naš tednik LETO XXXX. Številka 49 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 9. decembra 1988 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Ta teden v Našem tedniku Naš gost: Aleksander Langer (stran 5) Reportaža o karavanškem predoru (stran 8/9) Literarno branje Alpe-Jadran (stran 10/11) s ;/,l Zdai ie prišla tudi zastopnica koroške ZAL v parlament! Končno je tako daleč. Skupina „4J“ bo to soboto v Globasnici predstavila svojo novo kaseto in svoj novi program. O skupini je bilo v zadnjem času toliko govora, da so gotovo že vsi zelo radovedni, kaj bo mlada skupina prinesla novega na koroški glasbeni oder. Holda Harrich bo nasledila državnozborskega poslanca Herberta Fuxa v parlamentu. Holda Harrich je bila glavna kandidatinja ZAL na Koroškem in bo zdaj zastopala skupaj s Karlom Smol leto m v ZAL koroške interese v parlamentu. Ker je Harrisova zdaj v parlamentu, prav gotovo ne bo kandidirala na Koroškem na prvem mestu. Na Koroškem pa bo Harricho-Va v volilnem boju skušala predvsem nagovoriti volilce iz kroga ;G0, saj ona prihaja iz tega gi-banja. Koalicija ZAL/KEL pa rried tem pripravlja volilni pro-9.ram, decembra bodo po vsej ^°roški krajevni sestanki. Prvi ^rajevni sestanek KEL bo to ne-elio v Rožeku. V gibanje se je vključila zdaj Ldi skupina „Das andere Kärn-en“, ki je prvotno hotela sama kandidirati. Tajnik KEL Miha Zablatnik je da bo KEL na vsak način spušala tudi nagovoriti Zvezo slovenskih organizacij, da bi ta b0(1prla samostojno politično gi-anje. Na splošno pa je Zablat-ik apeliral na vse, ki so za samostojno politično gibanje, da Podprejo ZAL/KEL in sodelujejo a krajevnih sestankih, kjer se odo izvolili delegati za deželno borovanje (začetek januarja). . Tajnik KEL je prepričan, da P' na Koroškem obstajajo real-6 možnosti pridobiti osnovni ^ andat. Ta možnost je največja °kraju Celovec-dežela oz. me- Naš državnozborski poslanec Karel Smolle je v parlamentu dobil pomoč za Koroško. Holda Harrich bo nasledila Herberta Fuxa. sto, kjer približno 8000 glasov zadostuje za osnovni mandat. Po zadnjih škandalih bo gotovo še več nezadovoljnih volilcev, tako Zablatnik, ZAL/KEL pa bo skušala ravno tem ljudem nuditi pravo alternativo in se bo volil-cem na Koroškem ponudila kot edina demokratična opozicija. Aretirali generalnega konzula SFRJ v Chicagu Konzulat SFRJ v Sydneyju zappt Ameriška policija je prijela 2. decembra generalnega konzula SFRJ Bahrudina Bi-jediča z obtožbo, da je sodeloval v ilegalnem prenosu denarja od mamil, ki ga nadzoruje mafija. Ameriške oblasti trdijo, da je v afero vpletena tudi. Ljubljanska banka. 2. decembra pa je avstralska vlada zaprla v Sydneyju jugoslovanski konzulat, ker je delavec varnostne službe konzulata 27. novembra s strelnim orožjem ranil 16-letnega proustaškega emigranta, ki je s skupino vdrl na dvorišče konzulata. Politika Komentar Na uradih so pripravljeni-pripravljenost manjka nam! Območje, kjer je slovenščina priznana kot dodatni uradni jezik, je po zakonu o narodnih skupnostih z dne 7. julija 1976 hudo zoženo. Le v 13, od 35, dvojezičnih občinah ima slovenska narodna skupnost možnost se posluževati svoje materinščine. Vprašanje pa je, ali se je res tudi poslužujemo? Odgovor vsekakor ni zadovoljiv. Slovenci se zelo malo poslužujemo našega jezika na uradih, kjer so oz. naj bi bili pripravljeni na slovensko govoreče stranke in vloge v slovenščini. Na razpolago so tudi formularji v slovenščini — toda kdo se jih res že poslužuje? Trenutno se naši politiki pogajajo za slovensko trgovsko akademijo, dvojezične otroške vrtce in slovenske televizijske oddaje. Te upravičene zahteve so za slovensko narodno skupnost velikega pomena. Predpogoj pa je seveda, da se bomo naših pravic potem tudi posluževali. Nobeno jamranje ne pomaga, da nam Slovencem tako slabo gre tukaj na Koroškem, ko pa se dejansko niti tistih pravic trenutno ne poslužujemo, ki jih imamo zakonsko zagotovljene. Menda je kriva velika neinformiranost, da je zelo malo slovenskih vlog in postopkov pri sodiščih in upravnih organih. Toda v zadnjem času smo že tolikokrat opozarjali na vse že zakonsko zagotovljene pravice, da ta izgovor počasi ne bo veljal več. Na uradih so menda pripravljeni, pripravljenost manjka tako rekoč zdaj le nam. Toda na uradih so pripravljeni gotovo samo na tisti minimalni naval, s katerim so bili konfrontirani doslej. Nedvomno bi nastala na vseh uradih nova situacija, če se bi Slovenci začeli bolj posluževati svojih pravic. Pričakujemo lahko, da bodo naša gospodarska podjetja tu šla v bodočnosti zgledno na čelu, isto lahko pričakujemo tu seveda tudi od vseh naših organizacij in predstavnikov ter potem tudi od vsakega koroškega Slovenca. Šele če se bomo tudi aktivno posluževali slovenščine v javnosti, bomo zadostno verodostojni tudi v naših drugih za slovensko narodno skupnost življenjsko važnih zahtevah. Silvo Kumer Karel Smolle predaval v Clubu tre popoli ..Moramo se srečati. „V vseh 25 letih političnega delovanja sem imel občutek, da sem moral od avstrijske države vedno spet, kadar je šlo za pravice manjšin, nekaj izterjati. To gotovo ni pravo izhodišče, kajti država se mora zavestno vprašati, kaj lahko naredi iz dvojezičnosti, kaj ji ta prinese!“ — Tudi to so bile besede državnega poslanca Karla Smolle-ta na predavanju v ponedeljek, 5. decembra 1988, ki ga je imel na povabilo društva Club tre popoli v Celovcu. Zavzel je stališče do narodnih skupnosti, do delovne skupnosti Alpe-Jadran, do izobraževanja odraslih na Koroškem in predstavil je Evropski standard o narodnih skupnostih. „Iniciativa Alpe-Jadran je za Smolleta problematična zaradi tega, ker je to iniciativa na vladni ravni.“ Pogreša tudi, da ta iniciativa v prebivalstvu dežel, ki so včlanjene, še ni našla pravega odmeva. „Če kupujejo Jugoslovani pri nas rezervne dele za avtomobile, ne mislijo na Alpe-Jadran, in če mi gremo v Jugoslavijo, da tam preživimo lep dopust, ali na dobro večerjo, le zelo neradi mislimo na Alpe-Jadran“. V okviri Alpe-Jadran pa misli Karel Smolle, da mora biti možno ustanoviti „komisijo, sestavljeno od pripadnikov narodnih skupnosti“. Vrhu tega pa bi bilo treba na področju Alpe-Jadran usta- Debata o proračunu: Argumenti proti Evropski skupnosti Pretekli teden je v parlamentu bila debata o proračunu za leto 1989. Poslanec v državni zbor Karel Smolle je spregovoril k poglavjem proračuna, najvišjim organom, okolju in zunanjih zadevah. NAJVIŠJI ORGANI: Smolle je menil, da Mock, Graf in Kronen Zeitung delajo tako, ko da bi pristop k EGS bil samo še vprašanje časa. „Pričakovali bi lahko, da zagovorniki pristopa najprej pri ustavni službi vprašajo, če je to sploh možno. Dejansko je pot obratna — vstopimo in ustavna služba dobi nalog, da konstruira ustrezne juristične modele. Za ustavne in mednarodno pravne norme, ki govorijo proti vstopu v EGS, poprečen državljan od Mocka in Kronen Zeitung ne zve ničesar.“ Smolle je naštel v glavnem tri argumente: 1. EGS je supernacionalna organizacija, kar pomeni, da bi organom EGS morali oddati del naše suverenosti in da lahko EGS sklepa za nas veljavne norme tudi proti naši volji. Avstrijski parlament bi važne zadeve lahko samo še jemal na znanje. Zato bi pristop k EGS bil celovita sprememba naše ustave, ki je možna samo z ljudskim glasovanjem. „To vejo tudi gospodje Mock, Graf in drugi, čeprav stalno ventilirajo nasprotje,“ tako Smolle. 2. V zadnjih letih opažamo v Avstriji nepregleden trend k federalizmu, sedaj imamo celo mini- stra za federalizem. Če pristopamo k EGS, bi važne kompetence zveznih dežel prešle na organe EGS. 3. „Neresnično je, če Mock trdi, da je interpretacija nevtralnosti izključno stvar Avstrije. Naša stvar je interpretacija nev-tralnostne politike, ne pa nevtral-nostnega prava.“ Smolle je kot primer navedel trgovsko politiko v EGS, katero lahko države EGS določajo z normalno večino. Že večkrat so sklenili embargo proti kaki državi, tako v vojni med Anglijo in Argentino proti Argentini. Avstrija bi v takšnem primeru lahko samo kršila ali nevtralnost ali pogodbo EGS. OKOLJE: V tem poglavju se je Smolle ukvarjal predvsem s produkcijo celuloze. Pri beljenju papirja s klorom nastajajo najrazličnejši odpadki, katere odvajajo v reke. Npr. dnevno več sto kg kloroforma, ki povzroča raka in za katerega potrebuje strupni list, kdor ga hoče kupiti v apoteki. Npr. dioksin, 50.000-krat tako strupen kot ciankali. Na Švedskem že zdavnaj producirajo bel papir brez beljenja s klorom oz. 70-krat manj klorovih odpadkov kot v Avstriji. Čeprav tovarne celuloze trenutno delajo lepe do- bičke, jih ne investirajo v zaščito okolja. Smolle je mdr. zahteval enotne omejitve emisij, zakon o vodnih dajatvah in konec ekspor-tiranja odpadkov. ZUNANJE ZADEVE: Tudi tukaj se je Smolle ukvarjal z vprašanjem EGS. Citiral je iz in; tegracijskega poročila Švice, ki pride do zaključka, da bi se ^ slučaju pristopa federalizem, torej pravice posameznih dežel, porušil, da bi 80% socialne in gospodarske politike delali v Bruslju in da direktna demokracija ne bi bila več možna. „Ljudska glasovanja, kot glasovanje zaradi Zwentendorfa, bi bila v bodoče nesmiselna. Avstrija ni{l nima stvarnega integracijskega poročila, to je priznal celo Klub SPÖ, pa vendar hoče raje danes kot jutri v EGS,“ je menil Smoli6' Smolle je v svojem govoru p°' novno ostro kritiziral avstrijsko politiko do Romunije, ker še vedno ni prišlo do nobenih posebni aktivitet proti rušenju vasi. „V viru držav EGS so prišli do zaključka, da rušenje vasi ni n0' beno konkretno kršenje človO' kovih pravic. Mockova politika je očitno posledica prenaglo^ poslušnosti v oziru na EGS,“ I rekel Smolle. V zvezi z ustanovitvijo sah1^ stojne države Palestina je Smo1 stavil iniciativni predlog, naj ^ strija prizna državno tvorba ker bi to lahko pospešilo zdi ževanje k Bližnjemu vzhodu. Rudi VoO* Politika Karel Smolle je povedal tudi nekaj o svojih izkušnjah s politiko. Desno predsednik Cluba tre popoli dr. Arthur Roßbacher. noviti „parlament narodnih skupnosti“. Spregovoril je tudi o deželni ustavi, ki druge narodne skupnosti sploh ne omenja. Glede koroškega volilnega reda je Smolle dejal, da mora biti ta tako urejen, „da uspe priti Slovencu v deželni svet brez opore strank“. Zato želijo koroški Slovenci, da gre dežela tozadevno novo pot. „Sam sem to imenoval novi dialog in za dialog ni nikdar prepozno," je dejal Karel Smolle. Glede dialoga s pripadniki druge narodne skupnosti je dejal, da je treba „premagati strah pred sosedom. Moramo se srečati, kajti nobena pot ne vodi mimo tega." vg Borovlje: Ljudska šola v Slovenjem Plajberku bo končno sanirana 23 točk je na svoji — za to leto po vsej verjetnosti zadnji — seji v petek, 2. 12. 1988, obravnaval boroveljski °bčinski svet. Skoraj vse točke dnevnega reda so bile so-9lasno sprejete, edinole pri proračunu in kanalu je bilo nekaj protiglasov. Tudi ta seja je pokazala, da je od svoje-časnih obljub neke frakcije (FBI), da bo vnesla vihar v °bčinsko sobo, ostalo šest krepko „počesanih“ odbor-aikov. Glavni točki dnevnega reda sta bila 2- dodatni proračun za letos in pa redni ter izredni proračun za drugo [eto. |z 2. dodatnega proračuna za le-tos je razvidno, da je občina prišla Prav zaradi davčnih kontrol do dodat-n'h 320.000 davka na pijače in da Se je pri izdatkih povišal predpisani Prispevek za kritje izgub bolnišnic leto 1985) kar za 524.000. 2. dodatni proračun za letos je izenačen, Prav tako kot preliminirani redni oz. IZredni proračun za leto 1989. Redni Proračun znaša 94,680.000, izredni Pa 32,550.000 šilingov. Med tistimi '2datki, ki bo|o najbolj narasli, so Prav predpisani, kot plačila v Pokojninski sklad (za 3 % ali 3-000), v sklad za gradnjo Poklicnih šol (za 59 % ali 65.000), a socialno pomoč (za 5% ali 38.000), za pokrivanje izgub bol-L^nic (za leto 1986 za 25 % ali ^9.000) in za deželni prispevek (za '°% ali 867.000). Za popravilo ^udske šole v Slovenjem Plajberku je izrednem proračunu predvidenih UO-OOO šilingov. ^oglasno je bil sprejet sklep, da je P'skot k Medl:’orovnici na °Mju US, ~\”ke prepovedano parkiranje in l^i^vljanje avtomobilov, prav tako je sklenjena sprememba bila otroških vrtcev ter reda popravilo oz. razširitev vrtcev in pa sanacija Ljudske šole v Slovenjem Plajberku. Na novo je občinski svet določil firme, ki bojo gradile kanal naprej, in tudi sprejel garancijo za kredit pri izgradnji ceste med Resnico in Goričami. FBI je proti gradnji kanala na podeželju. Občinski odbornik Volilne skupnosti Peter Waldhauser je v diskusiji o proračunu kritiziral, da je po mnenju Volilne skupnosti premalo sredstev namenjenih za kmečko-podeželski prostor, je pa v celoti proračun ocenil kot stvaren. Na dnevnem redu je bilo še financiranje vodovodov s pomočjo notranjega kredita, poročilo o pregledu računov in pa gospodarski načrt občine za leto 1989. Finančna podpnra za dp. Gstettnerja Če je treba dokazati resnico po pravni poti, to lahko precej stane. V takem položaju se je znašel tudi dr. Peter Gstettner. Toži ga namreč Heimatdienst. Zato prispevajte na konto „Pravna pomoč prof. Gstettnerju“ pri Zvezi/Bank, številka konta 33225. Pri katerih uradih je možno uporabljati slovenščino Po ZNS in uredbi je slovenščina kot dodatni uradni jezik priznana pri teh uradnih organih: • pri občinskih uradih 13 občin in sicer: Žrelec, Borovlje, Sele, Bistrica v Rožu, Smarjeta v Rožu in Bilčovs v okraju Celovec-dežela, Pliberk, Suha, plobasnica, Žita-ra vas in Železna Kapla v okraju Velikovec, Rožek in Šentjakob v Rožu v okraju Beljak; • pri 9 krajevnih žandar-merijskih poveljstvih v navedenih 13 občinah; • pri 3 okrajnih sodiščih: Pliberk, Železna Kapla in Borovlje; • pri 3 sodiščih za spore iz delovnega razmerja: Celovec, Beljak in Velikovec; • pri 3 okrajnih žandarme-rijskih poveljstvih: Celovec-dežela, Beljak-dežela in Velikovec; • pri 3 okrajnih glavarstvih: Celovec-dežela, Beljak-dežela in Velikovec; • pri 2 okrajnih agrarnih uradih: Celovec in Beljak; • pri 3 geodetskih uradih: Celovec, Beljak in Velikovec; • pri 2 uradih za kontrolo meril: Celovec in Beljak; • pri 3 uradih za zaposlovanje: Celovec, Beljak in Velikovec; • pri 8 carinarnicah: Celovec, Ljubelj-predor, Podklo-šter, Podkoren, Podrožca, Beljak, Pliberk in Jezersko; • pri 2 finančnih uradih: Celovec in Beljak; • pri 3 okrajnih šolskih svetih: Celovec-dežela, Beljak-dežela in Velikovec; • pri uradu za preizkušnjo strelnega orožja v Celovcu; • pri inšpekciji za varstvo pri delu v Celovcu; • pri uradu za pokojninsko oskrbo invalidov v Celovcu; • pri uradu za rudarstvo v Celovcu; • pri deželnem šolskem svetu v Celovcu; • pri deželnem uradu za zaposlovanje v Celovcu; • pri varnostni direkciji za zvezno deželo Koroško v Celovcu; • pri deželnem žandarmerij-skem poveljstvu za Koroško v Celovcu; • pri deželni finančni direkciji za Koroško v Celovcu; • pri finančnem uradu za pristojbine in davke na promet v Celovcu; • pri Uradu koroške deželne vlade v Celovcu; • pri uradu za pobiranje deželnih dajatev v Celovcu; • pri inšpekciji za varstvo pri delu v kmetijskih in gozdnih obratih v Celovcu; • pri deželnem agrarnem senatu v Celovcu; • pri deželnem sodišču v Celovcu; • pri razsodišču socialnega zavarovanja v Celovcu; • pri javnem tožilstvu v Celovcu; • pri deželnem vojaškem poveljstvu v Celovcu (v zadevah vojaškega nabora); • pri zvezni železniški direkciji v Beljaku (v zadevah oblastvene uprave); • pri direkciji poštne in telegrafske uprave v Celovcu (v zadevah oblastvene uprave). Narodnjak Salvatare Venosi 50-letnik Veliki slovenski narodnjak Sal-vatore Venosi iz Kanalske doline je dne 30. novembra tega leta srečal Abrahama. Ob tej priložnosti so mu tajnik NSKS Hubert Mikel, tajnik KKZ Nužej Tolmajer in tajnik KEL Borut Sommereg-ger v imenu omenjenih organizacij izrekli za nadaljnjo življenjsko pot vse najboljše in izrazili upanje, da bo ostal Salvatore še naprej tisti, ki bo z vsemi silami krepil in spodbujal slovenski živelj v Kanalski dolini. Salvatore Venosi je že skozi dolga leta tesno povezan s Koroško; je tudi dopisnik Našega tednika in vedno spet smo ga veseli, ko nas obišče v Celovcu. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Gospodarstvo / Politika Ustanovitev Kmečko-izobraževalne skupnosti Minulo sredo, 30. novembra 1988, je bil v Tinjah ustanovni občni zbor Kmečko-izobraževalne skupnosti (KIS). Za predsednika novo ustanovljenega društva je bil izvoljen dipl. inž. Stefan Domej. Namen društva je, da nudi skupnost ima svoj sedež v Domu v Tinjah, poslovodeči. tajnik pa je dipl. inž. Hanzi Madritsch, ki je z informacijsko službo na razpolago našim kmetom pod telefonsko štev. 0 42 39 / 38 38. kmetom in kmeticam južne Koroške dodatno izobraževalno možnost h kmetijski zbornici, katere izobraževalna dejavnost je izključno nemška. Kmečko-izobraževalna V odbor Kmečko-izobraževalne skupnosti so bili izvoljeni: predsednik: dipl. inž. Stefan Domej, 1. podpreds.: dipl. inž. Hanzi Miki, 2. podpreds.: Hanzi Madritsch. Nadaljnji odbor: Teodor Domej, Franc-Jožef Smrtnik, Martin Pandi, inž. Edlacher, Janko Zwitter; preglednika računov: Joža Habernik, Jaki Sitter; koopti-rani člani: Urban Popotnik, Miha Zablatnik, Tinej Wastl. SECAR—brezazbestne zavorne obloge iz Borovelj Diakonsko posvečenje v Feldkirchnu Preteklo nedeljo sta bila v Feldkirchnu posvečena dva diakona. Johannes Biedermann prihaja iz župnije Radweg pri Feldkirchnu, Robert Katnik pa iz Bistrice na Zilji. Posvetil jih je krški škof Egon Kapellari. Domači župnik Engelbert Hofer je ob tej priložnosti pozdravil vernike v obeh liturgičnih jezikih krške škofije. „Ostanita to, kar sta danes postala," je škof zaželel novima diakonoma pri posvetitvenem nagovoru. Minister Galloni za uradni dvojezični šolski center za beneške Slovence Italijanski minister za šolstvo Galloni je obljubil, da bo podprl zahtevo beneških Slovencev in slovenske manjšine, da se naj uradno prizna dvojezični šolski center v Špetru. To je zagotovil 19. novembra v Vidmu ob začetku novega akademskega leta. Pri ministru Galloniju se je predstavila delegacija predstavnikov Instituta za slovensko izobraževanje v Čedadu in dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Andrej Kajžnik je zapustil Plešivec V šestih jezikih je bila lavdacija pod geslom „Jeziki premoščajo meje". Namenjena je bila prefektu, pedagogu in veroučitelju Andreju Kajžniku, ki seje te dni poslovil iz dijaškega doma in gimnazije na Plešivcu. Kajžnik je na Plešivcu deloval 21 let. Kajžnik se bo od sedaj naprej posvetil duš-nopastirskemu delu na župniji. Zelena luč za direktni polet Celovec-Dunaj Austrian Airlines načrtujejo za začetek naslednje poletne dobe dnevne direktne polete Celovec-Dunaj. V načrtu je tudi boljša priključitev k mednarodni mreži poletov z novim letalom, ki naj omogoči polet v Frankfurt zjutraj in zvečer. Slovenci v dveh domovinah Arhiv SR Slovenije je pripravil zanimivo razstavo, ki opozarja na slovenske prispevke tujini, to se pravi na delež tistih, ki so se rodili v Sloveniji, a so s svojo ustvarjalnostjo obogatili tuja kulturna okolja. Na razstavi je kar 92 imen tistih, ki so se rodili od 1430 do 1918. V četrtek, 1. decembra, je v Borovljah odprlo novo podjetje svoja vrata in začelo s produkcijo: to je podjetje SECAR, ki bo kot edina firma v Avstriji izdelovalo brezazbestne zavorne obloge. S tem so Borovlje po velikem šoku v letih 1984 in 1985, ko je zaradi polomije pri VOEST in Austria Draht izgubilo na stotine delavcev svoja delovna mesta, mesto in okolica pa sta bila tik pred gospodarskim propadanjem, skoraj nadoknadile število izgubljenih delovnih mest. SECAR, mešano podjetje s slovenskim in koroškim kapitalom, bo v začetni fazi zaposlovalo okoli 15 sodelavcev, v končni izgradnji pa naj bi jih bilo 40. Na začetku bodo delali v eni izmeni, za pozneje pa sta predvideni dve. Kot je dejal eden od obeh poslovodij, Schandl, ki je poleg tega tudi lastnik firme Seba Meßtechnik, Se-car na začetku namerava pokriti sekundarni trg, to je delavnice in avtomobilske firme. Trenutno še nimajo naročil, a so prepričani, da bodo zaradi ekskluzivnosti — Secar je namreč edina avstrijska firma, ki izdeluje brezazbestne zavorne obloge — produkta docela pokrili domači trg, ki letno potrebuje nekaj stotisoč oblog in bojo uspeli tudi na mednarodnem tržišču. Brezasbestne zavorne obloge so predpisane že v Nemčiji in skandinavskih deželah, v Avstriji pa morajo novonajavljeni avtomobili imeti vsi brezazbestne obloge, od leta 1991 pa jih bodo morali imeti vsi. Trenutno bi pri SECAR mogli izdelati 600.000 kosov letno, produkcijo pa bo z drugo izmeno možno krepko dvigniti. SECAR bo svoje izdelke prodajala brez vmesnih razpečevalcev. Po informacijah drugega poslovodje, Miklavca, je 1/3 sredstev zasebnih, 2/3 pa so javna, razni krediti. Sovlagatelja iz Slovenije sta IMF in Polikem. Od vsega začetka je za firmo prišla v poštev le Koroška in Borovlje, da so odgovarjale tudi zaradi profila delavcev — puškarji in bivši sodelavci VOEST oz. njenih podjetij. V podjetje je bilo doslej investiranih okoli 28 milijonov šilingov. Slavja začetka produkcije in otvoritve so se udeležili vidni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške in občine Borovlje, med njimi župan dr. Krainer, predsednik koroške delavske zbornice Quant-sehnig, predstavnik trgovske zbornice Zernatto, zastopnik slovenske go- spodarske zbornice Kropivnik, predstavniki Zveze slovenskih zadrug z dipl. trg. Habernikom na čelu in mnogi drugi. V svojih besedah sta župan Krainer in predsednik Quantschni9 kratko opozorila na skoraj neizgle; den položaj Borovelj še pred nekaj leti in poudarila, da je uspelo v Borovljah, tudi zaradi dobrega odnosa prebivalstva do novih industrijskih podjetij, zakoreniniti produkcijo, kij® usmerjena v prihodnost. Zastopa^ Slovenske gospodarske zbornic® Kropivnik pa je dejal, da je s firrn® SECAR ponovno uresničena vizij® plodnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo oz. Slovenijo in Koroško na področju mednarodne trgovi; ne, kar je zelo važno tudi žara®1 skupnega prodora na evropsko tržišče po letu 1992. Slovesnost v bivši hali Austria-Draht je olepšal obirski ženski oktet' Franc Wakounifl SCHRACK - MEDNARODNA TELEKOMUNIKACIJA Leta 1953, torej pred 35 leti. je bilo v Celovcu ustanovljeno podjetj® SCHRACK. Podjetje je mnogim osebam v Avstriji gotovo znano. Kljub tern nekaj besed o tem, kaj se za besedo SCHRACK skriva. SCHRACK je sinom za telekomunikacijo: telefonski sistemi z digitalno tehniko, naprave za naja*. Ijanje požarov ... Pa še nekaj: SCHRACK prodaja tudi najlažji mobil telefon. .. Povod za praznovanje pred dnevi je bila 35-letnica tega podjet) ! odkar je to podjetje v Celovcu. In še en vzrok več imamo, da o tem podjeh poročamo. Heli Juch iz Sel dela v tem podjetju že 15 let. Iz rok generalnefl direktorja Haralda Schracka je prejel Heli Juch tudi priznanje za odlično del®-V Celovcu zaposluje podjetje SCHRACK 20 oseb, ki so pristojne za sem1 in prodajo. Naš gost G O s T Deželnozborske volitve na Južnem Tirolskem: „ZAL zgrešila 3. mandat za 1Z7 glasov" Pri deželnozborskih volitvah na Južnem Tirolskem, 20. novembra 1988, je nasprotnikom avtonomije neofašistom (MSI) uspelo skoraj podvojiti število deleža glasov. S tem je MSI zastopana v deželnem zboru s štirimi mandatarji, doslej z dvema. Južnotirolski ljudski stranki (SVP) pa je uspelo izgraditi absolutno večino s skoraj 60%. Glavni kandidat Luis Durnwalder, ki je nasledil Magnagoja, je dobil pri volitvah 77.000 prednostnih glasov, kar je za 2000 več, kot jih je dobil Magnago pri volitvah leta 1983. Zmaga MSI gre predvsem na račun komunistov in drugih manjših strank, k zmagovalcem deželno-zborske volitve pa šteje tudi Zelena Alternativa, ki se zavzema za boljše sporazumevanje med narodnima skupinama. NAŠ TEDNIK: Med zmagovalce deželnozborskih volitev šteje tudi Zelena alternativa. Tvoji stranki je uspelo znatno zvišati delež volilnih glasov, slej ko prej pa ste v deželnem zboru zastopani le z dvema mandatarjema. Kako si ti zadovoljen z izidom volitev? ALEKSANDER LANGER: Od manjših strank lahko Zelena alternativa zabeleži naj večji uspeh. Pri deželnozborskih volitvah leta 1983 smo dobili 4,57% glasov, ta delež se je pri teh volitvah zvišal na 6,72%. V številkah povedano, to Pomeni od 12.970 glasov na 20.542 glasov. Seveda se veselim, da nam je tako veliko število volil-cev dalo zaupanje, obenem pa sem nekoliko žalosten, ker smo za le 127 glasov zgrešili tretji mandat. Na vsak način je regionalen espeh Zelene alternative, če ga primerjamo z volilnimi rezultati v Nemčiji in Avstriji, že nekaj posebnega. NAŠ TEDNIK: Tako imenovano "Južnotirolsko vprašanje“ je sko-rai docela rešeno, pri čemer je 'taJija opustila ekstremen cilj asimilacije, SVP pa je odstopila od znlje prestavitve meje. Kakšno le danes vzdušje na Južnem Ti-r°lskem in kaj si more nemško govoreči narod pričakovati od no-Ve9a predsednika SVP Durn-^alderja? ALEKSANDER LANGER: Dej-stvo j8i ,ja se je gjtuacija za nemško govoreče v Južnem Tirolskem v zadnjem času znatno zbolj-sala. v zadnjih letih pa se je kon- flikt, ki je bil sprva med manjšino in državo, bolj in bolj razvil v konflikt med narodoma'v deželi. Torej je situacija taka, da so nemško govoreči na Južnem Tirolskem v večini, italijanski narod pa v manjšini in ta pogostokrat dobi solidarnostno podporo s strani, ki so prej podpirale nemški narod na Južnem Tirolskem. Ta nova situacija je privedla do neke diferencira-nosti med nemško govorečimi, predvsem je v mlajši generaciji, kateri jaz pripadam, mnogo ljudi, ki se branijo proti nemško nacionalnemu duhu. Italijani pa so šli vse bolj v pozicijo nacionalne defenzive. Pozicija posameznika je zelo odvisna od moči skupine, in tako so se Italijani začeli čutiti in obnašati kot manjšina. Reakcija na to situacijo je bila, da je neofašistična stranka MSI podvojila število volilcev in je s tem trenutno najmočnejša politična sila v deželi. Zanimivo je, da je nasplošno opaziti šovinističen duh, ki se razširja tudi med drugimi strankami. Tako so zaradi pritiska postali bolj nacionalni tudi krščanski demokrati, kot tudi socialisti. Durnwalderja pa ocenjujem kot zelo pragmatičnega, skoraj ciničnega politika, za katerega so bolj važni gospodarski interesi države kot pa nacionalni občutki. Na vsak način pa je Durnwalder tip, s katerim se da pogajati, z etničnega vidika pa bo gotovo prišlo do pomiritve. NAŠ TEDNIK: Kakšen vpliv so imeli številni bombni atentati na izid volitev? Komu so škodovali in komu koristili? ALEKSANDER LANGER: Kot je bilo pričakovati, so številni atentati, pri katerih pa nikoli ni prišlo do prelivanja krvi, koristili edinole neofašistom. Atentati, do katerih je prišlo v zadnjih treh letih, so imeli bolj demonstrativen karakter in še ni možno konkretno reči, od kod pridejo storilci. Vse pa kaže na to, da storilci pridejo iz vrst nemških nacionalistov in odprto pri tem je tudi vprašanje, koliko so bili soudeleženi tudi ljudje v Innsbrucku. Bili so to atentati proti italijanskim objektom, kot so to cerkve, šole, kasarne itd., to se pravi, da so bili anti-italijanski atentati. Ne morem pa si predstavljati, da bi bombe prišle iz vrst nemške narodne skupnosti, ker je njen položaj znatno boljši, kot je bil še pred leti. V nasprotju z bombami v 60-ih letih, katere je narod celo odobraval oziroma je bombne atentate razumel, so sedanje bombe vznemirile ljudi in od tega je, kot se je izkazalo, profilirala le MSI. NAŠ TEDNIK: Misliš, da stoji za bombnimi atentati mednarodna desnoradikalna organizacija? ALEKSANDER LANGER: Konkretno si nekaj takega ne morem predstavljati, ker so imeli vsi atentati docela teatraličen značaj. Zanimivo je, da so dobili tatiče takoj po srečanju avstrijskega in italijanskega notranjega ministra, vse to ima zame teatraličen značaj. Še meseca avgusta je zngn fanatik Karl Äußerer v Innsbrucku javno odobril te atentate. Tedaj se ni storilo kaj. Komaj pa se srečata avstrijski in italijanski notranji minister in se zmenita za skupno postopanje, se najde pri Außererju v Innsbrucku dinamit. Z njim se najdeta še dva nadaljnja tatiča. To vse je skoraj preveč banalno — morda pa je res. S tem hočem reči, da je očitno Avstrija vsaj pasivno omogočila, da je prišlo do teh bombnih atentatov. Kar pa me je pri teh atentatih najbolj začudilo, je dejstvo, da je bilo vse tako dobro kalkulirano, da nikoli ni prišlo do tega, da bi se ljudje ranili. Očitno je nekdo hotel s temi atentati izbiti političen kapital. NAŠ TEDNIK: Kakšen vpliv bo po tvojem imela MSI v deželnem zboru, kakšno vzdušje je na Južnem Tirolskem po volitvah? ALEKSANDER LANGER: Po mojem mnenju vpliva neofašistov ni treba nadcenjevati. Kljub temu, da je MSI podvojila število volilnih glasov, imam vtis, da bo prišlo v Italiji do pomiritve. NAŠ TEDNIK: In kakšne so po tvojem občutki, želje Avstrije v zadevi južnotirolskega vprašanja? ALEKSANDER LANGER: Da se čimprej dokončno reši etnično vprašanje, kajti Avstrija se bi — kot imam občutek — z Italijo raje pogovarjala o vstopu v EG, kot pa o narodnostnem vprašanju. NAŠ TEDNIK: Hvala, za pogovor! Rož, Podjuna, Zilja Fridi Loser v spomin V soboto, dne 19.novembra, nas je na nekem izletu nepričakovano hitro zapustila daleč naokrog znana gostilničarka gospa Frida Loser. Ob njenem odhodu so se uresničile besede „nagla, a pripravljena smrt je lepa smrt!“ Res, takšne smrti je bila pokojna deležna! Na predvečer je še prisostvovala v farni cerkvi na videz zdrava in čila obletnici za svojim možem in je bila nato v krogu svojcev še vsa sproščena in dobrohotna, dasi jo je smrt že neopaženo držala za roko. Samo čakala je še na trenutek, da ji zakliče: „Z menoj, človeški popotnik, Tvoja življenjska pot je končana!“ Smrt rajne Fride Loser je značilen primer, kako hitro in nepričakovano poseže dostikrat Previdnost v naše življenje ter nam iztrga človeka iz njegovega delokroga in iz kroga ljubljenih svojcev. Danes jaz, jutri ti — to je pot, ki jo gremo vsi! Pokojna je podpirala svojčas ne samo dva, večkrat tudi tri ali štiri vogle Likebovega gostilniškega in kmetijskega podjetja. Desetletja je tu neumorno delala, načrtovala in ustvarjala in poleg tega imela vedno še polne roke ljubezni do svojih otrok, katerim je bila nadvse dobra in skrbna mati. V torek, 22. novembra, se je zbrala na širnem prostoru pred hišo žalosti nepregledna množica žalnih gostov iz vseh delov spodnje Koroške. Mnogi so se hoteli oddolžiti tej duhovno močni in javnost oblikujoči ženi. S tem so potrdili, kako priljubljena in spoštovana je pokojnica bila. Pogrebna svečanost se je vršila v obeh jezikih. Dvojezičnost Likebovega gostilniškega obrata je na ta način gotovo v smislu pokojne prišla očitno do izraza. Svojčas sta bili v Šmihelu dve go- stilni, Likebova in Šercerjeva. Gostje so se več ali manj točno ločevali po svoji narodni zavesti. Eni so zahajali k Likebu, — drugi — zavedni Slovenci k Šercerju. Ko je pa Šercerjeva gostilna polagoma nehala obratovati, je pokojna kot zelo spretna in modra gostilničarka znala s svojo prirojeno odprtostjo in duhovno širino pritegniti tudi izrazito zavedne kroge v svoje gostišče. Tako je ustvarila v svojem obratu tolerantno vzdušje za vse. Kar se dostikrat pri politični mizi ne posreči, je rajni uspelo potom njene duhovne širine. Posebno radi so zahajali in še zahajajo tja tako imenovani „šmihelski dedi“, — znani kot vaške grče in ljubitelji petja in pitja. Pokojna je rada prisedla k tem vaškim možakarjem, z njimi zapela ter prisluhnila njih življenjski modrosti. Kot izredno dobra trgovka je pokojna zgodaj spoznala, da je cerkev središče verskega, gostilna pa središče družabnega življenja. In to spoznanje jo je delalo odprto za oboje: za cerkev in za družabnost. Gostje so jo cenili kot nadvse korektni motor gostilniškega podjetja, ki je zaslovelo daleč naokrog. Vse prezgodaj si se, draga Likebova mama, vlegla v grob. Pogrešali te bomo kot nadvse življenjsko izkušeno, na domačih tleh dozorelo osebo, ki je jezikovno prišla vsakemu gostu nasproti ter ga poleg izborne postrežbe še znala osvežiti s svojo dobrohotno besedo. Posebno Te bodo pogrešali Tvoji otroci, katerim si bila vedno kažipot v življenje. Naš tednik izreka prizadeti družini in s tem celotnemu Likebovemu gostilniškemu podjetju svoje iskreno sožalje. Predstavitev knjižnega daru Mohorjeve založbe in SPZ za leto 1989 v Šmihelu Pred lepo skupino ljubiteljev slovenskega čtiva sta predstavnika naših slovenskih založb dipl. inž. Franc Kattnig za Mohorjevo založbo in dr. Janko Malle za SPZ predstavila v soboto zvečer v farni dvorani v Šmihelu bogat knjižni dar obeh založb za prihodnje leto. Mohorjeva je za leto 1989 pripravila sledeče knjige: Poleg že tradicionalnega Mohorjevega koledarja, ki ne sme manjkati v nobeni hiši, ki je ud Mohorjeve družbe, so večernice Flelmuta Scharfa „Moji mali kavalirji“. Clemes v. Bretano je po pripovedi Katarine Emmerich spisal „Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa“. Dvojezična otroška slikanica „Gegci" Mire Lobe pa bo razveselila naše otroke. Mili Hrobath je napisala pesmi za otroke pod naslovom: „Čeprav razdalja je med nama“. Knjigo je ilustrirala Zorka Weiss Loiskandl. Herman Germ pa je zbral pesmi in igre za otroke v knjigi „Naš zlati mladi dan“, katero je ilustrirala Hermina Pavlič. Seveda pa spada h knjižnemu daru tudi Pratika. Za ljubitelje petja in glasbe je izbrana še kaseta „V dolinci pod Jepo“, kjer pojejo: Moški zbor „Jepa-Baško jezero", Mladinska skupina iz Ledino in „Podhumški kvartet“ iz Rožeka. SPZ je poleg Koroškega koledarja izdala knjigo Teodorja Domeja „Koroški Slovenci in leto 1938“, nadalje pesniško zbirko Ericha Frieda, katero je prevedel Andrej Kokot, prof. Janko Messner pa je napisal „Gorše štorije“. V zbirki je še lepo ilustrirana knjiga — A. Seliškar in T. Vraber „Travniške rastline na Slovenskem". Tudi knjižni dar SPZ zaokroža kaseta z naslovom „Pravljica o Zlatorogu“. Po predstavitvi knjižnih zbirk sta brala ravnatelj Herman Germ in prof. Janko Messner iz svojih del. Ravnatelj H. Germ je bral iz svoje pesniške zbirke, Janko Messner pa smešne odlomke iz dnevnika „Pokržnikovega Lukana". Predstavitev pa so glasbeno olepšali saksofonisti domače glasbene šole. Žalostna vest iz Clevelanda — smrt našega rojaka V soboto, Sne 3. 12., smo prejeli žalostno vest, da je na svojem domu v Clevelandu, ZDA, nenadno umrl naš rojak Jožef Ferra. Pokojni se je rodil leta 1901 pri Elbiju v Večni vasi. Ker doma ni bilo za številno družino dovolj kruha, je pokojni Jožef že zelo mlad šel po svetu iskat delo. Nekaj let je bil pri svoji teti pri Ferdiču v Črgovičah. Nato je iskal delo po raznih deželah Evrope. Svojo ženo Dorotejo je spoznal v Belgiji in jo leta 1924 poročil, nato sta se izselila v Ameriko. Pokojni Jožef Ferra je dobil delo pri žele'znici, žena Doroteja je poučevala glasbo. V Clevelandu sta si zgradila lep dom. V zakonu sta se rodila dva sinova Franc in Jožef, ki sta že oba z očetom obiskala očetov rojstni kraj. Pokojni je bil zelo dober družinski oče, in veliko veselja je imel s svojimi vnuki in pravnuki. V svojem kraju se je aktivno udejstvoval v slovenski fari, v tamkajšnjih cerkvenih in narodnih ustanovah. Kljub oddaljenosti je bil z rodno Koroško tesno povezan. Zelo rad je z ženo Dorotejo prihajal v svoj rojstni kraj, v Večno vas, na dopust. Obiskoval je pa tudi svoje sorodnike širom po Evropi, celo v Avstraliji. Zelo rad je v družbi sorodnikov in prijateljev zahajal na goro Peco, kjer se je vedno dobro počutil. Ko je leta 1985 pogorela na Ve-škem stanu pastirska koča in so se Večani odločili, da zgradijo novo, je tudi pokojni Jožef prispeval lepo vsoto k tej gradnji. Zelo si je želel, da bi tudi v letu 1988 še enkrat obiskal svoj rojstni kraj in se tudi podal k novi koči na Peco, žal mu je pa bolezen prekrižala te načrte. Ker je bil pokojni Jožef družaben in vesel človek in je v družbi tudi rad prepeval, smo se njegovega obiska — vsi, ki smo ga poznali, vedno veselili. Njegova smrt nas je vse zelo prizadela. Naj naš dragi rojak in sorodnik v svoji drugi domovini mirno počiva, ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Ženi Doroteji, sinovoma ter vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. 1. kaseta šentjanškib tamburašev Pod naslovom „Šentjanški tamburaši" je te dni izšla 1. kaseta te atraktivne in priljubljene instrumentalne skupine iz Roža. Kaseto je posnel in naredil tonski studio PRM v Kožentavri, grafično opremo pa si je omislil Tomo Weiss. Tamburaši in Šentjanž — to je že desetletja stara ljubezen, kajti že od leta 1906 so tamburaši tu doma in sedanja skupina je menda že kar sedma, kot je to dognal Hanzi Gabrijel, njen strokovni in umetniški mentor. Skupina, ki jo vodi Ivanka Weiss, obstaja že od leta 1981. Na kaseti sta poleg venčka narodnih in drugih pesmi tudi dve, ki so ju v Šentjanžu že „večno igrali“. To sta „Savski valovi“ in pa „Te-rezijski valček". Tako je tudi v tem oziru kaseta dragocen tonski dokument kontinuiranega glasbe- no-instrumentalnega udejstvovanja koroških Slovencev. Kot je povedal v posebnem razgovoru z Našim tednikom Hanzi Weiss, je skupina zelo homogena, enotna in da tudi skrbi za to, da se vključujejo novi, mladi člani. Opazno pa je, da so skoraj vsi obiskovali oz. še obiskujejo našo Glasbeno šolo. Tamburanje in uspehi sedanje skupine pa so pri nekdanjih članih zbudili željo, da bi se spet zbrali in zaigrali kot svojčas. Morda pa le bojo! Da, svojčas so smeli tamburati le fantje, kot se spominja Bavan-tov oče, ki je sam bil navdušen in izurjen tamburaš. Kaseta „Šentjanški tamburaši" stane 130 šilingov, naklada pa je 500. Kupite jo (kaseto), preden bo pošla. Dobite jo pri tamburaših oz. v obeh naših knjigarnah, -wafra- Rož, Podjuna, Zilja ČESTITAMO Duhovni svetnik Niko Marktl, župnik v Rožeku, je te dni obhajal visoki življenjski jubilej — izpolnil je 89. leto, obenem pa obhajal tudi svoj god. Slavljencu za častitljivi jubilej prav iskreno čestitamo in mu želimo veliko božjega blagoslova, ter še mnogo zdravih in zadovoljnih let pri njegovem vestnem dušnopastirskem delu v rožeški fari, ki jo skrbno vodi že nad 40 let. , 91. rojstni dan in god je včeraj praznovala Marija Komar iz Metlove. Slavljenki za visoki praznik iskreno čestitamo in ji želimo obilo božjega blagoslova in še mnogo zdravih in srečnih let med njenimi dragimi. Barbari Matic iskreno čestitamo za 79. rojstni dan in god in ji želimo še veliko zdravih in srečnih let. 74. rojstni dan praznuje te dni Franc Lesjak iz Goselne vasi. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo veselih in zdravih let. * 65. rojstni dan praznuje v teh dneh Franc Hafner iz Večne vasi pri Globasnici. Za osebni praznik mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem še zdravja. 25-letnico skupnega življenja sta praznovala te dni Greti in Rok Bučovnik iz Goselne vasi. K srebrnemu jubileju jima iskreno čestitamo in jima želimo še veliko zdravih in srečnih let na njuni skupni življenjski poti. Beti Tolmajer iz Verovc na Radišah je pred kratkim praznovala svojo 50-letnico in god. K dvojnemu prazniku ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta. Na Spodnjem Obirskem praznuje Marija Karničar 83. rojstni dan. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko lepih in zdravih let. Marija Thaler, po domače Rožmanova mama na Radišah, je te dni praznovala 79. rojstni dan in god. K dvojnemu praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. V Železni Kapli praznuje Matilda Piskernik svoj 79. rojstni dan. Za njen osebni praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še vrsto zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Tatjana Čebul iz Šmihela je na Pedagoški akademiji končala študij za ljudskošolsko učitelji-co. Mladi učiteljici iskreno čestitamo in ji želimo veliko veselja v poklicu. Marija Dolinšek iz Bele pri Železni Kapli te dni praznuje 50. rojstni dan in god. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo, vse najboljše za nadaljnjih 50 let. Tomaž Ogris iz Stranj pri Bilčovsu je uspešno zaključil študij na višji tehnični šoli. Mlademu inženirju iskreno čestitamo k njegovemu uspehu. 85-letnico obhaja Tomaž Ko-ban, po domače Šmon v Šent-kandolfu pri Kotmari vasi. Za njegovo obletnico mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let. Čestitkam se pridružuje tudi EL Kotmara vas. , V Kortah pri Železni Kapli praznuje Roza Writzl 78. rojstni dan. Iskreno ji čestitamo za njen praznik in ji želimo še veliko zadovoljnih in zdravih let. Čestitkam se pridružuje tudi EL Železna Kapla. Šentjakob v Rožu: občni zbor društva upokojencev ..Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu" je imelo v soboto, dne 26. novembra 1988, svoj redni občni zbor. Predsednik Flori-inn Košat je pozdravil vse navzoče ter se zahvalil za sodelovaje. Tajnica je podala nato obširno poročilo o delovanju društva v zadnjih dveh letih. Po Poročilu blagajnika je občni zbor soglasno dal razrešnico staremu odboru. Sledile so volitve odbora. Soglasno je bil izvoljen naslednji društveni odbor: Predsednik Miro Miškulnik iz Veli- ke vas, podpredsednik Jože Stor-nik iz Leš, tajnica Micka Miškulnik iz Velike vasi, namestnica tajnice Zorka Veber iz Šentjakoba, blagajnik Flori Košat iz Pod-gorij, namestnik blagajnika Franci Rehsmann iz Šentjakoba. Za pregledovalce računov sta bila izvoljena Kristijan Schellander iz Bistrice pri Šentjakobu ter Han-zej Kajžnik iz Svaten. Ob prijetnem kramljanju in izmenjavi mnenj se je občni zbor iztekel. Mi. PISMA BRALCEV Pismo uredniku Z zanimanjem sem prebiral reportažo Vašega poročevalca o „Žalostnem položaju Slovencev v diaspori" (NT 23. sept. 88). Zadeva ni tako tragična, zgodovina USA in Kanade pokaže, da priseljenci v drugi, sigurno pa v tretji in četrti generaciji ne govore več jezika svojih staršev. Edina izjema bi mogli biti Armenci in Izraelci. Še preje ko Slovenci se asimilirajo n. pr. Nemci, Danci, Italijani, Avstrijci. Asimilirani diaspori ostane zavest slovenskega porekla. Vsi tudi vemo, da je delno odtujenje izseljencev žalostno, ni pa tako tragično kot izguba ene same hiše ali celo vasi v zamejstvu. V zamejstvu in matici se vodi borba za ohranitev slovenske zavesti in identitete, diaspora pri tej nalogi ne more igrati pomembne vloge. O političnem delu in organizaciji v diaspori poročevalec ni bil dobro informiran: Slovenski Narodni Odbor, v katerem so vključeni obe stranki SLS in SDS, si ne lasti nobene oblasti in ne pobira nobenega davka. Nihče ni prisiljen SNO priznavati ali se celo pokoravati. Odbor se je osnoval ilegalno še med vojno v Sloveniji. Spričo resnega dela, analize preteklosti in sedanjosti in resnega programa za bodočnost pa uživa SNO močno zaslombo v diaspori. Že dejstvo, da se ni ustanovila nobena druga politična organizacija v diaspori, to potrjuje. SNO ne samo, da priznava „stražarje“, nego ima med svojimi uradno imenovanimi svetovalci osebo, ki bi se mogla tako označiti. V diaspori imamo različne stranke, gibanja, organizacije z različnimi mnenji in načrti, toda glede bodoče Slovenije se more povsem mirno trditi, da prevlada soglasje, da je slovenski narod suveren z vsemi konsekvencami. Rupnikova „napaka", kot jo interpretira Jože Melaher, da je preveč verjel v zmago Nemcev in premalo upošteval namen nacistov, da hočejo uničiti slovenski narod, tudi ako bi bila dokazana, ne predstavlja noben greh, kaj šele izdajo. Gre v bistvu za ono uradno stališče, ki ga je Rupnik moral zastopati, pod prisilo. Gestapo je še privatnike, ki niso verjeli v nemško zmago, poslal v Dachau, kaj šele vplivne funkcionarje domače uprave! I. Pust v knjigi, Rote Stern über Kärnten, opisuje večerjo pri Rupniku, prisoten je bil visok nemški civilni funkcionar. Rupnikov vnuk je nedolžno povedal: „Ko pa pridejo Angleži, bom dobil čokolado!" Dr. Peter Urbanc NAŠ TEDNIK — Lastnik tzaložnik) in izdaja-telj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Uredništvo: Glavni urednik: Silvo Kumer. Uredniki: Franc Wakounig, Heidi Stingler in Vincenc Gotthardt. Oglasni oddelek: Aleksander Čertov. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0463) 51 25 28 - 21, 24, 25, 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: NAŠ TEDNIK, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec. Letna naročnina: šil. 280,— Cena posamezne številke: šil. 8,—. Spanje „Kluba 26“ Ko se je pred leti ustanovilo hranilno društvo „Klub 26“, temu ni botrovala samo želja po mesečnem „šparanju". Namen ustanovitve je bil predvsem tudi, da bi se vsi/e nastav-Ijenci/ke ter prijatelji/ce številnih ustanov v poslopju Mohorjeve med sabo bolj povezali, se bolje spoznali in tako ustvarili resnično skupnost. Bilanca dosedanjega delovanja „Kluba 26“ na žalost ni pozitivna. V finančnem oziru morda že (oz. še) — čeprav se tudi tozadevno ne da zanikati, da je iz leta v leto manj varčevalcev. Tudi sam sem prekinil svoje članstvo. Kajti: najpoglavitnejšega namena „Klub 26“ na noben način ni uresničil. Enkrat na leto edinole popiti nekaj litrov vina ter pojesti kak „šnicl", to je vsekakor premalo. Da klub ni zmožen si še kake druge zanimive reči za svoje člane izmisliti in je organizirati, je žalostno, toda res. Zato se tudi ne sme čuditi, če bo v bodočnosti morda še manj ljudi pripravljenih nositi svoje šilinge v hranilno blagajno na Viktringerci. J. K., Celovec Vestnik in Perestrojka! Slovenski vestnik navaja v svojem poročilu o prireditvi „Dober večer, sosed — guten Abend, Nachbarl“ v Rožeku častne udeležence tako: „Med udeleženci so bili tudi rožeški župan Franci Pischelsberger, občinski odbornik Ludwig Lesjak ter predstavnik cerkve.“ Kar dve tipični Vestnikov! muhi sta v tem stavku: a) navedeni „Franci“ je trd Nemec „Franz“, navedeni „Ludwig“ je odbornik EL „Ludvik“, „predstavnik cerkve" pa sta bila na prireditvi kar dva, ki ju domala tudi vsi bralci SV prav dobro poznajo: bila sta to kaplana Pepe Marketz iz Št. Jakoba in Pepi Markowitz iz Šmihela. Pa ime fajmoštra kljub Perestrojki v Moskvi le še nima samoumevnega mesta v SV. Perestrojka? Njet! Franc Kobentar, Št. Jakob ZADRUGA PLIBERK Vam nudi vsak dan nove JUBILEJNE CENE Veselimo se Vašega obiska Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Tisk: Mohorjeva / Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Reportaža STRAN q petek, U 9. decembra 1988 Reportaža Leta 1991 naj bi bil zgrajen predor skozi Karavanke med Podrožco in Jesenicami, ki bo povezoval turško in karavanško avtocesto s transjugoslovansko. Na južni in severni strani so se že globoko zajedli v trebuh Karavank in če bo šlo vse v redu, bo drugo leto uspel preboj celo pred načrtovanim terminom. Potem bo to že tretji predor skozi Karavanke (poleg železniškega, kije bil dograjen leta 1906, in ljubeljskega, s katerim je povezano neizmerno trpljenje žrtev nacizma iz domala cele Evrope). PREDOR POD KARAVANKAMI Vsaldan bliže preboju Voda povsod: iz vseh lukenj vdira in pronica voda, ki jo bojo vso zajeli. Vrelec pitne vode daje nad 60 litrov/sek. mm namenom, da bi ustvarili boljšo mednarodno cest-fluE noprometno povezavo zahodne oz. srednje Evrope preko Jugoslavije z jugovzhodno Evropo, z Bližnjim ter Srednjim vzhodom, sta leta 1977 sklenili Jugoslavija in Avstrija na Bledu pogodbo, da bosta zgradili cestni predor skozi Karavanke. Po potrebnih predpripravah, načrtovanjih in razčiščenju lastniških razmerij so 18. septembra 1986 pričeli z gradnjo tunela, najprej pri južnem portalu. Mesece pozneje so zabrneli stroji tudi pri Podrožci. Tunel je dolg 7864 metrov, od tega je 4414 metrov na avstrijskem ozemlju, 3450 metrov pa na jugoslovanskem. Predrt naj bi bil leta 1989, dokončno dograjen, tudi ceste, in prevozen pa naj bi bil leta 1991. Predor na jugoslovanski strani gradita Slovenija ceste tehnika in solnograška firma Polensky & Zöllner, na avstrijski strani pa delajo firme Alpine Salzburg, AST, lllbau in Universale. Ko bo predor gotov, bo njegovo betonsko vozišče široko 7,50 metrov, svetla višina nad voziščem pa bo 4,70 metrov. Pred kratkim je Naš tednik obiskal gradbišče na južni strani Kara- vank. Pričakali so nas dipl. inž. Milan Črepinšek, ki je vodja gradbišča, dipl. inž. Janez Fajan, direktor projekta, in dipl. inž. Božidar Limpl, šef projektnega vodstva pri Slovenija ceste tehnika. Po mnenju teh strokovnjakov bi na zadnjih 600 metrih, toliko je še treba zvrtati na jugoslovanski strani do državne meje in s tem do preboja, skoraj ne smelo več prit' do hujših komplikacij, ker so, kot vse kaže, najbolj zahtevni predeli že prebiti. Hudo so jim padosedaj nagajale različne geološke formacije, plin metan, predvsem pa voda. Tako so med drugim prišli na vodno žilo, iz katere dere nad 60 li- trov vode na sekundo — in to najboljše pitne vode. Po besedah trojice bodo to vodo seveda zajeli in jo koristili kot pitno vodo. Plin metan pa je sploh najbolj zahrbten sovražnik knapov in pa graditeljev tunelov. Na kubični meter zraka je dovoljenih 0,5 % metana, če ga je več, se morajo dela ustaviti, stroji utihniti in elektrika ugasniti zaradi nevarnosti vžiga. Pri teh 3% metana v m3 zraka pa že obstaja nevarnost eksplozije. Zato so povsod inštalirani avtomatični merilci plina, poleg tega pa je pri vsaki izmeni zadolžen po en sodelavec izključno za preverjanje metanove količine. Nevarnost metana zmanjšujejo in ublažujejo s stalnim dovajanjem kisika: 3600 km3 kisika na minuto po ogromnih ceveh pihajo na čelo jame in s tem tudi zagotavljajo kolikor se da svež zrak delavcem. Na jugoslovanski strani predora je zaposlenih okoli 200 sodelavcev, od tega peščica Avstrijcev, ki so zaposleni pri firmi PZ in izključno delajo na čelu predora. Delavci, ki gradijo tunel, so nadpoprečno plačani in delajo v4 izmenah dvanajst dni skozi, potem pa imajo 4—5 prostih dni. Nikoli pa nesreča ne počiva, najmanj pa pri tako zahtevnem in tudi nevarnem delu: kljub vsem varnostnim ukrepom je kamen, ki seje utrgal s temena predora, ubil mladega delavca iz Bosne. Hvala Bogu pa nadaljnjih človeških žrtev doslej pri gradnji, in to na obeh straneh gorskega masiva, ni bilo in da bi jih tudi ne bilo, je velika željavseh. Kotjepriogledupredo-ra in gradbišča dejal inž. Črepinšek, so prav zadnji metri pred prebojem zaradi velike rutine in s tem povezane pojenjajoče koncentracije zelo kritični. Tunel gradijo po novem avstrijskem načinu gradnje predorov, ki seje uveljavil na celem svetu. Takoj po razstrelu kamenja na čelu predora nastalo luknjo zavarujejo injooblečejozjeklenomrežo, kije fiksirana z velikim obodnim lokom. Mrežo omečejo z betonom, ki se zelo naglo strdi. Tako se korak za korakom, na dan poprečno 5—7 metrov, približujejo preboju. Z ogromno maso izkopnega materiala iz predora že planirajo na obeh straneh platoja pred portaloma, kjer bosta disclocirani mejni kontroli, da v tunelu ne bo zastojev. Kot so povedali strokovnjaki SCT, bodo v Sloveniji leta 1989 začeli graditi cesto do Vrbe, za kar bo treba na nekaj kilometrih spremeniti tok Save. Na avstrijski strani, kjer imajo tudi še par sto metrov do preboja, pa že gradijo velikanski most pri Hodnini in tudi vezno cesto z vozliščem pri Beljaku že delajo. Pripravil: Franc Wakounig A/a sliki: delavci postavljajo obodni lok, s katerim so pritrjene železne mreže. Delo je nevat^ Strokovnj pomenek med inž. Črepinškom in Bistričanom naporno in od ljudi ter strojev zahteva vse. Cimpasarjem. Kultura Kultura Podoba svetih znamenj življenja in smrti Grajska kapela v celovški Grajski ulici, številka 8, pod deželno galerijo. Posebej za prostor, oziraje se na njegove zgodovinske in kultične ter ikonografske zahteve (citat iz spremnega lista k razstavi) je koroški umetnik Cornelius Kolig inštaliral sveto podobo pod smrtnonevarno visoko napetostjo, kjer in ko je pozor več kot potreben. Ta podoba kot meduza v jesensko-zimsko mokrem celovškem zadahu ždi v prostoru in zmigajoče lučke, ki si svoj življenjski sok črpajo preko dolgih napeljav iz akumulatorjev, so kot večna luč v ambientu, ki je svojčas dejansko bil bogoslužni kraj. Podoba, lučke in ozadni fresko — vse se potaplja v mračino prostora in njegova višina je ne dohaja. Sveta podoba je obrnjen ščit, na katerem so magični simboli življenja in smrti, podobna pa je ikoni iz pradavnih časov, ko so ti znaki še izžarevali svoje uroke in sejali blagoslov. Razstava je odprta do 29. januarja 1988. -wafra- Bernarda OMAN — prvi obraz slovenskega filma Na Tednu domačega filma v Celju so podelili tudi nagrade za najboljši slovenski film (Odpadnik), najboljšega igralca in najboljšo igralko. Za najboljšo upodobitev moške vloge je bil odlikovan Ivo Ban, za najboljšo igralko pa Bernarda Oman. V filmskem svetu se je Bernarda Oman pojavila že večkrat. Njen obraz in njeno ime je posneto na več slovenskih filmih (35 milimetrov). Staubsaugen - nova hrvaška pesniška zbirka Te dni je gradiščanskohrvaška založba „kanica" (založba obstaja šele od marca letos, a je izdala že drugo knjigo) izdala dvojezično pesniško zbirko „STAUB-SAUGEN“ Freda Hergoviča, ki je leta 1986 dobil literarno nagrado BEWAG. Prva kaničina knjiga so bili spomini Matjaža Semelikerjama, hrvaškega župnika, ki so ga nacisti pognali v kacet Dachau. Naslov knjige je Bog u Dahavi. Zbor GALLUS iz Celovca na Cecilijanki ’88 Goriški deželni Avditorij je bil v soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra, v znamenju 30. Cecili-janke. Cecilijanka, to je geslo slovenske zborovske revije, ki je ■ vstala v goriškem zamejstvu v Italiji. Poleg slovenskih zborov iz Goriške, Tržaške in Kanalske doline se je na letošnji Cecilijanki predstavil tudi Mešani pevski zbor GALLUS iz Celovca. Literatura 4 nartlov iz treh dežel Nekaj dni po.praznovanju rojstnega dne Delovne skupnosti Alpe-Jadran je bilo v četrtek, 1.12.1988, zvečer v teatru (ali javnem studiu) celovškega radia (televizijo še izgrajujejo) izredno zanimivo literarno srečanje. Pod geslom „Literarno potovanje po regiji Alpe-Jadran“ so na povabilo celovškega radia, časopisa Wiener Zeitung oz. njegovega literarno-publi-cističnega otroka LESEZIRKEL ter Zentralsparkasse brali pesniki in pisatelji iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Sicer pa se bi bolj spodobilo govoriti in pisati, da so brali Slovenci, Furlan, Italijan, ki je po rodu Jud, in nemško-govoreči Korošec. In tudi to je treba zapisati, da je to bil večer, ki bi jih na Koroškem, in ne samo tu, naj bilo še več. Pa še to naj bo tudi omenjeno, da so docela manjkali politiki, tudi slo-venskokoroški. Je pač laže in manj obvezno o regiji Alpe-Jadran govoriti in, kot se je pokazalo, teže se udeležiti literarnega večera, na katerem so spregovorili (ne predolgo!!!) „le“ pesniki in pisatelji. Toliko ob robu in na rob temu literarnemu sprehodu. Preden so začeli brati Boris Pahor (Trst), Gu- stav Januš (Koroška), Veno Taufer (Slovenija), Ferrucio Fčlkl (Trst), Branko Hofman (Slovenija), Amadeo Giacominl (Furlan) in Gert Jonke (Koroška), je spregovoril Thomas Pluch v imenu prirediteljev in med drugim takole utemeljil popotovanje od Celovca do Trsta (preko Ljubljane in Vidma): prostor oz. regija Alpe-Jadran je kraj velikega kulturnega bogastva in točka, kjer se srečajo Slovani, Germani in Romani. Boris Pahor je bral iz Postanka na Ponte Vecchiu, Gustav Januš pesmi, Veno Taufer je prebral odlomek iz Vo-denjakov, Ferrucio Fčlkl, zastopnik žilavega tržaškega judovstva, se je globoko poklonil pred Slovenci in njihovim doprinosom k razvoju Trsta, Branko Hofman je bral o treh besedah na zmečkanem listu, osvežujoče je deloval Amadeo Giacominl, Furlan, ki se je tako rekoč na stara leta povrnil tudi literarno v svojo materinščino-furlanščino. Bral je iz svoje zbirke furlanskih pesmi, ki je izšla pri založbi Braitan. Branje oz. popotovanje je zaključil Gert Jonke. Ta večer, ki je privabil lepo število ljubiteljev literature, staglasbeno uokvirila Vladimir Mlinarič za klavirjem in čelist Igor Škorjanec, Maja Haderlap je prevzela povezavo, mladi igralec pa je bral nemške prevode. Franc Wakounig 0 naših Kantorjih na Betajnah O vsebini le toliko: Kantor je glavna oseba v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Kantor „mori“ brez vsakršne slabe vesti, je „velik in strašen“, je nasilnež. Kantor vlada Betajni. Ivan Cankar izpoveduje v svojih besedilih bol nad izginjajočimi vrednotami. Bal se je za prihodnost našega slovenskega vaškega sveta,v katerega se vgnete pojem oblastništva. Tudi njegova drama Kralj na Betajnovi je nastala iz te zaskrbljenosti. In danes? Kaj bi skrbelo Cankarja danes, ko bi hodil po naših vaseh z najlepšimi hišnimi fasadami, za njimi pa le malo slovenskega življenja. Dalj časa bi hodil, bolj bi bil strt, saj ga večina ljudi, ki bi jih srečal na Koroškem, Tržaškem ali kjerkoli že, ne bi razumela več. V zatišjih bi se slišalo besedo, ki jo je tako ljubil; na mnogih podstrešjih bi še bilo možno iztakniti zaprašene orumenele liste, polne slovenskih besed. Ob vsem tem bi se zamislil in čisto na tiho in hudo prizadet bi segel v svoj že nekoliko raztrgani suknjič in v starinski izbi razgrnil rokopis drame Kralj na Betajnovi. Zašepetal bi: „Prav nič se niste naučili med vrsticami mojih besed.“ In ponovno bi segel v žep po vabilo in opozoril na gledališko predstavo te drame, prikrojene zdajšnjim razmeram. Vzroke, zakaj toliko Betajn na Koroškem, zakaj toliko Kantorjev na Koroškem, je našel v Cankarjevem besedilu režiser Mario Uršič. Odgovore pa so našli tudi vsi pri gledališki predstavi v mestnem gledališču v Celovcu, 8. decembra. Odgovori niso bili krepki, tem bolj pa so osvetlili položaj, v katerem se je slovenski narod znašel. Morebiti, se je tudi ta ali oni prepoznal kot Kantorja . . . Čeprav je Cankar že leta 1902 svaril pred izginjanjem slovenske kulture, nismo danes po več kot osemdesetih letih v nič boljšem položaju. Njegovo svarilo ni prav nič zaleglo. Danes so se premnogi znašli v meščanskem salonu, do katerega ni več špranje, skozi katero bi posijal žarek s podeželja in opozoril na naše ljudi zunaj po betajnskih vaseh, ki govorijo slovensko, trpijo slovensko. Da bi ostali zvesti izročilu prednikov, je njih srčna želja, marsikdo pa omaga, ker ne vidi več perspektive. Naši Kantorji pa po naših Betajnah kar naprej morijo slovensko zavest in se v svoji zagnanosti za dobrobit naroda tega niti ne zavedajo. Treba bo prisluhniti ljudstvu na podeželju in treba bo prisluhniti besedi Ivana Cankarja. Vincenc Gotthardt Slovenska pMlost in polpreteklost v novih obšli1) romanih Leva Detela Na Dunaju živeči slovenski pisatelj in publicist Lev Detela, ki deluje tudi v nemščini, je v zadnjem času dokončal več zanimivih in aktualnih slovenskih del z izrazito zgodovinskimi obeležji. V bogato opremljeni avtobiografski knjigi „ČASOMER ŽIVLJENJA“, ki Dbsega nad 250 strani in je v dveh zdajah (broširano ter vezano v pla*' io) sredi leta še z letnico za 198’ zšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu, posega Detela v oližnjo polpreteklost. V posebni pef spektivi, z očmi otroka od spoda navzgor, opisuje propad stare slo i/ensko-jugoslovanske družbe (Dete lov stari oče je bil v kraljevini Jugo3, laviji prvi državni tožilec, nekateh sorodniki pa posestniki) ter grozlji^ konec zadnje vojne na fronti me ^ Nemci ter sovjetsko-bolgarskimi če' tami na skrajnem slovenskem vzh0' du. Kolektivizacija kmečke zemlj6, stalinizem, graditev tovarn in pto^' novo oblikovanje šolskih vprašanh prisile na gimnaziji in univerzi ter p° stopen začetek spraševanja vesti ozirom na pobite domobrance ih tem povezano etiko, (oziroma ne-eh ko) Revolucije, so nekatere ključh teme izredno zanimivo in literarn ^ napisane knjige, ki se izteče z odho dom Leva Detele in Milene Merlak h Dunaj v letu 1960. Pisatelj pa je že napovedal izdajo nadaljevanja pričujoče knjige, ki bo pod naslovom „ZA-PREDENINA MED DVEMA STOLOMA" na kritičen način obravnavala predvsem nekatere osnovne probleme v slovenskem zamejstvu in zdomstvu ter nakazala svetovljansko izkušnjo boja za uveljavitev lepe slovenske besede v širšem svetu ob upoštevanju utemeljene dvojezičnosti. Pred izidom je tudi Detelov roman »DUNAJSKI VALČEK ZA izgubljeno PRETEKLOST“, ki bo izšel v Trstu. Prednatis je kot podlistek izhajal v tržaškem tedniku „NOVI LIST“ in zbudil precejšnjo pozornost pri bralcih tokraj in onkraj meje. V delu obravnava pisatelj zadnja obdobja avstro-ogrske monarhije, problematiko plemiških družin na Slovenskem, Posega pa tudi v čas druge svetovne vojne in v današnjost, saj na primeru na pol slovenskega grofa, ki živi na Dunaju, ter z aktualnim portretom Zadnje avstroogrske cesarice Cite Pokaže slovensko preteklost in sedanjost na popolnoma nov in suve-ren način, v katerem je slovenski nahod skozi celotno zadnje tisočletje resničen evropski vezni člen s specifično in samo njemu lastno obliko. Pri Mohorjevi založbi v Celovcu bo ^ta 1989 izšel Detelov nagrajeni zgodovinski roman o koncu poganstva jTed Slovenci, pokristjanjevanju iz Salzburga ter o knezu Borutu, ki je osrednja oseba dela, ki mu je avtor dal naslov „STISKA IN SIJAJ SLOVENSKEGA KNEZA". Detela piše poleg tega tudi roman o Venetih kot možnih prednikih slovenskega naroda, medtem ko bo v drugem romanu posegel v skrivnost celjskih grofov oziroma knezov na primeru dogajanja v 14. stoletju. Že leta 1974 je pri celovški Mohorjevi založbi izdal poetični srednjeveški roman MARIJIN MOJSTER, zato mu tudi to obdobje ni tuje. LOG -nova številka in nova knjiga Štirideseta številka literarne revije LOG je tokrat v znamenju Drosendrofskega simpozija o sanjah in moderni umetnosti. Na tem simpoziju sta med drugimi sodelovala tudi Milena Merlak in Lev Detela. Pa še nekaj: v knjižnici LOG je izšla osma knjiga Feuer und Eis (Ogenj in led) je naslov te knjige. V njej so objavljena besedila avtorjev iz nerazvitih dežel. DR. VALENTIN INZKO Zgodovina Judov v avstrijskih učbenikih Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in šport je priredilo 24. in 25. novembra na Dunaju simpozij pod naslovom „Zgodovina Judov v avstrijskih učbenikih“. Simpozija so se udeležili številni znanstveniki, avtorji učbenikov, zastopniki aprobacijskih komisij in založb. Mohorjevo družbo je zastopal na simpoziju dr. Valentin Inzko. V imenu ministrice Hawlicek je pozdravil udeležence iz Avstrije in inozemstva ministe-rialni svetnik Rettinger, referent za politično izobraževanje v prosvetnem ministrstvu. Na dnevnem redu so bila predavanja: Priprava in revizija učbenikov — cilji dejavnosti. Predaval je prof. dr. Chaim Schatzker z univerze Haifa Izrael. O antisemitskih predsodkih pri avstrijskih učencih in učenkah je govoril dr. Eduard Fuchs z dunajske univerze. O jeziku kot posredovalcu predsodkov je predavala univ. prof. dr. Ruth Wodak z dunajske univerze. Vpogled v pripravo učbenikov v Zahodni republiki Nemčiji je podal dr. Falk Pingel, sodelavec Georg-Eckert-inštituta za mednarodno raziskovanje učbenikov v Braunschweigu. Vprašanja metodike pri vključevanju vsebin judovske zgodovine v zgodovinske učbenike je obdelal prof. dr. Chain Schatzker. Pri podijski diskusiji so razpravljali o pripravah in vprašanju učbenikov v Avstriji zastopniki prosvetnega ministrstva, avtorji šolskih knjig, člani aprobacijskih komisij in zastopniki univerz. Tu nekaj značilnih ugotovitev s simpozija: Vključitev zgodovine Judov v učbenike je spričo grozodejstev, ki so se dogajala nad Judi za časa nacizma, moralna dolžnost. Neodgovorno bi bilo, predsodke omalovaževati. Iz zgodovine vemo, kako so predsodki privedli do sovraštva in nasilja. Zato je nujno potrebno, da neonacističnih dejavnosti ne ignoriramo. Niso redki glasovi, ki zanikavajo vse to, kar se je dogajalo v koncentracijskih taboriščih Dachau, Auschwitz itd. Antisemitizem je v širokih plasteh ljudi slej ko prej prisoten. Iz avstrijskih učbenikov zvemo le malo o usodi Židov. O dogodkih med Drugo svetovno vojno s holocaustom ne posredujejo več kot osnovne informacije, in še te so pogosto skromne. Isto velja, tako je bilo povedano, za koroške Slovence, za v Avstriji živeče narodne skupnosti, ki jih avstrijski učbeniki komajda omenjajo, kljub izselitvi koroških Slovencev, njih žrtvam med Drugo svetovno vojno. Z zadovoljstvom so vzeli navzoči na znanje, da je prosvetno ministrstvo apro-biralo zgodovino koroških Slovencev s pogledom na vseslovensko zgodovino tako v slovenskem kot v nemškem jeziku. V nemškem jeziku je pripuščena zgodovina koroških Slovencev kot dodatni učbenik za vse višje šole v Avstriji. O prikazu judovske zgodovine v učbenikih Zvezne republike Nemčije smo zvedeli, da je izdelala posebna nemško-judovska konferenca za šolske knjige priporočila, ki se nanašajo na prikaz judovske zgodovine in zgodovine ter geografije Izraela v učbenikih Zvezne republike Nemčije, nanašajo pa se priporočila tudi na nemško zgodovino in geografijo Zvezne republike Nemčije v izraelskih učbenikih. Na podlagi teh izkušenj in izsledkov dunajskega simpozija bo izdelala vrsta strokovnjakov za obdelavo judovske zgodovine v avstrijskih učbenikih smernice, ki naj bi služile avtorjem učil za podlago pri njihovem delu. Po vzorcu učbenika o zgodovini koroških Slovencev pa je bil iznešen tudi predlog, da bi pripravila komisija strokovnjakov poseben učbenik judovske zgodovine za višje šole v Avstriji. Življenjepisi iz knjižne zbirke „Obrazi“ JOSIP JURČIČ v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Gregor Kocijan. — Ljubljana: Mladinska knjiga. — 40 str., ilustr. ANTON TOMAŽ LINHART v besedi in sliki / besedilo je napisal in slike izbral Mirko Zupančič. — Lj.: Mladinska knjiga. — 28 str., ilustr. JOSIP MURN ALEKSANDROV v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Vladimir Osolnik. — Lj.: Mladinska knjiga. — 32 str., ilustr. FRANCE PREŠEREN v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Gregor Kocijan. — Lj.: Mladinska knjiga. — 32 str., ilustr. PREŽIHOV VORANC v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Drago Druškovič. — Lj.: Mladinska knjiga. — 48 str, ilustr. PRIMOŽ TRUBAR v besedi in sliki / besedilo je napisal Jože Pogačnik. — Lj.: Mladinska knjiga. — 36 str, ilustr. JANEZ VAJKARD VALVASOR v besedi in sliki / besedilo je napisal in slike izbral Branko Reisp. — Lj.: Mladinska knjiga. — 32 str: ilustr. JURIJ VEGA v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Sandi Sitar. — Lj.: Mladinska knjiga. — 24 str, ilustr. OTON ŽUPANČIČ v besedi in sliki / besedilo napisal in slike izbral Janez Mušič. — Lj.: Mladinska knjiga. — 44 str, ilustr. STRAN u rj petek, I ^ 9. decembra 1988 Petek, 9. decembra Nove knjige. Sobota, 10. decembra Duhovni nagovor (Ivan Antolič). — Voščila (Marica Hartmann) Nedelja, 11. decembra Advent na deželi — posnetek iz Žvabeka. Ponedeljek, 12. dec. Pesem Koroške — strokovnjak prof. Helmut Wulz o posebnostih pesmi obeh narodnosti v deželi. Torek, 13. decembra Halo, prijatelji! Sreda, 14. decembra Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 15. decembra Rož — Podjuna — Žila. Pesem Koroške Bržkone ni dosti ljudi, ki bi kdaj skušali priti občutkom do kraja, ki človeka prevzamejo ob poslušanju pristne koroške pesmi. Vemo, da človeka emocionalno prevzame, da nagovarja predvsem srce, skratka, da je povsem drugačna kot tudi v najbližji soseščini. Kaj je v njej tako posebnega, da vpliva na človeka tako emocionalno? In, je razlika med slovensko in nemško pesmijo v deželi? Profesor Helmut Wulz je na Koroškem največji strokovnjak na tem področju. V slovenskem radijskem sporedu v ponedeljek bo povedal, kako koroško petje od davnine s svojo posebnostjo, to je variacijami, ki jih niti ni na notah, gane človeka in ga osvoji. Je danes pesem še ljudska? — Mirko Bogataj bo pripravil oddajo. Advent na deželi Člani in skupine katoliškega prosvetnega društva Drava iz Žvabeka bodo oblikovali slovenski spored na tretjo adventno nedeljo. Predstavila se bo pevsko instrumentalna skupina, Ivanka Polanc, pesnica domačinka, bo brala svoje pesmi, gospa Antonija Kulmež s Suhe bo pripovedovala, kako je doživljala ..tihi čas" v mladih letih, Travdi Rudolf bo zaigrala na citre, 7-letna Mirjam Kap bo recitirala, mladinska skupina pa prebrala nekaj adventu primernih tekstov. Advent na deželi tokrat iz Žvabeka v nedeljo, 11. 12., ob 18.10 v slovenskem sporedu. Oddajo bo uredil Marjan Velik. OGLASI Prodajam traktor IHC 275 — 36 RS Cormik s streho (Mauser) in s kosilno napravo po ugodni ceni. Javite se po telefonu štev. 0 42 37 / 22 46. Nova okna Internorm ugodno na prodaj. Podrobnejše informacije po tel.: 0 42 30 / 443. Prodam novejši Commodore 128 — Floppy 1541 ter čez 200 iger za 10.000,— šilingov, tel.: 0 42 35 / 32 06. Iščem zavedno Slovenko, ki je absolventka triletne gospodinjske šole ali izučena trgovka, za prodajo živil. Interesentke se naj javijo po tel.: 0 42 57 / 28 64. Prodajam gradbeno parcelo s hišo v gradnji v Žvabeku po ugodni ceni, tel.: 04 63 / 54 2 17 Iščem sodelavca za električne stroke in znanjem tehnike s com-puterjem, ki naj bi obvladal angleščino, slovenščino in nemščino; takojšnja nastavitev možna. Podrobnejše informacije po tel.: 0 42 27 / 23 33. RESTAVRACIJA - KEGLJIŠČE - BILJARD JUENNA VABI NA TEDEN LOVSKIH SPECIALITET od 8. do 18. decembra 1988 V naši kuhinji Vam postrežemo z izbranimi jedmi, pripravljenimi iz mesa jelena, divjega prašiča, srne, divjega zajca in fazana. Priporočamo rezervacijo miz, tel.: (0 42 30) 271. Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na DAN STARŠEV in OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, 17. decembra 1988. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.30 in 10.15 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav 2. Ugotovitev sklepčnosti 3. Poročilo predsednika Združenja staršev 4. Poročilo ravnatelja šole 5. Poročilo blagajnika 6. Poročilo preglednikov računov 7. Debata in razrešnica 8. Volitev novega odbora 9. Referat ravnatelja dr. R. Vospernika o reformi za višjo šolsko stopnjo 10. Razno Predsednik Združenja staršev IVAN P. LUKAN Ravnatelj dr. REGINALD VOSPERNIK GLOBASNICA „4 J“ live”in concert PREZENTACIJA PRVE KASETE Čas: sobota, 10. decembra 1988, ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Iščem vajenca, ki zna slovensko in bi imel interes delati v privatni športni trgovini. Telefon: (0463) 51 25 28/26 Naš tednik Krščanska kulturna zveza v Celovcu išče sodelavko oziroma sodelavca v okviru „Akcije 8000“. Pogoji za nastavitev: znanje obeh deželnih jezikov, znanje strojepisja, smisel za pisarniško in organizacijsko delo, pozitiven odnos in zavzetost za kulturno delo. Informacije: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: (04 63) 51 62 43 PRODAJNA RAZSTAVA ZA GLASBENO ŠOLO Otvoritev prodajne razstave bo v torek, 13. dec. 1988, ob 16. uri v prostorih podjetja CARIMPEX v Celovcu, Sonnengasse 13 Na prodajno razstavo vabijo: Podjetje Carimpex, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Izkupiček prodajne razstave je namenjen GLASBENI ŠOLI NA KOROŠKEM. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka (od 14. do 17. ure) LOČE SREČANJE V ADVENTU Čas: sobota, 10. 12., ob 19.30 Kraj: pri Pušniku v Ločah Sodelujejo: cerkveni pevski zbor, šolarji, tamburaški ansambel, tercet in MLADI tamburaški ansambel II Na tem večeru se bo prvič predstavil desetčlanski MLADI TAMBURAŠKI ANSAMBEL II. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" ŠMIHEL ADVENTNO SREČANJE Čas: nedelja, 18. 12. 1988, ob 15. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu Š KOC!J AN ADVENTNO PETJE Čas: nedelja, 11. 12. 1988, ob 18. uri 'Kraj: farna cerkev v Škocijanu Prireditelj: Volksliedchor Kuhnsdorf/ Sinča vas Izkupiček prireditve je namenjen akciji „Licht ins Dunkel“ Sodelujejo: Musikschule Völkermarkt/Ve-likovec, Cerkveni zbor Škocijan, Slovenski cerkveni zbor iz Dobrle vasi, Singgemein-schaft Eberndorf/Dobrla vas, Otroški zbor Škocijan, Sestre Matitz, MePZ „Srce“ iz Dobrle vasi, Singgemeinschaft Turnersee/ Stein, Volksliedchor Kiihnsdorf/Sinča vas GLOBASNICA SADNA KOMEDIJA Revolucija v deželi sadja in zelenjave Čas: sobota, 10. 12., ob 16.30 Kraj: farna dvorana v župnišču v Globasnici Nastopa: Lutkovna skupina dunajskih študentov Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici ADVENTNI KONCERT V ŽELEZNI KAPLI Čas: v soboto, 10. 12., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Sodelujejo: komorni zbor Domžale — Ljubljana, Obirski ženski oktet, Smrtnikovi bratje, cerkveni zbor Železna Kapla, mladinski zbor Železna Kapla, mladinski tercet Železna Kapla, recitatorska skupina RAZPIS Društvo GLASBENA ŠOLA razpisuje mesto ADMINISTRATORJA Pogoji za nastavitev: zaključena trgovsko-gospodar-ska izobrazba znanje obeh deželnih jezikov znanje strojepisja in knjigovodstva smisel za samostojno pisarniško delo in za organizacijo mobilnost (avto ali vsaj vozniško dovoljenje) osebna zavzetost za glasbeno izobrazbo naše mladine Interesenti naj pošljejo prošnjo za nastavitev skupno s spričevalom in življenjepisom na naslov: Društvo GLASBENA ŠOLA Mikschallee 4 9020 Celovec STRAN j q petek, I O 9. decembra 1988 Prireditve E ŠMIHEL INFORMACIJSKI VEČER o novi davčni reformi Predava: Andrej Wakoünig Čas: petek, 16. 12., ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo ŽABNICE ADVENTNO SREČANJE KONCERT ADVENTNIH IN BOŽIČNIH PESMI Čas: nedelja, 18. 12., ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Žabnicah Spored oblikujejo: Radiški fantje, skupina flavtistov in otroška mladinska skupina SPD „Radiše" na Radišah ŠKOCIJAN BOŽIČNI KONCERT Slovenskega okteta čas: četrtek, 29. dec., ob 19. uri Kraj: farna cerkev v Škocijanu Prireditelj: fara Škocijan ŠENTLIPŠ KONCERT IN MEDITACIJA s Friedbertom Kerschbaumerjem Čas: ponedeljek, 26. dec., ob 9.30 (po maši) Kraj: v Šentlipšu Prireditelj: fara Šentlipš ŠMAR J ETA ADVENTNO SREČANJE MLADINE V ROŽU Čas: nedelja, 11. dec. 1988, ob 13.30 Kraj: župnišče v Šmarjeti Prireditelj: Katoliška mladina ŠENTJAKOB V R. Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu in koroški laični teologi(nje), ki študirajo v Salzburgu, vabijo ob 40-letnici podpisa človekovih pravic na cikel predavanj na temo: ..kulturne pravice etničnih MANJŠIN“ Čas: 10. december 1988 Kraj: Farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Spored: 12.30 — 15. ure Predavanja (v nemščini): dvor. svet. dr. Valentin Inzko: Die kärntner Minderheiten-Schulfrage im Pflicht-schulbereich [javn. dr. Reginald Vospernik: Die Minder-heiten-Schulfrage im AHS- und BHS-Sereich dvor. sv. dr. Pavel Apovnik: Slowenische Amtssprache in Südkärnten dr. Janko Zerzer: Die Arbeit des christlichen Kulturverbandes/Krščanske kulturne zveze mag. Pepe Marketz: Die Seelsorge im zweisprachigen Gebiet im Spannungsfeld zwischen einer Option für die Minderheit und einer breiten Evangelisierung aller univ. prof. dr. Peter Gstettner: Sprache als Stigma — aktuelle Beispiele für Menschenrechtsverletzungen in Südkärnten 15. ure — 16.30 Čas za pogovor s predavatelji. 16.30 — 18. ure Pogovor v plenumu SELE MIKLAVŽEVANJE Čas: v nedeljo, 11. dec. 88 Kraj: farni dom v Selah ob 11. uri (po drugi maši) Lutkovna predstava za otroke in odrasle „SADNA KOMEDIJA". Igra: Lutkovna skup. dunajskih študentov ob 19. uri Miklavževanje za vse člane društva. Na sporedu bo „copranje", nastopil bo zelo znani čarodej gospod Mirko Žerjav. Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" v Selah DOBRLA VAS SADNA KOMEDIJA Revolucija v deželi sadja in zelenjave Čas: sobota, 10. 12., ob 15. uri Kraj: društvena soba v Dobrli vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi Nastopa: Lutkovna skupina dunajskih študentov ŠMIHEL PRIČAKUJEM TE . . . — Adventno srečanje mladine v Podjuni Čas: sobota, 10. dec. 1988, ob 15.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: Katoliška mladina PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA DARU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE v četrtek, 8. 12., ob 19.30 nad posojilnico v Škofičah v petek, 9. 12., ob 19. uri v društveni sobi v Železni Kapli v nedeljo, 11. 12., ob 19. uri v društveni sobi v Šentjakobu v torek, 13. 12., ob 19. uri v kulturnem domu na Radišah v soboto, 17. 12., ob 19.30 v prostorih Posojilnice Pliberk v nedeljo, 18. 12., ob 14.30 v Kotmari vasi Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Vaš osebni inserat trosim, brezplačno objavite v naslednji številki naslednje besedilo, največ do 20 besed: Naslov: Prežite i pošljite na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt / Celovec ffižftas. SODALITAS od petka, 9. decembra, od 18. ure do nedelje, 11. decembra, do 13. ure Duhovne vaje za može BOGA NAJTI — IN GA ZNOVA ISKATI Voditelj: žpk. Ciril Demšar v sob., 10. dec., od 9. do 17. ure in v ned., 11. dec., od 9. do 17. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE NA BLAGO — Božični prt za mizo Voditeljica: Anica Vrečar, Kotmara vas od ponedeljka, 12. dec., od 18. ure do četrtka, 15. dec., do 13. ure Duhovne vaje za starše in duhovne starše duhovnikov, diakonov, redovnic, bogoslovcev, veroučiteljic in veroučiteljev Z VESELJEM SLUŽITI GOSPODU Voditelj: žpk. Janez Rihar, Ljubljana v ponedeljek, 12. decembra, ob 19.30 uri Uvodno predavanje in pogovor: DVOJEZIČNA OTROŠKA VZGOJA V DRUŽINI IN V PREDŠOLSKIH LETIH, nem. Vodstvo: dr. Franc Merkač Soprireditelj: Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo v sredo, 14. decembra, od 13.30 do 18. ure Tečaj za peko: BOŽIČNO PECIVO Voditeljica: Maria Steinbrugger, Beljak v sredo, 14. decembra, ob 19.30 KONCERT BAROČNE GLASBE Dina Slama — alt, čembalo Irena Pahor — kljunasta flavta, viola da gamba Miloš Pahor — kljunasta flavta, prečna flavta od petka, 16. decembra, od 18. ure do nedelje, 18. decembra, do 13. ure Duhovna obnova za dekleta in fante od 18. leta naprej: ŽIVETI IZ SREDINE VERE Voditelj: kaplan Peter Olip od petka, 16. decembra, od 18. ure do nedelje, 18. decembra, do 13. ure Dnevi srečanja in duhovne obnove za maturantke in maturante MOJA MLADOST — MOJE ZORENJE — ŠANSA IN IZZIV Voditelj: mag. Janko Krištof, kaplan od torka, 27. decembra, od 9. ure do četrtka, 29. decembra, do 13. ure Jezikovni tečaj mednarodnega jezika — ESPERANTO JEZIK ZA 3. TISOČLETJE Voditelj: mag. Herbert Mayer, Dunaj od srede, 28. decembra, od 9. ure do četrtka, 29. decembra, do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA DIAKONE, nem. Voditelj: bo objavljen v posebnem razpisu od četrtka, 29. decembra, od 9. ure do sobote, 31. decembra, do 13. ure DNEVI PETJA IN IGER ZA, OTROKE Vodstvo: Andreja Lepuschitz s sodelavkami in sodelavci KOM Prireditelj: KOM Soprireditelj: Dom v Tinjah RAZSTAVE CELOVEC Razstava del RUDIJA BENETIKA — „Krave in biki" delo na papirju. Kulturna taberna Pri Joklnu (do sredi dec.) SPEKTRUM’ 88 (slika, risba, grafika) Galerie 61 (do 23. 12. 1988) MODERNA ITALIJANSKA TISKARSKA GRAFIKA Galerie im Stadthaus (do 18. 12. 1988) OLJNATE SLIKE LUKE ANTIČEVIĆA IN PETRA PREINSBERGERJA v galeriji Poklicne zveze koroških likovnikov, Feldkirchner Straße 31 Razstava najboljših fotografij natečaja PLANINE V SLIKAH Kulturna taberna Pri Joklnu (v posebni sobi) Prireditelj: Slovensko planinsko društvo ROŽEK CAROLINE Galerija Rožek (do 18. 12. 1988) vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 18. ure TINJE Razstava del BOGDANA POTNIKA (akvareli in oljnate slike) Galerija Tinje (do 13. 1. 1989) LJUBLJANA Mednarodna razstava „POTA K MODERNI IN AŽBETOVA ŠOLA V MÜNCHNU“ Narodna galerija v Ljubljani, Cankarjeva 20 (razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka). Šport Štirje Šentjanžani v koroškem kadru Letos bodo štirje mladi tekmovalci iz Šentjanža tekmovali v voljen pa je gotovo trener naraščaja Erich Užnik, ki je letos celo koroškem kadru, kjer so zbrani najboljši mladi tekmovalci Koroške, leto treniral s svojimi mladimi smučarji. Veliki cilj šentjanškega Dobri rezultati lani so se torej letos polno obrestovali, posebno zado- naraščaja je letos prav gotovo spet tradicionalni Raiffeisen-cup. Silvana Oraže tekmuje drugo leto za Šentjanž, lani je bila društvena prvakinja, v vseh tekmah pa se je uvrstila med prvimi štirimi. Marion Maloveršnik pa je lani dosegla v skupnem seštevku za pokal Tyrolia 4. mesto. Danielu Užniku pa je kar dvakrat zaporedoma uspelo dobiti pokal Tyrolia, razen dveh tekem pa je bil vedno prvi. Dunja Jamnik je bila lani v slalomu v svojem letniku najboljša na Koroškem, v veleslalomu in super-G pa je bila druga, v kombinacijskem seštevku pa je postala koroška prvakinja. Garantirano stanovanjsko izposojilo z ugodnim obrestovanjem. II. decembra jje prepozno! Če še pred II. decembrom vplačate 7610.- šil., boste dobili premijo za leto 1988. Stanovanjsko varčevanje pa teče kljub temu samo 6 let. ra JE VAŠA ZADAJA PRILOŽMOST Šport Aktualni intervju: Trener Erich Užnik Uspehi so potrdilo za dobro delo v klubu SV Šentjanž je letos s štirimi tekmovalci zastopan v koroškem kadru Naš tednik: Kdaj ste se začeli letos pripravljati na sezono in kakšni so bili pogoji za trening? Erich Užnik: Po odlični lanski sezoni, ko je naš naraščaj žel zelo lepe uspehe po vsej Koroški, sploh ni bilo težko zopet motivirati naš naraščaj za pripravljalno dobo, tako, da smo kar po prvenstvu šli na prve ledenike in tam naprej obdržali kontakt do smučanja. Naš tednik: Gotovo pa ste zbirali moč tudi na kopnem. Kake pa so sploh možnosti za treniranje? Erich Užnik: Dvakrat tedensko nam je na razpolago telovadnica na Bistrici, enkrat pavBilčovsu. Udeležba pri treningih pa je bila celo leto zelo dobra, tako, da smo lahko intenzivno delali. Naš tednik: Po lanski uspešni sezoni, ki je bila celo najbolj uspešna v zgodovini kluba, pa so bili kar štirje šolarji vpoklicani v koroški kader. Erich Užnik: Podobrih lanskih uspehih so bili letos vpoklicani kar štirje šolarji v koroški kader. Toso Dunja Jamnik, Silvana Oraže, Marion Malover-šnik in Daniel Užnik. Prav gotovo je to eno največjih priznanj za dobro delo v klubu. Iz tega priznanja pa seveda črpajo vsi pomagači — ideali- sti, motivacijo za bodočnost, saj bi tudi v naslednjih letih radi imeli naš naraščaj v reprezentanci. Naš tednik: Kako pa se obrestuje delo z video kamero, s katero ste začeli delati lani? Erich Užnik: Posebno za treninge in seveda tudi za tekmovanja smo si nabavili video kamero, kar se je do zdaj izkazalo kot zelo pomembno. Tekmovalci se takoj po vožnji lahko ogledajo sami, nato pa skupno analiziramo napake. V bodočnosti pa bomo delo z video kamero še bolj pospešili, saj se večinoma dela danes tudi drugod samo več s kamero. Naš tednik: Šentjanžu v letošnji sezoni želimo mnogo uspeha, da bodo prav tako uspešni kot lani. A. Čertov Že 19 tekem po vrsti brez poraza Rezervno moštvo SAK je 19 tekem po vrsti neporaženo in je v skupini moštev koroške lige Po jesenskem delu sezone na 2. mestu za Trgom, t/ moštvu igra nekaj zelo talentiranih nogometašev, izkušeni nogometaši pa zelo dobro dopolnjujejo moštvo. Od leve (stoje): Marko Krištof, trener Silvo Kumer, Robert Sturm, Poldej Sadjak, Franci Wiesen Janko Woschitz, Štefan Gregorič, Adrian Kert, Karl Thaler; (spredaj): Aleksander Kurasch, Benjamin Wakounig, Repi Pasterk, Mladen Jovičevič, Marko Wieser; na sliki manjka Janko Smrečnik. NAMIZNI TENIS KOROŠKA LIGA: Selani že drugič niso nastopili Zaradi snega je bil prejšnji petek zaprt Ljubelj in selski legionar Zoran Ramouš ni mogel priti na tekmo proti Bodensdorfu. Lettke-mann in Smrtnik pa sama nista hotela nastopiti, ker nista videla možnosti za uspeh. Sekcijski vodja Mirko Oraže je hotel intervenirati pri namiznoteniški zvezi, ki pa protesta ni sprejela, ker le en igralec prihaja iz Slovenije. PODLIGA: Presenetljiva zmaga Tudi v podligi so morali Selani nastopiti brez legionarja, kljub temu pa sta Oraže in Kocmanek tudi brez Beca poskrbela za senzacijo. Ne da bi oddala točko, sta premagala Boroveljčane s 6:3. DSG Sele — DSG Borovlje 6:3, točke za Sele, Oraže (3) in Kocmanek 3. 1. RAZRED: Brez poraza jesenski prvak Odlična forma ekipe je držala celotno prvenstvo in s tem so Selani v prvem razredu brez poraza jesenski prvaki. Trojici Marti Oraže, Marku Smrtniku in Toniju Korenjaku pa k lepemu uspehu čestitamo. DSG Sele — Kelag 8:2, točke za Sele: Marko Smrtnik 3, Korenjak 3, Marti Oraže 1 in dvojica Korenjak/Smrtnik. Na mladinskem moštvenem prvenstvu je osvojil Marko Smrtnik 5. mesto. Tudi v dvojici je postal peti, igral pa je z Wo-spilom. Nekoliko boljše pa se je odrezal Aleksander Mak, ki je pri šolarjih v dvojici s Koflerjem osvojil tretje mesto. Dve tekmi dve zmagi V odlični formi trenutno igrajo odbojkarji ŠK Dob, ki so konec tedna premagali Beljak kar s 3:0, v torek pa so igrali proti Hypo VBK Celovec in zmagali s 3:1. Dobljani so trenutno zelo motivirani, ker mlado moštvo dobro trenira in temu primerno tudi uspešno igra. SK Aich/Dob — Beljak 3:0 (15:4; 15:7; 15:6) Hypo VBK — SK Aich/Dob 1:3 (13:15; 16:14; 6:15; 8:15) Reportaža STRAN Pri Našem tedniku in m Mohorjevi je pretekli teden „strašil“ prav grozen, velik parkelj in prav posebno zastrašil naše mlajše in ženske sodelavke. Ko je snel grdo masko, se je izkazalo, da parkelj ni bil nobeden drugi, ko naš fotograf Marijan Fera. Na podeželju je miklavževanje mnogo bolj živo in resnično. Na sliki cela gneča parkeljnov. Vsako leto na predvečer 6. decembra se ponavlja ista scena. Razlika je le v tem, da je vedno nova, vedno drugačna. Pri otrocih je povezana s pričakovanjem, pri starejših osebah s spomini na že zdavnaj minule čase. Spomini in pričakovanja se usmerijo na Miklavžev predvečer. Od Žile preko Roža, Gur in Podjune se sliši ropot „parkljev" in spodbudne besede „Miklavžev". Besede se sicer sliši še povsod, vendar znajo za starejše prebivalce naših krajev biti te besede tudi tuje. Miklavževanje je sicer staro izročilo, vendar po nekaterih naših krajih je izginila domača beseda, je strohnela izpoved. Tudi letos so se parklni in Miklavži podali na pot po temnih zasneženih pokrajinah. Parkeljni so korakali od hiše do hiše, rogovilili, divjali, mlatili, noreli. Miklavži so si s preobleko preoblekli tudi značaj in vedeli o vsakem, ki so ga obiskali, vse in vedeli so tudi za nasvete. Običaj miklavževanja je na podeželju mnogo bolj živ in resničen. V mestih se ves ta običaj v poznih nočnih urah lahko sprevrže v podivjanost pijanih rogoviležev. Vsaj tu mora biti nekje pika za opis te scene. To ni več šega, temveč njena komaj opazna senca. Senca pa gotovo niso ti otroci, ki hipoma skočijo čez cesto in včasih ne dosežejo drugega roba, ker jim to prepreči avtomobil. O tem se največkrat molči. Vendar vrnimo se od izjem tega miklavževanja v naše vasi, tja, kjer navada miklav-ževanj še živi. Da miklavževanje danes ni več to, kar je nekdaj bilo, o tem piše tudi dr. Pavle Zablatnik v knjigi Čar letnih časov. „Miklavževanje starega kova danes izumira po naših vaseh. Ko pri nas na kmetih še niso poznali božičnega drevesca in božičnega obdarovanja, je bil Miklavžev dan še pravi praznik za otroke. Otroci so tedaj dobro vedeli, da bo na ta večer pred svojim godom prišel Miklavž ter jim prinesel svoje darove, če bodo pridni in ubogljivi, kajti starši so jih opominjali na to, da sveti škof obdaruje samo pridne otroke, poredneže pa izroča parkeljnom." V nekaterih krajih južne Koroške so bili tudi naši fotografi, da ovekovečijo na film nekaj teh trenutkov, ki so v nekaj letih lahko tudi le več spomin. Vincenc Gotthardt Kdo se le skriva za to masko? Za lepotici na sliki to gotovo ni nobena skrivnost. Na predvečer 6. decembra Miklavži in parkeljni na poti po zasneženi pokrajini S N OPAZILI SMO- - • Hranilno društvo „Miklavž“ v Dvom pri šmiheiu je pretekli teden imelo izplačilo hranilnih vlog v vaški gostilni pri Pungradniku. Že peto leto zapovrstjo je Viktorija Alenko (sredina) dobila glavno nagrado, Stefanie Rožman in Hugo Irrasch pa sta se morala zadovoljiti z drugim oz. tretjim mestom. Zastopnik Posojilnice Šmihel Marijan Pečnik (desno) je bil z dvorškimi „Šparovci“ zelo zadovoljen, število članov pa menda iz leta v leto še dodatno raste.