G O S P S. 24 Kriza v kmetijstvu. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. Gospodarska kriza je svetoven pojav, ki se občuti slcoro v vseh državah, pod katero ječe vsi stanovi. Mnogo s" je pisalo in govorilo o vzrokih gospodarsko krize, o potrebi ublažitve iste, predlagalo se je mnogo načinov in sredstev za ublažitev gospodarske krize. Ponovno moramo ugotovili, da so zastopniki vseh stanov povdar-jali, da je glavni vzrok splošne gospodarsko krize kriza kmetijstva, da vplivajo težko razmere, v katerih živi kmet, na razvoj obrt', trgovine in industrije, da vplivajo na zaposlitev delavskih moči. V nekaterih državah se je napravil obsežen program za napredek kmetijstva, za rešitev kmetijske krize, kakor v Avstriji in Nemčiji, v drugih državah se to vprašanje šele proučuje, so iščejo sredstva in načini za gospodarsko povzdigo kmetijstva. Delo bo vrši v dveh pravcih: v nekaterih državah gre stremljenje za tem, da so domače kmetijstvo v teliko povzdigne, ria so po- j več« kmetijsko pridelovanje in država osamosvoji od inozemstva v zadevi uvoza kmetijskih pridelkov, v drugih pa za tem, da se pridobe nova tržišča za kmetijske pridelke kot nadomestilo za izgubljena tržišča ter modernizirajo, odnosno izpopolnijo posamezno kmetijske panoge. Prvi pravec dela se opaža v industrijskih državah, drugi pa v državah s pretežno kmetijskim prebivalstvom. Za nas je zelo zanimivo proučiti tozadevno delo nemške države, v kateri se je letos sestavil poseben program za rešitev bede v kmetijstvu ter so se v proračunu in finančnem zakonu od 31. marca 1928 odobrila znatna sredstva in smernice za izvršitev tega programa. V parlamentu v Berlinu se je ustanovil stalen odbor, ki proučuje to vprašanje in stavi vladi in parlamentu potrebne predloge ter nadzoruje izvršitev tega programa. 64 milijonov zlatih mark ali 864 milijonov dinarjev se je dovolilo kot podpora, 222 milijonov zlatih mark ali 2997 milijonov dinarjev pa kot posoiilo, oziroma garancija države za pospeševanje kmetijstva ter povzdigo zadružništva. Delo za razbremenitev kmečkega stanu. Največ skrbi prizadeva Nemčiji, kal.or tudi drugim državam — prevelika zadolžitev kmečkega stanu, osobito nesposobnost kmetijstva plačevati obresti,ki so višje kakor cisti '"običek, katerega donaša kmetijstvo. Ustvarila se je posebna pomožna akcija v svrho premembe obstoječih dolgov v dolgove z nižjo obrestno mero, akcija, katere cilj je obstoječe dolgove kmetov spremeniti v' dolgove, kateri bi radi nižje obrestne mere ne uničevali kmetijstva, temveč dali možnost kmetijstvu, da poleg obresti odplačuje letno tudi del dolga. V to svrho daje država na razpolago kratkoročna posojila do zneska 200 milijonov zlatih mark ali 2700 milijonov dinarjev, zahteva so pa tudi sodelovanje pokrajin in večjih občin. Zi> izvedbo le akcije se ustvarja po soben kreditni odbor v vsaki pokrajini, katerega naloga je določiti smernice in visokost 1; red i [a. DrŽava se obvezuje, da da eno tretjino potrebnih sredstev na razpolago, osiali dve tretjini naj preskrbe pokrajine in občine. Za posojila z nizkimi obrestmi kot najprimernejši se označujejo kreditni zavodi, kateri služijo kmečkemu stanu v svrho podelitve osebnega kredita, to so kmečke posojilnee Raiffeisenovke. Pri zameni pridejo v poštev vsi dolgovi s previsoko obrestno mero, kateri se spremene v dolgoročna posojila z n'*žjo obrestno mero. Važna zahteva pri izvedbi zamene je, da se mora dolžmk obvezati, da bo v določenih letnih obrokih, ki so neznatni, redno odplačeval posojilo. Na čisto preprost in enostaven način s pomočjo obstoječih Raiffeisnovih posojilnic, ki igrajo v Nemčiji vlogo _ kmečkih bank, se skuša v Nemčiji vprašanje razbremenitve kmetskega s'anu rešiti. Pri nas pa so razni prr '-\7atelji predlagali vse nemogoče načine, obstoječe zadružništvo so omalovaževali, hoteli so za razbremenitev ustanoviti še neke posebne ustanove, ki bi mnogo stale, ki bi rešitev vprašanja otež-kočile, a ne dovedle do zaželjenih uspehov. Edino mogoča pot je zamena kmečkih dolgov potom obstoječih kmečkih posojilnic; to pot priporoča i zakon o zameni dolgov, ki se je sprejel 1. 1909. v Avstriji po večletnem temeljitem proučevanju vprašanja razbremenitve kmečkih posestev. Sredstva za pospeše zaje kmetijstva. Da se rešijo izvanredne težkoče, katere ovirajo napredek kmetijstva, se dovoli podpora v znesku 30 milijonov zlatih mark ali 405 milijonov dinarjev; ta podpora naj se uporabi v prvi vrsti za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov. Za pospeševanje vnovčevanja živine in mesa se dovoli podpora v znesku 8 milijonov zlatih mark ali 108 milijonov dinarjev, za pospeševanje perutninarstva in bolišo prodajo iaic in ostalih pridelkov 1 mil. zlatih mark' ali 13V2 milijonov dinarjev. Raz.cn tega pa še prevzame vlada za vsako akcijo, katere cilj je pospeševati izvoz živine in mesa, garancijo do zneska 22 milijonov zlatih mark ali 297 milijonov dinarjev. Industrijska država Nemčija žrtvuje znatne vsote v ta namen, da povzdigne svoje kmetijstvo, da mu omogoči obstoj in napredek, da doseže glede preskrbo z živili neodvisnost od drugih držav. Tako izgleda prava kmečka politika, katera je — dolekovidna in uvažuje razmere na svetovnih troscin. Skrb ca zadružništvo. Bolj ko kje drugje se zavedajo v Nemčiji, da je napredek kmetijstva tesno spojen z kmečkim zadružništvom. Brez zadružništva ni mogoče nobeno smotreno delo za povzdigo kmetijstva, zadružništvo edino je odpravilo oderuštvo v vseh oblikah in povzročilo, da je postal kmečki stan velevažen čtoitelj na denarnem in blagovnem trgu. Ako hoče zadružništvo v polni meri vršiti svojo velevažno nalogo, mora biti zdravo, enotno, mora neovirano iti svojo pot naprej. Četudi sloni zadružništvo na načelu samopomoči, četudi je zadružništvo vse, kar je doseglo, doseglo z lastnim delom in lastnimi sredstvi, vendar je dolžnost vlado, da priskoči zadružništvu na pomoč, ako isto vsled vojnih, povojnih, valutarnih in drugih nezgod pride v težkoče, ako vsled naglega padca cen blaga izkazuje velike izgube itd. Radi tega se v programu za ojačanje kmečkega stanu določa podpora 25 milijonov zlatih mark ali nad 337 milijonov dinarjev za zadruž-nis^o, znatna vsota, ki bo omogočila, da se ojaci in ozdravi obstoječe kmetijsko zadružništvo. Zgled Nemčije kakor tudi delo v drugih državah nam kaže pot, po kateri treba iti i pri nas, da rešimo naš kmečki stan. Sedanja vlada uvažuje važnost tega vprašanja, zato izjavita i v poročilih k proračunu za 1. 1929./i950„ da bo treba kmetijstvu in kmetijskemu pridelovanju ustvariti posebno ugodne pogoje za vsestranski razvoj, za gospodarski napredek cele države. Še hujši škodljivec naših mladih jablan in vrtnih pridelkov nego zajec je voluhar ali krtica. Zajca se pravzaprav lahko ubranimo, ker debla lahko zavarujemo. Korenine v zemlji pa je težko tako ograditi, da bi žival ne mogla do njih. Sicer se doseže tudi to, pa le tedaj, ko se drevje sadi. Pa tudi predrago je tako zavarovanje. Voluharja menda ni treba podrobneje opisovati, ker ga sadjarji že itak predobro poznajo. Opozoriti hočemo bravce ^Domoljuba« le na najvažnejše načine zatiranja, ki so sedaj v navadi in ki se razmeroma dobro obnesejo. Naravnih sovražnikov ima voluhar prav malo, ker živi izključno v zomlji in večina živali, ki bi ga sicer zalezovale, ne more za njim v njegove ozke rove. Edino podlasica mu je kos, ker gre lahko za njim do zadnjega kotička njegovih ua vse strani razpreženih rovov. Kjer so torej podlasice, tam je voluharjev kmalu konec. Sadjarji naj torej to koristno zverinico varujejo in celo goje, kolikor se pač pusti go^ jiti. Najrajši prebiva v kupih kamenja ali kaldh hlodov. Tudi mačka vjame tu ali tam kakega voluharja, ako ga slučajno za-loli na površju. Nekateri psi (jazbečarji) se baje tudi privadijo na ta lov. Toda vse to je malo izdatno, lcer niti mačka niti pes ne moreta za voluharjem po rovih. Na naravne sovražnike se torej sadjar ne more zanašati. Če noče imeti škode, se mora na vsak način sam lotiti zatiranja in sicer tako, da voluharje lovi ali pa zastruplja. Lovimo jih v razne pasti, izmed katerih so najnavdnejše znane klešče, ki jih uporabljajo tudi za krte. Žal, da se s tem orodjem vjame in pokonča res tudi marši- kateri krt. Uspešno love voluharje tudi v kovinsko cevi, ki se od obeh koncev na-vznotraj odpirajo, navzven pa se zapro. Voluhar lahko zleze v cev, ven pa ne more, ker se vratica za njim zak lopnejo. Obe •vrsti pasti ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Zastrupljajo voluharje z raznimi strupi, ki jih nastavljajo v rove na korenju, ker baš korenje posebno rad vzame. Dandanes priporočajo poseben strup z imenom Zellio (reci ::celijo* 1), ki je nalašč v to svrho pripravljen in neki izvrstno učinkuje. Dobi se z navodilom o uporabi pri Chemoteclmi v Ljubljani, Mestni trg 10. Lovimo voluharje lahko vse leto, zastrupljanje se pa obnese le bolj proti koncu zime, ko mu zmanjkuje hrane. Po leti, ko je vsega dovolj, ne gre rad na zastrupljeno vabo. Za lov na voluharje je treba precej vaje in pa velike potrpežljivosti in vztrajnosti. Spak je oprezen in prekanjen, zato mu je težko priti do živega, dokler ne poznamo vseh njegovih navad. Najvažnejša njegova lastnost je, da rov, ki ga odpremo, takoj zopet zapeha, ker menda ne more trpeti zunanjega zraka. Na ta način se kljub svoji premetenosti izda, da se vedno lahko prepričamo, v katerih rovih se nahaja in v katerih ga ni. Kdor ga torej hoče loviti, mora najprej rove po zemljišču odpreti. Kjer najde oez nekaj časa rove zapehane, ondi je treba nastaviti past ali zastrupljeno vabo. Voluharje tudi na razne načine preganjajo od drevja. Saje, bezgove palice, drevesni karbolineij (arborin), križnolistni mleček so taka sredstva, ki se jih voluhar ogiblje. Seveda za trajno se ga s tem ne režimo. Če ga prečenemo iz enega kraja, gre pač delat škodo drugim in se navadno tudi zopet vrne, ko ni več sredstva, ki bi ga odgnalo. Izurjeni lovci na voluharje jih tudi streljajo s puškami ali s posebnimi samo-strelnicami, ki so pa v orožja nevajenih rokah nevarne. Prav zanesljivo in trajno obvarujemo korenine pred voluharjevimi zobmi, ako drevo posadimo v toliko gosto in pocinkano mrežo, da žival ne more skozi njo do korenin. Zatiranje voluharja bi moralo biti splošno. Malo zaleže, če jih polovimo na enem vrtu, sosedje se pa ne brigajo zanj. Kmalu se doselijo iz sosednih vrtov in delo je bilo zaman. Zelo koristno bi bilo, ko bi oblastni odbor dajal primerno premijo na voluharje, ker so dokaj bolj škodljivi nego gadi in modrasi. SLON Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Uubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ooroštvu i. t. d. o Zakaj se umetna gnojila ne izplačalo povsod? Pri nas se umetna gnojila uporabljajo ie nad trideset let, vendar se ne morejo povsod udomačiti, ker uspehi z njimi niso oili vedno in povsod enako dobri. Kaj pa je temu vzrok? V splošnem se lahko trdi, da se umetna gnojila izplačajo povsod, ako jih pravilno rabimo. O tem nam jasno priča njih svetovna uporaba, ki se stalno širi in zavzema že take mere, da današnja produkcija sko-raj ne more več zadostiti zahtevam kmetovalcev po njih Če bi se torej umetna gnojila ne izplačala, bi po njih gotovo ne bilo toliko povpraševanja. Tisti kmetovalci, ki dvomijo v dobičkonosnosti umetnih gnojil, imajo pa vendar slabe izkušnje z njimi. Toda te slabe izkušnje izvirajo odtod, ker se je ali z njimi nepravilno gnojilo, ali pa ker so to zakrivile neugodne vremenske razmere. Letos so umetna gnojila marsikje slabo učinkovala in celo rastlinam več škodovala nego koristila. Vzrok je bila suša, opmnajkanje vlage v zemlji, vsled česar se gnojila niso mogla enakomerno raztopiti in razredčiti, vsled česar so delovala na korenine tako kakor strup. Nasprotno so tam, kjer je bila zemlja že pred zimo globoko preorana, da je vsebovala še dovolj vlage, učinkovala vzlic suši ugodno. Slabo učinkujejo umetna gnojila tudi tam, kjer jih nepravilno rabijo. Tam so pa krivi kmetovalci sami, ki se ne pouče o tem, kako jih je trositi. Da se kmet o tem pouči, mora napravljati gnojilne poskuse, ki ga prepričajo, kako se eno ali drugo -i gnofilo sponaša v njegvoi zemlji in pri različnih rastlinah. Na ta način se bo prepričal, katera gnojila mu zvišajo pridelke in kako naj jih trosi, da bo prav. Nova kn|iga o živinoreji. Družba sv. Mohorja je letos poleg svojih rednih peterih knjig izdala za doplačilo tudi »Živinoreje, ki jo je spisal znani živinozdravnik Fran Černe. Knjiga iona predvsem to prednost pred vsemi, ki so doslej izšle, da je zelo praktična in pregledna, zato pa tudi v vsakem oziru razumljiveijša in porabnejša. Razdeljena je na pet poglavij. I. Splošna živinoreja, kjer govori o krmilih fn o hlevu, kako mora biti zgrajen, opremljen in držan. II. Govedoreja, kjer popisuje natančno in strokovnjaško, kako se priredi dober in zdrav zarod pri goveji živini, govori o vzrc-ji telet, pitanju goveda, o delovnem govedu, dalje daje kratek in praktičen pouk o mlekarstvu, končno razlaga razne goveje pasmo s posebnim ozirom na Slovenijo ter razpravo o načinu pospeševanja živinoreje od strani živinorejcev samih ter od države in oblasti. III. Konjereja. Ne verno, če smo imeli v slovenščini tako praktičen popis konja. Govori o starosti konj, o njih vna-nljosti, o znakih na konjih, visokosti, teži in hoji, o skladnosti organov. Dalje o konjskih pasmah, o plemenjenju ter o krmljenju, oskrbovanju in uporabi konj. AV. Ovčje-reja in kozjereja. IV. Prašičereja. V obeh poglavjih govori o razvoju živali, 0 pasmah o plemenjenju in krmljenju. ' Knjiga se odlikuje po tem, da ni dolgo, vezna in učenjakarska, dasi obsega 820 strani, v katerih je veliko navadnih »lil, ter barvnih tabel. Živinorejci, ki bodo knji-go študirali, bodo v njej našli kapital, ki se bo v hlevu bogato obrestoval. Zato io primeroma nizka cena (80 Din za član© 108 Din za nečlane, g. vezana 90 in 120 Din) majhna vsota. SCmetifska predavanja potom rad;a. Pred letom dni smo poročali o nato-gah radija v kmetijstvu ter o predavanjih in pnuku, ki se vrši potom njega v Ameriki, Nemčiji in drugih državah. Tam vodi to akcija država sama, ki ima v ta namen poseben oddelek v kmetijskih ministrstvih, Minilo pa je komaj leto dni po tem poročilu in tudi slovenski kmet že lahko posluša kmetijska predavanja bodisi doma ali v svojem Prosvetnem domu. To vse je napravil Radio-Ljubljana, ki je že po par mesecih svojega obstoja uvedel enkrat oziroma dvakrat na teden predavanja, ki posebno zanimajo slovenskega kmeta. Ni sicer to mnogo, vendar začetek je tu; in nadejamo se, da se bo v kratkem mogel izpopolniti ta kmetijski pouk, ki vzbuja med kmetovalci toliko zanimanja, Dosedaj je bilo troje predavanj ob četrtkih ob pol sedmih zvečer, in dvoje ob nedeljah in prazniku ob 8 zjutraj. Predmeti predavanj os bili: dve o prehrani rastlinstva, o obdelovanju zemlje, o gnoju in gnojenju ter o umetnih gnojilih. Sledi pa še pouk o setvi, odbiri in pripravi semena ter o kmetijskem preizkustvu. Nato se bodo obravnavala vprašanja o živinoreji, odbiri plemenske živine, o vzrejeva-nju mladih živali, o krmljenju itd. Morda se bo sčasoma dalo urediti predavanja tako, da bodo stalno vsako nedeljo ob 8 zjutraj do pol 9, ker je ta ura posebno prikladna za podeželske gospodarje, ki prihajajo k jutranji maši in tedaj lahko žrtvujejo pol ure v Prosvetnem domu, kjer je postavljen radio-aparat z zvočnikom. Dandanes je namreč že prav malo takih domov po deželi, ki bi ne bili opremljeni s tem aparatom. In to je prav, zakaj potom ra« dija se najbolj širi ljudska izobrazba. Toda ne samo kmetski gospodarji, ampak tudi gospodinje dobijo svoj pouk. V petkih zvečer ob pol sedmih ja gospodinjsko predavanje, ki nudi gospodinjam nolno nasvetov za njih opravila. Tudi kmečka gospodinja je potrebna nauka, zato ji prav dobro služijo nji namenjena predavanja. Posebno važna so tudi vsakdanja tržna poročila, ki sproti obveščajo kmetovalce o cenah pridelkov ter jih s tem obvarujejo pred izkoriščevanjem od strani prekupčevalcev. Povemo samo en primer, kako se je začudil neki visok uradnik iz Ljubljane, ko mu je priprost kmet visoko v hribih popravil cene za žito, češ, včeraj opoldne sem jih slišal potom radija. Že v tem tiči velika vrednost tega občudovalnega sredstva za kmeta, ki ga ne bo mogel tako lahko opehariti vsak prekupčevalec. Iz navedenega je jasno, da prinaša radio tudi našemu kmetijstvu obilo koristi in razvedrila posebno v dolgih zimskih večerih, ki se prej niso dali tako lepo in brez težav izkoristiti v pouk in zabavo, kakor je danes to mogoče. Dcmtolfubov?m feravcem. Na željo mnogih naših naročnikov smo »»natisnili Erjavčeve članke o kmetijstvu, ki so izhajali zadnja tri leta v našem listu. Dobiti jih je sedaj v posebni knjigi z naslovom Fran Erjavec: Kmetiško vprašanje v Sloveniji. Ta knjiga je doslej pri nas prva, ki obravnava naše kmeti-ško vprašanje v svoji celoti, zato b' o moral imeti vsak zaveden kmet. Ker je naklada jako majhna, jo naročite takoj! Cena je samo 25 Din za izvod. Na-roišite jo lahko tudi z dopisnico pri uredništvu »Domoljuba«, denar pa pošljete po poštni položnici. Dipl. agr. A. Jamnik. Elementarna nezgode In kmetijsko zavarovenfe. Vsako leto prihaja na oblasti toliko prošenj za podporo, da se človeku ježijo lasje ter reševanje takih prošenj vsem, ki imajo z njimi opravka, daje nemalo posla. V oblastnih proračunih so upoštevane pod naslovom podpor za elementarne nezgode veliki zneski. Pri vsej dobri volji pa ti zneski niti od daleč in nikjer ne morejo stvarno tako pomagati, kot bi bilo želeti in kakor po nesreči prizadeti pričakujejo. Dan za dnem pri oblastnem odboru dežuje prošenj za podporo, nastalo vsled suše ali moče, vsled toče in vsled pogina živali. Z eno besedo — vsak dan elementarne nezgodo. Janezu je poginila krava in četvero prašičev, Jožetu krava, vol, konj in dvoje prašičev, Tonetu je pobila toča in mu je poginilo troje krav ter več perutnine, nekaj pridelkov mu je vzela poplava. Vsak ima zadolženo kmetijo, po 6—8 malih otrok, je vdovec ali pa mu je žena bolna in že leto dni ni zapustila postelje. Županstvo ga najbolje priporoča: Daj podpore v čimvečji meri. Toda od kje jemati, da bi se vsaj za silo moglo škodo pobotati? Tozadevna sredstva niso brezmejna in težko si jih je priboriti. Treba je ta sredstva takorekoč skoraj skoparsko upravljati in kljub temu je še pred potekom proračunskega leta — blagajna popolnoma prazna. In koliko se je posameznemu oškodovancu moglo dati podpore? Menim, da ne izdam nobene tajnosti, če povem, da more podeljena podpora predstavljati le samo majhen del napram izgubljeni vrednosti. Kaj je to v primeri z resnično škodo? Dobro je sicer tudi to, »bolje nešta nego nista«, in hvalo je dolžan dajalcu vsak prejemnik. Na primerno pobotanje škode pa ho kmetovalec mogel računati le, če se mu omogoči dobro in ne predrago zavarovanje vsevov proti toči in zavarovanje živine HUMANIK >1 Dunajska ce»ta I a, „PET0VIA" MersSser, Gosposka ulica 17 €®6|®5 Aleksandrova cesta 1 S»fel|, Slovenski trg, „PET0VIA„ proti vsem nezgodam in za vse slučaje smrtnosti. Tedaj tudi ne bo treba prositi, vsak bo upravičen zahtevati kar mu bo po zakonu šlo. Gorje bo posamezniku resnično olajšano. Po elementarnih nezgodah povzročene škode more haskovito omiljevati samo dobro kmetijsko zavarovalništvo. In do tega bo prišlo kmalu. Ljubljanski oblastni odbor je pridno na delu, da to uresniči. Težav sicer ni malo in treba jih je prebroditi kakor pač najbolje mogoče, da pridemo čimprej do prepotrebne zavarovalnice. vodene uredbe morajo namreč prijavljati gotove množine pijač in plačevati naklade tudi zasebniki. Napačno je torej mnenje, da se sme za dom in domačo porabo kupiti in doma použiti vsakdo poljubne množine pijač, ne da bi bila treba plačati od njih občinske naklade. Zato smo smatrali za potrebno tudi v ^Domoljubu« opozoriti na določila omenjene oblastne uredbe, da se ob-varieio ljudje škode, ker je prikrivanje ali ne pravočasno prijavljanje pijač tudi kaznivo. Fr. K-n. m na Večkrat smo že poudarjali, da ni bolj upravičenih davščin nego so naklade na omenjene pijače, zlasti na žganje in na špirit. Zato je naravnost greh, če občine vsepovsod ne obdavči,jo teh pijač. To ponavljamo iznova. — Danes pa opozarjamo še na to, kako se pobirajo naklade na zgoraj omenjene pijače. Ne moromo sicer glede na einejen prostor priobčiti vseh določb, kdo mora plačevati vse te naklade, kako se morajo prijavljati zaloge pijač itd. Zato pa opozarjamo, da je sklenila ljubljanska obl. skupščina v 3. seji III. zasedanja 14. novembra 1928 posebno Uredbo o pobiranju samostojnih občinskih naklad na pivo m na žgane opojne pijače, Ta uredba bo razglašena v prihodnji številki uradnega lista obl odbora v »Samoupravi« šo ta mesec. Ne le občine, marveč vsi prebivalci naj se seznanijo z določili te uredbe, ker je zelo važna za vsakega, zlasti za gospodarje, ki kupujejo pijače za delavce. Po določbah na- g Vrednoti denarja 11. t. m. V Curihu se plačuje naš dinar po 9.125 centimov. Tuje valute pa na borzi v Ljubljani po teh-le cenah: 1 angleški funt 275.98 D»n, 1 ameriški dolar 56.88 Din, 1 holandski goldinar 22.85 Din, 1 nemška marka 13.56 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 madžarski penga 9.92 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 belgjski belg 7.98 Din, 1 italijanska lira 2.22 Din, 1 češka krona 1.69 Din. g Nazadovanje romunskega leja. Zadnje dni je romunski lej na vseh inozemskih borzah zelo nazadoval in zabeležil v Curihu namesto 3.12 le 2.95—3 centime. Ta padec je v zve«i z vestmi, da namerava romunska vlada ustaliti loj pri nižjem tečaju. V ta namen je že njena Narodna banka dobila v Berlinu posojilo 75 milijonov nemških mark. g Ljubljanska blagovna borza. Položaj na žitnem trgu je še vedno neugoden. Kupuje se malo in to samo za sproti Ponuja se blago v vagouskih količinah, postav- Ijer.o na vsako slovensko postajo, plačljivo 80 La Plala«, za čari njena, franko Ljubljana, 315.50—320 Din, oves baški in slavonski, zdrav, rošelan, po 295 do 297.50 Din; moka >0« frco Ljubljana, plačljivo 1» prejemu blaga, po 430—435 dinarjev. Po pšenici je nekoliko živahnejše povpraševanje, vendar običajne božične kupčije letos ni opaziti. Tudi v Bački so razmere bolj mrive. Cena pšenici v Novem Sadu se drži okrog 240—242.50 Din, ostale ccne so neizpremenjene. Zanimiva je vest iz zagrebških trgovskih krogov, ki se pritožujejo nad notacijo vojvodinskih borz, ki držijo cene visoko. Ti krogi trdijo, da se more v Vojvodini neposredno od produ-cen!a kupiti blago za 5—15 Din ceneje nego to javljajo tamošnje borze. Zato so trgovci czlovoljeni, ker ne naznanjajo borze pravega stanja cen na žitnem tržišču. g Deželni pridelki. Fižol se malo zahteva, zato mu ie tudi cena nazadovala. Nakupuje se sedaj: visoke vrste po 6 do 8 Din, nizke vrste po 5—5.60 Din. Detelja ie tudi brez zanimanja in se plačuje pro-ducentu po IG Din kg. g Tržišče z jajci. Zaradi hladnejšega premena ss je cena jajcem pri nakupu deloma dvignila za 2' < pare pri komadu. Proda a svežega blaga pa je pri tej ceni deloma oiežkočena, ker so v inozemstvu kvalitativno izobrna jajca iz hladilnic cenejša. Nadaljnji razvoj položaja na trgu bo odvisen predvsem od vremena. Nakupna cena se sedaj giblje med 1.55—1.75 Din za komad. V Berlinu se plačujejo jugoslovanska iaica, ra meji neotannjena, po 15 do 16 pfenigov komad, napram 14Vs—15 pfe-nigov v prejšnjem tednu. g Mleko in mlečni izdellci. Cene mleka na trgu v Ljubljani so se zvišale za 0.25 Din pri litru. Tako je prodajna cena na drobno 2.75 Din za liter, na debelo pa 2.25 do 2.50 Din postavljeno v Ljubljano. V tem mestu vlada sedaj nenavadno pomanjkanje mleka, kar je povzročilo zvišanje cen. Vzroki temu pojavu ležijo predvsem v pomanjkanju krme, ki sili kmete, da odprodajo svoio živino; nadalje v visoki ceni za tečna krmila in slednjič tudi v dejstvu, da primanjkuje kmetom masti, zato uživajo več mlečnih jedi. — Maslo gre vsl?d bližajočih se božičnih praznikov v ceni kvišku. Maslo iz mlekarn se kupuje na debelo od 45 do 50 Din kg, na drobno pa 54 do 60 Din. Na trgu prevladuje kmečko maslo po ceni 40 Din kg na drobno. — Sira je malo, ker so vse sirarne prazne ter nimaio nad dva meseca starega sira. Povpraševanje po tem blagu je živahno, zato so tudi cene trdne in se rajši dvigajo. Pol-nomastni domači ementalski sir v prodaji na debelo velja od 26 do 30 Din, pri odjemu posameznih hlebov 28 do 33 Din, na drobno pa 40 Din za kg. g Tržišče z vinom v Sloveniji. Letošnja vinska letina ie bila glede množine v splošnem dobra, manj pa glede kakovosti. Vendar se opaža, da se kupčija v krajih z boljšimi vini precej razvija. Plačuje so vino po 5 do 9 Din liter. Sortirana vina so 7? seveda višja v ceni. Vinskemu sejmu v Križu pri Kostanjevici bo sledil oni v Ivanjkovcih v ljutomerskem okraju, ki bo 18. t. m. Na njem se bodo določile nadaljnje cene letošnjih ljutomerskih vin. Živina. g Ljubljanski živinski sejem 5. t. m. Zadnji živinski sejem je bil precej živahen in se je posebno dogon znatno povečal. Na sejni je bilo prignanih: 215 konj, 104 vole, 102 kravi, 30 telet in 151 prašičkov za rejo. Od teh je bilo prodanih 45 konj, 53 volov, 36 krav. 20 telet in 119 prašičkov za rejo. Četudi je bila kupčija precej živahna, vendar so ostale cene neizpremenjene. Tako so plačevali: vole I. po 9 Din za kg žive teže, II. po 8 Din, III. po 6.50 Din, krave debele 5—6 Din, klobasarice 3—3.50 Din, teleta 10—11 Din; konji in prašiči po kakovosti in velikosti. g Družba sirovih kož. Za javno dražba sirovih kož zagrebškega udruženja mesarjev, ki je bila koncem minolega meseca, je bilo malo zanimanja. Vzlic trdnim cenam v inozemstvu so domače cene nazadovale. Lahke goveje kože so bile prodane po 19 Din kg, težke po 20.25 in telečje po 28.25 Din. Cene so od zadnje dražbe padle za približno 75 para do 1.25 Din pri kg. Kazn©. g Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Kakor že znano, so se prekinila trgovinska pogajanja med našo državo in Češkoslovaško. Ni prišlo namreč do sporazuma glede tarifnega dela pogodbe in glede veterinarske konvencije. Češkoslovaška delegacija je namreč kratkomalo odklonila vse naše zahteve. Po takem odgovoru je naša delegacija prekinila tozadevna pogajanja, na kar ni češka delegacija niti skušala najti kak kompromis. Zanimiva je pri tem tudi ugotovitev, da je naša država v letih 1921.—1927. uvozila iz Češkoslovaške za 9.7 milijard Din, izvozila pa v to državo le za 4.5 milijarde Din. Zaradi tega je naša trgovinska bilanca s Češko pasivna za 5.2 milijarde Din. Tako slabo je torej naše trgovinsko razmerje s Češkoslovaško. g Zakon o pospeševanju perutninarstva. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o pospeševanju perutninarstva. Ta načrt je izdelan na podlagi sklepov konference za pospeševanje živinoreje ter po zaslišanju strokovnjakov Zveze izvoznikov naše države, odnosno njene sekcije izvozniikov jajc in perutnine. Ta je predlagala, da se rjava štajerska kokoš, ki daje prvovrstno belo meso, se prilagodi vsakemu podnebju, se zadovolji z vsako hrano in znosi letno 120—140 jajc, uvede v vsej državi. Kakor poročajo iz Belgrada, je namen zakona v prvi vrsti ta, da se v naši državi zboljša kokošje pleme. V ta namen naj bi se uvedle posebne odbirne postaje za odgoj plemenske perutnine. Predviden je tudi prispevek za ustanovitev modernih vzrejevališč za perotnimo in za propagando. Perutnina je v naši državi zelo degenerirana, zato bi imelo pospeševanje te panoge velik vpliv na zunanjo trgovino, Sllvovko, brinjevec, palinovec, rum In hruševet Bi laljko napravite z našimi esenci. Steklenica za napravo 4—5 1 žgauja slane samo Din 20'—, po pošti Din 32-—. TcCno navoji dilo na vsaki steklenici. - Samo v drojjeriji B A. Kane sinova, Ljubljana, židovska ul. i kajti jajca so edc-n najvažnejših naših iz-voznih predmetov. Lani smo izvozili za 513 milijonov Din jajc, predlanskem pa za 606 milijonov Din. g Zakon o zatiranja rastlinskih bolezni. Kmetijsko ministrstvo je izdelalo načrt zakona o zatiranju rastlinskih bolezni, da z njim uzakoni borbo proti raznim škodljivcem. Ta zakon je bil nujno potreben, da se obvaruje naša rastlinska produkcija pred vsakoletnimi ogromnimi zgubami, ki nastanejo v veliki meri vsled malomarnosti kmetovalcev. Želeti bi le bilo, da se ta zakon čimprej sprejme, pa potem tudi resno izvaja. g Število konkurzov novembra t. !, Kakor poroča društvo za zaščito upnikov v Zagrebu, je bilo novembra v vsej državi 91 konkurzov (novembra 1927 le 71), napram 66 v oktobru, 68 v septembru, 62 v avgustu in 57 v juliju. Po pokrajinah je bilo otvorjenih v Srbiji in Črni gori 78 (nov. 1927 — 52) konkurzov, v Hrvatski-Slavoniji 7 (6), v Sloveniji in Dalmaciji 4 (6), v Bosni-Hercegovini 1 (2) in v Vojvodini 1 (5). Iz tega je razvidno, da povečanje števila konkurzov odpade izključno na Srbijo in Črno goro, kjer je bilo v novembru otvorjenih 26 konkurzov več kakor v istem mesecu preteklega leta, dočim je število konkurzov v prečanskih krajih istočasno nazadovalo od 19 na 13. Seveda o d-pade v Srbiji precej konkurzov na pre-zadolžene osebe, ki stojijo izven gospodarstva. — V prvih 11 mesecih je bilo v vsej državi 830 konkurzov napram 980 v istem razdobju minulega leta. k?wge. Kubično računico za okrogel les, ki navaja metersko mero za vsako število hlodov, je izdala pravkar Jugoslovanska knjigarna. Poleg podrobne kubične razpredelnice za posamezne hlode obsega II. del te knjižice zelo predelno razpredelnico, ki navaja izračunano kubično mero za večje število hlodov in sicer za vse v trgovini najbolj običajne mere. Ta zelo praktična knjižica, ki jo jc sestavil Mirko Logar, velja vezana samo 20 Din, s poštnino vred 22 Din. Samouki knjigovez. Marsikdo ima ne samo veselje temveč tudi mnogokrat potrebo, da bi si knjige zvezal doma. Vsem tem samoukom bo ta knjižica izvrstno služila. Knjižica je izšla v zalogi Jugoslovanska knjigarne in velja Din 8.—. Priporoča se PRVI ^SLOVENSKI ZAVOP Vzajemna uviNntolci LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17, ki je ed in i te vrste! — Podružnice: v CELJU, Brej št. 33 - ZAGREB, Hacclnova ulica 12 -SARAJEVO, KoroSčeva ulica 15 in t SPLITU, ulica XI. puka.