICH. prosto «.n en pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Mon^y Ordt-r ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,(Ilas Naroda". Moj lmslovje: F. A. DUSCHEK OFFICE: i:>23 2nd Ave., NEW YORK, CITY Svoji s p v o j i m t Spretni s« »m^njo uroti ufirodnim porojen . jL. ilUu HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik HOl^ij Warenb J. STRE1FF & CO, !astrika 130 Grreemvich Street, New York (v bližij' tiskarne ..CtI;is Naroda"). /r 4 V našem h<»telu o^tan^j'" navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizknj c- *ii. Prodajamo parobrodno in z ^lezniške listke po najnižjih cenah. - .> r S* t v - ■—i. Vr v Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelans zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo, . . ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje He razp -=i!jajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in u.mst,vo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe priporočam z vsem poštovanjem: KNAUTH, NAGH30 & KUEKNE Jakob Stonich, E. MADISON STREET, CU1CAH0, ILL No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele v*tf» denarne nakazniee. dolžna pisma. Isposlnje in izterjnje zapnš«*in« in dnlgrv«. i»eniie<». John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim oglasnim od $25 naprej in treba dati So „are". Boljše vrBte od $45 do ^$100. Pri naročilih od $50 do S100 je trpba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam ze štiri leta harmonike nn 4 glasove in s^-ni zelo zadovoljen / njimi, ter s<» še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Kojaki, nebojite se. da bi bili prevarani; harmonike so lahke za igranje, lepo lz-delane in dovolj po ceni. To potrdim. Marko Težak imam harmonike že pet let nd Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že_pei let. M. Teschak. Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že šest let, za nje sem dal s40 in so sesedaj boljSe kakor one iz stare dežele, ktere stanejo n »jvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba izvrstno delo, jaz ie na nje igram 4 leta, dal sem /a nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi »jih glasu za $30. M tke Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeln-"e g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od rjega harmonike pred 4 leti in dal za nje^4^ in še danes imajo lepši glas kakor najboljše v st*re deiele; dosedaj Se niso pitreUivale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. Silvester Strainetz, ravnatelj mestne godbe (C%i/en Consolidated Band) p»trjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo tiste, pravilne glasove iu se zamorejo uporabiti fti vsakej godbi na žice, trobente ali piščaiu G. ijtramec. Podpisani priporoča vs^m Slovencem Hvoj krasno vrejeni 11 atol F lore 11 c © 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže p 1 v o, posebnost pravo importirano plzen-s k o pivo, fina vina; izvrstne amodke m okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni c^ni ; na razpolaganje je lepo kegljišče. Pusebno se priporočam rojakom za razne svečanosti. veselice, poroke itd., ker storil bodem kar j« v moji moči. ^liiv«nci obiščete me obilokratl Svoji k svojim! Sš spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str,, kansas city, m0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedfin naj;jriliubljouejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri lamošnjem lj«d9tvu, priporoča se slovenskemu občinstvu ze ztapje mmM notrani Mor 11 Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na alot Čili zdravniških vseuči I iščih vBo-ču, Monako vem, New Yorku,Pbi-Jadelfiji itd. itd. je bil rojen y Sr.-moboru na Ki> vatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skuštijami Or. K. fVAM POE1EK, j* ga rojaka Dr .. Gjurn Iv'ai:a Poheka. postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, nadu* hi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na m- Mestna hranilnica ljubljanska nevarno bolnih oseb ozdrRvil, posel.oo pa mnje ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani g