Bela knjiga Slovenske demografije »Evropska demografska zima« Uredila Matjaž Gams, Janez Malačič Januar 2019 Urednika: Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Janez Malačič Katedra za matematiko, statistiko in operacijske raziskave Ekonomska fakulteta Ljubljana Založnik: Institut "Jožef Stefan", Ljubljana Priprava knjige: Mitja Lasič, Lana Zemljak Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Literature/ Ljubljana, januar 2019 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298500864 ISBN 978-961-264-143-6 (epub) ISBN 978-961-264-144-3 (pdf) KAZALO 1. UVOD .......................................................................................................................................... 5 2. UGOTOVITVE IN PREDLOGI .................................................................................................. 7 2.1. Demografski problemi Slovenije,.......................................................................................... 7 2.2. Svetovna rast prebivalstva se počasi ustavlja. ....................................................................... 7 2.3. S totalno stopnjo rodnosti pod 1.6 v zadnjih desetletjih........................................................ 7 2.4. V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 10.000 otrok premalo ................................................... 7 2.5. S povprečno dolžino delovnega življenja, v katerem odrasli ustvari več kot potroši, .......... 8 2.6. Vsako leto iz Slovenije odide cca 5 - 8.000 državljanov ...................................................... 8 2.7. Ob premalo mladih in 60 do100 tisoč nezaposlenih ............................................................. 8 2.8. V razvitem svetu čedalje bolj uporabljajo avtomatiko, robote, bio- in nano-tehnologijo, .... 9 2.9. Politični vrh in ministrstva so v zadnjih letih izpeljala le malo strokovnih srečanj .............. 9 2.10. Marsikateri medij ignorira strokovne dogodke o demografiji ........................................... 9 2.11. O rešitvah ima demografska stroka deljena mnenja ........................................................ 10 3. VABILO NA POSVET .............................................................................................................. 11 4. POROČILO S POSVETA ......................................................................................................... 14 4.1. Sklep državnega sveta Republike Slovenije ........................................................................ 14 4.2. Zaključki posveta »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda« ................................ 26 5. PRISPEVKI ............................................................................................................................... 32 5.1. Prof. dr. Janez Malačič, ....................................................................................................... 32 5.2. Prof. dr. Matjaž Gams, ........................................................................................................ 35 5.3. Dr. Alenka Kajzer,............................................................................................................... 40 5.4. Dr. Božidar Voljč, ............................................................................................................... 46 5.5. Prof. dr. Dragan Marušič, .................................................................................................... 49 5.6. Izr. prof. dr. Jože Sambt, ..................................................................................................... 53 5.7. Dr. Drago Čepar, ................................................................................................................. 56 5.8. Tomaž Merše, ...................................................................................................................... 58 5.9. Dr. Tanja Istenič, ................................................................................................................. 64 5.10. Tine Kračun, .................................................................................................................... 66 5.11. Prof. dr. Jože Ramovš, ..................................................................................................... 72 5.12. Doc. dr. Janez Rifel, ........................................................................................................ 76 5.13. Prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, .......................................................................................... 79 5.14. Anton Bajec, .................................................................................................................... 83 5.15. Doc. dr. Tadej Strehovec, ................................................................................................ 92 5.16. Doc. dr. Mari Jože Osredkar, ........................................................................................... 96 1. UVOD Enajsta tradicionalna slovenska demografska konferenca »Soočanje z demografskimi izzivi« je bila v letu 2018 izvedena skupaj z demografskim posvetom v Državnem svetu. Prispevki konference so del zbornika konference, ki je dosegljiv na spletnem naslovu http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2018/IS2018_Volume_F%20- %20Demografija.pdfhttp://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2018/IS2018_Volu me_F%20-%20Demografija.pdf, prispevki na demografskem posvetu pa so predstavljeni v tej Beli knjigi slovenske demografije s podnaslovom »Evropska demografska zima«. Celotno »Belo knjigo slovenske demografije« sestavljajo naslednja poglavja: 1. Uvod 2. Ugotovitve in predlogi 3. Vabilo na posvet http://www.ds-rs.si/?q=novice/kako-prepreciti-izumiranje-slovenskega-naroda https://www.youtube.com/watch?v=HaZrGAzhV2o 4. Poročilo s posveta http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/gams_ds_10.10._2018.pdf http://www.ds-rs.si/node/3892 5. Prispevki Urednika: Matjaž Gams, Janez Malačič Datum: Januar 2019 5 6 2. UGOTOVITVE IN PREDLOGI 2.1. Demografski problemi Slovenije, pa tudi Evrope in človeštva, so dolgoročno, srednjeročno in delno tudi kratkoročno najpomembnejši strukturni problemi, katerih reševanje je ključno za uspešen razvoj. Predlagani ukrep: posvetiti tem najpomembnejšim problemom primerno pozornost. 2.2. Svetovna rast prebivalstva se počasi ustavlja. Prebivalstvo sveta bo predvidoma doseglo nekaj čez 10 ali morda11 milijard, nato pa bo začelo upadati. Po nekaterih napovedih bodo problemi (klimatske spremembe, okolje, pretirana poraba ipd.) v nekaj desetletjih ne samo zmanjšali kvaliteto življenja, ampak celo nekatere regije spremenile v taki meri, da v njih ne bo mogoče normalno živeti. Posledično grozi, da se bosta tako kvaliteta življenja kot svetovna gospodarska rast obrnila v negativno smer. Predlagani ukrep: Povečati skrb za okolje in se usmeriti v trajnostni razvoj. 2.3. S totalno stopnjo rodnosti pod 1.6 v zadnjih desetletjih v Sloveniji, pa tudi v številnih drugih državah v Evropi, smo daleč pod idealnim trajnostnim številom 2.1 otrok na žensko. Evropski problemi so precej drugačni kot npr. afriški. V preostanku tega stoletja bo Afrika edina celina s hitro rastjo prebivalstva, njen delež v svetovnem prebivalstvu pa se bo hitro višal. Že do leta 2060 lahko preseže četrtino, medtem ko bo takrat le 6-7% ljudi živelo v Evropi. Primer: Etiopija je imela leta 2015 99,9 milijonov prebivalcev (http://www.worldometers.info/world- population/ethiopia-population/), več kot katerakoli druga evropska država z izjemo Rusije, konec leta 2018 ima 108 milijonov prebivalcev (v treh letih +8 milijonov prebivalcev, za 4 Slovenije), po napovedih pa bo leta 2050 dosegla 190 milijonov prebivalcev. Drug zanimiv primer je Nigerija, ki bo s 400 milijoni prebivalcev okrog leta 2050 postala tretja najštevilčnejša država sveta in bo na tem mestu prehitela ZDA (https://www.youtube.com/watch?v=V5BDq_bwd-0) Predlagani ukrep: S primernimi ukrepi bi bilo smotrno pospešiti demografski prehod v Afriki in drugih hitro rastočih državah ter dvigniti rodnost v državah, kjer rodnost že več desetletij ne zagotavlja nemotenega obnavljanja, to pa je še posebej v Evropi in Sloveniji. 2.4. V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 10.000 otrok premalo za nemoteno reprodukcijo, kar se preko vsakoletnega primanjkljaja že sedaj prenaša v stanje, ki bo že v bližnji prihodnosti nevarno za normalno delovanje osnovnih družbenih podsistemov, kot so npr. nemotena reprodukcija aktivnega prebivalstva, primeren dotok kvalitetnih kadrov, zdravstveno varstvo, obramba države, financiranja pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, servisiranje zadolženosti države ipd., dolgoročno pa celo obstoj družbene skupnosti, države in nacionalne identitete, če naštejeva samo najpomembnejše. Z dolgoročnejšo rodnostjo najmanj okoli 1,8 – 1,9 so razmere v taki državi še znosne, če je država odprta za raven imigracije, ki jo je še možno normalno integrirati, nižje vrednosti pa povzročajo celo vrsto že naštetih težav, ki se jim praktično 7 ne da izogniti. Dolgoročno kaj drugega kot stagnacija, ki ji bo sledilo nazadovanje in končno neke vrste izumrtje, pa naj bo genetsko ali celo fizično in še prej kulturno in jezikovno, ne more biti. Predlagani ukrep: Povečati rodnost v Sloveniji npr. tako, da se pri sprejemanju vsakega zakona razloži tudi vpliv zakona na demografsko sliko, pri čemer se doda mnenje neodvisne demografske stroke. 2.5. S povprečno dolžino delovnega življenja, v katerem odrasli ustvari več kot potroši, in je v Sloveniji po metodologiji NTA samo okrog 30 let in s tem med najslabšimi v evropskih državah, za katere imamo podatke, kar skupaj s čez 600.000 upokojenci in premajhno rodnostjo skupno vpliva na zelo nezdravo razmerje med mladimi, zaposlenimi in upokojenimi. V zadnjih letih je samo okrog 15% prebivalstva starega od 0 do 14 let, okrog 19% je starejših od 65 let. Najpomembnejša pa je, da se bo prebivalstvo Slovenije še naprej zelo hitro staralo, tako da bo delež starejših od 65 let že sredi tega stoletja dosegel raven blizu 30 %. Predlagani ukrepi: stimulativno povečati delovno dobo ter omogočiti upokojencem aktivno sodelovanje v delovnem procesu. Ob tako premajhni rodnosti, kot jo ima Slovenija, je nujno omogočiti potrebno priseljevanje ter vlagati v šolanje in usposabljanje predvsem mlajših priseljencev. Namesto sedanjega stihijskega pristopa je treba podrobno analizirati potrebe po kadrih določenih profilov in jih na sistematičen način poiskati in vpeljati v delo in okolje. 2.6. Vsako leto iz Slovenije odide cca 5 - 8.000 državljanov in pride približno toliko tujcev, posebej problematičen pa je odhod najbolj sposobnih mladih, ki jih ocenjujemo na cca 1000 letno. Zato Slovenija nima zadosti mladih in prodornih idej, sveže energije, agilnosti in porajanja ter ustanavljanja novih in prodornih podjetij. Še posebej je to razvidno pri najbolj zahtevnih intelektualnih poklicih kot raziskovalcih ali zdravnikih. Medtem ko približno četrtina mladih zdravnikov odide v tujino in se mladi raziskovalci odpravljajo raziskovat najbolj zanimive svetovne probleme v tujino, je Slovenija svetovni rekorder po tem, koliko malo sredstev (0,37% BDP) nameni fakultetam in inštitutom v primerjavi s celotnimi sredstvi za znanost in razvoj, hkrati smo tretji najslabši v Evropi po financiranju akademske znanosti. Medtem ko Kitajska namenja izredna sredstva za znanost in se poteguje za mesto prve svetovne velesile, pri nas najbolje plačani mladi raziskovalci dosegajo povprečno slovensko plačo, za vrnitev iz tujine pa ni posebne stimulacije. Predlagani ukrepi: Povečati sredstva za znanost in razvoj. Urediti je treba vrsto področij od zdravstva do varovanja vod. Treba je vpeljati rešitve IKT, posebej umetne inteligence. 2.7. Ob premalo mladih in 60 do100 tisoč nezaposlenih zadnja leta na trgu dela intenzivno primanjkuje delavcev, medtem ko skoraj 1000 zaposlenih na Zavodu za zaposlovanje na stare načine nudi delo in raje zaposlujemo tuje delavce kot domače nezaposlene in domače upokojence. Hkrati ob pomanjkanju na trgu dela upokojenci ostajajo hendikapirani v svoji želji, da bi sodelovali v delovnem procesu. Državljani in državljanke iščejo delo in bi radi delali, pa dela ne dobijo, medtem ko nekritično najemamo večinoma slabo usposobljeno ali nekvalificirano tujo delovno silo. Predlagani ukrepi: stimulativno povečati delovno dobo, omogočiti upokojencem aktivno sodelovanje v delovnem procesu. Namesto sedanjega stihijskega pristopa je treba podrobno analizirati potrebne 8 kadre in jih na sistematičen način poiskati in vpeljati v delo in okolje. Reformirati je treba Zavod za zaposlovanje in spremeniti zakonodajo za lažje zaposlovanje nezaposlenih. Podobno kot v Nemčiji je treba omogočiti pridobitev dela vsakemu, ki je pripravljen poprijeti v službi. 2.8. V razvitem svetu čedalje bolj uporabljajo avtomatiko, robote, bio- in nano-tehnologijo, ki je cenejša kot najemanje cenene delovne sile iz tujih držav, zato npr. ZDA beleži rekordno nizko nezaposlenost, podjetja kot Muskova tovarna avtomobilov Tesla pa so izredno visoko avtomatizirana. Slovenska birokratska ureditev pa ne dovoljuje niti vožnje avtonomnih vozil. Namesto da bi bili čedalje bolj odprti za znanost in nove pobude, se povečuje birokratiziranost, togost in napadi na znanost. Predlagani ukrepi: zmanjšati stopnjo ideološko-političnega odločanja in dati večjo težo stroki in socialni družbi. 2.9. Politični vrh in ministrstva so v zadnjih letih izpeljala le malo strokovnih srečanj na nacionalnem nivoju brez vsiljevanja svojih ideoloških in političnih pogledov. Edina slovenska strokovna konferenca z 11 leti delovanja in strokovno srečanje v Državnem svetu maja 2018 so doživeli le malo pozornosti in podpore političnega vrha, občasno pa aktivne ideološke, medijske in politične napade. Kot da si del stroke aktivno in krčevito prizadeva izboljšati demografske razmere v Sloveniji, del stroke in političnega vrha pa tega ne podpirata. Predlagani ukrepi: Smotrno bi bilo izpeljati več nacionalnih demografskih strokovnih srečanj brez pritiska ideologij in izboljšati Belo knjigo slovenske demografije, ki je videna predvsem v smeri spodbude, da se začnemo sistematsko in strokovno ukvarjati z enim največjih slovenskih problemov. Treba bi bilo napisati nacionalni demografski program in pred sprejemanjem ukrepov analizirati, ali in v koliki meri bodo vplivali na približevanje vsaj znosni rodnosti. 2.10. Marsikateri medij ignorira strokovne dogodke o demografiji in podpira tabu teme in dogme za preprečevanje odkrite strokovne debate v javnosti, namesto da bi korektno poročal o problemih in predlaganih rešitvah. Vsiljuje se miselnost, da je ljudi na planetu preveč (s čemer se je možno strokovno strinjati) in da je zato treba zmanjšati rodnost v Sloveniji (to pa je samomorilsko). Z rodnostjo pod 1.6 se dolgoročno prebivalstvo Slovenije v primerjalni starostni skupini, recimo mladih, rapidno zmanjšuje, kar bo srednjeročno pripeljalo do še večje demografske letargije in končno izumrtja domorodnega slovenskega prebivalstva, tako Slovencev po narodnosti, kot Hrvatov, Srbov, Italijanov, Madžarov in drugih. Predlagane rešitve: Treba je osvestiti ljudi, da imata Evropa in Slovenija povsem drugačne demografske probleme kot Afrika. Pregovorna samomorilnost Slovenije ne bi smela postati evropski način razmišljanja, kot ne bi smela v svetu prevladati nebrzdana rodnost, ki bi verjetno kmalu pripeljala do svetovnega nazadovanja in dolgoročno verjetno tudi zatona človeške civilizacije. Veljalo bi spremeniti medijsko zakonodajo tako, da se stroki in posameznikom omogoči odgovor na medijske napade v roku nekaj dni. Za nasprotujoče trditve strokovnih združenj je treba omogočiti vsaj odgovor na medsebojno različne poglede. 9 2.11. O rešitvah ima demografska stroka deljena mnenja – eni menijo, da ni možno izboljšati razmer brez radikalnih sprememb, drugi pa menijo, da je z dokaj preprostimi sredstvi možno povečati rodnost. Ključno je, da mladi starši, zlasti ženske, dobijo urejeno in stabilno okolje, v katerem lahko skrbijo za otroke in združujejo delo in družinsko življenje, ne pa da morajo izbirati med kariero in starševstvom. Prav tako je ključna družbena klima – ali so starši in otroci dobrodošli, ali pa so manj vredni na trgu dela in v družbi. Predlagani ukrepi: Namesto nevtralnih ali celo demografiji nenaklonjenih ukrepov, ali pozitivno koreliranih in izredno dragih ukrepov, bi bilo smotrno strokovno določiti najbolj učinkovite ukrepe v smislu cena/dvig rodnosti. Marsikateri ukrep bi celo sam zase prinesel neposredno kratkoročno (srednjeročno je strokovno potrjeno) finančno izboljšanje za Slovenijo, še pomembnejši pa je integriran učinek. Sprejeti je treba vrsto stimulativnih ukrepov za mlade in mlade družine – od pravice do dela, večjo varnost na delovnem mestu za mlade starše, večje ugodnosti za vračanje najbolj sposobnih iz tujine. Sklepna misel je, da so mnoge demografske teme v slovenskem prostoru nepotrebno dogmatizirane in stigmatizirane v škodo kvalitete življenja in delovanja Slovenije. Če bi stroki dopustili možnost, da s svojimi spoznanji seznani javnost, da bi strokovne rešitve podprla pristojna ministrstva in politični vrh, bi državljani in zlasti starši in otroci živeli bistveno bolje in ne bi bili izpostavljeni nepotrebnim in škodljivim pritiskom, ki zmanjšujejo kvaliteto življenja in zadovoljstvo. Posebej neprimerno je slabšanje pogojev za mlade od preobremenitev, prekarstva, povečevanja hormonskih motilcev, slabih pogojev dela do bega možganov v tujino. Brez korenite spremembe odnosa političnega vrha in javnosti do demografskih problemov, kot ključne slovenske in evropske strukturne teme, si ne moremo obetati dobrih časov ne srednje- in še manj dolgoročno. Najbolj osnovno demografsko trditev, da je idealna rodnost 2.1 in da je slovenska z 1.6 daleč pod sprejemljivo, je treba sprejeti kot znanstveno dejstvo in ne kot stvar ideološke debate. Janez Malačič Matjaž Gams 10 3. VABILO NA POSVET Številka: 065-01-2/2018/1 Ljubljana, 16. 5. 2018 Državni svet Republike Slovenije vabi na posvet z naslovom KAKO PREPREČITI IZUMIRANJE SLOVENSKEGA NARODA? v četrtek, 24. maja 2018, ob 9.30 uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana. Posvet je namenjen pojasnitvi slovenskega demografskega stanja in projekcij slovenskim medijem, množicam in političnim odločevalcem, na podlagi predstavitev strokovnih analiz demografske tematike in s ciljem krepitve zavedanja o njeni pomembnosti. Posledice (pre)nizkih stopenj rodnosti bodo srednjeročno in posebej dolgoročno izredno negativno vplivale na kvaliteto življenja v Sloveniji in preživetje slovenskega naroda, kot tudi na državljanke in državljane Slovenije, saj ima tudi drugo avtohtono prebivalstvo Slovenije z rodnostjo podobne težave kot Slovenci po narodnosti. V bistvu gre za evropski problem, znan po definiciji francoskega demografa kot »evropska demografska zima« oz. »implozija prebivalstva«. Na podlagi posveta bo pripravljena Bela knjiga demografije, ki bo lahko služila političnim odločevalcem kot strokovna podlaga za lažje oblikovanje demografske politike. Posvet bodo povezovali prof. dr. Matjaž Gams, državni svetnik, predstavnik raziskovalne dejavnosti, prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in psihologinja Ajda Svetelšek z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Vljudno vabljeni k aktivni udeležbi. Prof. dr. Matjaž Gams Alojz Kovšca državni svetnik predsednik Državnega sveta 11 Program posveta 9.30 – 10.10 Uvodni nagovori Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Pozdravni nagovor Prof. dr. Matjaž Gams, državni svetnik Demografski trendi v svetu in Sloveniji Dr. Božidar Voljč, svetovalec SAZU za področje gerontologije Demografske spremembe kot civilizacijski dosežek Dr. Alenka Kajzer, namestnica direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Strategija dolgožive družbe 10.10 – 12.00 Strokovni prispevki Prof. dr. Janez Malačič, predsednik konference Soočanje z demografskimi izzivi, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Migracije in staranje prebivalstva Prof. dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem Abortirani razvojni potencial Dr. Matic Lozinšek, Mlada akademija Problemi mlade generacije raziskovalcev Izr. prof. dr. Jože Sambt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Na dolgi rok je ključna rodnost Dr. Drago Čepar, nekdanji državni sekretar za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Koliko nas manjka? Zakaj Vlada skriva obseg primanjkljaja ljudi v delovni starosti? Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, društva za družini naklonjeno družbo Družinska politika in demografija 12 Dr. Tanja Istenič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Ali smo ekonomski sistem prilagodili zaostrenim demografskim razmeram? Tine Kračun, Inštitut za strateške rešitve Priložnosti demografskih izzivov Dr. Andraž Rangus, predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Predstavitev sedanjega stanja ter demografskih izzivov z vidika pokojninskega sistema v Sloveniji Ana Pleško, Simbioza Najbogatejši dialog prihodnosti bo medgeneracijsko sodelovanje Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Razvoj sožitja za reševanje demografske krize Tin Kampl, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) Medgeneracijsko sodelovanje kot gonilna sila razvoja Doc. dr. Janez Rifel, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Močna družinska medicina je najboljši način zdravstvene obravnave starajočega se prebivalstva Prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, dr. med, Univerzitetni klinični center Ljubljana Vpliv OBMP na slovensko demografsko sliko Dr. Karin Kasesnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje Zdravstveni, socialni in ekonomski vidiki staranja prebivalstva Doc. dr. Tadej Strehovec, Slovenska škofovska konferenca Prihodnost pripada verskim skupnostim: Pozitivni vpliv religij na rodnost Jože Kurinčič, Društvo katoliških pedagogov Slovenije Otroci – politični tabu Anton Bajec, ex. Inštitut za starševstvo in družino Analiza delovanja 43. člena Ustave Republike Slovenije Doc. dr. Mari Jože Osredkar, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Katoliški nauk o družini 13 4. POROČILO S POSVETA 4.1. Sklep državnega sveta Republike Slovenije Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Številka: 065-01-2/2018/11 Predlog Ljubljana, 1. 10. 2018 Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji 10. 10. 2018, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09, 101/10, 6/14 in 26/15) in na podlagi posveta z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? sprejel naslednji S K L E P Državni svet Republike Slovenije je 24. 5. 2018 organiziral posvet z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? , katerega namen je bil oris aktualnega slovenskega demografskega stanja in projekcij na podlagi predstavitev strokovnih analiz in poudarjanjem zavedanja o pomembnem vplivu demografskih trendov na srednjeročno in dolgoročno kakovost življenja v Sloveniji. Posvet so povezovali državni svetnik dr. Matjaž Gams, predstavnik raziskovalne dejavnosti, prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in psihologinja Ajda Svetelšek z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Udeležence posveta je uvodoma nagovoril predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Sledili so uvodni prispevki državnega svetnika dr. Matjaža Gamsa, ki je orisal demografske trende v svetu in Sloveniji, dr. Božidarja Voljča, svetovalca SAZU za področje gerontologije, ki je dolgoživost ocenil kot velik civilizacijski dosežek, in dr. Alenke Kajzer z Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki je predstavila vsebino Strategije dolgožive družbe. V okviru osrednjega dela posveta so svoje strokovne poglede na tematiko predstavili prof. dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (glede migracij in staranja prebivalstva), rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič (glede abortiranega razvojnega potenciala); dr. Matic Lozinšek z Mlade akademije (glede problemov mlade generacije raziskovalcev); dr. Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (glede ključnega pomena rodnosti na dolgi rok); dr. Drago Čepar, nekdanji državni sekretar za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (glede obsega primanjkljaja ljudi v delovni starosti); Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude, društva za družini naklonjeno družbo (glede družinske politike in demografije); dr. Tanja Istenič z Ekonomske 14 fakultete Univerze v Ljubljani (glede prilagojenosti ekonomskega sistema zaostrenim demografskim razmeram); Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve(glede priložnosti, ki izhajajo iz demografskih izzivov); dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (glede sedanjega stanja ter demografskih izzivov z vidika pokojninskega sistema v Sloveniji); dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (glede razvoja sožitja pri reševanju demografske krize); dr. Janez Rifel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (glede močne družinske medicine kot najboljšega načina zdravstvene obravnave starajočega se prebivalstva), dr. Eda Bokal Vrtačnik z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (glede vpliva oploditve z bio- medicinsko pomočjo na slovensko demografsko sliko); dr. Karin Kasesnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (glede zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov staranja prebivalstva); dr. Tadej Strehovec iz Slovenske škofovske konference (glede pozitivnega vpliva religij na rodnost); Jože Kurinčič iz Društva katoliških pedagogov Slovenije (glede otrok kot političnem tabuju); Anton Bajec v imenu bivšega Inštituta za starševstvo in družino (glede 43. člena Ustave Republike Slovenije) ter dr. Mari Jože Osredkar s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (glede katoliškega nauka o družini). Na podlagi predstavljenih strokovnih prispevkov so bili oblikovani naslednji s k l e p i : I TRENUTNO DEMOGRAFSKO STANJE V SLOVENIJI IN SVETU 1. Rodnost v Sloveniji je v drugi polovici 20. stoletja drastično padla in se v zadnjih letih giblje med 1,5 in 1,6 otroka povprečno na žensko. Obdobje prenizke rodnosti v Sloveniji traja že 40 let. Za obnavljanje prebivalstva bi morali dosegati stopnjo rodnosti vsaj 2,1, oziroma ena ženska bi v času rodne dobe morala roditi v povprečju vsaj eno deklico, da bi nadomestila samo sebe. 2. Ne glede na nizko stopnjo rodnosti je Slovencev še vedno več kot kdajkoli prej v zgodovini (čez 2 milijona, vključno z izseljenci), število mladih pa vztrajno pada v relativnem in absolutnem smislu. 3. Pomemben element demografske slike v Sloveniji v zadnjih letih predstavlja pospešeno izseljevanje (zaskrbljujoč je velik delež mladih z visoko izobrazbo med izseljenci1), pa tudi priseljevanje, ki ob nizki stopnji rodnosti pripomore k rasti skupnega števila prebivalcev. 4. Na podlagi postopka zunajtelesne oploditve se v Sloveniji rodi 6 % otrok (malo več kot 1.000 otrok; vsak dan trije), kar je, primerjalno gledano, zelo visok odstotek2 in predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju slovenske demografske slike. 5. Tudi v drugih razvitih (evropskih) državah se soočajo s pojavom t. i. »evropske demografske zime«, kot ga je poimenoval Gérard-François Dumont. Torej s starajočo se družbo in drastičnim upadom rodnosti na raven, ki ne zagotavlja več naravnega obnavljanja populacije (v Sloveniji je trenutno stopnja rodnosti med 1,5 in 1,6; v Evropi 1,5; v Združenih državah Amerike 1,7). 6. V zeleni knjigi Evropske komisije z naslovom Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami je bilo že leta 2005 zapisano, da se Evropa sooča z demografskimi spremembami, ki so po obsegu in teži brez primere, torej največje v dosedanji evropski zgodovini. V skladu z navedenim dokumentom so ključni elementi demografske problematike, s katero se soočamo: 1 Izobrazbena struktura emigrantov je na višjem nivoju kot znotraj celotne populacije; vsako leto se izseli 3.000 do 4.000 državljanov Republike Slovenije v starosti od 25 do 39 let, večinoma novi oz. nedavni diplomanti, magistranti in doktoranti. 2 Med 38 državami EU, ki poročajo v Evropski register oploditev z biomedicinsko pomočjo (EIM-European IVF monitoring), je Slovenija po odstotku živorojenih otrok po postopkih zunajtelesne oploditve takoj za Dansko (6,2 %). 15 - za tretjino prenizka rodnost glede na pogoje naravnega obnavljanja evropskega starajočega se prebivalstva; - mlada generacija se težko in čedalje pozneje vključuje v samostojno zaposlitev in družinsko življenje; - srednja generacija (pre)zgodaj odhaja v pokoj, glede na podaljševanje pričakovanih let življenja; - naglo narašča delež generacije po 65. in 85. letu starosti, ki v veliki meri potrebuje dolgotrajno oskrbo in nego. 7. Na svetovni ravni število prebivalstva še vedno narašča (povprečna stopnja rodnosti na svetu je 2,4), kar proporcionalno vpliva na izumiranje živalskih vrst (v 40 letih je izumrlo približno 50 % živali) in biotsko raznovrstnost ter vodi v nadaljnje nenadzorovano uničevanje civilizacije in planeta. Število novorojenih otrok v zadnjih 10 letih se praktično ne povečuje več in tudi rast v svetu je predvsem posledica inercije demografskih dogajanj. 8. Pričakovana življenjska doba se je zvišala po celem svetu (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na svetovni ravni znaša povprečno 70 let). V 45 letih smo tako pridobili 12,2 leti življenja, življenjsko pričakovanje pa se zadnjih 150 let povečuje za šest ur na dan. II. PRIČAKOVANJA GLEDE DEMOGRAFSKEGA STANJA V SLOVENIJI TER SVETU V PRIHODNOSTI 1. Napovedi kažejo, da lahko v naslednjih tridesetih letih v Sloveniji pričakujemo močno absolutno povečanje števila starejših prebivalcev in še hitrejšo rast njihovega deleža v celotnem prebivalstvu3. 2. V primeru ohranitve stopnje rodnosti na obstoječi nizki ravni bo povprečna starost prebivalcev v Sloveniji do 2050 narasla na 48,6 let, medtem ko je 2017 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 43,2 leti. Obenem se bo zmanjšala populacija v najbolj aktivni dobi – od 20 do 64 let (do 2030 predvideno zmanjšanje za 125.000 oseb). Vse to bo med drugim pomembno vplivalo tudi na trg dela. 3. Projekcije stopnje rodnosti v okviru posameznih verskih skupnosti4 kažejo, da se bo do leta 2050 stopnja rodnosti v okviru posameznih verskih skupnosti višala, v največji meri med verskimi skupnostmi, ki se uvrščajo v monoteistična verstva (islamska verska skupnost predviden porast vernikov za 73 %, v okviru krščanskih skupnosti 35 % porast), medtem ko naj bi leta 2050 delež tistih, ki ne izkazujejo verskega prepričanja, v primerjavi s celotno svetovno populacijo znašal 9 %. 4. Ključni izzivi za prihodnost v povezavi s področjem demografije so: staranje prebivalstva, sprejem t. i. zdravstvene reforme, ureditev področja dolgotrajne oskrbe v povezavi z obvladovanjem posledic dolgožive družbe; vključevanje starejših na trg dela in družbo ter nadaljnje spremembe pokojninske zakonodaje. III. DOLGOŽIVOST, NJENI KLJUČNI ELEMENTI IN VZROKI ZANJO: 1. Potencial človeškega telesa je dandanes bistveno večji, kot so mislili v preteklosti. Dolgoživost je velik civilizacijski dosežek, ki predstavlja celovit kazalnik stopnje napredka (progresivnosti ali regresivnosti) neke družbe in uspešnosti delovanja javnih sistemov v njej. Prav tako se je povečala delovna doba in danes marsikateri zaposleni pri sedemdesetih z veseljem uspešno opravlja svoje delo. 3 Delež starejših od 65 let v celotni populaciji je bil ob osamosvojitvi Slovenije okoli 11 %, do leta 2017 se je približal 19 %, do leta 2030 naj bi zajemal že četrtino vsega prebivalstva (povečanje za 139.000 oseb). 4 Študije Pew Research Centre iz leta 2015. 16 2. Vzroki za razvoj dolgožive družbe so zelo raznoliki: medicinski (cepljenja proti nalezljivim boleznim; drastično znižanje stopnje smrtnosti otrok, vključno s stopnjo neonatalne smrti, ki je v Sloveniji med najnižjimi na svetu), varnejša prehrana, boljša izobrazbena struktura, olajšana mobilnost, večja obveščenost, višja stopnja higiene, zdravstvena zavest, demokracija, več državljanskih pravic in osebnih svoboščin, enakopravnost spolov, mir itd. 3. Padec pričakovane življenjske dobe v določeni družbi lahko sprožijo različni dejavniki – družbeni, politični ali individualni (zdravju škodljive razvade; nedemokratični režimi vladanja; neustrezna ali pretirana uporaba antibiotikov; pandemija kroničnih nenalezljivih bolezni; socialni gradient v povezavi z distribucijo dohodka v družbi (ožji kot je njegov razpon, bolj pravična je družba - manjši je delež revnih, ki praviloma živijo manj časa in manj kakovostno); globalna soodvisnost, moč kapitala itd.). Značilen je padec življenjske dobe v Rusiji in v ZDA, zlasti v določenih skupinah ljudi. 4. Osnovni vzrok staranja prebivalstva je (pre)nizka rodnost (dokazljivo z matematičnimi modeli starostne sestave prebivalstva), na staranje prebivalstva pa pomembno vplivata tudi zniževanje smrtnosti v starejših letih in selektivnost migracij po starosti (odvisno od starostne sestave imigrantov in emigrantov iz ali v neko državo, ki se lahko bistveno razlikuje od starostne sestave prebivalstva neke države, ki ne migrira). 5. Dvojnost procesa staranja prebivalstva se kaže v tem, da je pojav podaljševanja pričakovane življenjske dobe po eni strani ocenjen kot pozitiven (tako za posameznika kot za družbo, saj kaže na njeno visoko stopnjo razvitosti), medtem ko po drugi strani (zlasti pretirano) staranje prebivalstva ogroža osnovni interes družbe - nemoteno obnavljanje populacije, ker ruši vzdržna razmerja med osnovnimi, večjimi skupinami prebivalstva (0–19 let, 20–64 let in 65+ let). Slednje zato predstavlja velik izziv za našo družbo. 6. Pri proučevanju demografskih sprememb s socialno-antropološkega vidika se ugotavlja, da: - mlada, srednja in tretja generacija niso med seboj dovolj povezane, da bi razvijale sodobno post-tradicionalno medgeneracijsko solidarnost; - družina čedalje težje sama oskrbuje stare onemogle družinske člane (75 % onemoglih družinskih članov v Evropi oskrbuje družina); - človek evropske kulture ne doživlja starosti kot enako smiselnega in vrednega obdobja v človeškem življenju kot mladost in srednja leta; - otežen je prenos osnovnih socialnih vrednot iz roda v rod (solidarnost, poštenost, delavnost in duhovnost). IV. MOŽNI VZROKI ZA TRENUTNO NIZKO STOPNJO RODNOSTI 1. V osnovi je stopnja rodnosti odraz razvitosti neke družbe, pri čemer nanjo vplivajo raznoliki dejavniki in politike (stanovanjska, davčna, socialna, zdravstvena, izobraževalna itd.). Pomemben vplivni element predstavlja tudi dolgoživost družbe. 2. Kot možne dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo rodnosti oziroma rodnostno vedenje, se navaja stopnjo emancipiranosti žensk v družbi in enakopravnost spolov (v družbi z večjim deležem izobraženih in zaposlenih žensk ter višjo stopnjo emancipacije žensk je stopnja rodnostni nižja); zagotavljanje kakovostnega (družinskega) življenja in varnega okolja za rojstvo in vzgojo otrok; ozaveščanje širše javnosti o problematiki rodnosti; spremenjene družinske vzorce; osebna prepričanja, verske nazore oziroma sekularizem5, razvrednotenje starševstva na politični ravni; prevladujoč življenjski slog (bolj tradicionalen ali sodobni), spremembe vrednot v družbi (ni sistematične priprave na zakon in promocije zdravega zakonskega življenja v javnosti; pretirano se potencira potrošniško miselnost, ki prodira tudi na področje medsebojnih odnosov in nanjo 5 Ugotovitve študije Pew Research Centre iz leta 2015, ki govori o prihodnosti svetovnih religij. 17 negativno vpliva) ter beg možganov. Pri tem se je treba zavedati, da marsikatera komponenta moderne družbe pomeni povečano kakovost življenja posameznikov in združb, recimo boljša izobrazba žensk. Nekateri drugi vplivi, ki zmanjšujejo rodnost, pa negativno vplivajo na medčloveške odnose, recimo vpliv modernega neoliberalnega globalizma, ki trga vse skupnosti od države do družine. 3. Pomemben element rodnosti predstavlja tudi čedalje večji razkorak med dejansko starostjo ženske ob prvi zanositvi (pomika se proti 30. letu starosti) in fekunditeto (dinamiko plodnosti v življenju moških in žensk, ki je največja med 20. in 30. letom starosti). Na slednje pomembno vpliva tudi življenjski slog sodobnih razvitih družb v povezavi z uničevanjem okolja, kar vpliva tako na kakovost življenja ljudi kot njihovo zdravstveno stanje, ki je odločilnega pomena pri zmožnosti parov, da prispevajo k večji rodnosti (danes ima že vsak šesti ali sedmi par težave z neplodnostjo ali zmanjšano rodnostjo). Pomikanje letnice rojstva prvega otroka prav tako povečuje nevarnost zdravstvenih, fizičnih in mentalnih težav pri materi in otroku. V. RAZNOLIKE POSLEDICE DEMOGRAFSKIH SPREMEMB 1. 20. stoletje otroka je prešlo v 21. stoletje starejših, kar predstavlja razvojno grožnjo za evropsko in slovensko kulturo ter vse evropske države. 2. Staranje prebivalstva in nizka stopnja rodnosti z vidika demografskih sprememb predstavljata enega večjih izzivov razvitih družb. Rešitve bi se moralo iskati prednostno, saj navedene težave vplivajo na vse druge družbene podsisteme. Starajoča se družba namreč pred nas postavlja izzive tako s socialnega (dostojno in kakovostno življenje, razslojevanje ljudi, »selitev narodov« v Evropo; vzdržnost sistemov socialne varnosti), zdravstvenega, ekonomskega (doseganje mej gospodarske rasti in ekonomske krize; pomanjkanje delovne sile; oviranje razvoja države), okoljskega (uničevanje okolja in vpliv na diverziteto) in kulturnega vidika (vpliv migracij na evropsko prebivalstveno avtohtono kulturo, ki jo bomo morali znati zaščititi). 3. Pričakuje se, da bo predvideno povečanje števila upokojenih prebivalcev v prihodnjih desetletjih sprožilo vrsto težav, med drugim v zvezi s pomanjkanjem delovne sile6 (trenutno smo mu že priča), v povezavi z upadom razmerja med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom7, ter nadaljevanjem migracijskih tokov. 4. Kriza, povezana s staranjem prebivalstva, pa nima samo negativnih, ampak tudi pozitivne strani, kot so: - zaustavitev globalne rasti prebivalstva, ki predvsem v nekaterih krajih sveta, recimo Afriki, povzroča preobremenitev okolja in planeta; - priložnost, da kakovost sožitja in sodelovanja v družini, službi in družbi dohiti materialni standard, ki smo ga dosegli v drugi polovici 20. Stoletja; - pozitivne prilagoditve delovanja javnih in zasebnih institucij, ki jih spremenjena starostna struktura sili k spremembam (starost je ena izmed najpomembnejših določljivk posameznikove ekonomske aktivnosti); - biološka razorožitev (ni dovolj mlade populacije, ki bi se jo lahko aktiviralo za vojaške akcije); - biološka upočasnitev (zmanjšanje ravni stresa) itd; - razvoj elektronskih sistemov za pomoč starejšim in posledično vsem. 5. Do zdaj se nizka rodnost še ni kazala kot kritična, ker smo imeli še vedno ugodno starostno strukturo populacije (t. i. baby boom generacija je bila še aktivna in v nižjih starostnih razredih), projekcije od 2018 dalje pa kažejo drugačno sliko. Predvidenega 6 V prihodnjih 25 letih se pričakuje povprečno letni primanjkljaj delovno aktivnih oseb v višini 10.000 kot posledica premajhnega števila rojstev od leta 1991 do 2016. 7 Število upokojencev je v preteklih 10 letih raslo za 11.000 oseb letno, zato bo za ohranitev razmerja zavarovanci : upokojenci na leto potrebnih 15.000 zaposlitev več. 18 manjka prebivalstva nam v Sloveniji tudi v primeru predvidenih 4.000–5.000 priseljenih oseb na leto8 zelo verjetno ne bo uspelo pokriti. Reševanje problematike starostne strukture zgolj z migracijami dodatno otežuje odhod nekaj tisoč najbolj sposobnih posameznikov v tujino na leto, kar posledično močno osiromaši dotok svežih idej, energije in tudi drznosti v slovensko družbo. 6. Demografsko stanje različno vpliva na življenje in delovanje v skupnosti, če primerjamo urbana središča in podeželje (npr. v manjših zaselkih na Tolminskem zapirajo šole, ker ni dovolj otrok; priložnosti za zaposlitev je malo ali jih ni, posledično mladi odhajajo s podeželja v mesto, kjer je več priložnosti za ustvarjanje boljših življenjskih pogojev in s tem tudi pogojev za ustvarjanje družine), zato upoštevanje povprečnih vrednosti posameznih kazalnikov, povezanih s starajočo se družbo in nizko stopnjo rodnosti v državi, ne bo zadoščalo za razrešitev specifičnih težav v posameznih lokalnih skupnostih. Na podlagi upoštevanja navedenega vidika bi bilo treba ukrepe ustrezno diverzificirati. VI. MIGRACIJE KOT POMEMBEN ELEMENT DEMOGRAFSKIH TRENDOV 1. Poleg živorojenih in umrlih na gibanje prebivalstva lahko pomembno vplivajo tudi migracije. 2. Mednarodne migracije so trenutno zelo aktualna medijska in družbeno-politična tema9, a podatki kažejo, da je migracij na svetovnem nivoju še vedno relativno malo (zgolj 3 % svetovnega prebivalstva ne živi v državi, v kateri so se rodili). 3. Slovensko ozemlje je bilo v obdobju med 1890–1914 ena izmed regij v Evropi z največjo emigracijo, z razvojem pa je vse bolj postajalo priselitveno območje (proti koncu 60.-ih let prejšnjega stoletja) in z izjemami nekaj let (1991–199310, 1998, 2010 in 2014) vse do danes v Sloveniji beležimo pozitivne neto selitve. 4. Glede na neto migracije v Sloveniji od 2010 naprej (povprečno okrog 500 priseljenih na leto več od odseljenih), projekcije Eurostat-a, ki po letu 2018 napovedujejo nadaljnje zniževanje števila živorojenih11, predvideno stopnjo rodnosti12 in predvidene višje stopnje mortalitete, bo število prebivalstva v Sloveniji v prihodnje začelo upadati, razen če bomo primanjkljaj uspeli nadomestiti z ustrezno strukturo priseljencev. 5. Struktura priseljencev lahko pomembno vpliva na demografsko sliko posamezne družbe in njen razvoj (izobrazbena in starostna struktura itd.). Posledično bi nad njo morali imeti več pregleda, da bi lahko natančneje analizirali vpliv migracij na populacijo v Republiki Sloveniji in posledično oblikovali in vodili ustrezno migracijsko politiko. VII. AKTIVNA POPULACIJA IN EKONOMSKA ODVISNOST POSAMEZNIKOV V POVEZAVI Z DEMOGRAFSKIMI TRENDI 1. Zaradi staranja prebivalstva postaja vse bolj pomembno, da natančno merimo dobo oz. trajanje ekonomske neodvisnosti na podlagi metodologije računov nacionalnih transferjev. V skladu z omenjeno metodologijo in osnovnimi predpostavkami ekonomske analize naj bi bili posamezniki ekonomsko neodvisni takrat, ko je njihov 8 Predvidevanja Eurostata, ki so glede na gibanje neto migracij od 2010 po nekaterih ocenah pretirana. 9 Po nekaterih analizah se do konca tega stoletja pričakuje pomembne spremembe v sestavi svetovne populacije: delež belcev se že zdaj drastično niža (po drugi svetovni vojni je bil njihov delež v vsem svetovnem prebivalstvu 22 %, leta 2100 se predvideva le še 6 %). 10 Po osamosvojitvi Slovenije oziroma razpadu t. i. vzhodnega bloka se je začelo masovno izseljevanje iz jugovzhodne Evrope na severozahodni del (v 25 letih so nekatere države jugovzhodne Evrope izgubile tudi od 10–15 % prebivalstva), kar pomeni, da so zahodne evropske države posrkale velik del prebivalstva iz jugovzhodnega dela Evrope, med drugim tudi veliko izobraženega kadra. 11 Pričakuje se upad skupnega števila živorojenih zaradi slabšanja starostne strukture, ne glede na to, ali bomo uspeli zagotoviti neto stopnjo obnavljanja. 12 Predviden dvig z 1,57 otroka/žensko na 1,77 otroka/žensko glede na Eurostatove projekcije. 19 delovni dohodek višji od njihove javne in zasebne potrošnje (v starosti od 20–64 let). Izven tega obdobja pa naj bi bili posamezniki ekonomsko odvisni in financirani s strani delovno aktivne populacije ter države. 2. Analize kažejo, da se je navkljub dvigu pričakovane življenjske dobe za več kot 9 let v zadnjih 30 letih obdobje dejanske ekonomske neodvisnosti v Sloveniji skrajšalo s 37 (razpon od 20 do 56 let delovne aktivnosti pri pričakovani življenjski dobi 71 let 1983) na 32 let (razpon od 26 do 57 let 2012; bistveno kasnejši vstop na trg dela kot leta 1983); posamezniki sicer ostajajo dlje na trgu dela, a je to podaljševanje v zadnjih 30 letih manj opazno). 3. Kratka doba dejanske ekonomske neodvisnosti v Sloveniji (32 let) je še toliko bolj zaskrbljujoča, če upoštevamo življenjsko pričakovanje ob rojstvu (nekoliko čez 80 let), hkrati pa predstavlja grožnjo vzdržnosti javnofinančnega sistema. V vmesnem času je bila sicer sprejeta pokojninska reforma, katere učinki bodo pričakovano vidni tudi v daljšanju obdobja ekonomske neodvisnosti, a za podrobnejšo analizo dejanskih učinkov navedenih ukrepov na dolgi rok še ni na voljo dovolj podatkov. VIII. DEMOGRAFSKI TRENDI V POVEZAVI Z VZDRŽNOSTJO SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA 1. Demografski trendi imajo velik vpliv na financiranje in vzdržnost vseh sistemov socialne varnosti (pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe). 2. Aktualni trendi, povezani s sistemom pokojninskega zavarovanja, so pozitivni tako glede razmerja med zavarovanci in upokojenci13 (2017 najnižja rast števila vseh upokojencev v zadnjih 25 letih, in sicer zgolj 0,2 % letno) kot deleža odhodkov za pokojnine v BDP, ki pada (9,97 leta 2017) in je primerljiv s tistimi v predkriznem obdobju. Prispevki zavarovancev predstavljajo 75 % prihodkov pokojninske blagajne, kar je več kot na vrhuncu krize leta 2013 in celo več kot v predkriznem obdobju. 3. Nadaljevanje pozitivnih trendov v povezavi s pokojninskim sistemom bo možno na podlagi dobro zastavljenih strateških ciljev v Beli knjigi o pokojninah (sprejeta aprila 2016), ki so bili julija 2017 usklajeni s socialnimi partnerji in zajemajo štiri ključne cilje: a) dostojna višina pokojnin, ki se jo doseže s postopnim dvigom najnižje nadomestitvene stopnje na 70 %, b) finančna vzdržnost sistema, c) transparentnost delovanja sistema in d) dvig zaupanja vseh generacij zavarovancev v sistem. 4. Cilji, zastavljeni v Beli knjigi o pokojninah, bodo lahko doseženi zgolj na podlagi ustreznih ukrepov, ki bodo sledili načelu ohranjanja vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotavljanja primerne višine pokojnin za vse generacije. 5. Pokojninski sistem bo po trenutnih napovedih vzdržen do 2025, za obdobje po tem pa naj bi poskrbele prilagoditve zakonodaje, katere sprejem se pričakuje najkasneje do 2020 in na podlagi katere se bodo spremembe, ki naj bi zagotovile nadaljnjo vzdržnost sistema, uveljavljale postopoma. 6. Pri interpretaciji podatkov, povezanih s pokojninskim sistemom, v povezavi z demografskimi trendi, vprašanjem vzdržnosti sistema ali ocenami pričakovane kakovosti življenja starejših, je treba biti pazljiv in natančen, saj je vsebina, ki se skriva za številkami, zelo pomembna (npr. ko je govora o razmerju med povprečno 13 Kljub temu, da je v zadnjih 27 letih razmerje med zavarovanci in upokojenci padlo s 3,3 zavarovanca/upokojenca na 1,5 zavarovanca/upokojenca, smo v zadnjih petih letih priča ponovnemu poviševanju omenjenega razmerja. 20 starostno pokojnino in povprečno neto plačo, ki se lahko bistveno razlikuje glede na skupni imenovalec uporabljenih podatkov o pokojninah14 ali o višini pokojnin15). IX. MOŽNI ODZIVI NA DEMOGRAFSKE TRENDE 1. Po nekaterih pesimističnih ocenah smo tako v Sloveniji kot Evropski uniji najbolj ugoden čas za odziv na demografske spremembe že zamudili, a vendarle bi bilo treba demografsko krizo, tako kot vse ostale, s katerimi smo se ali se še soočamo (ekonomska, okoljska, energetska), dojemati predvsem kot vzgonski element, ki nas lahko vodi k spremembam in ne kot nepremagljivo težavo. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je možno z relativno malo dodatnimi sredstvi doseči korenite spremembe na bolje. Treba se je zavedati, da premajhna rodnost ni samo ekonomski problem, zaradi nje pomembno pade tudi kakovost življenja in medčloveških odnosov. 2. Dolgoživost je zelo pozitiven dosežek razvoja civilizacije, premajhna rodnost pa ni samo problem Slovenije, ampak tudi drugih evropskih in ostalih razvitih držav sveta, zato bo treba rešitve iskati ne samo na nacionalni, ampak vsaj na evropski ravni. 3. Nekateri strateški dokumenti na ravni EU (v obliki zelenih knjig na temo rodnosti, pokojninskih sistemov in migracij) in v Sloveniji (npr. Strategija dolgožive družbe16, v povezavi z Resolucijo o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba« (ReDP18–28) in Strategijo ekonomskih migracij za obdobje od 2010 do 2020) so že sprejeti. Z njihovo vsebino bi bilo treba podrobneje seznanjati tudi širšo, ne samo strokovno javnost, predvsem pa poskrbeti za čimprejšnjo implementacijo predvidenih strateških rešitev v navedenih strategijah (v obliki akcijskih načrtov17). 4. Če se želi zagotoviti celovit odziv na nizko stopnjo rodnosti v Sloveniji in kakovostne družinske in prebivalstvene politike, je nujno treba povezati različne javne politike, iskati širše, sistemske rešitve in delovati proaktivno tako v okviru stroke kot politike. 5. Tako koncept aktivnega staranja, ki ga je postavila Svetovna zdravstvena organizacija leta 2002, kot Strategija dolgožive družbe sledita konceptu, ki je sestavljen iz več stebrov: a) aktivnost v vseh življenjskih obdobjih (potreba tako po delovni aktivnosti kot družbenem in političnem udejstvovanju); b) skrb za zdravje in zdrav način življenja skozi celo življenjsko obdobje (velik vpliv tako na pričakovano trajanje življenja, izdatke za zdravje in kakovost življenja posameznika) in c) medgeneracijsko sodelovanje. Slednjemu sta v slovenski strategiji dodani še potrebi po ustvarjalnosti in inovativnosti. 6. Slovenija je izvozno usmerjeno gospodarstvo, za njegovo uspešnost pa je treba zagotoviti ustrezne razmere ne samo na gospodarskem, ampak tudi družbenem področju, s poudarkom na razmerah za življenje v državi. Oblikovati bo treba okolje, prilagojeno načelu aktivnega staranja. Treba bo zagotoviti tudi prilagojene infrastrukturne rešitve, predvsem prometne in stanovanjske; se znati odzivati na 14 Razmerje med povprečno starostno pokojnino (zajete vse pokojnine, tudi delne in sorazmerni del pokojnine, prejet iz tujine) in neto plačo znaša 58,4 %, medtem ko je razmerje ob upoštevanju povprečnih starostnih pokojnin brez sorazmernih delov pokojnin ali delnih pokojnin (torej pokojnin tistih, ki so celo življenje delali v Sloveniji) na ravni 65,4 % (slednje pomeni poprečno neto pokojnino 700 evrov); razmerje ob upoštevanju povprečne starostne pokojnine brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe pa 76,2 % (830 evrov ali več), kar pa predstavlja že bistveno razliko. 15 Struktura prejemnikov pokojnin glede na njihovo višino: največ jih prejema pokojnino v višini od 500 do 1.000 evrov, pri čemer je bistveni element, ki vpliva na višino pokojnine, dopolnjena pokojninska doba (10 let več pokojninske dobe lahko bistveno vpliva na višino pokojnine); najnižja pokojnina 218 evrov je npr. posledica samo 15 let delovne dobe in izredno nizkih dohodkov). Od 2017 naprej zagotovljena najnižja pokojnina 500 evrov za posameznike, ki so dopolnili polno pokojninsko dobo. 16 Osredotoča se na vprašanje dolgoživosti družbe v povezavi z demografskimi spremembami in tehnološkim razvojem, ki terja spremembe v gospodarstvu, celotni družbi, nenehno prilagajanje, pridobivanje novih znanj, fleksibilizacijo trga dela, spremembe v življenjskem ciklu ipd. 17 Pripravlja jih Svet za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje, ki je bil ustanovljen marca 2018. 21 spremenjeno kulturo potrošnje (t. i. srebrne ekonomije) in zagotoviti usposabljanje za navedene odzive, da se bodo prilagoditve lahko dejansko izrazile na regionalnih ravneh. Hkrati se je treba zavedati, da brez primernega deleža mladih, prodornih, polnih energije in svežih idej ni pravega razvoja. 7. Država bi morala v vse pomembnejše strateške dokumente bolj odkrito zapisati realne ocene pomanjkanja prebivalstva v delovni starosti za 5, 10 ali 25 let naprej ter predstaviti učinke dosedanjih ukrepov za aktivacijo za delo sposobnega prebivalstva. 8. V zvezi z migracijami kot možnim odgovorom na demografske probleme bi bilo treba izvesti celovite analize priseljevanja s poudarkom na državah izvora priseljevanja, starostne in izobrazbene strukture. Hkrati je treba natančno definirati pogoje in postopke sprejemanja priseljencev. 9. O izzivih demografije, ki jih je treba proučiti z različnih vidikov, je treba usmerjeno razpravljati s strokovno javnostjo, različnimi starostnimi skupinami (npr. študenti, delovno-aktivno populacijo, upokojenci), ugotavljati prevladujoča prepričanja posameznikov in družbe o prihodnosti. S tem bi se omogočilo sooblikovanje in vplivanje na javno mnenje glede demografskih izzivov vsem tistim, ki se jih slednji dotikajo. 10. Problematiko demografskih sprememb je možno reševati: - s humano in fizično vzdržno dolgotrajno oskrbo (v Sloveniji bi bilo treba dvigniti delež financiranja dolgotrajne oskrbe iz sedanjih 0,9 % BDP na vsaj 1,3 % BDP); - z ohranjanjem gospodarskega razvoja ob staranju delovne sile in - z vzgojo in izobraževanjem vseh ljudi (od vrtca do Univerze za tretje življenjsko obdobje) za novo solidarnost med generacijami. Uvesti je treba način sodelovanja in komuniciranja v okviru družine, službe in družbe, za kar že obstajajo ustrezna orodja in metodologije18. 11. Pomemben element kakovostnega obvladovanja staranja populacije predstavlja tudi kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem19. Posledično bi bilo treba: - dati več poudarka krepitvi primarnega zdravstvenega varstva ter zavedanju pomena visoko razvite in kakovostne družinske medicine, ki ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je primerjalno gledano na evropski ravni na najvišji ravni;. - področje družinske medicine bi bilo treba finančno in kadrovsko okrepiti ter zagotavljati visoko stopnjo vključenosti v mednarodna združenja in različne raziskovalne projekte na evropski ravni; - odpraviti ukrep kaznovanja domnevno neupravičenih napotitev na sekundarni in terciarni nivo ter zagotoviti, da v naslednjih desetih letih vsi mladi specialisti družinske medicine, ki končajo specializacijo, dobijo službo v Sloveniji. Slednje naj bi pripomoglo k dvigu trenutno nizkega interesa mladih diplomantov za specializacijo na področju družinske medicine20. - več pozornosti nameniti dejavnikom zapletov pri zdravljenju, ki so pogosto posledica preslabih kontrolnih pregledov ali preveč agresivnih hospitalnih posegov; - treba bi bilo povečati sredstva za znanost in razvoj, saj so zdaj med najnižjimi v Evropi. Hkrati je treba najti zaposlitve za vse mlade raziskovalce s področja zdravstva in povečati stimulacije za vračanje visoko usposobljenih kadrov s področja zdravstva iz tujine; - doreči odprta vprašanja v zvezi s financiranjem zdravstvenih storitev (delež upokojenih oseb v primerjavi z delovno-aktivnim prebivalstvom se veča), v povezavi z vzdržnostjo javno-finančnega sistema. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti 18 Razvijajo jih na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. 19 Glede na različne kazalnike kakovosti zdravstvenega sistema (med drugim tudi po umrljivosti dojenčkov, kjer smo v samem vrhu držav z najnižjo stopnjo) je Slovenija trenutno na 17. mestu na svetu, kar je najvišje od vseh vzhodnoevropskih držav, in obstaja potencial, da kmalu pridemo med prvih 15 na svetu. 20 Navkljub 59 razpisanim mestom za specializante s področja družinske medicine 2018, se je prijavilo zgolj 7 kandidatov. 22 ranljivim skupinam prebivalstva, vključno s starejšimi, saj si slednji težje pomagajo sami; - zagotoviti dovolj zmogljiv zdravstveni sistem za učinkovito zdravljenje starejših oseb ob sočasni finančni podpori. Razmisliti je treba tudi o načinu zagotavljanja sredstev za zdravila, ki omogočajo optimalno zdravljenje; - izboljšati kakovost informacij o zdravju in zdravilih, saj slednje lahko v pomembni meri vpliva na zdravstveno stanje oseb, zlasti starejših, ki pogosto uživajo več zdravil hkrati. Raziskave namreč kažejo, da to področje še ni dobro urejeno. Sporočila o zdravju in zdravilih morajo biti dobro berljiva, uravnotežena, kakovostna, dobro razumljiva, saj zdravila pomembno vplivajo na vedenje osebe, lahko pa imajo tudi negativen vpliv na zdravje posameznika. 12. Glede na nadaljevanje procesa staranja prebivalstva bo treba poskrbeti tudi za kakovost in varnost življenja starejših oseb, ki bodo same prebivale doma, še zlasti za tiste z resnejšimi zdravstvenimi težavami. Poleg vprašanja ustreznega števila namestitev v domovih starejših občanov, ob upoštevanju trenutnih usmeritev k deinstitucionalizaciji, je treba misliti tudi na to, ali bodo imeli starejši oz. njihovi svojci dovolj sredstev za kritje stroškov za takšno bivanje. Ekonomski vidiki demografskih sprememb so prav tako zelo pomembni. 13. Pri naslavljanju izzivov demografije se kot pomembne elemente prepoznava21: - velik pomen medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti in nujnost sodelovanja dveh sfer – države in družbe (državo se prepoznava kot ključnega deležnika pri zagotavljanju dostojnih pokojnin). - zavedanje strahu posameznika, povezanega z njegovo prihodnostjo, ne glede na starost ali status (mladi oziroma študentje, upokojenci, delovno aktivni), ki v ospredje postavlja potrebe in želje posameznika pred interese družbe kot celote (takšen interes je bilo možno zaznati); - nujnost čimprejšnje uvedbe ukrepov in pravočasne priprave na statistično predvideno povečevanje deleža starejšega prebivalstva v prihodnje, da se pri prebivalstvu omili občutke prikrajšanosti, ki jih sprožajo slabe napovedi. X. MOŽNI UKREPI ZA DVIG STOPNJE RODNOSTI IN ZAGOTOVITEV OBNAVLJANJA POPULACIJE 1. V reševanje problematike nizke rodnosti in demografskih sprememb na splošno bi se moralo vključiti cel spekter različnih strokovnjakov, ki bi morali pripraviti strokovna izhodišča in konkretne rešitve, ki bi nato služila vladajoči politični strukturi kot podlaga za oblikovanje ustreznih javnih politik in aktivnosti. Politika se v Sloveniji še vedno preveč ograjuje od vprašanj, povezanih z rodnostjo, čeprav slednja v veliki meri vpliva na vse družbene podsisteme. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je možno doseči pomembne izboljšave z relativno nizkimi dodatnimi sredstvi. 2. O problematiki rodnosti v Sloveniji bi bilo treba intenzivneje obveščati in ozaveščati širšo in ne zgolj strokovno in politično javnost, saj so posledice nizkih stopenj rodnosti dolgoročnega značaja in se neposredno ali posredno dotikajo vseh posameznikov v družbi. Na dolgi rok je namreč za zagotovitev idealne trajnostne rasti prebivalstva Slovenije, t. j. ohranitve prebivalstva na istem nivoju, ključna predvsem primerna stopnja rodnosti. 3. Skrb za lastni narod, a ne na podlagi nacionalizma, ampak domoljubja, bi morala postati ena izmed prioritet tako v politiki kot družbi. Slovenski narod namreč že po Ustavi Republike Slovenije predstavlja temelj slovenske državnosti. 21 Ugotovitve projekta Inštituta za strateške rešitve, zasnovanega na platformi Izzivi prihodnosti (pogovori z udeleženci delavnic na temo demografskih izzivov in oblikovanje različnih scenarijev možnega poteka dogodkov v prihodnje). 23 4. Rešitve za zagotovitev nemotenega obnavljanja populacije, ob zavedanju procesa staranja prebivalstva, bi bilo najboljše iskati v kombinaciji dviga rodnosti na okrog 2,1 otroka v povprečju na žensko in zmernega (pozitivno selekcioniranega) priseljevanja, ob hkratnih ukrepih, usmerjenih v preprečevanje odhodov najbolj sposobnih mladih v tujino. 5. Migracije same po sebi ne bodo mogle rešiti demografskih težav. Z golega računskega vidika sicer pozitivne neto migracije lahko predstavljajo alternativno rešitev dvigu rodnosti, medtem ko v praksi ni nujno, da dajo želene rezultate (negativni učinki prehitrega nenadnega povečanja skupne mase prebivalstva (za kompenzacijo izgube zaradi nizke rodnosti bi bilo treba namreč v Evropi zagotoviti bistveno višjo stopnjo migracij od trenutne in struktura populacije, ki migrira, bi morala biti selektivna); možnost politične destabilizacije družb, ki se ponekod že kaže zaradi povečanega priseljevanja v preteklosti (primer Brexit-a)). 6. Pomemben element zagotavljanja obnavljanja populacije predstavljajo odhodi mladih v tujino, na kar lahko vplivamo s sklopom javnih politik in ukrepov, ki bi mladim v Sloveniji ponudili kakovostnejše življenje in pogoje za ustvarjanje družin (v spodbujanje rodnosti usmerjena družinska politika; politike zaposlovanja; gospodarski razvoj; stanovanjska politika; vzdržen pokojninski sistem; zagotovitev ustreznih finančnih sredstev na področju znanosti in raziskovanja itd.) in tudi s krepitvijo zavesti o velikem pomenu domoljubja. 7. V Sloveniji ni vzpostavljenega sistema, ki bi ponudil prave priložnosti za mlado generacijo raziskovalcev ali drugih uspešnih posameznikov (npr. športnikov). 8. V znanosti je zaradi pomanjkanja sredstev zagotovljenih mladim manj delovnih mest, ki bi jim omogočala samostojen razvoj znanstvenega potenciala, kot je to v navadi v razvitih in razvojno usmerjenih zahodnih državah. Posledično bi bilo treba urediti sistem financiranja raziskav in razvoja (okrepiti sredstva, jih deliti bolj meritokratsko, zmanjšati birokratske prepreke in ovire pri raziskovalnem delu, izkoreniniti nekatere izjeme v delovanju raziskovalnih ustanov, ki so na škodo novih zaposlitev in priložnosti za mlade, postale pravilo). 9. Pomemben element reševanja problematike nizke rodnosti v Sloveniji lahko predstavlja ustrezna družinska politika, ki jo je treba razumeti v najširšem možnem smislu in ob upoštevanju vseh področij, ki lahko vplivajo na položaj družin v družbi (materialni in vrednostni ukrepi itd.). 10. Po zgledu držav z dolgo tradicijo, uspešnim in hitrim odzivanjem na izzive na področju skrbi za družine, bi se morale politične strukture v Sloveniji bolj proaktivno ukvarjati z rodnostno politiko, ki naj temelji na celovitosti in raznolikosti ukrepov, saj se družine med seboj razlikujejo. Družinska politika mora delovati na vseh področjih družinskega življenja in v celotnem obdobju vzgoje in skrbi za otroke. 11. Ukrepi družinske politike morajo biti naravnani pozitivno (četudi so rezultati njihovega delovanja vidni kasneje kot pri negativno naravnanih ukrepih) in zagotavljati določeno stopnjo varnosti staršem, ki se odločajo za prvega otroka ali širitev družine. Izkušnje iz obdobja krize v Sloveniji so ravno nasprotne, saj so se ravno v času krize družinam z otroci najbolj zmanjšala razpoložljiva sredstva (najbolj se je prikrajšalo družine z nižjimi dohodki in večje družine (zmanjšanje sredstev za več kot 100 milijonov na letni ravni). Veliko ukrepov je navkljub ponovni gospodarski rasti še vedno veljavnih, prav tako velja večina slabih rešitev iz nove socialne zakonodaje, kar podaljšuje negativne učinke in ima negativen vpliv na demografsko sliko. 12. Zaradi številčno čedalje manjših generacij bi bilo treba vložiti več sredstev in truda v to, da se bodo ljudje prej odločili za kakšnega otroka več in nasploh za družino. Kot možne ukrepe se med drugim prepoznava: a) spodbujanje mladih k porokam in ustvarjanju družin na podlagi finančnih spodbud ob poroki ter višjih otroških dodatkih, ki naj bodo neodvisni od premoženja družine (psihološko kontraproduktivno je otroke 24 povezovati z revščino); b) omogočanje dostopa do stanovanj za mlade družine pod ugodnejšimi pogoji (imamo 150.000 praznih stanovanj) ter c) spremembe pokojninske zakonodaje z uvedbo določenih bonitet v povezavi s številom otrok v družini. 13. Ob materialni podpori družinam je ključnega pomena tudi vrednostni odnos do družine, otrok, starševstva, očetovstva, materinstva. Spodbujanje žensk, da imajo otroke v najboljšem starostnem obdobju (do 30 let), je sicer pomembno, a za to, da bi se ženske oziroma pari prej in pogosteje odločali za naraščaj, bi bilo treba v bistveni meri spremeniti tudi trenutno mentaliteto družbe, ki od posameznika terja, da je najboljši, najbolj produktiven in nezmotljiv, kar lahko vodi do prevelikih pričakovanj tudi v povezavi z materinstvom in starševstvom. Pogosto tudi do strahu pred navedenimi vlogami, kar ima destruktivni vpliv. O omenjenih vlogah bi morali zato posameznike bolj sistematično izobraževati in jih s tem opolnomočiti za lažje odločanje za družino. 14. K višji stopnji rodnosti v Sloveniji že zdaj pomembno prispevajo tudi zdravljenje neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Trenutno je dostop do omenjenih pravic izredno dobro urejen (za prvo rojstvo je na voljo šest postopkov zunajtelesne oploditve, za vsako naslednje rojstvo pa še štirje takšni postopki; primerljivi z nami so samo še Izraelci). Vendar pa bo na dolgi rok ključnega pomena ohranitev široke dostopnosti do omenjenih postopkov in solidarnostni (in ne marketinški) pristop. Posledično bi kazalo omenjeno področje razvijati naprej v začrtani smeri in ne razprševati virov njegovega financiranja (ohraniti postopek OBMP kot del osnovne košarice storitev) ali lokacij za izvajanje omenjenih postopkov (primer slabe prakse na Hrvaškem - zaradi prevelike razpršenosti centrov za oploditev z biomedicinsko pomočjo morajo pacienti na Hrvaškem veliko prispevati iz lastnega žepa, kar v bistveni meri vpliva na dostopnost storitve in na nižanje števila tovrstnih oploditev). Zaradi upada semenčic pri mladih moških za 50 % v zadnjih 50 letih bi bilo nujno treba izvesti ustrezne raziskave, hkrati pa sprejeti preventivne ukrepe v tej smeri. 15. Pomemben element, ki vpliva na stopnjo rodnosti v Sloveniji, predstavljajo tudi napredne storitve (shranjevanje genetskega materiala pred zdravljenjem raka ali drugih kroničnih bolezni s kemoterapijo in radioterapijo; predimplantacijska genetska diagnostika z namenom preprečevanja prenosa hudih dednih bolezni na potomce), za financiranje katerih je treba zagotoviti primerna finančna sredstva tudi v prihodnje. * * * Za poročevalca na seji Državnega sveta je bil določen državni svetnik dr. Matjaž Gams. * * * Predlog sklepa je pripravljen na podlagi Poročila Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. * * * Poročilo je bilo sprejeto v Državnem svetu brez glasova proti.. 25 4.2. Zaključki posveta »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda« Prof. dr. Matjaž Gams Zaključki posveta »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda?« 26 27 28 29 30 31 5. PRISPEVKI 5.1. Prof. dr. Janez Malačič, Migracije in staranje prebivalstva Smotrna strategija je v "kombinaciji dviga rodnosti na okrog 2 otroka na žensko in zmernega priseljevanja pozitivno selekcioniranih imigrantov (predvsem mladih in izobraženih)" 32 33 34 5.2. Prof. dr. Matjaž Gams, Demografski trendi v svetu in Sloveniji Teza 1: Prevelika rast prebivalstva bo uničila civilizacijo (in preobremenila planet) Teza 2: Slovenci, Evropejci, belci izumirajo Teza 3: zah. civilizacija, slovenski politiki, mediji promovirajo zaton Slovencev 35 36 37 38 39 5.3. Dr. Alenka Kajzer, Strategija dolgožive družbe Predstavi "Strategijo dolgožive družbe" http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_dolgozive_druzbe/, verjetno najboljši demografski sklep vlade v zadnjem času. 40 41 42 43 44 45 5.4. Dr. Božidar Voljč, Demografske spremembe kot civilizacijski dosežek V 45 letih se je življenjska doba v Sloveniji podaljšala za 12.2 let. Vsako leto 3.25 meseca ali 6.48 ure vsak dan. 46 47 48 5.5. Prof. dr. Dragan Marušič, Abortirani razvojni potencial Slovenija izgublja ne samo velik delež mladih, ampak predvsem prevelik delež premladih najbolj sposobnih. Med razlogi so tudi premalo financiranje mladih raziskovalcev, znanosti, odsotnost stimulacije za vračanje v domovino. 49 50 51 52 5.6. Izr. prof. dr. Jože Sambt, Na dolgi rok je ključna rodnost Predstavljeni so grafikoni za rodnost, migracije, gibanje prebivalstva. 53 54 55 5.7. Dr. Drago Čepar, Koliko nas manjka? Zakaj Vlada skriva obseg primanjkljaja ljudi v delovni starosti? Primanjkljaj ljudi v delovni starosti je 10.000 letno zaradi premajhnega števila rojstev pred desetletji; ker se zadnja leta letno 6.000 več državljanov odseli kot priseli, je primanjkljaj še večji. Zakaj politika in mediji o tem molčijo? 56 57 5.8. Tomaž Merše, Demografija in družinska politika Poleg 10.000 premalo rojstev letno kot ideal trajnostnega razvoja se iz Slovenije letno izseli 8.000 mladih. Predlaga materialne in vrednostne ukrepe za izboljšave stanja. 58 59 60 61 62 63 5.9. Dr. Tanja Istenič, Ali smo ekonomski sistem prilagodili zaostrenim demografskim razmeram? Z grafikoni pokaže, da ima Slovenija v Evropi najkrajšo delovno dobo. 64 65 5.10. Tine Kračun, Priložnosti demografskih izzivov Predstavi 5 demografskih izzivov: staranje prebivalstva, zdravstveno reformo, dolgoživo družbo, vključevanje starejših, Pokojninsko reformo. 66 67 68 69 70 71 5.11. Prof. dr. Jože Ramovš, Razvoj sožitja za reševanje demografske krize Rodnost je veliko prenizka (za tretjino) za naravno obnavljanje. Mlada generacija se težko vključuje. Srednja generacija zgodaj odhaja v pokoj. Naglo narašča delež tretje generacije. 72 73 74 75 5.12. Doc. dr. Janez Rifel, Močna družinska medicina je najboljši način zdravstvene obravnave starajočega se prebivalstva Za boljše življenje starejših je ključnega pomena močna družinska medicina, kjer pa se pojavlja kadrovski primanjkljaj. 76 77 78 5.13. Prof. dr. Eda Bokal Vrtačnik, Postopki OBMP:in demografski kazalci Postopki OBMP:Danska : 6.2 %, SLO: 6 %, Francija: 2.2 %, UK: 2.4 %, Italija: 1.9 %, Hrvatska: 4309 postopkov, Slovenija: 3671. 79 80 81 82 5.14. Anton Bajec, Delovanje 43. člena Ustave Republike Slovenije Izumiranje slovenskega in evropskih narodov je posledica družbene bolezni. Povzročitelj je diskriminacija najmlajših. 83 84 85 86 87 88 89 90 91 5.15. Doc. dr. Tadej Strehovec, Prihodnost pripada verskim skupnostim: Pozitivni vpliv religij na rodnost Upadanje prebivalstva v Sloveniji in Evropi je nesporno. Verno prebivalstvo pa ima normalno rodnost. 92 93 94 95 5.16. Doc. dr. Mari Jože Osredkar, Katoliški nauk o družini Predstavi temelje zakonske družbe in odnosov med moškimi in ženskami po katoliškem nauku. 96 97 98