196
Ptuja starica naj bode gospodarjem  našim
novica!
V prejšnjem stoletji sliši Friderik, kralj pruski, da v njegovem kraljestvu požro vsako leto vrabci mnogo polovnjakov žita, s kterim bi se lahko cele srenje (^soseske) preživile; torej ukaže jih poloviti, in vsakteremu, ki prinese vrabčevo glavo, obljubi plačilo. Berž je bilo vse na nogah in skoraj vsaki deželan je lovil vrabce. Vrabcev je bilo čedalje manj , in v enem letu je čverčal le malokteri tam pa tam. Deželani se nadjajo sedaj dobre letine in priča-Jkujejo obilo žita; — tudi kralj meni, da je s tem Stvarnika modrosti učil. Pa kaj se zgodi? Gosenc in kobilic, oprostenih svojih sovražnikov, se je tolikanj v deželi zaplodilo, da so polje in senožeti pokončale. — Modri Stvarnik se ne da od kralja podučiti.
J. O. Lepstanski.