Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UVCDNISTVO m OMAVAt »TOJ. MlES««NOVA UUCA f — TBLEPON ST«V. I« — ČEKOVNI BACUN Mil NABODNl BANKI. PODttUZNICA PTUJ. STVV. m-T-M — US&miC DBEDNISKl OOBOB - ODGOVOR NJ UKEONIK >OZB VBABL — BOSOPISOV NB VBACAMO - TISKA MAKIBOBSKA nSKABNA V MABIBOBD LFTNA NABOCNINA Mt DIN. POLLeTNA 2» DIN. CETBTLFTNA lU DIN Štev. 13 — Letnik VIII. PTUJ, 1. aprila 1955 Pi>«tnln» pUteBs v ffoCovtiu Cena din 10.— RATIFIKACIJA V PARIZU Pariške sporazume so končno pred nekaj dnevi ratificirali tudi v Par zu. S tem dejanjem je končana dolga pot, ki se ye za- čela s snovanjem in podpisom Atlantskega pakta v 1. 1949, se nadaljevala z brezuspešnimi po- skusi okrog Evropske obrambne skupnosti (EOS) m se zaključila v iranc senatu po nekajdnev- ni razpravi, v kateri je sedelo' valo nič manj kot 45 govornikov. Dejstvo, da je potrebna še rati- fikacija v ameriškem senatu naj- brže nikogar ne moti, ker s tem lahko računamo kol z izvršeno stvarjo. Po tem dogodku najbrže ni dvoma več o tem. da bodo v kratkem začeli v Zahodni Nem- čiji zbirat: rekruie in opremljati novo nemško vojsko, na kar ^o . v ostalem v tej državi že or^cej ' časa pripravljeni in kar bo go- tovo eden najkonkretnejših razlo- gov kampanje za zahodnoevrot)- sko konsol dacijo. Prišlo bo torej do tega, česar so se Francozi to- liko otepali, do oborožitve svoje nemške sosede, V tem pogledu so imeli — in jih še imajo — svoje globoke pomisleke tudi na Vzhodu, saj je znano, da so po- skušali vse, da bi tak razvoj pre- prečili. Kot vidimo, jim prizade- vanje ni uspelo. Toda v tem trenutku na Zaho- du — kot je videti — ne mislijo toliko na te raznovrstne pomisle- ke, kol kor bolj na to, kar je treba storiti sedaj, po ratifikaciji. Zdi se, da pr hajajo do veljave VSe bolj naziranja — tudi strah pred atomskim uničenjem je ne- dvomno prispeval k temu, — da je prišel čas, ko je treba začet: razgovore z Vzhodom o tem. da bi se končno uredili pereči ev- ropski in drug- problemi. Raz- govore so napovedovali že itak ves čas pred ratifikacijo. Stvar je nedavno ponovno sproži Eisenhower in se ji takoj pridru- žil tudi Bulganin. Prav gotovo bo stvar podprl Churchill, ki tak velja za pobudnika ideje RAZGOVOR MED ŠTIRIMI VELESILAMI na najvišjem nivoju. Predmet razprave bi naj bila v prvi vrst', avstrijska državna pogodba. Mnogo upanja na uspeh te ni- ciative se opira tudi na dejstvo, da bo te dni odpotovala v Moskvo avstrijsko vladna delegacija, k bi naj s sovjetsko vlado razmotrila vprašanje avstrijsk' državne pogodbe, posebno jam- stev, ki so potrebna, da hi Av- strija ponovno ne postala žrtei »anš^usa«. Razveseljiv je napre- dek, ki je prav v pogledu Avstrije razviden :z sovjetskega stališča. Sovjetska zveza je namreč aoslej vedno, ko je šlo za avstrijske pogodbo povezovala to vpraša- nje z rešitvijo nemškega vpraša- nja. medtem ko je tc sedaj opu- stila. Realne možnosti za napre- dek v reševanju avstrijskega vprašanja so torej oč vidne Se- veda pa je v^ak prevelik optimi- zem glede na vrsto izkušenj, k- smo jih bili deležni v tem pogle- du, odveč. RAZGOVORI O RAZOROŽITVI Pred tednom smo slišal: prve , glasove o poteku zaupnih razgo- j vorov o razorožitvi, ki ^o bH: v ' Londonu v posebnem odboru Or- ganizacije združen h narodov. Zadnje dni pa smo slišali še na- daljnja poročila v tej zadev , to- krat iz angleške strani. Angleško poročilo polemizira z Grom kom, sovjetskim za'ftopnikom v tem odboru češ da je Sporočil javno- sti netočne podatke o stališč f zahodnih sil do splošne razoro- žitve kakor fih je objavil Tast in t/d., da Angleži vztrajajo no konferenci na ^tališču, ki so ga zavzeli ob lanskem angleško- francoskem načrtu. Ta je vsebo- val popolno uničenje vsega atom- skega orožja in omejitev na- vadne oborožitve, uporabo atom- ske energije izključno v miro- ljubne, torej gospodarske name- ne ter uvedbo siroge kontrole nad vsemi temi ukrepi. To poro- čilo v nadaljevanju razmotriva osnove sovjetskega stališča gle- de na ta načrt poročevalec od- bora pa fe ob tef priložnosti komentiral tudi nekaj podatkov o f^danji oborožitvi največjih svetovnih sil. Volili bomo odbore SZDL novih velikih obein-komv,n V nedeljo, 3. in 10. aprila t. 1., bodo v ptujskem okraju konfe- rence SZDL., na katerih bodo odborniki vaških organizacij SZDL, s področia novih politi^č- no-teriitorialnih enot — občin izvolili odbore novih velikih občin — komun. Glavno skrb za dobro pripravo in izvedbo teh konferenc so prevzeli pr- votno imenovani iniciativni od- bori s področja bodoče komu- ne, ki bodo poskrbeli za pravo- časno agitacijo za volitve, poro- čila o delu posameznih vaških odborov, zbrali probleme o po- litičnem stanju na celotnem področju. Ponekod bodo konfe- rence že med tednom, kar je pač odvisno od priprav nanje. Same priprave za fonniranje novih velikih občin — komun so skoraj povsod razgibale Oti- bore SZDL bolj kot kdaj koli prej, saj se je članstvo večkrat sestajalo in diskutiraiLo o l>red- logih za formiranje novih občin na odborovih sejah in sestan- kih ter na zborih volivcev, naj- več pa v vsakodnevnem kon- taktu med članstvom SZDL. Dosedanja politična živahnost obeta, da bodo konference do- bro pripravljene in da bodo oa teh poročila odborov pa tudi diskusija potekala ob dobri vo- lji vsega Članstva, da bi rodilo politično delo v novih občinah še več uspehov kot doslej Ra- zumljivo je da se bo ob teh konferencah izkazalo, v katerih vaških odborih so imeli doslej agilne odbornike, kje je b31o največ volivcev včlanjenih v SZDL, največ pobrane članari- ne, izdanih članskih izkaznic, največ plodnih sej itd. Izkazalo se bo tudi, kje je organizacija SZDL agiilnejša od sindikalnih organizacij, organizacije ZB NOV, Gasilcev in drugih dru- štev ali slabša, kje je najv^ mladine zajete v telesnovzgoj- nih in kultumoprosvetnih dru- štvih in kje je največ zagotovil, da bo politiko delo novoizvo- ljenih odborov velikih občin skladno z življenjem v novih družibeno-ekonoms:kih ^upn<^ stih. V takih krajih lahko pri- čakujemo izvolitev najagiinej- ših članov SZDL v nove odbore neglede ali so bili doslej v od- borih SZDL ali ne. V 10 letih po osvoboditvi se je čJamstvo SZDL medsebojoio temeljito sipoznailo in tvidi imelo prilož- nost pokazati z delom in zadr- žanjem svojo predanost socia- lizmu, zato ni bojazni, da se lx)do kje odločili za take odbor- nike, ki se ne bi zavedali odgo- vornosti političnega vodstva v novi občini. Kot na sestankih in zborih pred formiranjem ko- mim bo prav gotovo tudi na konferen<^ živaihna diskusija delavcev in kmetov o gospodar- skih in ostalih problemih, iz katere bo izluščenih več ko- ristnih preduogov, napotkov in priporočil za bodoče delo novih odborov SZDL. Da bodo konference SZDL pravočasno žn firavilno opravile svoje naloge, bodo iniciativnim odborom v pomoč člani ZKS in funkcionalni SZDL s terena in iz Ptuja, cd katerih so mnogi že te dni na terenu kot preda- vatelji na enodnevnih seminar- jih organizacij ZKS, na katerih obravnavajo o novoformiranih komunah in vprašanjih našega gospodarstva. Nazadnje bo še trivečemi seminar v Ptuju in v Kidričevem, nakar bo ves po- litični aktdv lahko pristopil k izvolitvi stalnih političnih vod- stev v komunah. J. V. Ves kulturnega delu. skrbi 20 požarno varnost in priznan! v gasilskih vrste h Na nedeljskem občnem zboru Okrajne gasilske zveze v Ptuju si je večina diskutantov priza- devala povedati funkcionarjem Okrajne gasilske zveze, kar jim je ležalo na srcih, ker so sc za- vedali da je občni zbor prilož- nost in mesto kjer sc lahko ga- silci med seboj pametno pomeni- jo, kar jim lahko pri bodočem delu koristi in kar lahko še bolj dvigne ugled njihovih društev po vaseh in mestih Poudarek, da se v gasilskih društvih zanemarja kulturnopro- svetno delo, je bil nedvomno utemeljen. V zvezi s tem sprože- no vprašanje kdo naj po vaseh skrbi za razvoj prosvete in kul- ture, ali IZUD ali gasilska dru- štva, je bilo prav enostavno re- šeno Kjer so IZUD prevzeli to nalogo, naj jo tudi vestno oprav- ljajo in naj jim član; gasilskih društev pomagajo kjer oa ni IZUD in drugih društev, ki bi se lotila tega dela. naj se ga lotijo gasilska društva. Umesten je bil tudi predlog, da b; v bodoče fi- nančna vprašanja gasilskih dru- štev reševali s subvencijami iz okrajnega proračuna, ne pa več prvenstveno s skromnimi sredstvi, ki so jih da^.e nekvalitetne vese- lice in prireditve, zaradi katerih je bil upravičen očitek, da qa- silska društva kolektivno zava- jajo mlad.no k pijančevanju, saj so jih ob nedeljah po nepo membnih gasilskih vajah in na- stopih vabila na veselice, kjer sc je,>največ pilo. Gasilska društva so odločno napovedala bo) pa- roli, da znajo gasilci predvsem držati polne kozarce, saj ie ne- šteto drugih priložnosti,^ ko se mladina na raznih veselicah za- struplja z alkoholom in je čas, da take veselice odpravimo iz naših nedeljskih in prazničnih zabavnih in kulturnoprosvetnih programov. Nekaj resnih besed je bilo spregovorjenih tudi o do sedanjem ločenem obravnavaniu o ženski in moški m'adini v ga- silskih vrstah. Mladina Je v ce- lot; mladina in ne moremo nje- nih vprašanj ločeno obravnavati po spolu. Brez članic v gasdlskrih dru- štvih si težko zamišljamo sani- tarno službo na vaseh. Ce ne bodo društva izvežbala ^ v ga- silski spretnosti večine žena in deklet na vaseh, ne bodo pu- stila vasem nekakih zagotovil, da bo kdo v njih opravljal ga- silsko službo v slučaju vojne, ki bi odtegnila mlajše moške z domov. Posebno pa je bila po- ložena na zboru na srce gasil- cem skrb za požarno varnost, | ker se je že ob številnih pre- gledih izkazalo, da se ljudje ne zavedajo, kako vse lahko pride do požara in kako lahko sc je obvarovati te nevarnosti. V zvezi s kritiko napak je edcJi izmed diskutantov poudaril, da morajo znati gasilci sprejemati objektivno kritiko in rišnica in druge . Ugotovljeno ie tudi v nekaj primerih nepoštenje poslovodij in ostalega osebja. To so razne goljufije in poneverbe kakor nakup in prodaja raznega bla- ga z namenom prisvojitve mar- že itd. vendar o tem — dru- gič. V Lešju so aktivni člani množičnih organizacij poučeni o delu novih velikih občin v torek, 29 t. m, je bil v Lešju celodnevni seminar za člane ZKS in agilne člane SZDL Predavatelje je poslal OK ZKS Udeleženci seminarja so se po- bliže seznanili s pomenom ve- likih občin — politično terito- rialnih enot v socializmu v naši državi in o dosedanjih rezulta- tih gospodarstva FLRJ Preda- vanja so bila zanimiva kar se ie videlo tud-; do bogati disku- siji, ki je bila prav plodna. Ni dvoma, da bodo .^.nali vsi udeleženci predavanj pridobl.^e- no znanje, nasvete in pobude koristno uporabljati pri teren- skem političnem delu med pre- bivalstvom teca Dodročia -ko. SPORED: 10. aprila 1955, ob 15. in 19,30 »TALCI«; 11. aprila 1955, ob 9. uri slovesnot pri spomeniku; ob 11. uri slavnostna seja Obč. Ijti^fcega odbora v domu DTV »Partizan«; ob 14. uri akademija s sodek^vtanjem množičnih organizacij. Po akademiji LJUDSKO VESELJE. Oba dneva krajevna gospodarska razstava. Naše sindikalne organizacije se moraio postavili na tasme noae Pred kratkim je prevzel občnem zboru Okrajnega sindi- kalnega sveta Ptuj novoizvolje- ni 25-članski plenum, 3-članski nadzorni odbor ter 11-članski izvršni odbor OSS Ptuj enoletno častno in odgovorno politično funkcijo, ki jo je tudi obljubil vsak zase in skupno opravljati v korist socialisrtičnega napred- ka v našem okraou. Novoizvoijenemu odboru ni težko začeta z delom, saj mu je še v svežem S5x>minu bogata vsebina nedavnega občnega zbo- ra OSS Ptuj s poudarkom da- našnje vloge in mesta sindika- ta, njegove odgovornosti za problematiko v delovnih kolek- Uvih in obratih ter slabosti sindikalnih organizacij. Vsaj udeležencem tega zbora je mo- ralo biti jasno, da je danes na- pačno gledati na sindikat kot v stairi Jugoslaviji aH kot v letih po osvoboditvi, ko sc sin- ddikakie organizacije podpirale vsaki ukrep oblasti in uprav podjetij, čeprav je bil ta ali oni PO mnenju članov sdndikaliie organizacije nejasen in pomanj- kljiv. mesto da bi razpravljali o vseh problemih in dajali oblastnim organom svoje pri- pombe v zvezi z uredbami, za- koni in njihovim praktičnim izvajanjem Napačno je danes pričakovati od članstva sindi- kata in njegovega vodstva, da ne bo ničesar podvzelo, če bi ugotovilo nepravilno delo orga- nov del. samoupravljanja, da se ne bi postavilo na svoje stali- šče z občutkom odgovornosti za. pravilno rešitev vsakega proble- ma in vrste problemov v zvezi s proizvodnjo, nagrajevanjem delavcev, odnosi uslužbencev do delavcev itd. Danes obratno ugotavljamo, da se članstvo sin- diiikatlnih organizacij vedno bolj zanima za delo organov naše oblasti, za novoformirane ko- mune in nove poMtično-terito- rialne probleme, za napredek proizvodnje in dvig družbenega standarda. Novoizvoljeni sindi- kailni plenum se zaveda, da je njegova naloga skrbeti za to, da bo vsemu sindikalnemu član- stvu jasno, česar še sedaj ne more razumeti v zvezi s tarif- nimi pravilniki in normami, da bo v bodoče plača vsakogar od- visna od njegovih osebnih in kolektivnih ustvaritev, da je sedanji pridelek osnova in da bo od bodočega povečanega ali zmanjšanega kupa naših pro- izvodov odvisno nagrajevanje. Ob takem gledanju na stvar bo v sindikalnih organizacijah 70«/o ljudi priznalo, da bo po novem načinu pravilneje nagrajeno kot doslej in da bo le kakih 30®/o občutilo prehod na nagrajeva- nje po delu. Novoizvoljeni od- bor se tudi zaveda, da so ne- vzdržni tarifni pravilrdla, ki ne upo^evajo predvsem ljudi, od katerih je res najbolj odviha proizvodnja, kar gotovo nista predvsem direktor in računo- vodja. Med številnimi dislp- tanti na zboru je te naloge sin- dikalnih organizacij posebej podčrtal sekretar OK ZKS tov. Jože Tramšek in tudi poudaril, da se morajo sindikalne orga- nizacije povsod boli kot doslej postaviti na lastne noge. da morajo gledati na celotne pro- bleme naše skupnosti, ne pa samo nase in svoje želje, naj ocenjujejo delitev naših dobrin po ustvarjenem kupu, na i člana sindikata in njihovi funkcionarji zagrabijo za vsak problem, o katerem se diskutira in prepre- čijo, da se ne bo dogajalo, kar je nepravilno, kar zasluži kri- tiko in obsojanje v kolekti\ni in pred vso javnostjo. Kaže, da bodo člani sindikal- nih organizacii ter funkcionarji OSS ob novih nalogah upošte- vali številne xx>bude in priporo- čila delegatov na občnem zboru, da se bodo sindikalne organiza- cije v bodoče res postavile na lastne noge in se čutile odgo- vorne za vse probleme svojega podjetja ter se bodo zanimale že v začetku in potem redno za delo organov novih poTitično- teritorialnih enot — velikih ob- čin. -le. Stran 2 Ptuj, 1. aprila 1955 S spomenikom talcev se v Cir!;ulan?h šE NISMO ODDOLŽILI BORCEM IN ŽRTVAM Malo je še občin v ptujskem okraju, kjer ne bi stal spome- nik borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja, lepo števi- lo pa je že tu^ spominskih ploišč. V Cirkulanah imamo spome- nik talcem pri njihovem grobu in nam je še vsem v Sipominu svečanost 1. maja 1954, ko je bilo odkritje tega spomenika. Letos nadaljuje organizacija ZB NOV akcijo za postavitev spo- menika domačinom in vsem, ki so tu živeli in padli kot žrtve okupatorjevega nasilja ali kot borci. 2e leta 1948, še pred ustano- vitvijo organizacije ZB NOV je bil na pobudo tov. Janeza Emeršdča ustanovljen priprav- ljalni odbor za postavitev spo- menika. Takrat je bilo zbranih 10.000 din prispevkov za spo- menik. Ker ni prišlo do graditve SFK>menika, so ljudje spraševali za tem denarjem. Nabira'na ak- cija je uspela v Paradižu in v KLO Gruškovec, drugod pa ne, ker se je odborniki niso resno lotili. S temi zbranimi in prihranje- nimi sredstvi ni mog<^e F>osta- viti spomenika niti nabaviti spominske pložče, zato je bilo sklenjeno, da 'se bo letos nada- ljevala nabiralna akcija, ki je začela marca t. 1. in je zajeda tudi kraje, kjer ©o padali borci in žrtve iz Haloz in upajo, da bo uspela največ po zaslugi lju- di, ki ob takih pri/lož. ne spra- šujejo, kje naj dobijo denar za prispevek. Organizacija ZB NOV pričakuje, da se bodo v tej akciji odzvali vsi zavedni delavci, posestniki in kmetje, pa tudi agrarni interesenti. Na- ša sveta dol&iost je, ohraniti spomin na življenja in borbo sinov in hčera našega naroda, Id so padii za naše svobodno in mimo življenje. Do letošnjega 8. maja, ko bo v Cirkulanah občinski praznik, bomo lahko postavil; namenjeni spomenik, če bodo pravočasno zbrana sredstva, brez katerih se je težko pogajati za katero koli resno delo in material, ker samo dobra vodja in načrti ne zadoščajo. An Žitni Doseviii itiičeio na pomoč Izpod letos pozno skopnelega snega so se pokcizah žitni posev- ki. ki žal ne kažejo najlepše slike. Zimska plesen jih je na padla zlasti na severnih legah. , Da bi po plesm napadenim po- • sevkom pomagali, kar je nujno, če hočemo doseči kolikor toliko ugoden pridelek, moramo takoj ukrepati. Toda kako? Žitom ah- ko pomagamo s hitro delujočimi umetnimi gnojili V tem pogledu najbolj služi suhi pa tudi na težji zemlji apneni soliter, na za- | plevel jeni njivi pa apneni dušik. S tem v zvezi je treba povedati, da premočno in prepozno gnoje- nje z dušikom poveča nevarnost poleganja in rje Solitra je tieba na ha 150 do 200 kg. Bela žita izkoristijo od dušičnih gnojil na] bolje solitre. ker 100 kg solitra lahko da 300 kg pridelka več. Na peščeni zemlji (gornje Drav- sko polje) uporabimo uspešno tudi fosfor v obliki Tomaževe žlindre, na boljši zemlji pa su- perfosfat v količini do 200 kg na ha. Gnojenje opravimo pod ■ i" s ti, na kar je treba opozoriti! (Žita ne rabijo fosfora na zemlji za okopavinami, ki jim je bilo dobro pognojeno s hlevskim gno- jem, Zastajanje snežnice je za po- sevke zelo škodljivo, ker se rast , line zaradi pomanjkanja zraka zadušijo. Kljub temu, da je bilo že mnogo napisanega in povedane- ga o uporab] umetnih gnojil, se dogajajo še vedno mnoge napa- ke. Pravilno ravna lahko z umet- nimi gnojili samo tisti, ki iih po- zna. Danes prihaja na trg vrsta gnojil na primer naravni čilski soliter poleg umetnega, ki mu pravimo natrijev soliter (kalka- monsalpeter-nitromonkal). Vsaka vrsa umetnih gnojil ima posebno kemično sestavo, posebno gnojil- no vrednost itd Zaradi tega s« dogajajo v gnojenju velike na- pake. Znano je, da večji del tr- govskega osebja ne pozna umet- nih gnojil in ne ve. kaj prodaja Ea izdatno gnojenje zelo hvalež- ne. Posebno če smo dali malo hlevskega gnoja m če je bil ta slab, je dodatno gnojenje nujno. Fosfor dajemo da postane pr.de- lek trpežen. Koruza pa rabi fos- for nujno prav tako kot žito. Za industrijske rastline velja isto kot za okopavine. le če jih pridelujemo za seme (oljna re- pica), jim je potrebno več fosfo- ra, če pa za korenje in listje, pa več kalija. Detelje rabijo fosfor in kalij, z dušikom so oskrbljene same po- tom bakterij, ki živijo na kore- ninskih nabreklinah. Travnike gnojimo v 4 ali 5-let- nih presledkih s hlevskim gno- jem ali kompostom, vmes pa s kalijem in fosforom. Umetna gnojila lahko nadomestimo tudi s pepelom Če gnojimo z gnojni- co, kateri primanjkuje fosfora, ga damo v obliki superfosfata ali Tomaževe žlindre. Superfos- fat lahko damo kar v gnojnico (3 do 5 kg na 1000 1). medtem ko gnojimo s Tomaževo žlindro po- sebej. Ob zaključku poudarjarn po- novno da letošnje ozimine nuj- no kličejo na pomoč. Kdor bo hotel imeti zadovoljiv pridelek jim bo moral pomagati, V tem pogledu pa sedaj ni odlašanja! Ing. Zoreč Egon Tako so nekje prodajali apneni dušik za nitrofoskal drugje pan takan za smukec. nekje je kmet uporabil svinčeni arzenat za po- sipanje goved namesto pantaka- na in mu je poginilo dvoje al troje glav itd Zato je potrebno o tej stvari ponovno govoriti in pisati. Žitom gnojimo praviloma s fos- forom (200 do 300 kg superfos- fata ah 300 do 400 kg Tomaževe žl ndre na ha) in kalijem (100 do 150 kg na ha), oboje pred setvijo. Le izjemoma (sedaj po snegu fe nujno!) jim dajemo dušična gno- jila (100 do 150 kg solitra) Ta gnojila najbolj rabi ječmen, ker ima najslabše razvite korenine in najkrajšo rastne dobo, potem pšenica manj pa rž in oves. Okopavine rabijo dosti kalija, dušika, manj pa fosfora, zato so Za letošnje šfiipendife partizanskih sirot-uiencev in dijakov je predvidenih 5,200.000 dinar: ev v ptujskem okraju je po po- datkih Okrajnega odbora Zveze borcev NOV 250 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega na- silja, eno in obojestranskih sirot, ki jim izkazuje ljudska oblast v fKJvezavi z organizacijo ZB NOV in materami ter redniki vso po- zornost ter skupno skrb aa pri meren razvoj in poklic teh otrok. Večina med njimi je stara izpod osemnajst let in jih 220 obisku- je razne šole v okraju in Slove- niji. Štipendijo iz okrajnega pro- računa prejema 166 učencev in študentov. Največ jih obiskuje gimnazijo (72), osnovne šole (60) šolo učencev v gospodarstvu (12), učiteljišče (5), rudarsko šolo (3), kmetijsko šolo (2). raz- ne ostale šole pa obiskuje ll otrok štipendistov. Sol lani ni obiskovalo 7 otrok, to so pred- vsem dekleta, za katera ni bilo na razpolago dovolj učnih mest Komisija ZB NOV za dodeljeva- nje štipendij se bo zavzela, da bodo tudi za ta dekleta priskrb- ljena učna mesta Po podatkih tajništva za ljudsko zdravstvo iu socialno politiko pri OLO je bik v šole in v uk v gospodarstvu vključenih 28 otrok k: ne pre- jemajo štipendij, in sicer v gim- nazijo (11), srednje strokovne šole (9), kot učenci v gospodar- stvu (4), v nižje strokovne šole (3) in v visoko šolo (1). Le- tošnji šolski uspehi teh otrok so mnogo boljši od lanskih, saj je bilo že v prvem polletju 170 učencev odličnih, prav dobrih in zadostno ocenjenih, za končni učni uspeh ostalih pa je tudi po- skrbljeno, da se bodo sami po trudili in da jim bodo pomagal boljši dijaki in inštruktorji. Za štipendiranje, ki je lani za čelo komaj 1 septembra m za obdaritve z oblekami in šolskim' potrebščinami je bilo iz okraj nega proračuna za 166 otrok iz- črpanih 2,600.000 dinarjev, T< znesek pa letos nikakor ne bo zadoščal, ker še niso v gornjem številu štipendiranih zajeta vsi otroci. Vse občine še niso orga- nizaciji ZB NOV poslale vseh po- trebnih predlogov in podatkov za štipendiste. Letos je zato predlagano 5,200.000 dinarjev za vse leto Za ta predlog bodo ne- dvomno glasovali vsi odborniki obeh zborov OLO in tudi bodo- čih velikih občin. Okrajni štab za proslavo de- sete obletnice osvoboditve misU tudi na te otroke in jim bo med drugim poskrbel razstavo v po- sebnem izložbenm oknu, ki bo prikazovala trpljenje večine otrok padlih borcev in žrtev fašistič- nega nasilja ter povojno skrb ljudske oblasti in organizacije ZB NOV zanje, da bodo lahko sledili vzgledu svojih staršev, kako se je treba boriti za svo- bodo in neodvisnost ter napre- dek vsega miroljubnega člo- veštva. ' Pz. IIZ LIE^JA V sredo, 23. marca t L je bi- la v Lešju konferenca članov ZKS s področja bodoče komu- ne to je iz sedanjih občin Leš- je, Zk-ale in Makole. Konferen- ce se je udeležilo 54 članov ZKS in sekretar OK ZKS tov. Jože Tramšek, ki je zbranim nakazal bodoče politično delo na področ- ju novoformirane občine — ko- mxme. Ob tej priliki so se člani ZKS z Ijudsikim poslancem in sekretarjem OK ZKS tov. Jože- tom Tramškom pomenili o ne- katerih političnih problemih te- ga predela okraja. Na tej konferenci je bil izvo- ljen 9-član^i komite, M je pre- vzel resne politične naloge. V komite so izvoljeni naslednja člani ZK tov. Anton Kolenkio, Alrki'* .Tfi-ro Vintr« TVvIrmr« Tranf Znidaršič, Vir^ Haložan, An- gela Serdiinšek iz občine L«ešje, Jože Soštar in Poldka Skrbiš iz Makol ter Franc Fideršek iz Ze. tal. Med ostalim je bil na pred- log osnovne organizacije ZK Stoperce sprejet sklep, da bodo vse organizacije denarno podpr- ite akcijo za postavitev nagrob- nega spomenika umrlemu ko- munistu Janezu Kamenšku v Stopercah. Ptujski železnški most ob osvoboditvi Na področju Ormoža in Središča pripravljajo mno- žično zavarovanje goveje živine Znano je, da so v ptujskem okraju kmetje glede reje krav pincgavske pasme napredni in dobr; živinorejci ter dobri or- ganizatorji. Kmetijska zadruga Ormožu in KZ Središče sta že la- ni zavarovali vso rodovniško ži- vino pri Državnem zavaroval- nem zavodu Za letos pa prinrav- Ijajo KZ Ormož, Obrež In Sre-Ji- šče množično zavarovanje vse goveje živine DOZ jim je v ta namen dal posebne ugodne po- goje, Zavarovanec bo plačal e 180 din premije za 10.000 din za- varovalne vsote brez ozira na povečano nevarnost pri breji ži- vini. Izven te akcije se plača za breje živali skoraj enkrat večja premija, za vSe ostale pa 230 din od 10.000 din zavarovalne vsote. Državni zavarovalni zavod bo izvedel to množ:čno zavarovanje v posebni akciji Na terenu bodo trije veterinarji, ki bodo pregle- dovali živino in brezplačno da- jali nasvete. Vsak zavarovanec prejme svojo zavarovalno poli- co za zavarovane živali. Poleg tega bo DOZ dal posameznim vasem še razne pripomočke za prvo pomoč pri živini. Množično zavarovanje bc zače- lo v petek, dne 1 aprila t. I in bo trajalo do ponedeljka, dne 4. aprila. Najprej bo pregled m sprejemanje živine v zavarova- nje na področju Ormoža in Obre- ža, dne 4. aprila pa v Središču. Med živinorejci vlada za to akcijo veliko zanimanje. Gotovo je, da bo vsak živinorejec, ki ce- ni svojo živino, izkoristil to iz- redno priložnost in bo zavaroval vse svoje govedo. Naša vas se izobražuje Naša vas pa tudi mesto je še precej zaostalo glede zdravstve- nih predpisov. Vražjeverstvo in mazaštvo še vedno domujeta med ljudstvom Posledice tega so, da marsikdo resno oboli da ga še zdravnik potem težko ozdravi, da marsikdo boleha več let, ker ga »domači zdravniki« zdravijo na svoj način, ki je da- leč od pravih zdravstvenih pred- pisov. Vsem našim ljudem še ni znano, kako se obvarujejo raz- nih nalezljivih bolezni, kako naj ponesrečenemu nudijo prvo po- moč kako naj si uredijo dom in njegovo okolico, kako in kakšno hrano naj uživajo, da bo družina zdrava in odporna proti bolez- nim Potreba je pokazala, da je nujno ljudem posredovati to, kar v življenju najbolj potrebujejo. 2e v letu 1953/54 je bilo v tečaje za izobraževanj en ženske mladi- ne zajeto v 32 tečajih 936 tečaj- nic. V letu 1954/55 t pa se je to število povečalo na 1155 tečajnic. Obisk je zadovoljiv Zlasti se je izkazal center Središče, kjer je bil obisk vedno 100 odstoten in so predavatelji snov podajali res kvalitetno. Zasluga gre zdrav- stvenim kot prosvetnim delav- cem, zlasti pa požrtvovalni vodi- teljici tečaja tov. Eli Stckelj. Tudi Videm, Starše, Grajena, Breg, Dornava, Gorišmca, Mar- kovci, Podgorci, Polenšak, Ptuj- ska gora in Makole so nalogo pravilno razumeli, med tem ko so se centri Zetale Leskovec, Desternik, Cirkulane, Podlehnik in Ptuj slabo izkazali Verjetno so ti centri imeli promalo oporo s strani množičnih organizacij. Zal, da je to prav v krajih, kjer so dekleta najbolj potrebna zdravstvene vzgoje Na tečajih so bili tečajnicam posredovani predmeti oziroma znanje, ki je vsaki bodoči ženi, materi in go- spodinji neobhodno potrebno. Učile so se o zdravi prehrani. Ka- kor vemo je od zdrave prehrane odvisna življenjska doba, zdrav- je in počutje človeka. Naučile so se nuditi prvo pomoč ponesre- čencu, dobile najosnovnejše poj- me o ustroju našega telesa in o njegovih funkcijah, o nalezljivih boleznih, o osebni in splošni hi- gieni ter še mnogo koristnega. V jeseni se bodo ti tečaji zo- pet nadaljevali. Dekleta se bodo zopet zbrala, da se bolje pripra- vijo na težko življenjsko pot Ob dobri pripravi in sodelovanju oblasti ter množičnih organizacij bodo tečaji dosegli svoj namen, preobrazili našo vas ter ustvarili mlademu rodu res lepše življenje. POZOR! Tombola Počitniške zveze (Ferialnega save za) bo v nedeljo, 17. aprila 1955 in ne 3. aprita. Okrajni odbor FS. KATICA BRACKO- 'Nadaljevanjel Od Ptuja do Makedonije v mraku odrinemo iz Skopja. V avtobusu nadaljujemo s spa- njem, ker je bila noč vsekakor prekratka Tako doživimo jutro v Prizrenu, zadnjem večjem mestu na poti v Črno goro. S svojimi ozkimi in zavitimi ulicami s ka- rakteristično starimi, turškimi hišami je Prizren vse do danes v veliki men obdržal svoj nek- danji orientalski obraz. Ker po- pravljamo avto, nam preostane precej časa za ogled mesta in njegovega življenja. | Po dokaj dolgem počitku na- daljujemo pot ob belem Drinu, ki s svojo izrazito modro vodo har- monira v živopisno okolico mi- mo Djakovlce v bližini albanske meje in dalje skozi kUsuro De- čanske Bistrice mimo kraja Vi- soki Dečani. spomenika srbske preteklost: bližajoč se Peči, mt- stu, kjer se tako skiadno umika obraz onenta pred novim življe- njem. Danes je Peč važen poli- tični in ekonomski center Meto- hije. Nedaleč od mesta ob pla- ninski reki Bistrici pa se dviga stara pečka patriarhija, osnova- na leta 1346 obstoječa iz treh cerkva, v katerih so ohranjeni dokumenti našega Srednjeveške- ga slikarstva. Od tu vodi oaša pot skozi gorostastno Rugovsko ( klisuro v bratsko republiko Črno , goro. Trda kamnita cesta se vzpenja v ostrih skoraj nemo- I gočih serpentinah skozi to sotes- Ko. Pošasten je vstop v k.isuro j Zdelo se nam je, da se avtobus skoraj vrti okrog svoje osi. tako kratke in ostre so bile serpen- tine. Cesta, prepad, nekje daleč šum reke in zopet visoke strme stene, ki skoraj zapirajo nebo. Zdelo se nam je, kot da potuje- mo nekje pod zemljo V avtobu- su je vladala tišina. Še tako po- gumni niso pričakovali take poti, V strahu spremljamo vsako šo- ferjevo kretnjo, napeto zroč ozko cesto in verjetno ugibajoč, kako jo bomo zvozili. Kakor rešitev iz tega mučnega stanja je bil ka- mion, ki smo ga v daljavi zasli- šali. Treba se je ogniti m zato so določena posebna mesta. Iz previdnosti smo vsi izstopili. Ka- ko prijeten je bil občutek ko si zopet stal na lastnih nogah Hi- teli in hiteli smo. želeč čimveč prehoditi peš. Toda nič ni poma- galo. Trebalo je zopet vstopiti, drugega izhoda ni bilo. Avto je plesal, šofer se mi je zdel kot smučar, ki spretno vozi slalom zdaj levo, zdaj desno. Za črno- gorskega šoferja je to pravi uži- tek, saj so rojeni s temi plani- nami in nesrečni bi bili, če bi bili kdaj določeni za vožnjo pt> ravni cesti. Zdi se mi da kar plavajo čez svoje serpentine tako režejo ovinek za ovinkom. Nas Slovence, sicer priznane planince pa je ta gorska vožnja precej zmedla. Človeških bivališč skoraj ni videti. Ubogi avtomobilist. ki ga tu doleti smola. In tako je šlo neprestano se dvigajoč po previ- sih Cakora in dalje do višine 2200 metrov. Prelaz, na katerem vrhu Prokletij, ne vem. Ustavi- mol Prekrasen je pogled na šte- vilne divje vrhove Prokletij Ko- mova pa vse tja do Durmitorja, ki se svetlika v toplem soncu, kljub kateremu smo se tresli menda od vetra in strahu hkrati. Na prelazu je razbita koča s spo- minsko ploščo na črnogorsko brigado, ki si je tod utirala svojo pot. Tu se slikamo, srečni da smo se dobro vzpeli. Sedaj pa v dolino do Andrijevice. Ugiba- mo, kaj je bolj nevarno, gor ali dol. Pred vstopom v avto se pri- poročamo Janžeku, vsak mu iz- roča svoj testament v trdni veri, da se njemu ne bo nič pripetilo. In zopet se je začel divji ples. Najbolj zbran je bil vsekakor šofer, vsi ostali pa smo mu po svoje pomagali Na vsakem ovinku Smo zavirali, da bi se avto moral ustaviti hoteč ali ne. Ubogi sedeži, kaj vse so pretr- peli, Premestila sem se za nekaj sedežev nazaj, kjer je bil moj vidik manjši. Sosed priznani bančnik, je prav dobro prestajal strah — serpentine so ga prijet- no uspavale in če ne bi bilo čr- nogorskih mostov, ki so stokali pod našo težo, se verjetno sploh ne bi prebudil. Sosed levo, ki ni bil verjetno v nič manjšem stra- hu od mene, je nervozno kadil cigareto za cigareto, zagotavlja- joč mi, da so avtomobilske ne- sreče v planini zelo redke. Ubogi tovariš pred menoj — le kaj je doživljal, so govorile njegove oči, ki So brezupno iskale re- šitve. In sopotnik iz K.dričevega je zvesto stiskal kljuko vrat, pripravljen za skok, kakor hitro bi bilo potrebno. Mama Zora se je preselila k sinu Dušanu, že- leč skupno umreti, če bo potreb- no. Taki smo bili, seveda s čast- nimi izjemami. Le naš šofer je ohranil mirno kri in spretno pre- vozil 75 km dolgo pot do Andri- j'evice, majhnega kraja, zbitega med gorske masive, ki je pozimi popolnoma odrezan od sveta Tu ustavimo in v modernem planin- skem hotelu naberemo novih moči za ostalih 75 km gorske vožnje do Titograda. O, Prokletje, boljšega imena res ne zaslužite. Tako se je naša gorska vožnja nadaljevala, mor- da še bolj divja kot do seaaj, i Vendar je strah že nekoliko po- jenjal, deloma, ker smo se pri- vadili, deloma ker smo videli, kako spretno manevrira naš šo- fer na še tako strmem ovinku. Le konca ni hotelo biti. Pada že mrak, a serpentine se še vedno vrstijo. Slednjič učakamo Tito- grad, sicer v noči, a zato v le- pem. verjetno najmodernejšem hotelu v naši državi. Samo 120 članov osebja skrbi za red, sna- go in udobnost v hotelu. »Izgra- dili smo nešto, čime če se pono- siti Sva Jugoslavija,« je poudaril direktor hotela, ki nam ga ^e razkazoval Prihodnji dan je ogled državnega posestva v c>ko- lici Titograda, kjer nas pc stari slovenski šegi pogostijo vsak s svojim pridelkom. Mesto samo je popolnoma novo, V narodno- osvobodilni borbi je bilo skoraj popolnoma porušeno in daneS raste novo moderno mesto, ki nosi s ponosom ime našega Maršala, K ., (Konec prihodnjič) Motiv iz Makedonije Ptgj L t955 5?trar 3 K desefetnic: G asbene šol3 v PEu"u Letos bomo proslavili desetlet- jico osvoboditve. Ptujska glas- bena šola bo proslavila svoj desetletni obstoj v novi Jugosla- viji z MS topi gojencev v po- nedeljek, 4. in v četrtek, 7. apri- la, v pK>nedeljek, 11. aprila pa bo proslavo zaključil koncert go- jencev Srednje glasbene šole iz Ljubljane, I Ptujska glasbena Jola >e takoj FK) osvoboditvi 1945. leta začela delovati. Nadaljevala je z delom tam, kjer je pred vojno končala šola Glasbene Matice, ki je bila privatna ustanova. Po osvobodit- vi je Glasbena šola postala okrajni zavod Prvi ravnatelj je bil prcrf. Gregorc Jože. Njegova velika zasluga je v tem, da je takoj po osvoboditvi šolo na no- vo organiziral. Zbral je razstre- j seni inventar in instrumente ter dal šolske prostore zasilno ure- diti, da je pouk lahko začel že v jeseni leta osvoboditve. Toda že takoj se je pokazalo, da pro- vizorično urejeni prostori ne bodo mogli služiti ■svojemu namenu. Zato se je jelo misliti na teme- ; Ijito preureditev notranjščine.; Leta 1946-47 je ptujski ljudski odbor daa perostore adaptirata. ŠoLa je dobdla novo stopnišče, razširjen je bil hodnik, priklju- čeni sta bild dve novi učalnioi, stara n^rimema okna in vrata so bdla zamenjana z novimi in v dvorani ter nekaterih sobah je bil položen parket. Prostori Glasbene šole sodijo med naj- primernejše urejene v Slovend- ji. Tako so bili že takoj po osvoboditvi ustvarjeni tudi zelo ugodnd materialno pogoji za uspešno delo. 2^nimanje za' glasbeni pouk je iz leta v leto raslo. Vpisalo se je vedno več gojencev. Posebno ugodnost uživajo revnejši in marljivi | učenci. Tj dobivajo instrumente | in muzikaUje v posojilo proti j prav majhna odškodnini. Naj- revnejši so oproščeni tudi šol- nine. V letošnjem letu je število gojencev preseglo števn-lo 200. Statistika pove, da se je v teh 10 letih odsek za violino zelo pomnožil tn da se je v tem času posvečala vsa skrb razšd- ritvi odsekov za violončelo, kontrabas, klarinet in trobila. Šola posveča tem orkestralnim glasbilom največjo skrb, ker se učenci teh praktičnih instru- mentov najhitreje vključijo v množično glasbeno udejstvova- nje na glasbeno prosvetnem po- lju. Glasbena šola je odprla vrata tudi nadarjenim gojen- cem s podeželja. Število teh stalno narašča. Taiko glasbend pouk ni samo domena mestnih otrok. Velika pridobitev Za šolo in posebej še za popularizacijo glasbene vzgoje sta pionirski in mladinski orkester. Mnogostra- n,- instrumentalni pouk, obve- zen teoretski pouk za vse go- jence skrb za vključitev naj- mlajših nadarjenih otrok v od- delke tafcozv. cicibančkov, ki obiskujejo pripravljaind razred, ustvarjajo pogoje, da se šola v bodoče še bolj razvije. Vsako- letni nastopi gojencev ob kon- cu šolskega leta kažejo vedno večji napredek. Lahko trdtimo, da si je šola v teh desetih le- tih pridobila posebno pod vod- stvom sedanjega ravnatelja tov. Ele grolove mnogo Mslug za razvoi glasbene vzgoje. Glas- bena šola je osrednja ustanova, ki je tesmo povezana z glasbe- nim žrvljeniem Ptuja. Učitelj- ptvo in nekateri učenci sode- luieio v gradbenih odsekih DPD Svo'bode. Prirejanje glasbenih predavanj za gojence, prireja- nie koncertov priznanih umet- nikom- ter sodelovanje učitelj- stva in gojencev pri proslavah dopolnjujejo obsežno delo glas- bene šole v teh 10 letih. Prepričani smo, da bo ta naš glasbeni zavod, ko bo stopal v drugi decenij svojega delovanja, lahko z zadovoljstvom gledal na uspešno or^ravlieno delo in da bo v bodoče vložil še več sil za nadaljnjo še uspešnejšo glasbe- no vzgojno delo naše mladine. D, H. Ravnateljica tov. Ela Srolova z učenkama Koncert mladinskega in mtšanega pevskega zhora ptujske gimnazije Zborno petje je na ptujsM giminaizlijd zopet c^velo. To je potrddi koncert v dvorani Glas- bene šole 22. marca t. L pod vodstvom agilnega in V2rt;rajne- Sa p>ev;ovodje tov. Borisa Kore- njalU. Nastopila sta mladinski in mešand pevski zbor. Prvi vključuje okrog 80, drugi pa okrog 60 dijakov pevcev in pevk. Mladini zbor je zapel 18 eno- do troglasnih, mešani pa 7 pesmi naših priznanih zbo- rovskih skladateljev. Pri oceni tega koncerta mo- ramo predvsem ugotoviti, da sta oba zbora vložila mnogo truda in dobre volje za ta prvi javni nastop s celovečernim progra- mom. Nastop celotnega zbora je bil discipldniran, izvajanje posameznih točk je pokazalo, da jemljejo pevci petje resno. Jas- no je, da v tem kratkem času obstoja oba zbora še nista mogla prebresti nujnih začetni- ških težav, kajti poleg dobre volje, veselja do petja, požrtvo- valnosti in vztrajnosti je po- trebno, kakor vsemu, kar zore- va, tudi čas. Vsak začetek dela je težak. Zborovodja in poseb- no še začetniki v kolektivnem petju morajo v-ložiti mnogo tru- da v oblikovanje glasu, v izena- čenje glasov, v melodično in harmonsko občutje ter v vse- binsko poglobitev skladbe. Cas in vztrajno delo zagotavljata, da zbor raste ob zborovodji in narobe zborovodia ob zboru. Obema zboroma in posebej zbo- rovodji morčimo izreči k dose- ženemu uspehu tega prvega na- stopa vse priznanje Dvorana Glasbene šole je bi- la zasedena tn je publika na- gradila izvajanje programa z aplavzom. Prepričani smo, da bomo lahko odslej stalno zasle- dovala rast obeh zborov ptujske gimnazije in bi želeli, da ob letu zopet nastopita. Želeti bd bilo, da vse šole, osnovne in srednje, v našem okraju poleg resnejše gojitve pevskega pouka snujejo, kjer je to le mogoče, šolske pevske zbore. Zavedati se namreč mo- ramo, da je obstoj naše pevske kulture odvisen od vzgoje pev- skega naraščaja. Ni dovolj, da samo kot neirvi poslušalci pev- skih naistopov posameznih pev- skih družin ali radijskih preno- sov cenimo našo ljudsko, po- narodelo ali umetno pesem, ampak je ohranitev naše pevske tradicije potrebna mno- žična vključitev v pevske re- produktivne zbore. V tem ima- jo ravno šole važno pioslanstvo. Pesem, predvsem ljudska pe- sem bo živela med nami le to- liko, kolikor jo bomo peli, sicer jo bo čas priselil, da zamre. Z ustanavljanjem pevskih družin na šolah, v prosvetnih društvih, delovnih kolektivov, bomo našo zavidljivo visoko pevsko kultu- ro ne le ohranili, ampak jo tudi še nadalje razviiali Mestni arhiv Ptuj je pre- vzel veliko nalogo v zvezi z arhivalijami ptujskega okraja Novoustano vijem Mestni ar- hiv v Ptuju bo zbiral, čuval in urejal arhivsOco gradivo uprav- nih, gospodarskih in družbenih organov in ustanov, ki imajo sedež v Ptuju ter vodil evidenco nad arhivskim gradivom ptuj- ske okolice v tradicionalnih me- jah ptujskega okraja V svojo arhivsko upravo prevzame ta- koj vso arhivsko gradivo, ki ga je doslej zbral in hranil Mestni muzej v Ptuju. Na razpolago bo ta arhiv za proučevanje zgo- dovinsko pripadajočega območja. Po zaslugi neumornega priza- devanja Muzejskega društva v Ptuju je bUo med obema voj- nama in po letu 1945 zbranih precej pisanih virov za zgodo- vino Ptuja ii^ njegove širše oko- lice. Tu je zbran večinoma uničeni arhiv minoritskega sa- mostana, mestne župnije in de- kanije, velik in dragocen Her- bersteinov arhiv na ptujskem gradu, stara zemljiška knjiga ptujskega in ormoškega sodnega okraja, starejše arhivalije ptuj- skega ma'gistxata in arhiv ptuj- skega sodišča. Potrebno je še urejanje, inventariziranje in ob- javljanje tega arhiva. Okrajni ljudski odbor Ptuj je že lani podprl skrb in delo v zvezi s tem arhivom in nastavil stailne- ga in pomožnega arhivarja, ki sta opravila lep del dosedanje- ga dela v zvezi z arhivo. Mestni arhiv bo zajemal tudi arhiv okolice v tra^cionalnih mejah ptujskega okraja. Knjižna akcija podaljšana! Vse slovenske založbe so na željo Ljudske prosvete Slove- nije pristale na podaljšanje knjižne akcije za en mesec. Akcija bo torej trajala do 30. aprila 1955 in do tedaj bodo imele vse knjižnice pri nakupu knjig popust od 20 do 50 od- stiotkov. Tako bodo lahko izko- ristile popust tudi tiste ljudske in šolske knji&iice, kd tega do- slej ndso storile. Vsi napotki za naročanje in seznam knjig, ki so na razpolago, so bili objav- ljeni v l^ošnji prvi številki »Ljudske prosvete«. SAMO DO 10. APRILA je še čas, da se vpišete v članstvo Pre- šernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din pa celo 6> in udeležbo pri VELIKEM NA- GRADNEM ŽREBANJU, v ka- terem bo izžrebanih več sfto do- bitkov milijonske, vrednostt Za »Večer neznanih talentov v Ptuju« (datum bomo pravo- časno objavili) se je prijavilo lepo število nadarjenih IjudsJdh talentov. Med njimi so pevd- solisti, instrumentalisti, (violi- nisti, harmonikaši, saksofonisti, klarinetisti), komiki, plesalca, veseli godca, kmečke godbe itd. itd. in to kar iz treh okrajev. ■ Obveščamo vse ljudske talente, ki so že poslali prijave, kakor tudi one, ki se še nameravajo prijaviti, da je zadnji rok za prijavo 15. apiril 1955. Avdiicdja za vse nastopajoče bo v nedeljo, 17. aprila 1955, ob 8. uri zjutraj v Glasbena šoli — soba štev. 4. Veselih »Večerov neznanih ta. lentov« bo v Ptuju več, zato bodo vsi, M ne bodo mogli na- V rtu u stopiti pri I. večeru, lahko na- stopila pri naslednjih večeirth. Najboljše točke bodo nagraje- ne. Sodelovanje pri »Veselih ve- čerih« je doslej prijavilo 10 podjetij, izmed katerih bo vsako postavilo po 3 vprašanja. Izžre- bane bodo (za v^ko podjetje) po 3 številke sedežev in osebje, ki jih bo žreb določil, bodo odgo- varjale na postavljena vprašanja. Najboljši odgovori na postav- ljena vprašanja bodo nagrajeni. Nagrade bodo dala podjetja. Veseli »Večeri neznanih ta- lentov« v Ptuju bodo, kot kaže, res zanimivi in privlačni, saj bo v l^estrem programu — »za vsakogar nekaj«. Pevski zbor „Svobode" že vadi Po več kot 6 mesecih mrtvila se je mešani pevski zbor »Svo- bode« ponovno formiral in pri- čel z rednimi vajami. V pev- s!ki zbor so se na novo vklju- čili tudi novinca, med njimd nekaj niladine, tako da je me- šana pevski zbor že pri drugi redni vaji štel nad 65 članov. Uprava DPD »SVOBODA« sd prizadeva, da bd zbor izpotiol- nila in dvignila število pevcev in pevk vsaj na 100. Vaje ženskega zbora so ob torkih od 20. do 22. ure. Žen- ski pevski zbor vadi tov. Pe- tek Franjo. Vaje moškega pev- skega zbora pa so v sredah od 20. do 22. ure, medtem ko so skupne vaje (mešani zbor) ob petkih tuda od 20. do 22. ure, vse v Narodnem domu. Mošild in mešani zbor vodi prof. Lu- ževič Franjo. V tem zboru je še vedno premalo mladine, ki se kljub obljubam iz kolekti- vov in polit, forumov še vedno ni vključila v zadovoljivem številu. Zbor si želi v svoje vrste vedno več mladine, ki bo verjetno tudi pristopila k delu. Točnost in redno prihajanje na vaje pomeni železno ditsai- plino i>ev. zbora. Zanimivo je, da se je disciplina v zboru že zelo pppravila. Dirdgenta tova- riša Luževič in Petek pričenja- ta vaje točno ob 20. uri in kon- čujeta točno ob 22. uri. Pevd in pevke prihajajo z veseljem k vajam. Ce bo pevski zbor z dotokom mladine v zbor, dalje s pravilnimi odnosi starejših pevcev do novincev, s pravilno disciplino in redom tako nada- ljeval kot je zaod, smemo upa- ti, da bomo v kratkem času lah- ko poslušali pevski zbor »Svo- bode«, ki še sncer ne bo na vr- hunski stopnji, temveč zbor, ki se bo z neumornim delom pev- cev in pevk ter dirigentov sča- soma povzp^ na stopnjo našlih najboljših pevskih zborov. To nam dokazuje že stara tradici- ja pevskih zborov naših dru- štev, ki smo jih lahko slišali v Ptuju in katerih sd v dogled- nem času zopet želimo. Delavci, nameščenci in mladina! Vklju- čite se v naš pevski zbor. Pri- jave sprejemamo še do 15. aprila 1955. Ptujski sedmošolci zopet igrajo Kot vsako leto so se ptujski ^mošolci tudi letos naučili igro, s katero nameravajo gosto- vati PO ptujski okolici. Letos so izbrali Pugetovo veseloigro »Srečni dnevi« in so jo preteklo nedeljo že uprizorili v Tumišču. Igra sama je zelo lahkotna z do- brimi, veselimi zapletljaji, ki so občinstvo zelo zabavali. Igralci, čeprav na odru novind, •so vloge obvladali Občinstvo je bilo zelo zadovoljno, saij sta bili tisti dve urici v dvorani res prijetni in veseli. Tudi igralci so bili za- dovoljni, saj so videli, da je njihovo delo usiDelo PtujCani! v torek, 5. aprila t. L, ob 20. uri bo gostoval v Ptuju v Okrajnem gledališču znani Go- renjski vokalni kvintet iz Kra- nja. Na sporedu bedo umetne in narodne pesmi. Koncert bo zelo kvaliteten in bo vsestran- sko zadovoljil udeležence. Vstop- nice bodo v predprodaji v gle- dališču. SAH §aho\-sko društvo Ptuj je pri- redilo v torek, 29. t. m., brzo- tumirski dvoboj po ševen^- skem načinu med svojimi čland, to je mladinci in starejšimi čla. ni. V ogorčeni borbi so zmagali mladinci s 54:46 točkami. — Povratno srečanje bo v torek, 5. aprila, ob 18. ur, v Sindikal- nem domu železničarjev. SODOBNI ROMAN m A KMIETOIHI IVAN POTRČ (13) »Toplečka, vile!« sem zakli- cal. Vrgla mi je vile in začel sem razmetavati krmo, enkrat tej in drugič oni. Prijemali sta krmo in jo tlačili za streho ali niti eni niti drugi ni bilo po volji; Hana je preklinjala, Tu- nika se je posmehavala in se kujala. Nekaj pijača, nekaj pa tudi Toplečkino režanje, kajti vse se je pred materjo godilo, je storilo, da sem povprašal: »Tak, vama ne godijo toplice?« — In se po- gnal najprej za Hano, zatem za mlajšo. Hana se je namikavala z ma- no in se iztrgala. Tunika pa je ko j skraja pobegnila proti sked- niu Znova sem se vrgel proti Hani Tud- ta je nameravala zbežati. ali zadaj hrbtom se je o^laisila stara: »Primi ga. kaj se ga bojiš!« Znenada sta bih obe pri meni hči in mati. a tudi na meni. na mo-em hrbtu Kmalu sem bil iz sebe m preden sem se dodobra zavedel, sem že čutil krmo za srajco: tlačili sta mi jo, ena od vratu, druga od spodaj. Zbral sem moči, kolikor sem jih imel, se potegnil po krmi, izpod nji- ju, in se pognal na hrbet. A to je bilo tudi vse, kar sem lahko storil. Krilil sem in začutil krmo na trebuhu, kako mu jo je stara tlačila, zatem sem za- čutil, da mi jo je začela tlačiti v hlače, od povsod, od koder je le mogla in koder se je le dalo. Iznenada je Hana kriknila in zbežala; po vsej priliki je zagle- dala, kam mi tlači mati krmo. »Uh!« sem zatulil in začel na vse pretege kriliti. Ali skoraj povsod, kjer sem se česa do- taknil, je bilo vroče in prepote- no, povsod so bile Toplečkine noge. Znenada pa sem bil kakor brez moči. Obležal sem in ču- til. kako mi n eka roka tlači krmo skozi hlače, in se ves za- dihan zastrmel v Toplečko. Ali je videla moi po'gled ald kaj, iznenada je tudi ta krikni- la, se prestopila in zbežala pro- ti odprtini. Počasi sem sedeL vstal in si začel otresati krmo. Nato sem se bolj pobral kot pa odšel s hrama. Zdaj, pri drugem vozu. nisem čutil več teže v nogah, pač pa sem čutil, kako se mi noge tre- sejo kakor šibe, vseeno, ali sem metal ali nabadal na \-ile. Žen- ski, mlada in stara, sta se po- smihali, zatem se je Toplečka zresnila; edina, ki me ni, ne ogovorila in ne pogledala, je bila Tunika. »Zmirom me pusti!« je rekla, ko sem jo ogovoril, se me otre- sla in odhitela po pocjah v hišo. Ta nedelja, vsega tega se tako živo spominjam, je bila tisti teden, ko je steUla krava; bilo je na neki nesrečni petek. Krava se je pripravljala, celo večerko, že le je prest^icala, in ženske, najbolj Toplečka, so bile iz sebe; nič drugega mi ni ka- zalo. ko da sem ostal. Ponoči, proti kakšni deseti, je krava povrgla; telila je v tretje, vse je šlo po sreči, bilo je, ka- kor mora biti. Hana, ki je bila z materjo zraven, je odšla spat, in tudi jaz bi se lahko odpravil, a je potem vse tako prišlo, da se nisem. Mislil sem ostati to- I liko, da bi šla posteljica od te- j letnice, ali vsaj toliko, da bi prinesla gospodinja kravi juži- no, okrepčilo: koruzni zdrob ali ; moko in raztepeno sveže jajce. ! To je potem prinesla, prinesla pa je tud' kruh, žganico v ste- klenici od Diva in klobaso na lesenem krožniku. Pogledal sem proti vratom. Id so bila zavoljo teletnice skrbno zaprta, kako jih je z nogami odrivala, a ko sem zagledal v njeni pravi ju- žino, sem odmaknil pogled in Se ozrl proti teletu; ležalo je kravi, ki še vedno ni stala, pri gobcu in krava ga je z dolgim jezikom na veliko Idzala. »Kar liže ga,« sem rekel. »Rada ga ima, njeno je,« je menila ženska in iskala, kam bd vse tdsto, kar je prinesla v ro- kah, v hlevu postavila, a ni nič našla; zavzdihnila je. »Dajte meni slamnjačo,« sem rekel, da bi mi dala po^o in da bi ji pomagal, »tisto bom že jaz,« je odgovorila, ko da bi se bala, da ne bd jaz nanesel kravi južine, in pomolela je proti me. ni to, kar je nosila v pravi. »To si vzemi, tebi sem prinesla!« Vzel sem ji iz naročja krožnik s klobaso in kruhom in stekle- nico iz rok. Surova rdečkasta klobasa je bila potegnjena iz tunke zabela se je je na veliko držala. Poslonil sem se na jasli pri iundh in rekel: »Paič bd ne bilo treba tega prinašati.« Natirala je tele s tistim ko- ruznim, kar je prinesla, in z .jajcem ter čez čas, krava se je , medtem skopala na noge, odre- j zavo in d-omala jezno reMa: I »Kaj, privošči si!« I Potisnila je kravji gobec iz ' slamniače in vprašala: »Si moški ali nisi?« Zatem me je pogledala, s ko- maj rahlim rosmehom okoli ustnic — nič mj m ušlo. To norčevanje, to me je po- grelo. Kaj sem bdi jaz zanjo? Otrok, nič drugega kot otrok! Zamrmral sem nekaj, kar se ni razumelo, potegnil nož iz žepa in začel strgati zabel s klobase na kruh in rezati. Po- lovico sem pustil na krožniku. »Kaj Pa vi?« sem vprašal, ko sem nekaj časa jedel in dva ali trikrat potegnil iz steklenice. Iznenada. ne vem zakaj, me je prijelo, da bi se dvignil in sel. Ona pa — potegnila je z roko po kravi, da si jo je očistila in se obrnila proti meni. »N?č se ne boj zame,« je rekla, »sem že mastna okoli iist.« Stopila je čisto k meni, da sem nehote pogledal na njena usta. Mastnih ust nisem našel, pač pa sem začutil žganje, malo kiselkasto, ki ji je pridišalo iz ust. Nasmehnnla se je na glas. Pa ndsem vedel zakaj, da se ji je potresla slamnjača, ki jo je držala na trebuhu. »Ti,« — počakala je in rekla, ne da bi umaknila oči z mene, »Južek!« Popravila mi je klobuk, ma- ličko tudi s sdlo, ko sem vlekel proč »Počakaj, bolj po strani ga r»or8Kega gle- dališča tov. Jaro Dolar je pre- davali 28. 3. t. 1. v Ljudski uni- verzi v Ptuju o čarovnicah in ča^rovniških procesih. Poslušalci so ves čas pozorno sledili pre- davateljevim izvajanjem, ki so nazorno prikazali eno izmed najbolj mra^čnih poglavij člove- ške zgodovine. Sledovi vražarstva segajo ta- ko daleč nazaj kot človeštvo samo. Vera v čarovnice je pra- stara in povezana z vero v du- hove in nadzemska bitja, ki lahko posegajo v našo usodo. Take predstave izvirajo iz na- ziranja, da duše umrlih telesno še naiprej žive, bodisi v ljudeh živailih, rastlinah in drugih predmetih. Čarovništvo je bilo v vseh dobah in i)ovsod razšir- O čaax»vništvu pri nas je pre- . cej napisal pokojni sodnik Trav- ner, ki je nekoč služboval v . Ptuju. Znamenita in bogato ilu- strirana ie »Zgodovina čarovni- skih procesov«, ki jo je v nem- ; ščini napisal So.dan-Heppe. Pri • nas je v 1. 1952 izdala Kmečka ' knjiga Deduševo »Rojstvo in ; smrt čarovnice«. Poglavja o ča- - rovništvu in sodne razprave • najdemo tudi v Kovačičevih j' knjigah: »Trg Središče« in »Slo- i venska Stajersika in Prekmur- ] je«. Omenjena dela Lahko do- bite v »Studijski knjižnici« Ptuj, ■ Muzejski trg št. 1. -ej. i IZVRŠILI SMO VSE NALOGE, KI NAM JIH JE NA- L02IL LANSKOLETNI OBČNI ZBOR... Tako je preteklo nedeljo po- ročal na občnem zboru Aero- kluba v Ptuju podpredsednik upravnega odtora tov. dr. Lado Pire. Ptujski Aeroklub je najmlaj- .še društvo v okraju, lahko se pa že ponaša z lepimi uspehi, kj jih je dosegel v razmeroma kratkem času. Etelavne eo bile prav vse sekcije. Modelarji, kj imajo svoje krožke na ptujskj gimnaziji in nekaterih osnovnih šolah, so izdeJalti 54 razliičnjih dobro uspelih rmodelov, s katerimi pa še niso tekmovali, kar bodo sto- rili zdaj, ko se bliža lepše in toplejše vreme. Padalska sekcija je že v lan- skem letu izšolala 22 padalcev in padalk, kj so položili padal- ski »A« izpit, štirje od teh pa- dalski »B« in trije »C« izpit. Preko zame je bil v Ptuju teo- retična tečaj v dveh skupinah, katerega je pridno obiskovalo 35 tečajnikov in se dobro pri- pravilo na skoke, ki jih bodo izvedla, ko bodo to doi>uščale vremenske razanere. Najboljši te- čajniki bodo pozneje pripuščeni ; k »B« ali celo k »C« izpitu, i Jadralna,nxotoma sekcija tudi ; ni prespal« zime. Jadralca so . se v dveh skupinah — 36 te- čajnikov in tečajnic — pripra- vilj na teoretični jadralsko-pi-! lotski »A« in »B« izpdt, kj ga bodo opravljali že 16. aprila. Letos januarja je pričel tudi motoma-pilotski teoretični tečaj, t katerega obiskuje devet tečaj-; nikov in tečajnic. Tečajniki bo- i do pričeli v mesecu aprilu s j praktičnim letenjem na motor- j nem letalu in bodo verjetno | že letošnjo jesen opravi j aLi j motorni pilotski »A« izpit. Ja-1 dralna-motoma sekcija bo lahko začeto delo uspešno nadaljeva- la, saj razpolaga z dobrim le- tališčem, na katerem je klub že do zame lanskega leta zgradil hangar v katerem stojita dve šolski jadralni letali, eno nio- tomo letalo in avtovitlo s pri- borom za vlek. Društvo ima nad 200 Članov, i ki so se s svojim aktivnim de- lom že izkazali in dokaj solidne pogoje Za nadaljnji razvoj, zato računa na moralno in material- no podporo javnosti, kateri bo ta pom;oč vrnjena s tem, da bo i prispevalo h krepitvi obramb- ne moči države in pripravljalo: mladi rod za pilotski poklici ki postaja v modemih državah vsak dan potrebnejSi in bolj Potrošniki s 1. aprlloni 1955 začne po- letni obratovalni čas trgovin, ki bodo odprte dnevno od 7. do 12,30 in od 16. do 18 .ure, ra- zen v soboto popoldne, k© bo odnrta t^e^nrn:« tr^rovina. Vrtičkarjl! V čaisu od 4. do 6. aprila t.l. med 8. in 10. uro naj se prija- vijo na LOMO Ptuj (soba št. 10) delavci in nameščenci, upoko- jenci ter socialno šibke osebe, ki imajo svoje gospodinjstvo in želijo imeti vrtove. Prednost imajo interesenti z večjim šte- vilom otrok. Vrtičkarji ki to lani imedi vrt. pa ga letos iz katerega koli raziloga ne nameravajo obdelo- vati, naj to prijavijo v omenje- nih dnevih na istem mestu, O dnevu dodeljevanja vrtov bodo interesenti obveščeni ob prijavi. Lanskoletne pogodbe so razveljavljene Gornje ne velja za vrtove pri stanovanjskih hi- šah, kjer jih razdeljujejo hišni sveti. Interesenti naj prinesejo s seboj potrdila hišnih svetov, da pri hišah nimajo vrtov. Tajništvo LOMO Ptuj v sredo. 30 marca 1955 (za liter, kilogram ali komad) Cebulček 100, čebula 5o^-60. 5esen 80—100, f-žol 40—50, hren 100, krompir 15 peteršilj 40 rde- ia pesa 30, redkev 20—25 špi- tiača 150, zelje v glavah 60 ^^ lata v glavah 100, solata endi- irija 100, zelena 40. korenček 40 ohrovt 60. kislo zelje 60, kisla repa 25 motovileč 150—200. re- grat 100—150. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30—35, bela moka 100, enotna moka 40 koruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaSeka 250, mleko 20—24, smetana 120, Kokoši 250—500 piščanci 3;X) do 500, purani 700—1400. Jabolka 50—60. Jajca 10. S 1. aprilom začne redni avtobusni promet fned Ptujem in Kidričevim Ljudski odbor mestne občine Ptuj priprav'ja redne avtobusne Prevoze Ptuj—Kidričevo—Ptuj, d bodo začeli s petkom 1. t.prila 1. po začasnem voznem redu: Odhod Kidričevo 7.15 Ptuj 7.30 Kidričevo 7.45 Ptuj 10 30 Kidričevo 1800 Ptuj 20.35 Prihod Ptuj 7.25 Kidričevo 7.40 Ptuj 7.55 Kidričevo 10.40 Ptuj 18.10 Kidričevo 20 45 Praksa bo pokazala, ali bo ta (70zni red v celoti ali le delno >dgovarjia'l prebivalstvu Kidri- Sevega in če bo to število voženj zadostovalo. Možnosit prevoza v Ptuj in nazaj bo tudi v poznejših večer- nih urah. vendar samo takrat, če bo dovolj potnikov. Voznina bo znašala din 20.— v eno smer. ki pa bo znižana, ce bo dovolj potnikov. Vozni red za nedelje in praz- :iike bo pravočasno objavljen. LOMO Ptuj |kfijn|o§pjrže!d[slt?opel MESTNI KINO rTUjr predvaja sledeče filme: od 1.—3. aprila francoski barvni film »GROF MONTE CRI- STO« I. del; od 4. do 5. aprila ameriški film »LJUBEZEN NA BOJiSCU«; od 6. do 10. aprila franc. barvni film »GROF MONTE CRI- STO« II. del. Najvažnejše iz radijskega' programa za nedeljo, 3. aprila 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci. 6.30—6.35 Pregled ti- ska. 7.00—7.15 Poročila. 8.15 Za prijetno nedeljsko jutro. 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogo-j vor s poslušalci. 12 10 Venček' slovenskih narodnih pesmi. 13.00 Pol ure Za našo vas. 13.30 Že- leli ste — poslušajte! 15.00 Po- ročna. 16.30 Zgodba za nedelj- sko popoldne, 16.50 Vesele slo- venske pesmi. 19 00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasiba. 21.00 Kulturni razgledi 22.00 Poročila. 23.00—24.00 Oddaja za tujino. Za ponedeljek, 4. aprila 6.00—6.10 Poročila. 6.30 Pre- gled tiska. 6.35 Pohorski fantje poj o. 7.30 Gospodinjski nasveti 12.00—12.10 Kmetijski nasveti. 12.30 Poročila. 13-00 Želeli ste, poslušajte! 14.40 Narodne pesmi in pilesii iz Švice. 15.00 Poročila. 18.45 Partizanski pozdravi. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Kultur- ni pregled. 22.00 Poročila. 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m. Za torek. 5. aprila 5.05—5.10 Poročila. 6.30 Pisan spored slovenskih narodnih pe- smi. 7.00 Poročila. 7.30 Gospo- dinjski nasveti. 12.00 Kmetijski nasveti 12.30 Poročila. 13 00 Že- leli ste, poslušajte! 14,30 Zani- mivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 Zunanjepolitični feljton. 18.15 Slovenske narodne pesmi. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Te- densk; notranjepolitični pregled. 22.00 Poročila. 23.00—24.00 Od- daja za tujino. Za sredo, 6. aprila 5.00—6.30 Dobro jutro. 6.00 do 6.10 Poročila. 6.30 Pregled tiska. 6.35 Igrajo štirje flosarji. 7.00 Poročila. 7.30 Gospodinjsiki na- sveti 12 00 Kmetijski nasveti 12.30 Poročila 13-00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 16.30—16.40 Modn: kotiček. 18-00 Mednarodna radijska univerza 19.00 Radijski dnevnik. 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino. Za četrtek, 7. aprila 5.00—6.30 Dobro .j^utro! 6.30 Pregled tiska. 6.35 Srbske na- rodne pesmi in plesi 7.30 Go- spodinjski nasveti. 12.00 Kmetij- ski nasveti. 12.10 Slovenske na- rodne in umetne pesmi. 143C Ljudskoprosvetni obzornik 18 OC Psihologija in ljudje. 18.30 Iz kolektivov za kolektive. Za petek, 8. aprila 5.00—6.30 Dohro jutro! 6.30 Pregled tiska 7.00 Poročila. 7.30 Gospodinjski naisveti. 11.15 Ci- cibanom dober dan. 12.00 Kme- "ijski nasveti. 13 00 Želeli ste — poslušajte! 14.30 Novi filmi. 14.40 Domače pesmi in napevi. 18.00 Domače aktualnosti 18.30 Zanimivosti iz znanosti in teh- nike. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Poročila. 23.00—24.00 Oddaja za tujino. Za soboto, 9. aprila 5.00—6-30 Dobro jutro! 6.30 Pregled tiska. 6-35 Štirje fantje in veseli ?odci. 7.30 Gospodinj- ski nasveti 12.00 Kmetijsk; na- sveti. 12.10 Slovenske umetne in narodne pesmi. 12.30 Poročila. 13.00 Želeli ste — poslušajte! 14.30 Iz uradnih listov. 18.00 Je- zikovni pogovori 18.15 Vesele *5cver=ske pesmi 18.30 Okno v 6VP+ 18.40 Inra tamburašk; or- l^pcfpr "^O 00 Zshaven sobotni vr-cr 23 00—24.00 Oddaja za tujino Dietni kruh v Ptuju Okrajna zveza ženskih društev je prisluhnila predlogom boleh- nih ljudi, ki jim je predpisana dietna hrana, da bi naj ena iz- med pekam pekla dietni kruh ter Se posvetovala z zastopnikom pekarne »Drava« v Ptuju, ki je obljubil pripravo in prodajo tega kruha, ko bodo zbrane vse pri- jave interesentov za ta kruh Prosimo zainteresirane, naj se takoi ali najpozneje do 5. apri- la 1.1. prijavijo pekarni »Drava« v Ptuju. Okrajna zveza ženskih društev Blažu Jtisu iz Siteža je v kamnolomu kamen poškodoval rebra; Martin Banček iz Ptuja je dobil pri nalaganju drv s cepdnom poškodbe po levici; Ignaca Cafuta iz Podlehnika je v levico ugriznil konj; Vinko Jus iz Pleterja si je na poti iz šole zlomil nogo; Terezija Kop- čič iz Destemika je padla po stopnicah in si poškodovala desnico; Ivanu Rašlu Iz Zabje- ka go padle na roke stopnice in mu jih močno poškodovale. Vsi imenovani se zdravijo v ptujski bolnišnici. POPRAVEK Tiskarski škrat je kriv sle- dečih napak v štev. 12-55: stran 2, stolpec 6, predzadnji odsta- vek čitaj pravilno: »Poljske mi- ši zatiramo s cinkovim fosfi- dom---- z ogljikovim žveple- com, ki ga kanemo po nekaj kapljic v mižje luknje in jih zadelamo...« Nedelja, 3. aprila 1955: Napove- dana predstava Zak Konfinove komedije: »V SOBOTO SE POROCIM« ob 15. uri odpadel Prihodnja prva predstava te komedije bo v četrtek, 7. apri- la t 1., ob 20. uri. reda, 6. aprila 1955, ob 20 uri: John van Druten: »GRLICE GLAS«, igra v treh dejanjih (šestih slikah) Sedmič. Izven. ;etrtek, 7. aprila 1955, ob 20. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komedija v treh dejanjih (štirih slikah). Deve- tič. Izven NedeUa, 10, aprila 1955, ob 15 uri: John van Druten: »GR- LICE GLAS«, igra v treh de- janjih (šestih slikah). Osmič Izven. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave oc 15. do 17. ure, ob nedeljah oc 9. do 11. ure ter eno uro pre£ IM-edstavo. — Rezerviranje vstop' nic dopoldne v gledališki pisar- ni, telefon št. 71„ ŠIVALNI STROJ SINGER (dol- gi čolniček) prodam. Naslov v, upravi. KRMO prodam. Gecl, Orešje 8, Ptuj. NJIVO (80 arov) prodam med Hajdino in Kidričevim. Na- slov v upravi. -s k^IOLINE, tudi delno poškodo- vane, lahko ponudite v pro- dajo Glasbeni šoli Ptuj. PSA VOLCJAKA, starega 8 mesecev, prodam. Repenšek, Kidričevo 58 [•RAZNO SOBO v Ptuju iščem proti nagradi Vado Skrbin- šek, pekama, Prešernova 11, Ptuj. \INOPROJEKTOR za normalni trak v dobrem stanju napro- daj. Vprašaiti v upravi. i^ELIKI PES, nemški ovčar, se je 26. marca t. 1. zatekel. Sliši na ime Luka. Kdo bi o njem kaj vedel, naj to sporoči proti nagradi osebno ali pismeno na upravo Usta. 10—50 metrov KABLA (4-žični) za priMop trofaznih elektro- motorjev, kupi takoj Mlinsko podjetje Ptuj, Zagrebška c. 24. PRODAM MOTOR znamke »Saks« 5 in pol KS za pogon kmetijskih strojev. Naslov v upravi lista. STAVBNO PARCELO kupim v bližini Ptuja. Naslov v upravi Usta. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini na deželo sprejmem takoj. Naslov v upravi Usta. HiSO Z NOVIM GOSPODAR- SKIM POSLOPJEM in 3.08 ha zemlje v Slovenji vasi pro- dam. Varžiiič Anton. Rošnja 15. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo šte- vilnim znancem m prijateljem. so spremiljali na zadnii T^ti nagega nepozabnega TOMAŽ KOLARICA iz Vičave dne 27. 3. t 1. na mestno pokooalii^če v Ptuju. Posebna zahvala daro- valcem vencev, številnim uro- '^ojencem. pogrebnemu zavodu •n T>evcem za poslovilno T>esem- Vičava, dne 30. marca 1955. ZaluToč^ žena Mar?'^ otroci in ostalo sorodstvo. Iz zgodovine ptujskega okraja vlado Klemen&č: , (Nadaljevanje) CAROVNICE 3. na i^onacKi gon le s svojimi :ovarišicami trikrat napravila :očOi posebni mojstrici pri tem pa sta bili Hrgulja in Plohlcaj X strašno točo pred tremi leti, ki je s^la daleč na Hrvaško in v^se pobila, so tudi one napravile na Donački gori; 7. pri čarovni- Iki druščini je bila pet let Deželni sodnik Janez Jurij Franc pl. VVUl je obsodil Uršo Lastavec na smrt. Ker pa je bila naseča, so morali čakati na po- rod. Po porodu je otroka vzel k sebi mož, mater pa so izročili krvniku, ki jo je najprej zadavil, nato sežgal, pepel pa zakopal v zemljo. Zanimiv je zapisnik o sodni razpravi čarovnice Doroteje Bedo [Z Središča ki je iz istega leta. V začetku 1677 je dal središki župan prijeti Dorotejo Bedo, ki je bila že dalje časa na sumu, da je v zvezi s hudobnim duhom, { Odvedli so jo v Ormož m izro- čili istemu sodniku pl. Willu. ki > je sodil tudi Uršo Lastavec 2e i 15. marca je bilo zasliševanje. Zasliševanje je zelo zanimivo, i ker nam nazorno dokazuje, kako j zvito je znal sodnik zastavljati vprašanja da je obtoženko zme* del in tako izvabil iz njenih od- govorov osnovo za svojo ob- sodbo. Predolgo bi bflo, če bi navajali ves zapisnik; zato Ic nekaj od- lomkov Pri prvem zasliševanju jo jc sodnik izpraševal sem in tja o njenih odnosih s sosedi in znan- ci Potem so ji pokazali razne drobnarije, ki so jih našli v nje- ni hiši: dve črepinji z mažami, dve modri krogli v škatli z dve* | ma luknjicama, korale v za- j vojčkih, cunje, skozi katere je bil zaboden žebelj, nekakšno staro pecivo platnene zvitke, vrvico z gumbi Za večino teh predmetov ne da pravega odgo- vora, za mažo pravi, da je zajč- j j a mast, staro pecivo pa. da je ; strugala in rabila prah za oti. { Ker jo je izpraševanje utrujalo, je prosila vode. Dali so ji malo vode, pomešane z vodo, blago- i slovljeno na Tri kralje. Ko jo i pokusi, jo takoj odmakne, češ, kako čudna je ta voda. in še ti- sto, ki jo je bila vzela v usta, izpljune, (Blagoslovljena voda, ki so jo prilili, je bila stara 3 me- sece, torej ni mogla biti okusna. Sodniku je bil to seveda oč'ten dokaz, da je ženska v zvezi s hudobnim duhom, ker ni marala blagoslovljene vode.) To jc bilo prvo zasliševanje. Ko je bilo končano je sodnik pK>ročal o tem vladi in še nadalje zbiral dokaze zoper obtoženko. Kmalu je prišel od vlade »milo- sten ukaz«, da se sme proti ob- toženki rabiti natezalnica. 16. aprila jc bilo drugo zasli- ševanje. 2ensJco so odvedli k aa tezalnicj in jo začeli izpraševati. Bila pa je kmalu tako zmedena, da so prenehali z zasliševanjem ; Nato So jo zvezali in ji nategnili ude na mučilnem orodjt. kjer je visela tričetrt ure. Na natezalni- ci je izpovedala, da so nekatere Središčanke v družbi dveh aH treh cigank kuhale človeško glavo. Ona sicer ni bila zraven, povedal pa ji je to neki hlapec. (To je povedala verjetno le zito da nekaj »prizna« in se s tem reši muk.) 27. aprila so jo zopet privedli k natezalnici in ji prigovarjali, naj pomisli na svojo starost (bila je stara 70 let) in na svojo dušo ter naj ne bo tako zakrk- njena, ampak naj pove in pri- jozna resnico. Ženska ni prizna- a ničesar. Zvežejo jo. Ne prizna. Nato jo nategnejo. Sedaj prizna, da je vrvco z gumbi in platnene zvitke nosila pri sebi, ko je šla med ljudi ali pa k spovedi. »Cemu pa si to nosila pri se- bi, saj bi lahko tudi brez tega šla med ljudi ali k spovedi?« »Zato, da ne bi ljudje o meni nič hudega mislili, me sumničUi in o meni slabo govorili.« »Kdo pa ti je to povedal, da so te reči za to dobre?« »Ivan Kosec, po domače Sreb, ki je že umrL« »Cemu pa so gumbi na vrvci?« »Zato da tistemu, ki to nosi, ne more nihče nič hudega sto- riti. o njem slabo govoriti ali oa nadlenovatLc »Ce nisi nikomur nič hudega storila, kakor ei prej rekla, če- mu si nosila take reči pri sebi? Kdor je pošten, se mu ni bati slabega govorjenja in sumniče- nja.« Obtoženka prosi, naj jo spu- stijo da bo VSe zlepa priznala Spuste jo, vendar ne sprav.jo niti besede Iz nje. Za nekaj časa jo začno spet izpraševati. »Ali je res, da s.i njegovi gna- di, gospodu vladnemu svetniku ki je zahteval od tebe žitno d^ setino pa mu je nisi hotela dati in je zato vzel svoj delež in ga dal odpeljati, ali je res, da si mu včinila (zavdala) na desni roki?« »Njegova gnada, gospod kan- cclar. je bolj zdrav kakor jaz.« »Kako moreš reči, da je zdrav, ko pa ne more z desno roko nič? »Ljudje so mi pravili, da mu ni nič.« »Kateri ljudje?« »Jurij Lakuš in Barbara Les- jak sta mi povedala.« »Čemu se brigaš za gospoda kance^arja m zakaj povprašuješ po njegovem zdravju ali bolez- ni?« Na to vprašanje ne da prave- ga odgovora. 28. aprila so dali obsojenko na mučilni stroj ob devetih do- poldne in jc ostala na njem do devetih prihodnjega dne (torej 24 ur!). Zapisnik pravi, da ni ču- tila nikak h bolečin. Čeprav so uporabili vsa duhovna sredstva, da bi odgnali satana, je ostala ves čas brezčutna, iz česar je sklepati, da jo je hudobni duh storil neobčutljivo (Konec sledi)