Pomoč prihaja, toda počasi
Od aprila 1978, ko so se prvič stresla tla na širnem področju Kopaonika, pa do danes prebi-valci teh revnih gorskih vasic, skorajda nimajo mirne noči in dneva. Da je to resnično aktivno potresno področje, pričajo šte-vilke o 38 tisotih sunkov, od tega 7500 močnejših in od tega tudi nekaj s 7,5 in 8 stopenj Mercalli-jeve lestvice. Večina vasi tega področja je v ruševinah, tjudje pa se borijo tudi s slabimi vremen-skimi razmerami. Zime so hude, snega pade tudi nekaj metrov, oskrbovanje prebivalstva pa je itežavno že poleti. Prizadefih je okoli 22 tisoč zgradb, prebivalci pa vUrujujo v svojem okolju, ob-navljajo in nanovo gradijo.
Od zadnjega hujšega sunka lletos spomladi so tekla inten-2zivna dela pomoči in obnove, ko jjih je na začetku Ietošnje jeseni zzamajal nov, še hujši potres. V zzgradbah in hišah so nastale nove rrazpoke, ljudje so spet preživljali hhladne noči na prostem in strah ppred bltžajočo se zimo je ohromil ttudi najpogumnejše. In spet so ZJavihali rokave. da v kolikor to-liiko varno zavetje spravijo šte-vdlne družine z otroki in ostare-liimi.
Pomoč prihaja od vsepovsod. Slovenija* je v tej solidarnostni aktivnosti    spet    med    prvimi.
Rdeči križ Slovenije je odprl žiro račun              (RKS             št.
50101-678-51579— sta Kopao-nik), kjer se zbira denarna pomoč naših občanov. Do zdaj se je na tem računu nabralo že več kot 4 milijone dinarjev (novih seveda), izvršni svet skupščine SR Slovenije je poslal pomoč v
višini 5 rnilijonov din, RKS pa vagon oblačil. obutve in odej v vrednosti milijona din. Zveza so-cialistične mladine je poslala mladinsko delovno brigado, ki je pomagala pri gradnji hiš... in še bi lahko naštevali.
(nadaljevanje na 4. strani)
(nadaljevanje s 1. s(rani)
Tudi naša občinska organiza-cija RK, kljub svojim resnično skromnim denarnim možnostim, ni ostala ob strani. lz sklada za elementarne nesreče je prebival-cem Kopaonika namenila 30 tisoč dinarjev pomoči, svojim krajevnim organizacijam in kra-janom pa je naslovila klic, da po svojih možnostih pomagajo ali z denarjem — na zgornjo številko žiro računa — ali z obleko, obu-tvijo in odejami, ki jih zbirajo na Vidovdanski ulici 3,kjerjezbirni center za tovrstno pomoč Ko-paoniku.
Pred nami je nova zima. Be-
seda pogosto nanese na kurjavo, pa tudi na smučarijo in podra-žene smučarske karte. Poslu-šamo tovariša Trontlja, beremo napovedi naših vremenarjev, ki govorijo o prihodu mrzle zime. Strese nas ob misli na poledenela postajališča mestnega avtobusa, zmrazi nas, ko se spomnimo ti-stih minut čakanja v snegu ali megli.
Tudi pred ljudmi s Kopaonika je zima, a ne kot nekaj opojnega, belega, s snežnimi kristalčki pre-kritega. Zanje je to sneg z zameti in nezoranimi potmi, slaba pre-skrba, skromna zasilna prebiva-lišča, otroci... in vse to je re-
snično tik pred durmi.
Še je čas, da se zamislimo in v sebi zatremo morebitno misel, ki brani naši človečnosti, da ne pri-skočimo na pomoč. Preženimo misel, da pomoč ne bo šla v prave roke ali da se bo spet vmešala neka administracija in tiščala denar v svojih rokah, namesto da bi ga takoj delila prizadetim. Oklevanje ni na mestu, saj zna biti jutri že prepozno. Ne trkamo na vašo zavest, saj stno bili prole-tarci in občani Most že od nekdaj v prvih vrstah, kadarkoli je šlo za pomoč ljudem v stiski. Gre le za to, da se spomnimo in pomaga-mo po svojih močeh.