STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRI FT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRV LET O 1979 • p. 1-48 L E T N 1 K XXXVII • šTEVILKA Lfub!jana, januar 1979 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Ocena gospodarjenja z gozdovi ter naloge gozdarstva v družbenem pla- niranju dr. Marko Accetto 4 Prispevek k poznavanju zimske pre- hrane srnjadi na Ljubljanskem barju Winterernahrung von Rehwild am Moor von Ljubljana Contribution to the Knowledge of the roe-deer Winter Browse in Ljub- ljana Moor dr. Nada Gogala 9 Mikoriza - sožitje med gobo in viš- jo rastline Mykorrhiza - Symbiose zwischen Pilzen und hoheren Pflanzen Mykorrhiza - symbiosis between a fungus and a higher plant Peter Skoberne 15 Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje Der Finfluss der verunreinigten Luft auf verpflanzte Flechten in Celje und Umgebung The influence of polluted air on the transplanted lichens in Celjeband its surroundings Saša Bleiweis 25 S pomočjo pticam do temeljitejše zašč;te gozdov Ida Filipič-Pečelin 34 Problematika in delo katedr za iz- koriščanje na jugoslovanskih go- zdarskih fakultetah mag. Jože Ajdič 40 Nekrolog dr. Francu lvaneku Marko Kmecl 42 Humanizem in narava Tisk CGP Delo 44 Iz domače in tuje prakse 45 Književnost Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetJa 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OCENA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI TER NALOGE GOZDARSTVA V DRUZBENEM PLANIRANJU Ugotovitve in skle9i s posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije »O aktualnih družbenoekonomskih nalogah v gozdnem in lesnem gospodarstvwc, ki je bilo dne i1.XI.i978 v Portorožu Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije je ob priliki svojega rednega letnega plenuma priredila za svoje članstvo in druge udeležence tudi posvetovanje na temo nO aktualnih družbenoekonomskih nalogah v gozd- nem in lesnem gospodarstvu«. Posvetovanje naj bi podalo analizo in kritično oceno dosedanjega razvoja kakor tudi možnosti in pogoje bodočega razvoja tega pomembnega gospodarskega in družbenoekonomskega področja. Razen tega naj bi posvetovanje ocenilo izvajanje republiškega zakona o goz- dovih, zakona o združenem delu, dosedanji razvoj in stanje samoupravne organi- ziranosti in odnosov ter skušalo razrešiti nekatere dileme, glede vsklajevanja gozdnogospodarskega načrtovanja z novim sistemom in metodologijo samo- upravnega družbenega planiranja. Zveza inženirjev in tehnikov GL kot najmasovnejša strokovna organizacija želi s tem posvetovanjem zlasti vzpodbuditi svoje članstvo k poglobljeni strokovni in družbenopolitični aktivnosti tako v zvezi s pripravami družbenega plana za na- slednje srednjeročno razdobje 1981-1985 kot tudi pri razvijanju in utrjevanju koncepta gospodarjenja z gozdovi in lesom v SR Sloveniji. Posvetovanje je vzbu- dilo v stroki veliko zanimanje, saj je pritegnila blizu 200 strokovnjakov iz gozdar- stva in lesarstva. Gradivo za to posvetovanje je zveza posredovala svojemu članstvu oziroma udeležencem v preučitev že pred posvetovanjem v zajetni, čez sto strani obsega- joči brošuri, v kateri so bili podani naslednji referati: Marjan Trebežnik: Analiza izvajanja zakona o gozdovih in delovanje Samo- upravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Referat je bil pred tem pripravljen kot poročilo izvršnemu svetu SRS; Dr. Iztok Winkler: Družbenoekonomska izhodišča za sodoben koncept gozdno- gospodarskega načrtovanja; Dr. Franc Gašperšič: Gozdnogospodarsko načrtovanje mora sprejeti novo vse- bino; Branko Breznik: Nekatere dileme pri načrtovanju in ugotavljanju dela dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev gospodarjenja v zvezi z načrtovanjem. Posvetovanje je pozdravil predsednik obalne skupnosti občin tov. Lojze Ceg- lar, ki je ob tej priliki izrazil zadovoljstvo, da je zveza svoj plenum in posvetovanje priredila na slovenski obali. Ohranjanje in varstvo gozdov ter zelenega okolja sta izrednega pomena tudi za razvoj turizma na obali. Posvetovanja so se udeležili tudi inž. Karmela Budihna, namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, podsekretar inž. Marjan Trebežnik, ki je posvetovanje po- zdravil v imenu sekretariata in obenem prispeval uvodni referat, tov. Brane Mišič za RO sindikata gozdnih in lesnih delavcev ter inž. Tugomir Cajnko, predsednik Saveza inžinjera i tehničara šumarstva i industrije za preradu drveta SFRJ, ki je poleg pozdrava posvetovanju v imenu saveza sodeloval tudi v diskusiji z ob- sežnim in tehtnim prispevkom. Iz izredno obsežne in kompleksne problematike s področja gozdnega in les- nega gospodarstva, ki je bila podana v uvodnih referatih, se je diskusija osredo- točila največ na vprašanja gozdnogospodarskega načrtovanja in družbenega pla- niranja ter na smotrnejše in hitrejše urejanje medsebojnih odnosov znotraj goz- darstva med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo. Vse to pa seveda pri- tegne tudi potrebo po nadaljnjem urejanju in utrjevanju celotnega kompleksa družbenoekonomskih odnosov na tem področju. Obsežnejše koreferate in diskusijske prispevke so na posvetovanju prispevali naslednji diskutanti: Mirko Tratnik in dr. Jože Kovač z Biotehniške fakultete, Lojze Leb s PZ LES, Tugomir Cajnko s PZ GG, dr. Živko Košir iz SKGP, Brane Mišič iz RO sindikata gozdnih in lesnih delavcev, Franc Perko z GG Postojna, Ferdo Papič s SGG Tolmin ter Jože Skumavc z GG Bled. Iz referatov in diskusije portoroškega posvetovanja povzemamo naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe: Po obsežnih in vsestranskih razpravah o razvoju gozdarstva po uveljavitvi no- vega zakona o gozdovih, ki so že bile v vseh gozdnogospodarskih organizacijah in zainteresiranih republiških družbenogospodarskih skupnostih, je bila ocena te tematike tudi s strani ZIT GL, kot za to pozvane in kompetentne strokovne in družbenogospodarske tribune, vsekakor potrebna in neogibna. Tudi na tem po- svetovanju je bilo potrjeno, da so se temeljne sistemske prvine zakona o gozdo- vih izkazale kot pravilne ter ni potrebe po kakršnikoli spremembi njihovih izho- dišč, temveč le nekatere dopolnitve in uskladitve s kasneje sprejetimi zakoni in predpisi. Te prvine so zlasti naslednje: - institucija gozdnogospodarskih območij, - status gospodarjenja z vsemi gozdovi območja znotraj ene gozdnogospo- darske organizacije, - vloga in družbenogospodarski pomen območnih gozdnogospodarskih na- črtov kot instrumenta za ekonomsko usmerjanje gozdarstva, iz česar sama po sebi izhaja obveznost za izvajanje vseh ukrepov, ki jih predvidevajo ti načrti. Ta obveznost pa se ne more nanašati le na izvajalce teh ukrepov, temveč na vse dejavnike, ki so za takšen razvoj gozdarstva zainteresirani, - sedanja sistemska ureditev financiranja enostavne in razširjene reproduk- cije ter zagotovitev potrebnih sredstev za izvajanje vseh obvez po gozdnogospo- darskih načrtih, - ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, ki ji je pover- jeno zavarovanje družbenega vpliva nad gospodarjenjem z gozdovi. Naloge, ki jih je s tem v zvezi treba trenutno reševati, pa so naslednje: - jasneje opredeliti del dohodka po 12. čl. zakona o gozdovih, ki ga je treba pojmovati kot zajemanje rente iz gozdarstva za potrebe gozdarstva, - razrešiti dileme okoli obveznega ali neobveznega članstva v TOK, ob ohra- nitvi in okrepitvi skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, ki ga narekuje ustava, - okrepitev območnega gospodarjenja z vsemi gozdovi z nadaljnjim dodelje- vanjem družbenih gozdov v gospodarjenje območnim gozdnogospodarskim orga- nizacijafT] ter opustitev sedanjih neprincipielnih izjem, ki dopuščajo možnost do- deljevanja gozdov drugim organizacijam. 2 Ob teh in drugih dopolnitvah bo sedanja sistemska ureditev gospodarjenja z gozdovi predstavljala optimalno osnovo za bodoči razvoj gozdarstva in vseh funkcij, ki jih gozdarstvo vrši. Takšna ocena je podkrepljena z razvojem zadnjih let po uveljavitvi zakona o gozdovih, ko je gozdarstvo po dolgoletni stagnaciji doseglo že spodbudne premike tako na področju krepitve in obnove gozdov, kakor tudi pri proizvodnji lesne surovine. V zvezi z načrtovanjem na področju gozdarstva je posvetovanje na podlagi referatov in razprave zavzelo stališča: - predloženi referati pomenijo kvaliteten prispevek k nadaljnji ureditvi in iz- boljšavi dosedanjih dosežkov na področju gozdnogospodarskega načrtovanja, vendar jih ne bi smeli pojmovati kot pobudo za opustitev ali vsebinsko sp:-omi- njanje sedanje institucije tega načrtovanja, ker se je /e-ta, enako kot druge si- stemske prvine, izkazala kot pravilna in učinkovita. Nadaljnja razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju bi morala izhajati iz naslednjih osnov: - gozdnogospodarskega načrtovanja kot strokovno tehničnega instrumenta- rija gospodarjenja z gozdovi, ki kljub njegovi družbenogospodarski usmeritvi še vedno ohranja takšen značaj, po vsebini in postopku ni mogoče v celoti istovetiti z družbenim planiranjem, - soodvisnost in povezava obeh oblik načrtovanja vsekakor obstaja in se torej brez dvoma kaže potreba po njunem usklajevanju, vendar v tem smislu, da pomenijo območni gozdnogospodarski načrti kot zakonska regulativna institucija, obvezno dolgoročno osnovo in brientacijo družbenega J~ačrtovanja v določenem planskem obdobju, - upoštevanje novega sistema in metodologije camoupravnega družbenega planiranja na osnovi ustreznega sistemskega zakona, sa torej neposredno nanaša na sestavo in sprejemanje družbenih planov, Je posredr:o pa po že navedenem zakonskem postopku tudi na gozdnogospodarsko načrtovar:j9, ki pomeni osnovo za družbeno planiranje, - temeljne organizacije združenega dela, ki so nosilke planiranja, morajo torej svoj razvoj načrtovati ne le v okviru lastnih materialnih možnosti in interesov, temveč ob upoštevanju obvez iz gozdnogospodarskih načrtov. Ob preseganju teh obvez nad njihovimi možnostmi pa morajo v procesu sočasnega planiranja uveljavljati pogoje za realizacijo njihovih obvez. V nasprotnem primeru bi utegnilo priti do zniževanja že dosežene ravni na- črtovanja, kar se je pokazalo že pri dosedanjem zajemanju minimalnih kazalcev s strani TOZD. Navedena ocena dosedanjega poteka gospodarjenja z gozdovi ter osnov za nadaljnjo usmeritev gozdnogospodarskega načrtovanja je bila v celoti potrjena tudi z vidika predelave lesa, kar je bilo vsestransko prikazano s koreferati s pod- ročja lesarstva. - za podrobnejšo presojo o problematiki na področju lesarstva ter o med- sebojnih odnosih med gozdarstvom in /esarstvom pa bo Zveza IT GL priredila posebno posvetovanje. l>vezi- kularno-arbuskularna« mikoriza. Pri tej simbiozi ne pride do velikih morfoloških sprememb korenin. Tudi endomikorizne korenine bolje absorbirajo hranilne snovi kot nemikorizne. Ta simbioza je višjim rastlinam potrebna za normalno rast. Kukavice, na primer, niso sposobne normalne kalitve in razvoja brez razvite endomikorize. Poznamo še vmesno obliko mikorize, ki jo imenujemo ektendomikorizo. Pri njej opazimo razvit plašč hif okrog korenin in razrasle hife v notranjosti korenin- skih celic. Drevesa z razvito mikorizo so občutno močnejša, bolj temnozelena in bolj odporna proti patogenim mikroorganizmom. že dolgo je ugotovljeno, da rast iglavcev pospešuje fosfor, ki ga mikorizne glive sproščajo v zemlji. Rastline z razvito mikorizo sprejmejo tudi do 234 °/o več fosforja kot rastline brez mikorize, pa tudi do 75 °/o več kalija in do 86 °/o več dušika. Uporaba izotopov pri raziskavah je potrdila domnevo, da fosfor, kalcij, itd. posredujejo koreninam dreves glive. Micelij izredno hitro privzema mineralne snovi iz okolja. Glive prav tako oddajajo rastlini vitamine in rastne hormone, s katerimi vplivajo na njihovo rasl. Raziskave Sl. 2. Sest mesecev stara sterilna kultura borove ko- renine - tretirana z na- ravnim avksinom gobe Bo- letus pinicola LU _J 170 160 150 140 1JO o 120 0:: ;- 6 110 ::.:: ~100+---------------~ o ~ 90 80 70 5 7 10 20 40 60 BO enote la k tona,. M " 110] 160 1 1501 1401 ~ 130i o ' 0:: 1 ;- 12o.J z 8110 0 100+-------------------~ ~ 90 BO 70 1 'k ~ g/ml KIN ;.... Sl. 3. Krivulja rasti micelija ajdovčka pri Sl. 4. Krivulja rasti micelija ajdovčka pri različnih koncentracijah kinetina različnih koncentracijah eksudata borovih korenin gob kot so jurček, peščenka, rdeča mušnica, so pokazale, da oddajajo v okolje avksine, gibereline, citokinine, s katerimi vplivajo na kalitev in rast borovih rast- linic, pa tudi na rast njihovih korenin. Citokinini vplivajo na sintezo klorofila, zato so borove kalice z razvito mikorizo bolj temno zelene. Avksini gobe povzročijo dihotomno rast bo rovih korenin, ki je za mikorizo bora značilna (sl. 1, 2). S tem se poveča absorbcijska površina koreninskega sistema in hkrati z njo seveda tudi· sprejem hranilnih snovi iz tal. Giberefini pa vplivajo na kalitev, na prekinitev dormance semen in tudi na rast rastlin. Rastni hormoni gob so torej za drevo izrednega pomena. Po drugi strani pa tudi višja rastlina s svojimi snovmi, ki jih eksudira v riza- sfero, vpliva na rast in razvoj mikoriznih gliv. Korenine v svoji bližini pospešujejo rast simbiontskih gliv. Izločajo ogljikove hidrate, nekatere aminokisline in rastne substance. V eksudatu korenin najdemo precejšna količine citokininov, ki pospe- šujejo rast gliv v nizkih koncentracijah (do največ 10-7 g/ml), v višjih pa zavirajo (sl. 3). če citokininom dodamo še avksine, skupaj delujejo sinergistično, torej je efekt na rast še potenciran. Citokinini vplivajo predvsem na sprejem vode v micelij, pa tudi na sprejem nekaterih ionov, npr. Ca, ki igra pomembno vlogo pri prehajanju snovi skozi membrane. Zanimivo je, da na sprejem drugih ionov, ki smo jih raziskali, hormon ne vpliva v taki meri. Po drugi strani pa giberelini v glavnem zavirajo rast micelija. Le v izredno majhnih koncentracijah rast pospešu- jejo. Ob prisotnosti avksinov je inhibicija še močneje izražena. V grobem korenin- skem eksudatu so prisotni vsi rastni hormoni. če si pripravimo različne koncen- tracije eksudata borovih korenin in jih damo v podlago, na kateri raste kultura jurčka Boletus pinico/a, ugotovimo po enem mesecu, da eksudat v nižjih koncen- tracijah rast pospešuje, v višjih pa zavira (sl. 4). V celoti torej prevlada učinkova­ nje citokininov. Bor lahko torej s pospešujoče zavirajočim delovanjem rastnih substanc regulira razvoj mikorize. Na nivo rastnih hormonov v eksudatu pa vpli- 11 DODATNE MIN. SNOVI ,------------,~ ' 1 VELIKO MALO MINERALNIH SNOVI V TLEH Sl. 5. Mineralna teorija o regulaciji razvoja mikorize (širina mustička med gobo in drevesom označuje bolj ali manj razvito mikorizo) vajo predvsem zunanji faktorji, kot so temperatura, svetloba, koncentracija hra- nilnih snovi v zemlji, itd. Z raziskavo faktorjev, ki regulirajo razvoj mikorize, se ukvarja veliko razisko- valcev. Rezultati bodo pomembni za aplikativne vede, kot so agronomija in goz- darstvo, kjer naj bi s pospeševanjem razvoja mikorize dosegli večji pridelek surovin in hrane. Obstoja več teorij o regulaciji mikorize. Leta 1937 je Hatch objavil teorijo o regulaciji mikorize, ki temelji na vplivu mineralnih snovi v tleh. Do simbioze pride ob pomanjkanju dušika, fosforja , kalija ali kalcija v tleh. Na tleh, bogatih z neštetimi ioni, je mikoriza slabše razvita (sl. 5). Bjorkman je s svojimi raziskavami potrdil to teorijo, obenem pa je odkril, da tudi intenziteta svetlobe preko fotosinteze vpliva na razvoj mikorize. Odkril je pove- zavo med eksudacijo ogljikovih hidratov iz korenin in razvojem mikorize. čim več­ ja je svetlobna intenziteta, tem več izloča rastlina ogljikovih hidratov, Sladkorji, ki jih izločajo korenine drevesa, pa služijo kot vir energije gobi, ki živi z njim v miko- rizi (sl. 6). Tako je prišlo do karbohidratne teorije regulacije mikorize, ki pa je v povezavi z mineralno teorijo. Večja koncentracija ionov v tleh vpliva na trans- port in eksudacijo ogljikovih hidratov. Sl. 6. Karbohidratna teorija o regulaciji mikorize 12 Sl. 7. Vpliv svetlobe na eksudacijo hormonov iz borovih korenin in s tem na razvoj mikorize Poleg omenjenih teorij o razvoju mikorize, ki slonijo na odvisnosti prehranje- vanja, pa se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja hormonalna teorija, ki preko regulacije rasti in metabolizma z rastnimi substancami vpliva na rast simbiontskih partnerjev in s tem tudi na razvoj simbioze. Na koncentracijo rastnih snovi pa v veliki meri vpliva ravno svetloba, tako intenziteta kot tudi fotoperioda. V daljšem dnevu ali pa intenzivnejši svetlobi se eksudira iz borovih korenin več citokininov, ki pospešujejo rast gliv. Na nivo giberelinov, ki v glavnem inhibirajo rast gliv, svetloba ne vpliva tako izrazito, vendar jih je pri daljšem dnevnem osvetljevanju manj. Svetloba torej vpliva na eksudacijo hormonov in s tem posredno tudi na rast micelije (sl. 7). Prav tako vpliva svetloba tudi na rast mikoriznih gliv samih. Modra svetloba zavira rast mikoriznih gliv, tema in rdeča svetloba rast pospešu- jeta. Tudi pri dnevni svetlobi raste micelij hitreje. V hifah micelija, ki je rastel v modri svetlobi, so veliko večje koncentracije giberelinov kot pa v miceliju, ki je rastel pod vplivom rdeče svetlobe. Obratno pa je v modri svetlobi navadno manj citokininov (sl. 8). Ker ob daljši fotoperiodi svetloba ne zavira rasti micelija pod površjem zemlje, pospešuje pa eksudacijo hormonov iz korenin, ki pospešujejo rast gobe, je rast micelija okrog korenin intenzivnejše kot v kratkem dnevu ali slabi svetlobni intenziteti. Te raziskave v laboratoriju lahko posplošimo in primer- jamo z iskušnjami amaterjev, ki nabirajo gobe po polni luni. Ta namreč podaljša fotoperiodo in zaradi rdeče svetlobe še pospešuje rast micelija. Razvoj plodišč pa sledi intenzivnejši rasti micelije. RDEČA SVETLOBA MODRA SVETLOBA t Sl. 8. Vpliv svetlobe na rast micelija 13 ~,1 ~------~~ SL 9. Hormonalna teorija regulacije mikorize v povezavi z mineraino in karbohid ratno teorijo Citokinini skupaj z avksini vplivajo na večji sprejem vode v hife micelija. Sveža teža kulture, ki raste na mediju z dodanima hormonoma, je bistveno večja od kon- trolne in tudi procentualno večja od suhe teže. Poskusi z markiranim kalcijem so pokazali, da citokinin vpliva stimulativno tudi na sprejem kalcija v micelij glive. Višja koncentracija hormonov v koreninah bora, vpliva na sprejem kalcija v glivo in preko nje v drevo (sl. 9). Ne vplivajo pa hormoni na sp·rejem različnih ionov v enaki meri. Kot vidimo, so vsi do sedaj odkriti faktorji, ki regulirajo razvoj mikorize, v odvisnosti drug od drugega. Razvita mikoriza pa na račun vseh omenjenih med- sebojnih vplivov vodi do boljše rasti partnerja. Drevo je močnejše, se hitreje razvija in je tudi bolj odporno proti parazitom. Vse te prednosti pridejo do izraza predvsem na revnih tleh. V nekaterih državah imajo s pogozdovanjem biološko revnih tal že precejšnje izkušnje. K sadiki dodajo pri pogozdovanju še micelij, vzgojen v laboratoriju, ali spore simbiontskih gliv. Uspeh je izreden. Tudi naš Kras bi bil primeren za ta način pogozdovanja. V Sloveniji moramo pomen gob za normalno rast dreves šele spoznati in razmisliti, kako lahko mikorizo vključif11o v proces pogozdovanja revnih tal. MYKORRHIZA - SVMBIOSE ZWISCHEN PILZEN UND HOHEREN PFLANZEN Zusammenfassung Alle die Entwicklung der Mykorrhiza regulierenden Faktoren. die bisher entdeckt wur- den, hangen voneinander ab. Aufgrund all er gegensei tigen Einflusse verbessert die ent- wickelte Mykorrhiza den Wuchs des Partners. Der Baum ist kraftiger, entwickelt sich schnel- ler und zeigt eine erhohte Widerstandskraft gegenuber Parasitcn auf. Al!e diese Vorzuge kommen var allem aut armen Beden zum Ausdruck. ln einigen Landern hat man bei der Aufforstung biologisch armer B6den schon reichlich Erfahrungen gewonnen. Den Pflanzen wird ein im Labor aufgezogenes Mycelium dazugegeben oder aber Sporen symbiotischer Pilze. Der Erfolg ist ausserordentlich. Auch unser Karst wurde sich tur diese Art der Af- forstung eignen. ln Slowenien muss die Bedeutung der Pilze fur den Baumwuchs erst erkannt werden und es ist auch noch zu bedenken, wie die Mykorrhiza in den Prozess der Aufforstung aut armen Soden eingeschlossen werden kann. 14 UDK 634.0.425.1 :634.0.172.9(497.12 Celje) VPLIV ONESNAžENEGA CELJSKEGA ZRAKA NA PRESAJENE LIŠAJE Peter S k o b e r n e (Ljubljana)" S k o b e r n e , P.: Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje. Gozdarski vestnik, 37, 1979, št. 1, str. 15-24. V slovenščini, s povzet- kom v nemščini. V prispevku je opisana metoda izpostavljanja vzorcev listastega lišaja Hypogymnia Physodes v območje industrijskega mesta Celja, kjer je zrak prekomerno onesnažen. Občutljivi bioindikatorski organizmi so glede na različno stopnjo zračnega onesnaženja propadli do različne meje, kontrolni vzorci pa so na čistem zraku ostali nepoškodovani in so se normalno razvijali. V povezavi z meritvami S02 v zraku se je metoda izkazala kot primerna za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka v nekem prostoru in času. Skoberne, P.: The influence of polluted air on the transplanted Jichens in Celjeband its surroundings. Gozdarski vestnik, 37, 1979, no. 1, pag. 15-24. ln Slovene with summary in German. ln the article the method of the Jichen exposition to Ih~ polluted air is described. Foliose lichen Hypogymnia Physodes has been used for that test. Samples have been transplanted in the surroundings of the in· dustry town Celje (Slovenija), where the air is heavily polluted. The decay grade of that sensitive bioindicalors correlated with different stages of the air pollution. Control samples in the clean air regions remained un- damaged and were normally developed. We stated that in connection with SOz monitoring system this method iz valuable for eslimation of the stage of biological damage of the polluted alr in a given time and place. The resulls are useful for revitalization of the green areas. where the vegetation decayed because of the air pollution. Uvod Republiški zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, 1975) uvrsca Celje v IV. cono zračnega onesnaženja, kar pomeni, da je atmosfera zastrupljena nad kri- tično mejo. Takšno stanje je posledica emisije industrije, kurišč in prometa, ki so osredotočeni v slabo prevetreni celjski kotlini. V mestni okolici je lišajska flora, ki velja za zanesljiv kazalec onesnaženega zraka., zelo osiromašena, v ožjem predelu mestnega središča pa celo uničena (Skoberne, 1975). Celjski zrak pa ni vplival samo na občutljive lišaje, ampak je zaradi onesnaženega zraka propadlo 232 ha gozdov. okoli 4000 ha pa je bolj ali manj poškodovanih (Šolar, 1978). Posledice uničenja gozdnih površin in nadalj~ njega delovanja zračnih strupov so bile verižne ekološke spremembe, zaradi katerih je ponovno ozelenjevanje goličav močno ovirana (Košutnik, 1973/74). Z našim delom smo hoteli prikazati trenuten položaj glede onesnaženega zraka v Celju, saj je le ob izboljšanju razmer smiselna ozelenitvena dejavnost. V ta namen smo uporabili biološko metodo ugotavljanja vpliva onesnaženega zraka - presajevanje lišajev. Te občutljive steljčnice smo prenesli s pomočjo ležiščnih plošč iz območja s čistim zrakom v predele Celja in okolice. Zaradi • P. S., dipl. biol., Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, oddelek za varstvo narave, 61000 Ljubljana, YU. 15 strupenih snovi v mestnem zraku so lišajski vzorci začeli propadati. Glede na stopnjo poškodovanosti vzorca lahko sklepamo na stopnjo onesnaženosti zraka na tem mestu. S pomočjo teh izsledkov in rezultatov lišajskega kartiranja dobimo pregledno sliko polucije zraka v celjskem območju. Metoda Metodo presajevanja lišajev je v novejšem času uvedel Brado {1961), izpopol- nil pa Sch5nbeck {1969). Po tem avtorju smo tudi mi priredili način dela. V predelu s čistim zrakom naberemo lišajske vzorce, jih pritrdimo v ležiščne plošče, te pa lahko postavimo na smiselno predvidena mesta v predelu z onesna- ženim zrakom. Po določenem času opazujemo poškodbe ali pa opravimo kemične analize. Na prvi pogled je metoda precej groba, saj se zelo spremenijo ekološki pogoji za uspevanje l!šajev, ter bi lahko nastale poškodbe že zaradi same presaditve. Poskusi tega niso potrdili. V predele s čistim zrakom so na enak način presajeni kontrolni vzorci ostali nepoškodovani. Iste rezultate smo ugotovili že pri predhod- nem presajevalnem poskusu v Celju (Skoberne, 1976) . Kadar je zrak močno onesnažen, je njegov vpliv na uspevanje steljke mnogo močnejši od delovanja ostalih ekoloških dejavnikov. Material Oprema za nabiranje vzorcev in pripravo plošč luknjač premera 20 mm kladivo 600 g žepni nož ležiščne plošče lepilo Jubinol ponikljani žeblji 3 X 30 mm pirog raf Fotografska oprema dva fotoaparata Praktica s 50 mm objektivoma vmesni obroček 1 fleš Mecablitz 194 s priborom stativ s sanmi nastavek za fotoaparat in plošče oranžni filter filmi: barvni dia film Agfachrome CT-18, infrardeči dia film Ektachrome IE-135 Obdelava podatkov precizna tehtnica Sauter 404 povečevalnik Nabiranje vzorcev Potek dela Vzorce lišajev smo nabirali na južnem pobočju Rogle (Pohorje} na višini okoli 1260 m. Na odkazanih smrekah v oddelkih 72 in 73 smo z luknjačem izdolbli lišaje 16 Pogled na Celje z Grmade. Gričevje v okolici mesta ustvarja pogoje za nastanek jezer hladnega zraka. Zaradi tega je naravno prečiščevanje omejeno. Lepo je viden oblak onesnaženega zraka, ki pokriva kotlino. Foto P. Skoberne Ob šibkih zahodnih vetrovih se širi onesnažen zrak proti vzhodu na nadmorski višini 300 do 400 m. Zato so v tem pasu poškodbe na vegetaciji največje. Foto P. Skoberne Za preverjanje metode smo za 3 mesece izpostavili lišajski vzorec v čist zrak. V tem času ni bilo opaziti nikakršnih poškodb. Foto P. Skoberne V istem obdobju so lišaji v celjskem območju glede na stopnjo onesnaženega zraka, do različne mere propadli. Foto P. Skoberne z lubjem vred. V okolici smo namestili ležiščne plošče s kontrolnimi vzorci in jih fotografirali. · Za presajevanje smo uporabljali listast lišaj napihnjena hipogimnija (Hypogym- nia physodes). Zanj smo se odločili zlasti iz dveh razlogov: 1. Hipogimnija je v srednji Evropi zelo razširjena lišajska vrsta in uspeva od montanskega pasu do gozdne meje. 2. Poškodbe zaradi onesnaženega zraka so dobro zaznavne; hipogimnija sodi med srednje občutljive do občutljive lišajske vrste. Priprava ležiščnih plošč Ležiščne plošče 70 x 70 x 12 mm so bile izdelane iz smrekovega lesa. Na vsaki plošči so štiri ležišča za lišajske vzorce. V premeru meri vsako 20 mm. Lubje z lišajem smo zalepili v ležišče z lepilom Jubinol. Pred namestitvijo in fotografira- njem je bilo potrebno plošče še označiti, kar smo storili s pirografom. Izbira krajev izpostavljanja Plošče z lišajskimi vzorci smo namestili na krajih, kjer smo pričakovali razliko v stopnji onesnaženosti zraka. Primerna oblika za to so tako imenovani pasovi. V vsakem je bilo postavljenih 6-7 plošč, kar pomeni 24-28 lišajskih vzorcev. V šestih pasovih je bilo uporabljenih okoli 50 plošč {200 lišajev). Razporeditev pasov kaže slika 't. PAS O: kontrolni vzorci na Pohorju in šest plošč v središču Celja. PAS 1: Mestni park-Miklavški hrib. PAS 2: čret-Osenca. PAS 3: Prožinska vas-Goričica. PAS 4: štore-Straški vrh-Kresnike-Bukovžlak. PAS 5: Okolica opekarne Ljubečna. Prednost te presajevalne metode jej da so izpostavljeni lišaji v razmeroma kratkem času poskusa skoraj neodvisni od podlage. To pomeni, da lahko plošče z vzorci namestimo kamorkoli na prostem: na ograjo, drevo in podobno. Večinoma smo jih pribili na drevesa v bolj odmaknjenih legah, da sicer zelo opazni vzorci niso vzbujali prevelike pozornosti. Fotografiranje vzorcev Onesnažen zrak deluje predvsem na algino komponento lišaja, ki zaradi pro- pada klorofila izgubi zelenkasta barvo in postane rjavkast, bel ali siv. Te morfo- loške spremembe smo fotografirali v barvni in infrardeči tehniki. Pogoji slikanja in osvetlitve so bili enaki, vzorce pa smo fotografirali pred namestitvijo in po kon- čanem izpostavljanju. Lišajske vzorce smo po končanem poskusu herbarizirali za kemične analize. Obdelava podatkov S fotografskim povečevalnikom smo projiciran sliko poškodovanega lišaja na paus-papir in s svinčnikom izvlekli obris steljke, ter označili nepoškodovane, po- škodovane in uničene dele. Vedno niso bile opazne poškodbe, ampak le popol- noma zdravi, zeleni deli v nasprotju z jasnimi klorozami. Vse različne kategorije smo izrezali in stehtali na prec:zni tehtnici SAUTER 404. Iz podatkov o teži smo izračunali procent poškodbe. 17 l. r·• . ,. ~ · .~·l. ® • '<. l . , @_ ·- \ MS ''·, .~· ·-·-·- ·-~·v'...-MB : -.. - 1 1 .f kontrolo e : - · .... ·r·-~·-·-·,·-·-·'· ·• ·~ CELJ •••• - Ir .-·' ~:;! 'V,--' *" ·'' KP \ C, 'o (.~ - ~ ~ ·:: ~"" ~ ur- >na čvink(( ter uničevanje zaroda v gnezdih. Poleg šoj pa mladičem duplarjev v gnezdih streže po življenju še en, v naših gozdovih tudi pogost plenilec, to je veliki detel (Dendrocopus major L.). Poškodo- vana umetna gnezdišča z dodatno izkljuvano odprtino v višini gnezda so njegovo delo. Skozi napravljena luknjo izvleče mladiče in jih pokrmi svojim mladičem. K sreči pa ima veliki detel le en zarod letno in je zato njegova škodljiva dejavnost 33 časovno omejena le na čas, ko je njegova potreba po hrani največja. Ker pa je detlov v naših gozdovih mnogo manj kot šoj, tudi škoda, ki jo povzročajo med duplarji, vsaj zaenkrat ne predstavlja resnejšega problema pri zaščiti koristnih duplarjev. Ob zaključku sestavka, katerega namen je predvsem obnoviti že več ali manj znana dejstva v zvezi s pojavljanjem škod in škodljivcev v naših gozdovih, kakor tudi o pticah pevkah, njih zaščiti in pomoči, naj še enkrat ponovimo, da je korist- nost ptic pevk, kot integralnega dela gozdne biocenoze, nesporna ter je njih zaščita in pomoč utemeljena in nujna. Težko pa je to njihovo koristnost tudi dokazati, da bi na podlagi prepričljivih dokazov premagali odpor redkih posa- meznikov, ki pticam pevkam ne pripisujejo značajnejšega pomena, zlasti ne pri preprečevanju kalamitetnih pojavov škodljivcev in po njih povzročene škode. Zmotno pa bi bilo tudi mišljenje, da bi z namnožitv!jo ptic pevk do zasičenosti v bodoče odpadle vse škode, katerim vzrok so kalamitete škodljivcev. Kljub dejstvu, da so ptice značajen potrošnik hrane, sestoječe v glavnem od žuželk, ki žive v gozdovih, le niso v stanju, da bi paralizirale vse kalamitete gozdovom škodljivih žuželk. Vsekakor večji pomen in vlogo pa imajo ptice pevke v navidezno zdravih in neokuženih sestojih, ko z neprekinjenim iskanjem in hranjenjem ne dopusta, da bi se škodljivci razvili v gradacije. Učinek in neopaznost njihovega koristnega delovanja se nam v končni fazi kaže v tem, da ostajajo gozdovi nepoškodovani in zdravi, kar je cilj in želja ne samo gozdarjev, temveč vseh, ki pravilno vrednotijo pomen in vlogo gozdov v vsakdanjem življenju. Saša Bleiweis, dipL inž. gozd. PROBLEMATIKA IN DELO KATEDR ZA IZKORIŠČANJE NA JUGOSLOVANSKIH GOZDARSKIH FAKULTETAH (INTERKATEDRSKA IN INTERINŠTITUTSKA KONFERENCA SEKCIJE ZA PRIDOBIVANJE LESA - IZKORIŠČANJE GOZDOV) Ze od leta 1973 se vsako leto redno sestanejo delavci katedr za »izkoriščanje gozdov« s posameznih fakultet in ustreznih odsekov gozdarskih inštitutov na delovna srečanja, t. i. interkatedrske konference. Pobudo za ta srečanja je rodila predvsem želja po medsebojnem strokovnem spoznavanju in informiranju ter tesnejšem sodelovanju na tem področju v okviru Jugoslavije. Prav to, spozna- vanje in informiranje, je bil tudi prvotni cilj in namen konferenc. Dejstvo je namreč, da je pogosto veliko močnejša povezava posameznih naših fakultet s sorodnimi institucijami v tujini kot pa med domačimi fakultetami in inštituti, pa naj gre za poznavanje dosežkov, raziskovalnih nalog, izmenjavo ljudi, obiske in podobno. Ti stiki so vsekakor potrebni, ni pa prav, če ob tem zanemarjamo mož- nosti, ki nam jih nudi sodelovanje doma. Zato, ker smo del iste družbe, pa tudi zato, ker nam to narekuje racionalnost. Vsa srečanja do zdaj so bila tridnevna, vsako leto v drugi republiki. Po ustaljenem poteku je bil en dan posvečen izmenjavi informacij o pedagoškem procesu in znanstveno raziskovalnem delu na področju pridobivanja lesa, ostala dva dneva pa sta bila namenjena terenskim ogledom. Organizatorji so v sodelo- vanju z operativo pripravili objekte, na katerih so prikazali svoje dosežke in značilnosti na področju tehnološkega dela gozdne proizvodnje. Letos je konferenco organizirala zagrebška gozdarska fakulteta. Vodil jo je ob pomoči svojih sodelavcev prof. dr. Roko Banic, ki je bil v času od lanske do letošnje konference tudi predsednik Sekcije. 34 Dnevni red konference je obsegal poročila, pregled realizacije sklepov prej- šnje konference, informacije o pouku s področja pridobivanja lesa v procesu reforme visokega šolstva oz. visokošolskega študija, informacije o znanstveno raziskovalnem delu ter razrešnico staremu in volitve novega predsedništva Sekcije. čeprav je bilo to srečanje fakultet in inštitutov, je močno prevladovala pro- blematika izobraževanja, študijskih programov in raziskovalnega dela na fakul- tetah. Splošen vtis je bil da smo v gozdarskem izobraževanju na tehnološkem področju v Jugoslaviji možno heterogeni in na precej različnih stopnjah v razvoju oz. posodabljanju tega izobraževanja. Odraz različnosti je že samo pojmovanje naziva katedr in tehnološko organizacijskega področja, ki ga pokrivajo. V Slo- veniji n. pr. že dalj časa uporabljamo izraz ,>pridobivanje lesa•< in pod tem nazivom mislimo na celoten tehnični, tehnološki in organizacijski kompleks v gozdarstvu. Prejšnjo, ožjo, katedro za izkoriščanje gozdov smo v tem smislu razširili in preimenovali v »gozdnotehniško študijsko enoto•<. Uvajamo nove discipline, ki jih zahteva razvoj v operativi. Tu mislimo predvsem na transport lesa, gozdne pro- izvode, organizacijo dela v gozdni proizvodnji, psihofiziologijo dela, varstvo pri delu, sociologijo dela itd. Nekatere od teh disciplin razvijamo že dalj časa in so že oblikovane v zaokrožene celote kot studijski predmeti, pri drugih pa smo šele na začetku. Zaenkrat jih organsko vključujemo v druge predmete učnega načrta, zavedamo pa se, da že dosežena stopnja razvoja proizvajalnih sil in hiter na- predek v operativi zahtevata njihov intenzivni razvoj. Podobno kot ·mi razmišljajo še v Sarajevu, medtem ko je na drugih fakultetah bolj ali manj vse po starem. Zanimivo je, da imamo le pri nas v tehnološki del vključen tudi predmet "organizacija dela v gozdni proizvodnji«. Na drugih fakul- tetah je del te snovi (organizacija v širšem smislu) vključen v katedre za ekono- miko, ekvivalentnega predmeta (priprava dela, časovno in količinsko vrednotenje dela, oblikovanje dela itd.) pa sploh ni. Nikjer razen pri nas, se tudi ni razvila ergonomija ali enakovreden predmet. Le posamezne dele te snovi vključujejo v »Varstvo pri delu« in druge predmete, kot so »Izkoriščanje gozdov«, »Mehaniza- cija•( in podobno. Pri tem naj omenimo, da smo prav na tej konferenci imeli priliko opaziti med operativci na terenu vrsto naprednih idej s področja pridobivanja lesa, ki pogosto prehitevajo fakultete. Na vseh fakultetah, razen v Skopju, je organiziran podiplomski študij iz prido- bivanja lesa. V zadnjem času je poudarek na specializaciji, ki daje za operativo primernejše izobrazbo. še vedno pa je povsod možen tudi magistrski študij, ki je boljša osnova za znanstveno raziskovalno delo. Udeleženci razprave so v zvezi s podiplomskim študijem opozorili na problem pravilnega vrednotenja (družbene verifikacije) strokovnjakov s podiplomsko izobrazbo v praksi. Sproženo je bilo tudi vprašanje, ali je smotrno organizirati celoten podiplomski študij na vsaki fakulteti. Glede usmerjenosti študija na podiplomski stopnji je prevladovalo mne- nje, naj ostane splošna in enotna. Močno je bil, tako v diskusiji kot tudi pozneje na terenu, izpostavljen in pou- darjen pomen sodelovanja z operativo na znanstveno raziskovalnem, pa tudi vzgojno izobraževalnem področju. V tem oziru so v zadnjih letih napredovali v vseh republikah. Operativa sodeluje pri načrtovanju znanstveno raziskovalnega dela, študijskih programov ter neposredno tudi pri financiranju. V raziskovalnem delu se v vseh republikah na ta ali oni način lotevajo katego- rizacije oz. klasifikacije terenov. Pristopi so različni, enotno pa je bilo mnenje, da je kategorizacija danes eden najbolj perečih problemov, ki terja čim hitrejše 35 ~ 'J cl ~~ ,·;.'1 r! ~ rešitve. Predstavlja namreč osnovo za kvalitetno in racionalno načrtovanje na tehnološko organizacijskem področju. V Sloveniji smo začetne korake v tej smeri že naredili v okviru raziskovalne naloge »Model gozdnogospodarskega načrto­ vanja«. Trenutno teče v Jugoslaviji le ena skupna tema z našega ožjega področja. To je izdelava večjezičnega terminološkega slovarja. Temo vodi prof. Turk, ki je na konferenci tudi prebral poročilo. Delo je pretežno opravljeno, odprta so le še nekatera vprašanja tehnične narave. žal ni bilo dovolj sodelovanja v ostalih republikah. Sploh se je v preteklih letih pokazalo, da je izvedba skupnih razisko- valnih tem pogosto vprašljiva iz mnogih objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov in jih zato ne kaže odpirati, če za to ne obstoji resničen skupni interes. Na konferenci smo dosegli tudi načelen dogovor o tem, da podpiramo oz. organiziramo zasedanje SEV o kompleksnem koristenju lesa kot surovine, ki bo prihodnje leto v Jugoslaviji (Sloveniji). V premoru med delom konference so nam organizatorji pokazali njihov inštru- mentarij za razne meritve v raziskovalne in pedagoške namene. Presenetilo nas je, kako dobro so opremljeni s kvalitetnimi in dragimi aparaturami, stroji in pri- pomočki in kolikšno pozornost posvečajo izpopolnjevanju v tej smeri. Nekatere inštrumente so skonstruirali tudi sami. V glavnem gre za tri vrste inštrumentov in meritev: - meritve karakteristik strojev, ki so pomembne za delo v gozdu (n. pr. elek- tronski merilec porabe goriva, merilci pritiska olja v hidravličnih žerjavih, merilci obratov koles, poti koles in pd.); - me·ritve karakteristik tal {npr. vlažnost, odpor proti vtiskanju in pd.); - ergonomske meritve (merjenje hrupa, vibracij, itd.) Ves merilni inštrumen- tarij za te meritve je kombiniran z računalnikom in opremljen z risalci, ki sproti izrisujejo različne krivulje. Vse skupaj je vgrajeno v terensko vozilo. Sl. 1. Spravilo in prevoz dolgega drobnega lesa listavcev z navadno prikolico. Foto A. Krivec 36 Sl. 2. Polprikolica za spravilo metrskega prostorninskega lesa. Foto A. Krivec V naslednjih dveh dneh smo si ogledali nekaj objektov na terenu in se srečali ter pogovarjali s tamkajšnjimi gozdarji. Pokazali so nam pridobivanje lesa na dveh popolnoma različnih območjih z različno problematiko: v nižinskem gozdu hrasta in gabra v Podravini in v sredogorskem gozdu bukve in jelke v Gorskem kotarju. Najprej smo bili gostje TOZD šumarija Vrbovec, ki je eden od 21 TOZD gozdnega gospodarstva ))Mojica Birta(( iz Bjelovara. Gospodari skoraj z 8000 ha gozdov. Od glavnih drevesnih vrst je 60 °/o hrasta, 20 °/o gabra in 12 °/o bukve. To je v glavnem poplavno območje, velik del leta je pod vodo, kar daje značilen pečat pri pridobivanju lesa. Ugodnih dni za spravilo je malo. Gradnja prometnic je specifična. širina planuma je 4,5 m, posekana trase pa do 9 m. Teren stabilizi- rajo z apnom ali danes predvsem s posebno folijo, ne da bi odstranili vrhnjo plast humusa (podobno kot delajo na avtocesti Ljubljana-Vrhnika). Nato nanj navozijo gramoz ter ob straneh izkopljejo odtočne jarke. Nosilnost take ceste zadošča tudi za najtežje kamione. Prikazali so nam sečnjo in izdelavo ter transport dolgega oblega prostornin- skega lesa in metrskih drv. Dolg prostorninski les izdelujejo v dolžinah po 4 m. Zbirajo ga ročno ali z vitlom traktorja in vlačijo s traktorjem ali vozijo s konjsko vprego na pomožna skladišča ob cesti. Pravijo, da so tu konji zaenkrat cenejši kot traktorji in jih tudi še ne primanjkuje. Les nato odvažajo s kamioni, če je razdalja do kraja oddaje večja. če pa so te razdalje manjše, do 10 km, se poslu- žujejo t. i. ))ekipaže«, traktorja z navadno polprikolico in montirane nakladalno napravo, ki naloži les in ga odpelje po vlaki in po cesti do kraja oddaje (v tem primeru do železniške postaje) (sl. 1). Kombinacijo traktorja, navadne polprikolice in nakladalne naprave (to ni zgibna polprikolica forwarder} uvajajo tam, kjer so razdalje do potrošnika ali železniške postaje majhne. S tem se izognejo ne le vlačenju po tleh, ampak tudi prekinitvi med vlačenjem in vožnjo. Seveda pa 37 ostaja pri tem odprta vrsta vprašanj. ki jih bo potrebno razčistiti, da bo uporaba teh strojev res racionalna in vključena v neki sistem; sistem. ki zajema ves kompleks del in postopkov od sečnje do oddaje. Metrska drva, kjer jih izdelujejo pri panju, spravljajo do ceste s posebnimi, pri njih konstruiranimi polprikolicami za prostorninski les ali pa z nosilnim jarmom. (Sl. 2 in 3.) Na drugem objektu smo videli transport hrastovine zelo močnih dimenzij. Način sečnje oz. izdelave je poldebelnl. Do kamionske ceste jo spravljajo veči­ noma po tleh s srednje težkimi adaptiranimi traktorji. Težke zgibne traktorje so opustili zaradi velikih poškodb, predvsem na tleh (majhna nosilnost tal). V prikazanem primeru so vlačenje lesa z zgibnimi traktorji nadomestili z vožnjo z zgibno polprikolico kockum-vinkum {sl. 4). Les zbi·rajo z nakladalno na- pravo na zgibni polprikolici, če je v dosegu roke, sicer pa z adaptiranimi trak- torji. Kljub temu, da intenzivno iščejo novih poti v pridobivanju lesa, pa še vedno na istih deloviščih in istočasno izdelujejo metrski prostorninski les v gozdu. Drugo gozdno gospodarstvo, ki smo ga obiskali, je bilo Vrbovsko v Gorskem kotarju. Ta delovna organizacija brez temeljnih organizacij združenega dela je najmanjše gozdno gospodarstvo v SR Hrvatski. Njegova gozdna površina je pri- bližno 8700 ha. Med drevesnimi vrstami prevladujeta bukev in jelka. Med podatki, s katerimi so nam to gozdno gospodarstvo predstavili, se mi zdi zanimivo pred- vsem dvoje. Eno je kadrovska struktura - med 172 zaposlenimi so trije magistri, 5 ljudi z visoko, 2 z višjo in 12 s srednjo izobrazbo. Drugo pa je, kako so rešili problem starejših delavcev in delovnih invalidov. Ustanovili so posebno delavnico, kjer ti ljudje izdelujejo lesno galanterijo, predvsem zobotrebce. S tem so rešili vprašanje velikega števila boleznin, olajšali so delo starejšim in invalidom, v Sl. 3. Spra~ilo metrskega prostorninskega lesa s traktorskim ja(mom. Foto A. Krivec 38 Sl. 4. Spravilo hrastovih hlodov z zgibno polprikolico kockum-vinkum. Foto A. Krivec gozdni proizvodnji pa dosegajo z mlajšimi ljudmi višjo produktivnost in hitrejše sprejemanje novih strojev in tehnologij. Na terenu smo videli del njihovega normalnega delovnega procesa, spravilo jelove oblovine. Les so iz vrtač zbirali po tleh z enobobenskim vitlom na traktorju na razdalji celo do 120m, kar smo ocenili kot zelo neracionalno. Naprej do ka- mionske ceste so ga vlačili s konji. Problem pri spravilu predstavlja tu razmeroma težak teren (visoki kras z veliko kamnitostjo in mnogimi vrtačami) ter še neza- dostna mreža vlak. Le-te sicer intenzivno gradijo, vendar velik del sečišč še ni dostopen za traktor. Po drugi strani pa do zdaj še ni bilo pomanjkanja konj. Poleg konj uporabljajo pri spravilu le 2 gozdarska zgibnika, 1 kockum in 1 caterpillar. Slednjega so nam pokazali pri vlečenju celih debel v lubju. Torej imamo spet na istem mestu in istočasno opravka s tipično klasično tehnologijo pridobivanja lesa na eni strani in poskusom uvajanja sodobnih strojev in nove tehnologije na drugi. Močno se čuti, da ni izdelanih sistemov dela, zlasti pa ni naštudirana priprava dela, izdelava smotrnih sečno-spravilnih načrtov in podobno. V nasprotju s spravilom, ki predstavlja ozko grlo, pa imajo nakladanje in prevoz 100 °/o mehaniziran. Imajo tudi lastno mehanično delavnico in servis za magirus ter svoje specialista za montažo in popravilo hidravličnih žerjavov. Upo- rabljajo tudi nakladalne žerjave Tehnomehanike iz Marije Bistrice in so z njimi zadovoljni. To nakladalno napravo smo videli tudi pri delu (HAK 7 š). Zanimivo je, da nima visokega sedeža za šoferja, ampak je namesto njega nekakšna plošča z naslonjalom, na kateri šofer med delom z nakladalno napravo stoji. Ta plošča je montirane precej nižje od visokega sedeža, približno v sredini višine kabine. Ob opisovanju poteka srečanja in tega, kar smo videli, pa nikakor ne smemo pozabiti omeniti še nečesa - dobre organizacije in izredne gostoljubnosti, ki smo je bili deležni tako s strani fakultete kot tudi delovnih organizacij, ki smo jih obiskali. Tudi to je prispevalo svoj delež k splošnemu dobremu vtisu. 39 Letos se je krog organizatorjev, tj. republik, ki imajo gozdarske fakultete, sklenil. S tem je bil prvotni namen konference izpolnjen. Menimo, da zgolj tekoče informiranje v bodoče ne more več opravičiti takega zveznega srečanja. Po pet- letnem ciklusu se je sedanji koncept izčrpal in treba bo razmisliti, kako naprej. Naslednje leto je na vrsti za organizacijo konference Slovenija. Zato že zdaj razmišljamo, da bi koncept srečanja nekoliko spremenili, vsaj za obdobje nasled- njega ciklusa. Konferenca naj bi dobila seminarski ali simpozijski značaj. Ena od možnih variant je, da bi na njej temeljito obdelali le eno ali nekaj tem, pri čemer bi izbirali take, da bi udeleženci čimveč strokovno pridobili. Nosilec glavnih referatov bi bil organizator, ostale republike bi sodelovale le s kore'ferati na te teme. Prav tako bi glede na tematiko seminarja prilagodili terenske objekte. S tem sestavkom želimo vnaprej na kratko informirati operativo o naših načrtih pri tej obliki medrepubliškega sodelovanja, saj računamo, kot vedno, na njeno pomoč in podporo. Ida Filipič-Pečelin NEKROLOG DR.FRANCU IVANEKU Ob koncu aprila 1978 je v svojem devetinštiridese- tem letu zaključil življenjsko pot dr. Franc lvanek, di- rektor sektorja za gozdarsko načrtovanje pri gozdnem gospodarstvu Maribor. Vse njegovo življenje je bilo en sam boj. Rodil se je v številni kmečki družini sredi Prekmurja, v vasi Ti- šina. Tu je končal osnovno šolo, gimnazijo pa v Murski Soboti. Leta 1949 se je vpisal na gozdarski oddelek na novo ustanovljene Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani in jo končal kot njen prvi diplomant dne 4. marca 1954. Odlikoval se je že kot študent in je bil že med študijem asistent pri predmetu Ekonomika. Nato ga je pot vodila v Slovenske gorice, kjer se je dve leti uveljavljal kot vodja gozdne uprave SILVA v Veliki Nedelji, ki je bila del fakultetnega posestva. Od tu je leta 1956 prišel k gozdnemu gospodarstvu Maribor, kjer je postal upravitelj gozdne uprave Ruše. Prišel je v najlepše pohorske gozdove, ki so bili, zaradi slabe odprtosti, izredno zahtevni tako v pogledu gojitvene kot eksploatacijske problematike. Kot mlad, a dober organizator se je znal lotiti tako zahtevnih nalog in jih uspešno reševati z njemu lastno upornostjo. Njegov znanstveni pristop k načrtovanju in organiza- ciji dela ga je pripeljal že leta 1958 na mesto vodje sektorja za urejanje gozdov v delovni organizaciji. Prav sestava gozdnogospodarskih načrtov, ker je strokovno najzahtevnejša, je bila zanj najbolj privlačna. Leta 1968 je prevzel poleg urejanja še vodenje sektorja za plan in analize, ki ga je uspešno vodil vse do svoje smrti. V vsem tem času enaindvajsetletnega delovanja v naši delovni organizaciji je bil neumoren načrtovalec, tudi vsako drugo nalogo je opravil poglobljeno, do- sledno in natančno. Ves svoj prosti čas je posvetil študiju literature, zato ni čudno, da je postal znanstveni sodelavec mnogih strokovnih inštitucij v sloven- skem gozdarskem prostoru. Sam se je, poleg praktičnega dela, posvetil tudi znanstvenemu raziskovanju. V tem času je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih ekspertiz, č~ankov in poročiL 40 želja po še večjem znanju ga je pripeljala na študij tretje stopnje, ki ga je uspešno končal decembra 1973 z zagovorom magistrskega dela z naslovom: Ra- c:onalizacija pridobivanja lesa iglavcev in posledice poškodb pri sečnji in spravilu lesa na severovzhodnem Pohorju. Po tem času se je povsem posvetil znastveno- raziskovalnemu delu. Plod teh snovanj je bila njegova doktorska disertacija Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, ki jo je uspešno obranil julija 1976. leta na VTOZD gozdarski oddelek Univerze v Ljubljani, za kar mu je bil podeljen naziv doktor gozdarskih znanosti. Na jesen leta 1976 je bil imenovan za honorarnega predavatelja predmeta Ekonomika podjetij pri VTOZD gozdarski oddelek Univerze v Ljubljani. Na šolo ni prišel kot novinec. Sodeloval je že kot sooblikovalec študijskega programa tega oddelka in kot zunanji znanstveni sodelavec IGLIS v Lubljani. V svojem delovnem življenju pa ni bil le raziskovalec in mislec, ampak kot komunist tudi aktiven družbeni delavec, saj ga srečamo kot delegata v samo- upravnih interesnih skupnostih in njenih izvršilnih organih, v temeljni delegaciji, v samoupravnih organih delovne organizacije in drugod. Za to aktivnost je bil tudi odlikovan z redom dela. Pri delu je bil razumnik, ki je dosleden in zahteven do sebe, do sodelavcev in študentov na fakulteti. Njegovi odliki sta bili pretehtana misel ter vztrajnost in iznajdljivost. S takimi lastnostmi je postal dober in spoštovan sodelavec vsa- kogar in priljubljen med študenti; s svojim bogatim znanjem in izkušnjami je pomagal v vsakem trenutku. Za njim je ostalo obsežno delo, ki ga cenimo. Ko človeka ni več, se šele zavemo in znamo ceniti njegovo delo in prispevek k napredku stroke in širše družbene skupnosti. Za njim pa je ostalo še mnogo nedokončanega dela, moramo ga nadaljevati, kar smo dolžni njemu in sebi. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, ki jo čutimo iz dneva v dan bolj, vsi njegovi ožji sodelavci v delovni organizaciji, kakor tudi vsi slovenski gozdarji in gozdarske organizacije. Vsem nam bo ostal trajno v spominu. Mag. Ajdič Jože V 3. št. lanskega letnika Gozdarskega vestnika smo na strani 31 objavili sestavek pod naslovom Gozd in široka javnost. K članku dodajamo: Omenjeni prispevek povzema govor nemškega publi- cista Horsta Sterna, ki ga je imel 29. 1. 1976 na kolokviju o temi Gozd in divjad na univerzi v Freiburgu i. Br. Ta govor je izšel kot posebna priloga časopisa Nat ion a 1 par k in se jo lahko naroči pri založbi Verlag Morsag, 8352 Grafenau, Krollstrasse 5, ZR Nemčija. 41 Za nami je Novo leto. Spet smo posekali blizu milijon mla- dih drevesc. še vedno molijo svoje žalostne vejice iz kant za smeti. Res, da niso zaščitene z zakonom. Toda tudi ta šte- vilka zgovorno pripoveduje o naši resnični etiki, o našem pravem odnosu do narave. Kako je z etiko in humanizmom med našimi lovci in ribiči; mnogokaj bi se dalo povedati. Morda zadostuje ponovljena kritična ugotovitev, da je vlačenje nezaščitene divjačine po umazanih pločnikih na ljubljanski avtobusni postaji sli- ka naše srčnosti. Blato, sneg, kri in človekova radovednost na ljubljanskem pločniku so sledovi pomanjkljive vzgoje in obledelih etičnih načel. Društva za zaščito živali, društva za varstvo ptic in rast- lin, foto-kino klub Diana so zelo skromen protiutež našim navadam in razvadam. Poleg teh primerov pa je še ničkoliko drugih. Dehumanizacijo pomeni tudi grob poseg v kulturno krajino, v polje, v gozd itd. Posamezni deli našega naravnega prostora so vse bolj obremen- jeni. Obremenjenost največkrat pomeni dehumanizacijo, ker gre za denaturacijo, ki je sama po sebi nehumana. Zato pomeni boj za ohranitev uravnotežene narave, hkrati boj za humana razmer- ja v biocenotskem kompleksu. Takšno razmerje pa je edino za- gotovilo za trajno ohranitev visokovitalnega prostora v kate- rem živimo. Pri tem ima zlasti gozdarstvo pomembno vlogo. Vz- davka velikega moralista se ne bi smeli sramovati in otepati. V hlastanju za učinki, predvsem ekonomskimi, je velika nevar- nost tudi za gozdarstvo, da podleže tej omami. Veliko napako bi storili, če bi dopustili dehumanizacijo naše dejavnosti. Zgodovina človeštva nas uči, da kulture ne moremo z zakoni, humanosti ne moremo kupovati z denarjem. Krivic, ki jih delamo naravi, ne moremo poravnavati z denarnimi računii. Odnos človeka do planike, tise, bodike, rib, divjadi, polja, zemlje, narave, do soprebivalcev v tem majhnem čudovitem sve- tu torej ne bomo uredili z zakonom, s kaznimi; uredili ga bo- mo samo z zavestno, načrtno negovane humanostjo. Marko Kmecl IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE SKRB ZA PTICE POZIMI Na območju gozdnega gospodarstva Celje delujejo številna društva za vzgojo sobnih in zunanjih ptic. Organizirana so razmeroma dobro in manifest njihovega dela so raz- stave ptic v vseh večjih središčih tega ob- močja. Razstave so zelo dobro obiskane, zlasti šolarji radi prihajajo. Njihova poseb- nost je živa trgovina s pticami. Izkupiček od teh razstav (vstopnina in prostovoljni pri- spevki za hrano) društva uporabljajo za na- kup hrane za ptice. Pravzaprav je skrb za Seveda je takšna aktivnost na plečih nekaj posameznikov. Jože Zabukovec iz Laškega, ki je hkrati tudi predsednik republiške zve- ze za gojenje zunanjih ptic je duša vsega tega dela na celjskem območju zunanje ptice njihova glavna dejavnost, ki ji podrejajo vse druge akcije in delo. Poleg krmljenje ptic (sončnice kupujejo neposred- no v Vojvodini, kjer so za polovico cenejše) izdelujejo tudi krmilnice in valilnice oziroma gnezdišča. Njihovi člani so šole, delavci, upokojenci, vsi, ki so jim ptice pri srcu. Delujejo prostovoljno in zagnano. Gozdno gospodarstvo je zadovoljno s tako organiziranim partnerjem in ga tudi izdatno podpira. Približno 10 ton hrane za ptice kar precej stane in društva sama takšnega stroška ne bi zmogla. Sprva je bilo sicer nekaj skepse in nezaupljivosti. Toda ljubitelji ptic so pokazali, da zares zaslužijo pozornost in podporo. Vsa hrana je bila racionalno uporabljena. Humanizem in ljubiteljstvo do narave sta zaslužila po- polno zaupanje. Pred desetletji je bilo zimsko varstvo ptic intenzivno organizirano po vseh gozdnih go- spodarstvih v _Sloveniji. Marsikje so na to 44 že pozabili. Sodelovanje, kakršnega imajo sedaj v Celju je zelo učinkovito nadomestilo omenjenemu in sicer iz več razlogov. Pro- fesionalno skrb za ptice je zamenjala ljubi- teljska, prostovoljna, ki je bolj učinkovita. Marsikje, kjer te dejavnosti nihče ni več gojil, je sedaj zopet organizirana. Vzpostav- ljen je tudi stik med gozdarstvom in javno- stjo v katerem javnost prevzema določeno nalogo in odgovornost v gozdu. To pa je delček tistega kar gozd mora imeti, tak gozd, ki ima razvite vse svoje številne funk~ cije. človek mora čutiti vse vrednosti gozda, angažiran mora biti pri ohranjanju teh vred- nosti - l Katere ptice, koliko in zakaj jih lovijo? Lovijo vse predvsem pa ptice pevke. Po statističnih podatkih iz leta 1970 pobijejo po loviščih, lovskih kočah in na d!vje, pri- bližno 200 milijonov ptičev. V enem samem Jovišču jih pobijejo pri- bližno 30.000. Največ pobijejo ščinkavcev (8011), tem sledijo vrabci (4408), drozgi (2139), zelenčki (2132), poljski vrabci (1532), liščki (1007) ter drugi. To so številke nad katerimi naj bi se zgrozil pravi ljubitelj pri rode. Ptice lovijo predvsem zaradi užitkarjev, le ti si lahko privoščijo razne ptičje speciali- tete: drozg s polento, škerjanec na žaru, brinovka v omaki, prepeličja juha, taščice s polento. Ob knjigi, ki je res pogledala resnici v oči, bi se morali vsi zamisliti. Kljub temu, da italijanski zakoni prepovedujejo lov na ptice, se lov nadaljuje in je pobijanje vedno večje. Ali res ni rešitve? Vedno več govorimo o varstvu narave in zaščiti ptic. Zavedajmo se, da je zaščita ptičjega sveta tudi zaščita človekovega okolja in človel