NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 29 - LETO 52 - CEUE, 24.7.1997 - CENA 280 SIT
Tisoč obrazov borelioze
v zadnjih osmih letih je za to zahrbtno boleznijo, ki jo prenašajo klopi, na Celjskem zbolelo blizu 1900 ljudi. Tema tedna na strani 24.
i lili II mmmmmmmmmm^Kmmiii^mmiin^ i hII
'	Smrt grafitom!	I
V Celju odstranjujejo stenske pisarije - Občani akcijo
odobravajo. Stran 9.
Čigavi so Petrovi straiiovi?
Vroča tema o tem, kako se je zaradi groženj sošolca
štirinajstletnik znašel v bolnišnici. Stran 23.
Dvaicrat preicieta cesta
Zaradi gradnje avtoceste med Celjem in Ljubljano bodo že
drugič porušili gostilno Grof v Čepljah. Stran 25.
V ritmu vrtiijalca
v Šentrupertu nad Laškim so se zbrali ljubitelji polk in
valčkov. Stran 8.
Brazilci na Sicalni Icieti
Radijski reporter iz Belo Horizonteja je besedo "gol"
razvlekel na 18 sekund. Stran 15.
Kam gredo župani na dopust?
v anketi so župani razkrili svoje dopustniške načrte.
Stran 20.
Tisti, ki boste dopust preživeli kar doma, si lahko katerega od prostih
dni popestrite na Velenjskem jezeru. Tudi če vreme za kopanje ni najbolj
primerno, ponuja lepo urejena okolica jezera številne možnosti za
rekreacijo in zabavo. Najbolj pogumnih pa očitno ne ustavita niti hladna
voda niti oblačno nebo, kadar se odločijo, da bodo svojo spretnost
preizkusili s surfom.	Foto: Gregor Katič
^ življenje s cvetjem
Slovenka Jelena De Belder že štiri desetletja živi v Belgiji,
kjer je postala svetovno znana po svojem zbirateljstvu rastlin
in hortikulturi.
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti
avtomobilizem, glasba, humor...
Strani 33-48.
2
i
DOGODKI

Hrup, smrad in plačilo
Konjiški »da« za čelno cestninsko postajo v Tepanju
Širši družbeni interes je na
zasedanju konjiškega občin-
skega sveta prejšnji teden
prevladal nad interesi občine
in njenih občanov. Svetniki
so namreč potrdili vse po-
trebno v zvezi z izgradnjo
čelne cestninske postaje v Te-
panju, zaradi katere bodo naj-
bolj prizadeti krajani Tepanja
in Draže vasi, po žepu pa bo
udarila tudi vse ostale obča-
ne.
Predstavniki DARS so občin-
skemu svetu predstavili namen
izgradnje čelne cestninske po-
staje Tepanje na avtocesti Hoče-
Arja vas. DARS namerava ob-
stoječo cestninsko postajo raz-
širiti in preoblikovati iz zaprte-
ga v odprti tip. Ker pa širitev
zahteva posege v nekatere za-
sebne parcele v tepanjski kra-
jevni skupnosti, je DARS prosil
svetnike, da sprejmejo sklep, da
je gradnja te cestninske postaje
v splošnem družbenem intere-
su. To soglasje potrebuje DARS
za nadaljnji postopek upravne-
ga postopka izgradnje.
Konjiške svetnike in pred-
stavnike prizadetih območij je
predvsem skrbelo, da se bo
kvaliteta življenja v Tepanju še
poslabšala, saj se je že takrat,
ko so v Tepanju zgradili poči-
vališče za tovornjake. Pred-
stavniki tepanjske krajevne
skupnosti so izrazili nezado-
voljstvo svojih krajanov, ki o
takšnem posegu sploh niso bili
obveščeni. Dogovarjanje med
DARS in konjiškim županom o
čelni cestninski postaji v Tepa-
nju je bolj ali manj intenzivno
potekalo menda že celo leto,
prva gradbena dela pa so se
praktično že začela.
Čeprav se krajani in svetniki
zavedajo nujnosti cestninskih
postaj, pa jim ne more biti vsee-
no, da bo zaradi nje močno
povečano onesnaženje z izpu-
šnimi plini in hrupom. Naravne
pregraje, ki bi vse to zadržala
pred širjenjem po dolini, ki je
namenjena pretežno poljedels-
tvu, ni. Najhuje pa je, da bo čelna
cestninska postaja v neposredni
bližini strnjenega naselja.
Cestninska postaja pa ne bo
prizadela samo okolja, ampak
bo Konjičane udarila tudi po
žepu. Kamorkoli se bodo odpra-
vili po avtocesti, bodo morali
plačevati cestnino. Prebivalcem
Dramelj to na primer ne bo
potrebno, če se bodo peljali proti
Celju, prav tako ne Bistričanom,
če bodo šli v Maribor. Zato je bilo
na seji slišati predlog, da bi prebi-
valci konjiške občine ob registra-
ciji dobili posebno kartico, s ka-
tero bi bili oproščeni plačila cest-
nine za vožnjo v Celje oziroma
Maribor, a so predstavniki DARS
to možnost zavrnili, češ da ob-
stoječa zakonodaja tega ne
omogoča. Tudi zaskrbljenost, da
se bo zaradi izmikanja plačilu
cestnine močno povečal tranzit-
ni promet po magistralni cesti
med Celjem in Slovensko Bistri-
co, so ocenili kot neutemeljeno.
Odprt sistem cestninskih
postaj predvideva med avstrij-
sko mejo in Vranskim samo tri
cestninske postaje - ena izmed
njih bo v Tepanju. Z njimi
nameravajo zajeti predvsem
tranzitni promet, dosedanje lo-
kalne cestninske postaje pa
bodo predvidoma ukinili.
Po krajši prekinitvi so svetniki -
le dali potrebno soglasje, a pod
posebnimi pogoji. Dva najpo-
membnejša sta, da mora DARS
ceste, ki bodo med gradnjo poš-
kodovane, vrniti v prvotno sta-
nje, občini oziroma prizadetim
pa mora izplačati odškodnino.
Vprašanje plačevanja cestnine
pa je ostalo odprto.
JH, PP
Bo država odpisala dolg?
župan občine Laško Peter
Hrastelj je zaprosil ministrs-
tvo za promet in zveze, naj
prouči možnost o odpisu dol-
ga za izgradnjo telefonskega
omrežja, ki ga ima krajevna
skupnost Rimske Toplice do
Telekoma. Gre za 74 tisoč
mark v tolarski protivredno-
sti, ki jih Rimljani dolgujejo
že od leta 1991.
Občinski svet Laško je o
dolgu krajevne skupnosti
Rimske Toplice razpravljal že
na nekaj sejah, konec junija
pa je zavrnil pogodbo, s kate-
ro bi dolg začasno prevzela
bziroma poravnala občina.
Posebna pogajalska skupina,
v kateri so poleg župana Pe-
tra Hrastelja še svetniki Dra-
go Zupan, Andrej Aškerc in
Roman Matek, se je zato pred
časom že sestala s predstav-
niki Telekoma in se tudi z
njimi poskušala dogovoriti za
odpis ali vsaj za znižanje dol-
ga. Tako občina kot krajevna
skupnost bi namreč zelo tež-
ko zagotovili denar za pokrit-
je sporne terjatve, zaradi ka-
tere je Telekom že leta 1993
tožil Rimske Toplice. Pred-
stavniki občine so Telekomu
predlagali več variant za reši-
tev spora, in sicer, da bi se
dolg zamrznil do takrat, ko
bodo v skladu s 64. členom
novega zakona o telekomuni-
kacijah ugotovljena vlaganja
krajevnih skupnosti v javno
telefonsko omrežje in bodo
lokalne skupnosti na osnovi te-
ga dobile povračila, da bi se dolg
v celoti odpisal, saj je bil pretež-
ni del obveznosti iz pogodbe
plačan, ali pa naj se dolg prene-
se na državo kot lastnika Tele-
koma in ga država odpiše, Tele-
kom pa naj za ustrezen znesek
zniža svoje obveznosti do drža-
ve. V Laškem in v Rimskih To-
plicah se zavzemajo predvsem
za zadnjo varianto in hkrati
predlagajo, naj Telekom umak-
ne svojo tožbo za plačilo dolga.
JI
Direktor je
tudi ravnatelj
Konjiški svetniki so brez
zadržkov sprejeli akt o usta-
novitvi Svetovalno izobraže-
valnega centra Slovenske Ko-
njice.
Dejavnost svetovalno izobra-
ževalnega centra je specifična,
saj poleg izobraževanja odraslih
vključuje v svojo dejavnost ko-
vinarsko in gospodinjsko šolo v
Zrečah in občinsko knjižnico.
Šola v Zrečah zaradi premalega
števila oddelkov ne more imeti
samostojnega ravnatelja, zato je
direktor SIC tudi ravnatelj šole.
To pa je tudi razlog, da mora po
mnenju svetnikov imeti direk-
tor Svetovalno izobraževalnega
centra ustrezno pedagoško-an-
dragoško izobrazbo. JH
32. seja Obdnskega sveta Mestne obane Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje za
v torek, 29. julija, ob 8. uri v dvorani Celjskega doma, Krekov trg 3, Celje
- 32. sejo Občinskega sveta Mestne občine Celje.
Predlagan je naslednji dnevni red: pod točko 3 - potrditev mandata članu
Občinskega sveta Mestne občine Celje Božidarju Jurku; pod 4 - poročilo
o realizaciji sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od 30. 3.
1995 do 24. 7. 1997 in potrditev zapisnika 31. seje občinskega sveta z dne
1. 7. 1997; pod 5 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge in pod b)
vprašanja, pobude in predlogi; pod 6 - predlogi Komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - imenovanje dyeh
predstavnikov ustanovitelja v svet zavoda Ljudske univerze Celje; pod 7 -
Predlog stališč do pripomb na javno razgrnjeni osnutek sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročne-
ga družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do 1990 za
območje Mestne občine Celje, dopolnjenega v letu 1996; pod 8- -
prednostni vrstni red reševanja starih obveznosti Mestne občine Celje;
pod 9 - Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center - prva
obravnava; pod 10 - predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča v splošni
rabi v k. o. Medlog in pod točko 11 - soglasje k sklepu o ukinitvi zemljišča
v splošni rabi v k. o. Dobrna.
Se naprej dr. Benedelc
Direktor Zdravstvenega doma Laško bo v naslednjih štirih
letih spet dr. Jože Benedek. Svet javnega zavoda ga je za to
funkcijo imenoval že pred dobrim mesecem, pred dnevi pa je
soglasje k imenovanju dal tudi laški občinski svet.	JI
Radecani se nočejo dogovoriti
Občini Laško in Radeče si še nista razdelili premoženja bivše skupne občine
čeprav sta od razdelitve biv-
še občine Laško minili že do-
bri dve leti in pol, se Lašča-
nom in Radečanom še vedno
ni uspelo dogovoriti, kako si
bodo razdelili bivše skupno
premoženje. V Laškem za tak-
šno stanje krivijo vodstvo so-
sednje občine.
Po zakonu o lokalni samou-
pravi bi morale nove občine pri-
praviti premoženjsko bilanco že
do konca septembra 1995, ven-
dar pa nespoštovanje tega roka ni
predvidelo sankcij. V Laškem so
sicer že pred časom pripravili
predlog, kako bi si z Radečani
razdelili skupno premoženje,
vendar v Radečah vztrajajo pri
tem, da mora biti predmet delitve
tudi Zdravilišče Laško. Na to pa
seveda v Laškem nikakor nočejo
pristati, oziroma predlagajo, da bi
si občini razdelili nepremičnine
po legi, vprašanje zdravilišča pa bi
rešili posebej. »Ne vem, kaj naj
sploh še naredimo,« pravi laški
župan Peter Hrastelj. »Pred enim
mesecem so nam v Radečah ob-
ljubili, da nam bodo odgovotili na
takšen naš predlog, pa od njih še
vedno nismo slišali nobenega gla-
su. Odločil sem se, da ne bom več
podpisal nobenega premoženj-
sko-pravnega akta, W ga sprej-
mejo v Radečah, potrditi pa ga
moramo tudi v Laškem. Mord
bom s tem le prisilil Radečane, ^
bodo resneje pristopili k razdel
tvi skupnega premoženja.«
Zaradi zavlačevanja pri sprej«
mu delitvene bilance so najbo
zaskrbljeni v Zdravilišču LaŠk'
saj so tik pred zaključkom reg
stracije podjetja kot delniŠl^
družbe. »Dvomim, da bi zadeV
lahko rešili tako, da bi se občil
posebej lotili vprašanja zdravili-
ča,« meni direktor Zdravilišč
Laško Roman Matek. »ZagotoV
pa je, da bo teh igric moralo bi
konec takrat, ko nas bodo nerf
šeni problemi med Laškim i
Radečami pričeli ovirati pri delU'
JANJA INTIH^
Zgrajena deviaci ja
magistralne ceste
Na Vranskem so za promet odprli deviacijo magistralne
ceste Celje-Ljubljana preko bodoče avtoceste
Minuli petek so za promet
odprli deviacijo magistralne
ceste M 10 Celje-Ljubljana, ki
sodi v okvir izgradnje avto-
cestnega priključka Čeplje na
bodoči avtocesti Arja vas-
Vransko. Deviacija 680 me-
trov dolge magistralne ceste
vključuje poleg trase še 93-
metrski nadvoz nad bodočo
avtocesto ter 10,5-metrski
most čez potok Širjavka.
Deviacija magistralne ceste
je hkrati sestavni del avto-
cestnega priključka Čeplje, ki
jo bo v obliki polovične dete-
ljice povezal z bodočo avto-
cesto Arja vas-Vransko. Zača
sno je od celotnega priključ
ka zgrajena le deviacija magi
stralne ceste z nadvozom ii
mostom, dovozne in izvoznf
rampe z avtoceste pa bode
zgrajene hkrati z avtocestc
septembra letos. Po dogradi
tvi celotnega avtocestnegj
priključka Čeplje bosta n;
tem delu magistralne cesti
dve križišči, na obeh bode
pasovi za levo zavijanje, ob
križišči bosta razsvetljeni ir
nesemaforizirani.
Izvajalec del na deviaciji je bi
Callisto Pontello, nadvoz j<
zgradilo podjetje Italstrade
most pa Ingrad Celje kot koo
perant Callista Pontella. Vred
nost vseh izvedenih del znaši
130 milijonov tolarjev, od teg
je vrednost gradnje deviacije4l
milijonov tolarjev, vrednos
gradnje objektov pa 90 milijo
nov tolarjev.
Foto: GREGOR KATK
Promet po novi devuiciji je stekel takoj po otvoritveni slovesm
sti. Udeležence sta na otvoritvi pozdravila predsednik Dam
Jože Brodnik, v imenu žalske občine in krajevne skupnosti
Vransko pa Franc Sušnik.
1. SNOPIČ
DOGODKI	I Q
ponovno združevanje zadrug?
Izredna seja žalskega občinskega sveta - Komu daje Sklad kmetijskih zemljišč zemljo v najem?
žalski svetniki so se minuli teden
jgstali na izredni seji občinskega sveta
ju razpravljali o rezultatih poslovanja
gspodarskih družb in samostojnih
L^jetnikov v lanskem letu ter stanju
Jasebnega kmetijstva.
Žalsko gospodarstvo beleži v lanskem
poslovnem letu nekaj neugodnih premi-
|,qv. Obseg prihodka je bil lani sicer
jgalno večji kot leto prej, zmanjšala pa se
je učinkovitost poslovanja. Gospodarske
(jružbe so poslovale z negativnim fi-
nančnim efektom, za razliko od prejš-
iijega leta, ko je ta bil pozitiven. Izgube
50 bile glede na leto poprej obsežnejše
2al71 odstotkov, zmanjšal se je tudi čisti
dobiček. Z izgubo je lanskoletno poslo-
vanje zaključila dotiira četrtina vseh gos-
podarskih družb. Število zaposlenih se
je zmanjšalo za 1,4 odstotka, število
brezposelnih pa povečalo za 6,2 odstot-
ka. Poslabšuje se likvidnostna situacija,
saj ima že vsako peto podjetje blokiran
žiro račun. Edini pozitivni premik v po-
slovanju gospodarskih družb je moč
zaznati le v živahnejši investicijski dejav-
nosti, saj se je obseg naložb v primerjavi
z letom 1995 povečal za 113 odstotkov.
Bistveno so se poslabšale tudi razmere
v žalskem zasebnem kmetijstvu. V pri-
merjavi z letom 1990 je obseg proizvod-
nje v nekaterih panogah manjši za 15 in
več odstotkov. Najbolj se je zmanjšala
proizvodnja v prašičereji, hmeljarstvu in
tudi poljedelstvu.
Svetniki so o gospodarskih razmerah
razpravljali skoraj štiri ure, kakšnih bis-
tvenih sklepov za izboljšanje stanja pa
niti niso mogli sprejeti, saj ima občina
razmeroma majhne pristojnosti za pose-
ganje v poslovanje podjetij. Župan prof.
Milan Dobnik je sicer trdil, da razmere v
občini niti niso tako slabe, večina svetni-
kov pa se z njegovo oceno ni strinjala.
Bistveno več kot o poslovanju podjetij
so svetniki razpravljali o kmetijstvu, za-
sedanja se je udeležil tudi predsednik
Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
V razpravi sta bili zanimivi predvsem
dve vprašanji. Ali je bila v občini nareje-
na napaka takrat, ko je prišlo do delitve
nekoč enotne kmetijske zadruge na več
manjših? Bi bilo težav v savinjskem
kmetijstvu manj, če bi se zadruge po-
novno združile? Zelo aktualno je tudi
vprašanje, komu danes Sklad kmetij-
skih zemljišč daje v najem najbolj rodo-
vitna in najlepša zemljišča v dolini. Kot
je bilo slišati med svetniki, zemlje ne
morejo dobiti domači kmetje, temveč jo
v najem dobivajo posamezniki iz vrst
nekdanjih in tudi sedanjih vodilnih
Hmezada.	i
PO SVETU
Mileševic na čelu
ZRJ
Srbski predsednik Slobo-
dan Miloševič je zdaj postal
tudi predsednik Zvezne re-
publike Jugoslavije (ZRJ).
Parlament ZRJ ga je namreč
izvolil na ta položaj, kjer bo
ostal štiri leta. Kljub temu, da
funkciji nista združljivi, Milo-
ševič še ni odstopil s položaja
predsednika Republike Srbi-
je.
Izvolitev srbskega vožda na
čelo zvezne države ni prese-
netljiva, saj po dveh mandatih
ne more več kandidirati za
predsednika Srbije, tako da je
bilo že zdavnaj jasno, kaj bi
lahko bila njegova naslednja
funkcija. Presenetljiva je samo
naglica, s katero ga je imenoval
zvezni parlament. Ta se je na-
mreč sestal na izredni seji, da bi
potrdil kandidate. In ko je
mandatna komisija kandidatu-
re Miloševičevih tekmecev za-
vrnila in jih dokumentirala kot
nepopolne, se je parlament od-
ločil, da izpelje glasovanje o
predsedniku, čeprav je to bilo
napovedano za teden dni ka-
sneje. Miloševič je tako dobil
potrebno absolutno večino - v
spodnjem domu je od 105 po-
slancev zanj glasovalo 88, v
zgornjem domu pa 29 od 31
poslancev. Za Miloševiča so
glasovali tudi črnogorski po-
slanci, čeprav v Podgorici niso
zadovoljni, da bo na čelu ZRJ
že v tretje Srb. Javnomnenjska
raziskava neodvisnega inštitu-
ta Mark-Plan, narejena pred
glasovanjem v parlamentu, pa
je pokazala, da največ ljudi, 16
odstotkov, podpira Miloševiča,
slabih 10 odstotkov ljudi pa bi
na čelu ZRJ postavilo četniške-
ga vodjo Šešlja.
Reforme OZN
napovedane
Generalni sekretar OZN
Kofi Annan je predstavil re-
forme, s katerimi naj bi dose-
gli predvsem dvoje: pocenili
delovanje osrednje svetovne
organizacije in povečali toli-
kokrat kritizirano učinkovi-
tost. Nekateri so napovedane
ukrepe zato imenov^ kar »ti-
ha revolucija«.
Annan je najbolj restriktivne
spremembe napovedal na po-
dročju kadrovanja. V prihod-
njih desetih letih, naj bi tako
|Upokojili skoraj polovico seda-
njih zaposlenih in jih nadome-
stili z mlajšimi. Gre za upokoji-
tev 4500 od skupno ofoog 10
tisoč uslužbencev ZN. Kot je še
predvideno v 90 strani dolgem
dokumentu, naj bi se odprlo
mesto namestnika generalne-
ga sekretarja, hkrati pa ukinilo
okrog tisoč delovnih mest na
sedežih in agencijah ZN v New
Yorku, na Dunaju in v Ženevi.
Nekatere službe naj bi se zdru-
žile, na novo pa naj bi obliko-
vali urad za nadzor nad mamili
in preprečevanje kriminala s
sedežem na Dunaju. Nov naj bi
bil tudi oddelek za razorožitev
in urejevanje oboroževanja.
Članice OZN so napovedane
ukrepe dobro sprejele. ZDA,
ene največjih dolžnikov (Zdru-
ženim narodom dolgujejo 1,6
milijarde dolarjev) in kritikov
uspešnosti, bodo ZN celo
spodbujale pri reformah. Z nji-
mi se strinjajo tudi evropske
države, pomembne stalne čla-
nice Varnostnega sveta. Večino
dolgoročnih odločitev pa mora
na Annanov predlog potrditi
vseh 185 članic OZN.
IRA razglasila
premirje
Na Severnem Irskem je za-
čelo veljati premirje, ki ga je
razglasila Irska republikan-
ska armada (IRA). Če bo vzdr-
žalo vsaj šest tednov, do 15.
septembra, se bo politično
krilo Ire Sinn Fein lahko ude-
ležilo pogajanj o usodi Sever-
ne Irske.
Mnogi mediji so premirje
razglasili za zgodovinsko; po-
dobno je bilo avgusta 94, ko je
Ira nazadnje sklenila premirje.
Tudi takrat se je govorilo o
zgodovinskem dogodku, Ira
pa se je nasilja vzdržala le 18
mesecev. Tokrat naj bi bilo
drugače, saj sedanji britanski
premier Blair za razliko od
Johna Majorja ni zahteval, naj
Irini pristaši predajo orožje. Za-
radi tega se je najmanjša od
treh probritanskih sti"ank na
Severnem Irskem že umaknila
z mirovnih pogajanj. Poleg te-
ga bi Sinn Fein in Ira, če bi
premirje prelomila tudi v dru-
go, izgubila njuno pogajalsko
verodostojnost. Največji pesi-
misti menijo, da preprosto pre-
mirje ne pomeni nič navdušu-
jočega, saj si katoliki in prote-
stanti na Severnem Irskem sto-
jijo nasproti že 307 let. Odkar je
britanska vlada pred 18 leti na
Severno Irsko poslala svoje
enote, na kar so se katoliki in
protestanti odzvali z ustanovi-
tvijo terorističnih skupin, je v
različnih oblikah nasilja umrio
okrog 3200 ljudi, več kot 37
tisoč pa je bilo ranjenih.
Kdo je ubil
Versoceja?
V Miamiju na Floridi je
neznanec z dvema streloma
od blizu ubil svetovno znane-
ga italijanskega modnega
kreatorja Giannija Versaceja.
50-letni Versace je poškod-
bam, ki jih je dobil na stopni-
cah pred svojo hišo, podlegel
na poti v bolnišnico.
Policija je kot edinega mož-
nega osumljenca navedla 27-
letnega manekena Andrewa
Cunanana, homoseksualca, ki
je rad ustregel starejšim, boga-
tim moškim z enal^ nagnje-
njem. Po poročanju NBC naj bi;
osumljenec žrtev opazoval že^
več kot mesec dni - sodeč po
njegovem avtu, parkiranem
nedaleč od Versacejeve hiše.
Ker gre za razvpitega morilca
(zagrešil je najmanj štiri umo-
re), precej intelegentnega, moj- ^
stra preobleke, ki je na listi FBI
med desetimi najbolj iskanimi
morilci, je policija razpisala 45
tisoč dolarjev nagrade za ko-
ristne informacije, ki bi pripe-
ljale do osumljenega Cunana-:
na. Nekaj dni po uboju Versa-
ceja je bil v Miamiju v postelji
umorjen nek zdravnik. Lokal-
na televizija je citirala izjave
sosedov umorjenega, da naj bi
bil homoseksualec, vendar naj
bi imel družino na Kubi. Polici-
ja je zanikala, da bi bila med
umoroma povezava, kljub te-
mu, da so na prizorišču druge-
ga umora videli moškega, po-
dobnega osumljencu.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Podobe Ljubnega
Prireditve ob 750-letnici prve omembe Ljubnega
i
I Na Ljubnem mrzlično pri-
pravljajo vse potrebno za ju-
trišnji dan, ko bodo uradno
začeli prireditve ob 750-letnici
prve omembe Ljubnega v pi-
snih virih, sklop prireditev pa
se bo prihodnji teden prevesil
v tradicionalno turistično pri-
reditev Flosarski bal.
v počastitev pomembnega
jubileja so Ljubenci pripravili
več različnih prireditev, od odpi-
ranja novih cest do raznih likov-
nih kolonij in koncertov. Zares
se bo začelo jutri, v petek, 25.
julija ob 16. uri, ko bodo v cerkvi
sv. Jakoba v Okonini pripravili
mašo v čast obletnice, uro ka-
sneje pa bodo prav tako v Oko-
nini predali namenu obnovljen
cestni odsek. V soboto, 26. julija
ob 20.30, bo koncert pevskih
zborov na ljubenskem Placu
pomenil slavnostni začetek
praznovanj, ki se bodo nadalje-
vala v nedeljo, 27. julija, s pro-
menadnim koncertom Godbe
Zgornje Savinjske doline, slav-
nostno mašo, razstavo cvetno-
nedeljskih potic in koncertom
(dekanijskih pevskih zborov v
f3dmirski cerkvi.
V ponedeljek, 28. julija, se bo
9. uri pričela otroška slikar-
^l^a kolonija Podobe Ljubnega,
19. uri pa bodo v dvorani
Jiilturnega doma predstavili
'^jigo Ljubno-750 let, šolsko
ki so ga prav tako posve-
jubileju, in odprii razstavo
Jel članov kulturnega društva.
^ torek se bo v Vrbju z zgornje-
J^vinjskimi plesi predstavil fol-
"^lorni ansambel Oljka, še prej
bodo na občinski stavbi od-
krili spominsko ploščo celjski
legiji Maistrovih borcev ter dva
kamna, ki bosta za vselej spo-
minjali na katastrofalni poplavi
v letih 1730 in 1990.
V sredo, 30. julija, bodo v
šoli odprli razstavo fotografij
in del Pepce Platovšek, v Rad-
mirju razstavo likovnih del
otrok in mladine, prav tako v
Radmirju pa se bo ob 17.30
začela otroška zabava z an-
samblom Zmaji. V četrtek, 31.
julija, bodo ob 21. uri v Vrbju
pripravili kres z domačimi
godci, osrednja prireditev ob
jubileju pa bo v petek, 1. avgu-
sta ob 21. uri, na Placu.
Sklop prireditev v počastitev
prve omembe Ljubnega bodo
zaključili s Flosarskim balom, ki
bo, kot že vsa leta, prvi vikend v
avgustu. Tudi na letošnjem balu
bodo prihodnjo soboto pripra-
vili flosarski večer, v nedeljo pa
udrii flos in krstili mladega flo-
sarja.
■iKSiSni us
Slaba letina pšenice
Nestabilne vremenske razmere in obilica dežja so letos
glavni krivci za slabo letino pšenice.
Brina Rečnik iz celjskega Klasja je povedala, da je skupna
količina prevzete pšenice do zdaj približno tristo ton, kar je le
približno 10 odstotkov celotne pšenice, lani pa so imeli v tem
času odkupljeno že polovico vsega pridelka.
Posledice slabega vremena se kažejo tudi v slabši kakovosti
pšenice in slabšemu hektarskemu donosu. »Približno desetina
odkupljene pšenice ima pod 10 odstotkov beljakovin, kar je
zelo malo in zato plačamo tako pšenico le po 20,70 tolarja. Ker
moramo upoštevati tudi druge odbitke pri oceni kakovosti,
znese odkupna cena približno 18,70 tolarja za kilogram.
Pšenico, ki pa ima nad 10 odstotkov beljakovin, plačamo po
30,39 tolarja za kilogram,« je pojasnila Brina Rečnik.
Z odkupom pšenice bodo nadaljevali vse do konca septem-
bra, vendar bistvenega preobrata v količini in kakovosti ni
pričakovati.	L.M.
Nov blok za prebivalce Trebnika
z nakupom graščine Treb-
nik v Slovenskih Konjicah se
je podjetje Jelen obvezalo, da
bo prevzelo skrb za tamkajš-
nje stanovalce. Predpogoj za
kakršnekoli gradbene pose-
ge v graščino pa je zagotovi-
tev stanovanj za tamkajšnje
prebivalce.
V gostinskem podjetju Je-
len so se odločili, da bodo s
stanovanjsko zadrugo Atrij iz
Celja zgradili blok z dvaind-
vajsetimi stanovanji. Za us-
trezno zemljišče so zaprosili
občino.
Konjiški svetniki so potrdili
prodajo ustreznega zemljišča,
pri čemer pa ne gre za goto-
vinsko plačilo, ampak za reci-
pročnost. V zameno za zem-
ljišče bo namreč občinski sta-
novanjski sklad pridobil v no-
vem bloku eno stanovanje v
skupni vrednosti 1300 nemš-
kih mark za kvadratni meter,
pri čemer bo razliko med
vrednostjo zemljišča, ki znaša
35 tisoč nemških mark, in
vrednostjo stanovanja stano-
vanjski sklad plačal.	JH
Srečanje na
Rogli
Na Rogli bo v nedeljo, 27.
julija ob 10. uri, 6. tradicio-
nalno državno srečanje po-
klicnih šoferjev, avtomeha-
nikov in vseh delavcev v
cestnem prometu Republike
Slovenije.
Slavnostni govornik bo
predsednik Zveze združenj
šoferjev in avtomehanikov
Slovenije Janez Dolenc, ki bo
predstavil najbolj pereče prob-
leme šoferjev in avtomehani-
kov v naši državi. Organizator-
ji srečanja. Združenje šoferjev
in avtomehanikov Zreče, bo-
do poskrbeli za družabne igre,
bogat srečolov ter zabavo z
ansamblom Zreških 6. L.M.
Zakupna pogodba za
Savinjski gaj
Na zadnji seji občinskega
sveta Mozirje so svetniki
obravnavali in tudi sprejeli
zakupno pogodbo med obči-
no Mozirje in Ekološko-hor-
tikulturnim društvom Sa-
vinjski gaj za prostor, kjer se
razprostira park slovenskih
vrtnarjev.
Že doslej je bilo, predvsem s
strani EHD Savinjski gaj, slišati
več pripomb, da je v tako neu-
rejenih lastniških razmerjih
težko delati, in tudi to, da se
bodo slovenski vrtnarji počasi
naveličali nedorečenega stanja.
Nedavno sprejeta zakupna po-
godba med občino in EHD Sa-
vinjski gaj sicer ne ureja popol-
noma vseh razmerij, marsikaj
ostaja še nedorečenega, toda
pomeni vsaj začetek in osnovo
za nadaljnje dogovore.
Zakupna pogodba določa
predvsem, kdo in kako lahko
z gajem upravlja, v bistvu pa
gre za najemno pogodbo med
EHD in občino. Glavna pri-
pomba članov EHD Savinjski
gaj je," da bi morali v zakupno
pogodbo vključiti tudi parkirni
prostor pred gajem, toda svet-
niki so se odločili, da bo v
pogodbi samo zemljišče, na
katerem se razprostira park
cvetja. Izvzem velja tudi za vse
objekte znotraj gaja, za katere
bo treba skleniti ustrezne do-
govore in pogodbe.	US
Tudi konjiški vrtci dražji
Konjiški svetniki so prejšnji teden soglašali s poviša-
•^jem cen vrtca, tako da bo vrtec s prvim septembrom
dražji za dobrih 10 odstotkov, v prihodnje pa bodo cene
•"asle z rastjo drobnoprodajnih cen.
Ekonomske cene programom v Vrtcu Slovenske Konjice
s 1. septembrom od 11.870 tolarjev za krajši program
600 ur letno) do 32.705 tolarjev za dnevni program otrok
^ starosti od 1-3 let. Prispevek staršev je seveda odvisen od
'Mesečnega dohodka družine na družinskega člana in bo na
PtiiTier za dnevni program otrok v starosti od 1-3 let od 4906
prvi razred do 27.799 za deveti razred.	PP
D i:-- ^ ^	DOGODKI	^
Za nižje vsote na položnicah
Do konca julija je rok za oddajo vlog za znižanje plačila
vrtca.
Vloge sprejemajo v občini stalnega bivališča, za tujce pa v
občini začasnega bivališča. Celjani morajo oddati svoje vloge
na občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, Prešer-
nova 27, v tretjem nastropju, v času uradnih ur. Začasno pa
lahko vloge oddajajo tudi izven uradnih ur.
V primeru, da starši do 1. septembra ne bodo dobili
dohodninskih odločb, bo sekretariat za družbene dejavnosti
določil akontacijsko plačilo. Tistim, ki imajo približno enake
dohodke kot lani, bodo upoštevali neto znesek zadnjih treh
plač pred oddajo vloge. Vlogo za znižanje plačila vrtca je
treba oddati na posebnih obrazcih, ki jih prodajajo v
knjigarnah DZS.
N.L.
Komunala bo
živela naprej
Občinski svet Laško je
prejšnji teden na seji, ki je
bila zaprta za javnost, spre-
jel ukrepe, s katerimi naj bi
do konca leta sanirali poslo-
van[e v komunalnem podjet-
ju. Se prej pa so se odločili,
da bo podjetje kljub izločitvi
vodooskrbe in čiščenja ko-
munalnih voda, ki ju bo 1.
januarja 1998 prevzela Pivo-
varna Laško, ohranilo vse
ostale dejavnosti.
Sanacijski program je pri-
pravilo komunalno podjetje
samo, ukrepi, ki so jih predla-
gali in s katerimi se strinja
tudi občinski svet, pa zadeva-
jo predvsem notranjo organi-
zacijo dela. V podjetju bodo
najprej uredili nekoliko slab-
še medsebojne odnose,
zmanjšali bodo število nadur
in dežurstev, za 10 odstotkov
pa bodo znižali tudi izhodišč-
ne plače, ki so bile višje kot to
določa branžna kolektivna
pogodba. Nihče od zaposle-
nih, vsaj za sedaj, ne bo po-
stavljen na cesto, občinsko
vodstvo pa ne predvideva no-
benih zamenjav vodilnih v
podjetju. V komunali in tudi v
občinskem svetu menijo, da
bi z doslednim izvajanje tak-
šnih ukrepov lahko podjetje
že ob koncu leta poslovalo
pozitivno, kako bodo pokrili
celotno izgubo, ki znaša blizu
30 milijonov tolarjev, pa za
sedaj ne vedo niti v občinskih
službah. Poslovanje laške ko-
munale bo do konca leta red-
no spremljala posebna občin-
ska komisija, v kateri sta po-
leg župana Petra Hrastelja še
svetnika Marjan Salobir in
Dušan Klinar.
■■■■■■»■■■■■■■■i JI
Halo - pomoč
Center Savinja dobrodošla novost za vse tiste, ki potrebujejo občasno medicinsko in
socialno pomoč
v žalskem Centru za socialno delo se zaveda-
jo, da je potrebno dejavnost pomoči na domu
širiti in ponudbo kakovostno ter po obsegu še
izboljšati, zato so se odločili za novo obliko
pomoči, ki ljudem omogoča dodatno varnost in
pomoč. Svoje načrte bodo lahko uresničevali v
pred kratkim ustanovljenem Centru Savinja.
Center za socialno delo Žalec s socialno-
varstvenim programom javnih del Socialna
dejavnost-pomoč na domu že šesto leto nudi
pomoč na domu. Pomoč starejšim, bolnim in
invalidnim na domu obsega laično nego ter
gospodinjsko pomoč. Novost v dejavnosti
centra pa zdaj predstavlja še ustanovitev Cen-
tra Savinja. Služba za pomoč na domu deluje
preko informacijskega sistema Klic na pomoč.
Ta je namenjen kot humana rešitev vsem
tistim, ki jih iz različnih razlogov ne moremo
brezskrbno pustiti samih doma.
Rešitev za to, da vam bo pomoč na voljo v
vsakem trenutku, je preprosta. Vse, kar človek
potrebuje, je telefonska linija, telefonski aparat
in dodaten aparat HLP s prenosnikom. To je
posebna aparatura z rdečim gumbom, ki ga
lahko posameznik nosi kot obesek okoli vratu.
Tudi takrat, ko nekdo ne more doseči telefona,
na primer ob nenadni slabosti ali padcu, človek
lahko pokliče na pomoč. S pritiskom na gumb
se uporabnik poveže z dežurnim delavcem
Centra Savinja, ki je opremljen s sodobno
računalniško opremo in vsemi potrebnimi po-
datki. Po sproženem alarmu bo delavec Centra
Savinja z uporabnikom vzpostavil telefonsko
zvezo in poskušal ugotoviti, kakšno pomoč
potrebuje. V kolikor se uporabnik delavcu
Centra Savinja ne bo odzval, bo delavec centra
to razumel kot sporočilo, da potrebuje nujno
pomoč, ki mu jo bodo v Centru Savinja priskr-
beli v najkrajšem času.
Informacijski sistem Klic na pomoč oziroma
Help line ima korenine v ZDA, kjer se je že pred
leti uveljavil kot pripomoček socialnim in me-
dicinskim službam, ki morajo skrbeti za skupi-
no prebivalstva, ki je na tak ali drugačen način
prizadeta in ogrožena, največkrat iz zdravstve-
nih razlogov. Ljudje živijo v svojem domu
oziroma okolju, ki so ga navajeni, v kriznih
trenutnih pa jim je ravno s pomočjo Help line
zagotovljena medicinska ali socialna pomoč.
Pogoj za priključitev prenosnika HLP je, da
imate v stanovanju telefonski priključek in
telefon. S Centrom za socialno delo Žalec
boste sklenili pogodbo o najemu prenosnika
HLP in 24-urni pripravljenosti službe na vaš
klic ter nujnih intervencijah.
IJB
PO DRZA\^
AgendaSOOO :
UUBUANA, 16. juijj
(Delo) - Dan zatem, ko jj
državni zbor v nepotreb^
naglici ratificiral evropsid
pridružitveni sporazum, so
v Strasbourgu predstavil}'
obširno poročilo o državah
ki so prosile za članstvo ^,
EU. Nobena od držav, ki sg |
tudi uradno povabljene i(
pogajanjem, med njimi tu;
di Slovenija, ni zadostila
prav vsem kriterijem. Na
gospodarskem področju s?
je najbolje odrezala Slove-
nija, ki pa bo morala v pri^
hodnjih letih spremeniti Je
vrsto zakonov.
Kršitve ustave
UUBLJANA, 16. julija
(Delo) - Gibanje 23. de-
cember je napovedalo, da
bo sprožilo ustavni spor,
ker je predsednik državne-
ga zbora Janez Podobnik
zavrnil njihovo šesto po-
budo za predhodni zako-
nodajni referendum o
vključevanju Slovenije v
EU, ki so jo vložili 14. julii
ja. Podobnik naj bi kršil
vsaj dve ustavni načeli: o
enakosti pred zakonom in
o enakem varstvu pred zan
konom.
Delo na črno
UUBLJANA, 17. julija
(Delo) - Vlada je sprejeli
program odkrivanja in pre-
prečevanja dela in zapo-
slovanja na črno, ki ga ji
pripravilo ministrstvo za
delo. Konkretnih akcij naj
bi se lotili že v teh dneh,
različna ministrstva pa
morajo v najkrajšem času
pripraviti ustrezne spre-
membe zakonodaje. Usta-
novili so tudi dve komisijt
ena bo pripravila zakon n
preprečevanju dela na čr-
no, druga pa bo vodila in;
usklajevala akcijo tržne in
davčne inšpekcije ter inš-
pektorjev ministrstva za
notranje zadeve. Akcije
bodo potekale na vseh po'
dročjih, od gradbeništva
do prireditvenih dejavno-
sti.
Škoda
. UUBUANA, 17. julija
(Večer) - Po ocenah mini-
strstva za kmetijstvo so
zmrzal ob prelomu leta tei
neurja s točo v juniju ic
juliju naredili že za skoraj
20 milijard tolarjev škode.
Država napoveduje, da bc
kmetom pomagala hitro is
izdatno. Najprej z denar-
jem, kasneje pa še z zago-
tavljanjem oskrbe s semeni
z regresiranjem nakupov.
Regresirali naj bi tudi obre-
sti za najetje posojil
obratna sredstva.
Kilometri
UUBLJANA, 18. julija
(Delo) - Po podatkih mini-
strstva za promet in zvez«
bo letos gradnja še sto kilo-
metrov novih avtocest sta-
la 59,5 milijarde tolarjev. H
graditvi največ prispevajo
vozniki z bencinskim to-
larjem, ostalo so razna po
sojila, V Sloveniji naj
bilo do leta 2004 skupil
499 kilometrov avtocest.
Od balinanja do
Aninega plesa
V	soboto se bo na ploščadi
pri kulturnem domu v Ro-
gaški Slatini ob 17. uri začela
osrednja prireditev ob dru-
gem občinskem prazniku, na
kateri bo spregovoril tudi mi-
nister za gospodarske dejav-
nosti Metod Dragonja.
V	sklop prireditev, ki so se
začele že 12. julija s pohodom
na Uršljo goro, spada tudi II.
poletna slikarsko-kiparska de-
lavnica Rogaška Slatina 97', 9.
kolesarski maraton, otvoritev
nogometnega stadiona, na ka-
terem sta do sedaj zgrajeni le
dve igrišči, ob igriščih pa je že
pričel rasti tudi nov objekt.
kjer bodo slačilnice, klubski in
trgovski prostori. Poleg ome-
njenega objekta bo tribuna s
približno 500 sedeži, dogradi-
tev tega dela stadiona na južni
strani pa se predvideva do sre-
dine jeseni, ko naj bi se nogo-
metaši Steklarja dokončno
preselili na novo lokacijo.
Program prireditev, ki se bo-
do zaključile v soboto s tradi-
cionalnim Aninim plesom ob
20. uri, zajema med drugim
tudi kantavtorski večer z go-
stom Rihardom Kotarjem, ki
bo danes ob 18. uri, jutri pa
bodo pri I. OŠ Rogaška Slatina
ob 13. uri postavili temeljni ka-
men športne dvorane Janina.
Ob 16. uri bo na balinišču šport-
nega centra Zdravilišča balinar-
ski turnir mladih do 20 let, ob
17. uri pa turnir v malem nogo-
metu za veterane v Kostrivnici.
V soboto bo pred osrednjo
prireditvijo ob 9. uri še drugi
Anin turnir v balinanju na ba-
linišču balinarskega kluba
Megrad in ob 16. uri slavnost-
na seja občinskega sveta v
občinski sejni dvorani.
Obiskovalce prireditev bo-
do pogostili z golažem, ob
polnoči pa bodo slavje zaklju-
čili še z velikim ognjemetom.
JANEZ TERBOVC, B. JANČIČ
Digitalna telefonska centrala
V Šentjurju bodo s pomočjo razširjene moderne digitalne
telefonske centrale precej posodobili telefonski promet.
Delavci celjske enote Telekoma so te dni zaključili dela pri
razširitvi centrale, njena skupna kapaciteta pa je nekaj manj
kot 3000 naročniških priključkov. S to razširitvijo bo mogoče
vse naročniške priključke, ki so bili doslej vključeni še na
analogno telefonsko centralo, preusmeriti na novo digitalno.
Tako ne bo več dvojčnih priključkov, prav tako pa centrala
omogoča dodatne storitve. Preusmeritve bodo dokončane v
mesecu avgustu, celotna naložba pa je vredna nekaj več kot 35
milijonov tolarjev.	B.B.
Pupin Okolje
V	zgornjesavinjskih občinah, razen na Ljubnem, so izbrali podjetje, ki bo skrbelo za
odvoz odpadkov oziroma za ravnanje s komunalnimi odpadki.
V	izbiri podjetja so se doslej ravnali nekako po teritorialnem principu, saj so v občinah Gornji
Grad in Nazarje izbrali Podjetje za urejanje prostora Velenje, v občinah Mozirje in v Luče pa Javno
komunalno podjetje Okolje. Slednje je še v nastajanju, dokončno pa naj bi zaživelo sredi avgusta.
Takrat bodo podpisali notarsko pogodbo, kasneje pa uredili še vse potrebno za likvidacijo
sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje, ki naj bi ga dokončno likvidirali do konca leta.
Cene odvažanja odpadkov se med podjetji Pup in Okolje ne razlikujejo, v obeh podjetjih za
odvoz vsak mesece zaračunavajo nekaj več kot 360 tolarjev na osebo.	US
Odbor državnega zbora
v Zrečah
V četrtek, 17. julija, je od-
bor državnega zbora za gos-
podarstvo na povabilo župa-
na občine Zreče Jožeta Ko-
širja obiskal to občino. Člani
odbora so si ogledali podjetji
Unior in Comet, Terme Zre-
če, RTC Rogla in kmečki tu-
rizem Arbajter na Skomarju.
Na kmečkem turizmu so
imeli tudi pogovor na temo
Razvoj turizma in ohranjanje
poselitve na podeželju. »V ta
del Slovenije smo prišli na po-
vabilo našega člana. Vtis o teh
krajih je presenetljivo dober,
saj navadno na takšnih obi-
skih poslušamo samo pritož-
be, tukajšnja podjetja pa so
me prijetno presenetila, saj je
vsem uspel velik napredek.
Uspelo jim je posodobiti in
ohraniti podjetja in uspešno
vpeljati nove dejavnosti na po-
dročju turizma. Vse to daje
kraju odlično perspektivo,« je
o obisku v občini Zreče pove-
dal predsednik odbora za gos-
podarstvo dr. Jože Zagožen.
RP
Kurilno olje
Prejšnji teden smo bili le eni od mnogih, ki so napačno
zapisali nove cene kurilnega olja. Bralcem se zato opravičuje-
mo in popravljamo napako. Od 12. julija je treba za liter
kurilnega olja extra lahko, ki ga uporabljajo pretežno v
gospodinjstvih, odšteti 47,60 tolarja; zadnjič objavljena cena
30,63 tolarja velja za neko drugo vrsto kurilnega olja.
SNOPIČ	DOGODKI	D
Vzorčno zbiranfe odpadkov
najprej na Ljubnici
Vitanjski svetniki so na zadnji seji dali soglasje za
posodobitev zajemnega objekta pitne vode Hudinje v
Jaselju Paka, ki je star že 20 let.
posodobitev bo opravilo javno podjetje Vodovod-kanali-
23cija iz Celja, posodobitev pa naj bi omogočila večjo
funkcionalnost, sodobnejšo tehnologijo zajemanja vode in
nenazadnje tudi bolj estetski izgled samega objekta.
jsja seji svet pa sta bila tudi dva predstavnika konjiškega
javnega komunalnega podjetja. Direktor Dušan Slapnik je
jvetnike seznanil z novim obsežnim projektom zbiranja in
odlaganja odpadkov v občinah Konjice, Zreče in Vitanje,
projekt, ki so ga svetniki podprli, predvideva organiziran
odvoz odpadkov, opremljen s posebnimi tipskimi posoda-
pii, uvedli pa naj bi tudi tako imenovane ekološke otoke, to
so mesta, kjer so na terenu strnjene posode za ločeno
obiranje odpadkov in podobno. Predstavniki konjiškega
l(omunalnega podjetja se bodo že v prihodnjih dneh sestali
s predstavniki vitanjskih vaških skupnosti, s pomočjo kate-
rih bodo skušali občanom podrobneje predstaviti sistem
tovrstnega zbiranja in odvoza. Kot vzorčni model bodo
najprej komunalno opremili le eno vaško skupnost, Ljubni-
co, nato pa še vse ostale. Cene odvoza se bodo zaračunava-
le po osebi v gospodinjstvu.
Vitanjski župan Slavko Krajnc je zbrane seznanil tudi s
potekom izgradnje prizidka k vitanjski osnovni Šoli. Ker
dela potekajo po predvidevanjih, bodo septembra tamkajš-
nji osnovnošolci že lahko nabirali znanje v novih šolskih
prostorih. Prizidek je letos največja naložba v občini in je
vredna 90 milijonov tolarjev.	B.F.
Ne pustite nas
na cedilu!
Tako prosijo starejši Laščani, ki so jih negovali in jim pomagali na domu v okviru
javnih del - Prihodnje leto morda Center za pomoč na domu
Tudi laška občina je med
tistim, ki ostro protestirajo za-
radi odločitve republiškega
zavoda za zaposlovanja, da bo
zato, ker državni proračun še
ni sprejet in ni zadosti denar-
ja, prepolovil število delavcev,
vključenih v javna dela. Teža-
ve bo sicer rešila po svoje,
vendar kljub temu zahteva
odgovor, zakaj je treba varče-
vati ravno na tem področju.
V Laškem so letos z zavo-
dom za zaposlovanje sklenili
pogodbe za štiri programe jav-
nih del - za področje komunale,
knjižničarstva in Rdečega križa
do konca leta, za tako imenova-
no pomoč na domu pa do 30.
junija. Zavod je najprej, ne da bi
o tem karkoli povedal naročni-
kom, kar po telefonu obvestil
delavce, vključene v programe,
da jim potečejo pravice iz javnih
del. Kasneje so v občinskih služ-
bah izvedeli, da republiški od-
bor za izbor javnih del res uki-
nja tri programe, program »po-
moč na domu« pa je podaljšal
do konca leta, vendar okrnjen s
25 na 10 delavk. Izbor, katera
lahko ostane in katera ne, so
naredili kar na celjskem zavo-
du, ne da bi se o tem posvetova-
li z izvajalcem programa, laš-
kim centrom za socialno delo.
Delavke so bile prizadete, med
starejšimi občani, zlasti nepo-
kretnimi in tistimi, ki živijo sami
ali pa so tako bolni, da gospo-
dinjskim opravilom niso več
kos, je zavladal preplah. Skupaj
s centrom so prosili občinsko
upravo, naj jim pomaga, sami
pa bi bili pripravljeni za oskrbo
plačati tudi nekoliko višjo ceno.
Ker tudi občinskemu vods-
tvu ni vseeno in starejših obča-
nov, potrebnih pomoči, ne na-
merava prepustiti samim sebi,
še zlasti zato, ker v občini ni
doma za ostarele, je pripravil
program za začasno rešitev
problemov, ki ga je potrdil tudi
občinski svet. V proračunu je
zagotovil nekoliko več denarja
za program »pomoč na do-
mu«, tako da bo lahko ostalo
vseh 25 delavk. Dobile bodo
sicer za polovico manjše pla-
če, imele pa bodo vse doseda-
nje pravice, ki izhajajo iz dela.
Zaradi ukrepov zavoda za
zaposlovanje na področju
javnih del so se konec prejš-
njega tedna sestali tudi župa-
ni - poslanci v državnem zbo-
ru. Zdi se jim nesprejemljivo
in tudi nesmiselno, da država
varčuje na tako občutljivem
področju kot je sociala. Pri
tem pa župane tudi zanima,
koliko delovnih mest bodo
zaradi zmanjšanja programa
javnih del ukinili na samem
zavodu za zaposlovanje.
Občinske službe bodo do ok-
tobra pripravile vse potrebne
akte in projekte za ustanovi-
tev profesionalnega Centra za
pomoč na domu, ki bi pričel
delati prihodnje leto, v njem
pa bi redno zaposliH tiste de-
lavke, ki se bodo v javnih delih
najbolj izkazale. Do konca
septembra bo občina poskr-
bela tudi za delavce, ki so
vključeni v program javnih del
na področju knjižničarstva in
Rdečega križa, program na
področju komunale pa bo za-
časno prekinila.
JANJA INTIHAR
PO DRŽAVI
Sprli
sindikalisti
LJUBLJANA, 20. julija
(Večer) - Predsedniku sin-
dikata Neodvisnost - KNSS
Francetu Tomšiču so ne
nedavni izredni seji sveta
sindikata odvzeli vsa
pooblastila za zastopanje
in predstavljanje tega sin-
dikata. Tomšič pojasnjuje,
da je bila izredna seja sku-
pine članov, ki večinoma
pripada sindikalnemu fo-
rumu SDS, sklicana v nas-
protju s statutom in je po
njegovem mnenju pravno
nična. Zato so, pravi Tom-
šič, tudi njeni sklepi nični.
Licence za
avtoprevoznike
LJUBLJANA, 20. julija
(Dnevnik) - Do konca leta
morajo vsi slovenski avto-
prevozniki z vozili nad 6
ton pridobiti ustrezno li-
cenco za opravljanje svoje
dejavnosti. S tem naj bi se
po mnenju ministrstva za
promet uredilo področje
cestnih prevozov ljudi in
tovorov. Na ministrstvu
namreč ugotavljajo, da je v
Sloveniji bistveno več pre-
voznikov kot jih potrebu-
jemo.
Denacionalizacija
LJUBLJANA, 21. julija
(Delo) - Združenje lastni-
kov razlaščenega premo-
ženja Slovenije nasprotuje
zadržanju izvajanja zako-
na o denacionalizaciji.
Šestmesečno podaljševa-
nje bi bilo po njihovem
mnenju škodljivo za pribli-
ževanje Slovenije Evropski
uniji, poleg tega pa pred-
log zakona o začasnem
zadržanju izvajanja neka-
terih določb vsebuje tudi
nekatere določbe denacio-
nalizacij skega zakona, ta-
ko na primer lastnine ne bi
dobile osebe, ki so od-
škodnino prejele od tujih
držav.
Proračunsko
usklajevanje
LJUBLJANA, 21. julija
(Večer) - Največji koalicij-
ski stranki liberalna de-
mokracija in ljudska
stranka sta se ves dan us-
klajevali o tem, da bi koa-
licijsko pogodbo delno
dopolnili pred sprejetjem
državnega proračuna, do-
datno pa še kasneje. Če bi
ta dogovor uspel, bi vlada
lahko obravnavala prora-
čun na seji 24. julija. Med-
tem pa so socialdemokra-
ti pričeli zbirati podpise za
interpelacijo proti vladi,
ker do 20. julija ni predlo-
žila parlamentu letošnje-
ga proračuna. Zaradi naj-
novejših zapletov so skli-
cali novinarsko konferen-
co tudi v ZLSD in napove-
dali, da bodo v torek, 29.
julija, na izredni seji dr-
žavnega zbora predlagali
sprejetje sklepa o presoji
ustavnosti zakona o zača-
snem financiranju javne
• porabe, če vlada 24. julija
ne bo sprejela predloga
proračuna.
Otroci brez varstva
V laškem vrtcu ni prostora za vse vpisane otroke - Težave bodo začasno rešili z
oddelkom izven matičnega objekta
Zaradi novega zakona o
^ftcih, ki med druginr pred-
pisuje tudi drugačne nor-
mative za število otrok v po-
sameznih oddelkih, imajo v
občini Laško precejšnje te-
žave. S 1. septembrom bodo
■korali namreč upoštevati,
je lahko v oddelek prvega
starostnega obdobja vklju-,
^enih največ 14 otrok, v od-
•ielek drugega starostnega
obdobja pa največ 24.
Doslej je bilo lahko v oddel-
m prvega starostnega obdob-
ji- to je od prvega do tretjega
vključenih po 22 otrok, v
°ddelke drugega obdobja, ki
obiskujejo otroci od tretjega
starosti do vstopa v šolo,
je bilo lahko največ 30
°trok. Zaradi spremenjenih
!|°rrnativov, ki se bodo v pri-
Nnjih letih še poostrili, je ta-
ko v Laškem brez prostega
mesta v vrtcu ostalo 24 otrok.
Prostora je zmanjkalo tudi v
enoti v Rimskih Toplicah, ven-
dar so se tam z nekaterimi
starši dogovorili, da bodo otro-
ke vpisali šele v prihodnjem
šolskem letu, v Zidanem Mo-
stu in v Sedražu pa se za sedaj s
prostorsko stisko še ne ubada-
jo. V Laškem bodo težave za-
časno reših tako, da bodo v šoli
s prilagojenim programom
uredili kombinirani oddelek in
s tem rešili problem varstva za
19 otrok. Kaj bo s preostalimi
petimi otroki, za sedaj še ne
vedo natančno, razmišljajo pa,
da bi razpisali oddelek družin-
skega varstva.
Ker bodo z začasnim kombi-
niranim oddelkom in z družin-
skim varstvom rešili v Laškem
le najnujnejše trenutne potrebe
in ker imajo starši pravico vpi-
sovati otroke skozi vse leto, je
Vrtec Laško sprejel Pravilnik o
sprejemu otrok v vrtec, s kate-
rim soglaša tudi občinski svet.
Pravilnik med drugim določa
tudi kriterije, na osnovi katerih
bo posebna komisija v prime-
rih, ko bo število prijav večje od
razpoložljivih mest, sestavljala
prednostni vrstni red za spre-
jem otrok v vrtec.
J.INTIHAR
Letošč pod Nazarje
Na osnovi dogovora, ki so ga podpisali župani in predsed-
'^iki svetov petih zgornjesavinjskih občin, so v Nazarjah
sklenili. da prevzamejo vodooskrbni sistem Letošč. Hkrati
za upravljanje sistema pooblastili podjetje Dom iz Naza-
^ij-	US
Most za praznik
v Gornjem Gradu so ob-
činski praznik proslavili z
odprtjem novega mostu pre-
ko Drete, na cesti Gornji
Grad-Kamnik.
Z aktivnostmi za izgradnjo
prepotrebnega mostu so v
Gornjem Gradu pričeli že v
letu 1995, saj je bil tako ime-
novani Graščinski most črna
točka na cesti preko Črnivca.
Nov most pomeni tudi zače-
tek sanacije ceste skozi Gor-
nji Grad, sanacijo pa bodo
nadaljevali v naslednjih letih.
Graščinski most, ki ga je
financirala Direkcija Republi-
ke Slovenije za ceste, je zgra-
dilo Cestno podjetje Celje. Ob
odprtju sta si preko traku v
znak prijateljstva podala roki
kamniški in gornjegrajski žu-
pan, Tone Smolnikar in Toni
Rifelj. Slednji je skupaj s
predsednikom državnozbor-
skega odbora za infrastruktu-
ro in okolje Jakobom Preseč-
nikom most tudi slovesno
predal namenu. Nov objekt v
Gornjem Gradu je blagoslovil
radmirski župnik Jože Vrata-
nar, po odprtju pa so v okviru
občinskega praznika pripra-
vili še proslavo v Kulturnem
domu Gornji Grad. Zvečer je
domača igralska skupina zad-
njič uprizorila igro Mrtvi me-
nih. US, Foto: CIRIL SEM
Med odpiranjem Graščinskega mostu, ki je za občino Gornji Grad izjemnega pomena.
□
GOSPODARSTVO
mniam
Prve
dividende
v ponedeljek je bila druga
skupščina delničarjev druž-
be TIM Laško, na kateri so
delničarji sprejeli tudi
sklep, da bodo pričeli z iz-
plačevanjem dividend. Le-te
sicer ne bodo visoke, pome-
nijo pa korak naprej v po-
slovanju družbe.
TIM bo za izplačilo dividend
namenil 22,8 milijona tolarjev,
dividende pa bodo znašale 25
tolarjev bruto na delnico. Delni-
čarji so na skupščini potrdili še
poročilo o lanskem poslovanju,
odločili pa so se tudi, da bodo
ustanovili sklad lastnih delnic.
Od prve skupščine, ki je bUa 23.
oktobra lani, se struktura lastni-
kov družbe TIM ni spremenila.
■ Večina kapitala, to je dobrih 50
odstotkov, je v rokaJi 940 notra-
njih lastnikov, zunanji delničarji
pa so Družba za upravljanja
Arkada z 20 odstotki ter kapitd-
ski in odškodninski sklad. JI
Skupščina KIV
Vransko
Delniška družba KIV Vran-
sko je imela v torek popoldne
drugo skupščino svojih del-
ničarjev.
Delničarji so med drugim
obravnavah poročilo o poslo-
vanju družbe v preteklem letu
s predlogom delitve dobička.
Vodstvo podjetja je delničar-
jem pripravilo predlog, po ka-
terem naj bi ostal čisti dobiček
iz lanskega leta nerazporejen.
Delničarjem so bile predlaga-
ne tudi spremembe v sestavi
nadzornega sveta. Marjana
Remica naj bi zamenjal pred-
stavnik delničarjev Peter Inti-
har.	IJB
Pot naprej
Veliko sprememb v podjetju GKN Unior-Atras
V zadnjem času so v zreškem podjetju
Unior-Atras uvedli številne spremembe. Ve-
činski lastnik je postala angleška multinacio-
nalka GKN, s katero je v podjetje prišlo tudi
veliko novosti. Poleg upokojitve dotedanjega
direktorja in imenovanja novega, so vpeljali
nove vodilne delavce, uvajajo nov proizvodni
koncept in vse več pozornosti namenjajo
profesionalizaciji poslovnih odnosov.
Z januarjem letošnjega leta je GKN Automoti-
ve AG-Lohmar iz Nemčije, ki spada pod okrilje
multinacionalke GKN, postala 74-odstotni last-
nik podjetja Unior-Atras. S spremembo lastniš-
tva se je tudi družba Unior-Atras preimenovala v
GKN Unior-Atras.
Proizvodno-prodajni program multinacional-
ke GKN ADD zajema proizvodnjo homokinetič-
nih zglobov in polgredi za skoraj vse vrste vozil
in ima 35-odstotni delež v svetovnem merilu.
S L julijem sta bila zaradi upokojitve dote-
danjega direktorja na njegovo mesto imeno-
vana Igor Škornik, dipl. oec. in dr. Helmuth
Rohregger kot tehnični di-
rektor, ki prihaja iz Italian
operations kot grupe, v kate-
ro je sedaj vključena družba
GKN Unior-Atras.
V preteklem poslovnem letu
so za družbo Unior izvajale
določene poslovne funkcije
strokovne službe podjetja
Unior, letos pa so v družbi
ustanovih samostojne strokov-
ne službe za opravljanje nabav-
ne, splošno kadrovske, infor-
macijske in finančno-računo-
vodske funkcije.
Vse te službe so pred pol leta
tudi uspešno zaživele. Zaposle-
ni v družbi GKN Unior-Atras so
tudi zelo mladi, saj je povprečna
starost 30 let, poleg tega pa ima
družba tudi visoko izobrazbe-
no strukturo zaposlenih. Seve-
da pa družba skrbi za nenehno
izobraževanje in izpopolnjeva-
nje svojih delavcev doma in v
svetu v obliki najrazličnejših
strokovnih seminarjev, »work-
shop delavnic«...
»Vključitev družbe Atras v
sistem multinacionalke GKN
pomeni za družbo pridobiva-
nje novih poslov in sledenje
najnovejšim tehnično-tehno-
loškim dosežkom,« je med
drugim o vključitvi v GKN po-
vedal direktor Atrasa.
Proizvodno-prodajni pro-
gram družbe obsega proizvod-
njo in prodajo polgredi in ho-
mokinetičnih zglobov. Glavni
kupec je podjetje Revoz iz No-
vega mesta, ki jih vgrajuje v
vozila Clio. V prvem kvartal-
nem obdobju poslovanja letoš-
njega leta je družba Atras imela
zaradi krize v avtomobilski in-
dustriji zmanjšan obseg naročil.
Ob pomoči GKN pa so uspeli
pridobiti nove posle, nova naro-
čila, tako da so v podjetju morali
uvesti tudi nekaj delovnih so-
bot, da so lahko zagotovili iz-
polnjevanje obveznosti do kup-
cev. Družba Atras bo imela pol-
Diplomirani ekonomist Igor Škomik je
direktor 200-članskega podjetja GKN Unior-
Atras od 1. julija letos.
no zasedene kapacitete tudi v
preostalem obdobju poslova-
nja letošnjega leta, saj je tudi
Revoz kot glavni kupec povečal
naročila. Družba bo tako v le-
tošnjem poslovnem letu dose-
gla obseg realizacije prodaje v
višini cca 24,5 milijona nemških
mark, kar je več kot v lanskem
poslovnem letu.
V začetku junija je bila druž-
ba Atras izbrana za dobavitelja
vseh tipov polgredi za vozilo X-
65 za potrebe tovarne Revoz, ki
bo predvidoma maja 1998 na-
sledil Clia. »Izbira za dobavitelja
pomeni priznanje in precejšno
obvezo za Atras, saj biti dobavi-
telj avtomobilski industriji po-
meni za nas nenehne pritiske
na zniževanje stroškov in dvig
kvalitete ponudbe,« je rekel di-
rektor Igor Škomik.
GKN vizija prihodnosti je v
spodbujanju rasti in razvoju
podjetij, s ciljem ohranitve od-
ličnosti in vodilnega položaja
na vseh področjih poslovanja.
V skladu s to vizijo potekajo
vse aktivnosti tudi v GKN
Unior-Atras. »Ustvarjali bomo
okolje, ki vzpodbuja vse zapo-
slene k spoznavanju njihovih
maksimalnih potencialov.
Skušali bomo preseči zahteve
naših kupcev skozi inovacije,
sistem celovitega zagotavlja-
nja kakovosti z visoko izobra-
ženimi kadri in teamskim de-
lom,« je zaključil direktor GKN
Unior-Atrasa, Igor Škornik.
■■■■■■ PRIMOŽ POKLIČ
BAROMEM
Klub za iskanje j
zaposlitve i
v Sloveniji deluje približuj
15 Klubov za iskanje.zaposij,
tve, med njimi od aprila lan
deluje tudi Klub za iskanji
zaposlitve Celje. Klub deluje
pod okriljem podjetja za in;
ženiring, razvoj in svetovanja
IRS s sedežem v Cankarjevi
ulici ter pod okriljem Repu^:
liškega zavoda za zaposlovj'
nje. Po besedah vodje iRj
Alojza Janca je njihov pro.
gram namenjen predvsem f
stim, ki se resnično trudijo^
da bi čimprej našli delo. Lani
se je v program vključilo 73
ljudi, letos je vanj vključenih
122 brezposelnih. Da klub us-
pešno opravlja svoje poslans-
tvo dokazuje podatek, da sije
skoraj polovica ljudi že našla
zaposlitev.	|
Dober obisk
'Po podatkih Skupnosti slo-
vensldh naravnih zdravilišč iz
Celja je v zdraviliških hotelihv
prvem polletju letošnjega leta
letovalo 141.210 gostov, kar je
za 7 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Za 2
odstotka se je povečalo število
domačih gostov, 16 odstotkov
več je tujcev, razmerje pa se k
vedno nagiba v prid domačih
gostov. VeČina zdravilišč bele-
ži boljši obisk kot v enakem
lanskem obdobju: Terme Por-
torož 32 odstotkov. Zdraviliš-
če Laško 24, Zdravilišče Ra-
denci 22, Strunjan in Terme
Zreče 12, Rogaška Slatina 4j
Topolšica 2 ter Atomske in
Ptuj ske toplice 1 odstotek.
Novost iz Tovarne
sladkorja
v Tovarni sladkorja d.d. Or-
mož, edinem domaČem proi-
zvajalcu tega nepogrešljivega
živila, so se odločili za novo
celostno podobo. V ta okvii
sodi tudi novo oblikovana em-
balaža za konzumni beli slad-
kor, ki je tradicionalni, stan-
dardni izdelek ormoške tovar-
ne. Potrošniki lahko v trgovi-
nah z živili že nekaj tedno\
kupujejo konzumni beli slad
kor v vrečkah, katerih primer
nost jo^bila preizkušena tudi s
tržno raziskavo. Simbolne
sporočilo na vrečkah je več
barvna in živopisana podoba
značilnega slovenskega pode
želskega motiva - vasice sred
ohranjenega naravnega okolja
Uspešna Karanto
Karanta je blagovna znarn
ka, pod katero 9 slovenski!
bank izdaja kartico, s katere
imetniki laihko plačujejo blag'
in storitve na skoraj 11 tiso*
mestih v Sloveniji. Skupna vse
slovenska plačilna kartica z^
menjuje LB plačilno kartico,^
kartični sistem izdajateljic p
so pristopile tudi banke, ^
doslej še niso izdajale domaČ'
kartice. S Karanto je posle
mogoče plačevati tudi v trgo
vinah vseh večjih trgovskil
sistemov v Sloveniji, izdajate
Ijice pa se o plačevanju s K3
ranto dogovarjajo tudi z neka
terimi trgovskimi družbanii
ki v svojih trgovinah doslej
niso prejemale te plačilne kar
tiče. Poleg tega tečejo tudi po
govori o vključitvi novih baru
v sistem izdajateljic Karanta-
Slovenija pokrita, na vrsti tujina
Skupščina ^Iničarjev Kovinotehne - Zaenicrat še brej dividend
Minuli teden je bila v Kovi-
notehni d.d. Celje tretja
skupščina delničarjev. Spre-
jeli so poslovno poročilo za
lani, obravnavali delitev do-
bička, oblikovali sklad last-
nih delnic, za revizijsko hišo
pa ponovno imenovali druž-
bo MT&D d.o.o. iz Ljubljane.
Kovinotehna je lani ustvarila
248,8 milijona tolarjev čistega
dobička. Po sklepu skupščine
se bo del dobička delil na rezer-
ve, večinski del pa bo ostal
nerazporejen. Po oceni delni-
čarjev je Kovinotehna lani ure-
sničila vse pomembnejše cilje.
Ustvarila je 33,9 milijarde tolar-
jev skupnega prometa. V pri-
merjavi z letom 1995 se je pro-
daja blaga na debelo na doma-
čem tržišču realno povečala za
2,5 odstotka, prodaja na drob-
no pa za 10 odstotkov. Delež
stroškov v masi razlike v ceni
se je znižal za več kot 10 odstot-
kov. Bruto dobiček na kapital
je kar 16,7-krat večji, neto dobi-
ček na kapital pa 16,6-krat. Tu-
di stopnja donosnosti na kapi-
tal se je v primerjavi z letom
prej precej povečala.
V Kovinotehni so lani ure-
sničevali poslovne cilje in
politiko z realno manjšim
številom zaposlenih, ob tem
pa povečali delež višje in vi-
soke izobrazbe v primerjavi s
prejšnjimi leti za 2,7 odstot-
ka. V različne oblike strokov-
nega izobraževanja je bilo
vključenih kar 73 odstotkov
zaposlenih.
Približno 84 odstotkov real-
nih naložb je bilo usmerjenih v
širitev maloprodajne dejavnosti
v Sloveniji. Lani je Kovinotehna
odprla dva nova prodajna cen-
tra v Novem mestu in v Ljublja-
ni ter pričela v aktivnostmi za
izgradnjo prodajnega centra v
Velenju, ki uspešno posluje od
februarja letos. Maloprodajna
mreža v Sloveniji vključuje 9
prodajnih centrov, 12 specializi-
ranih prodajaln in 23 franšiznih
enot. S tem številom počasi za-
ključujejo investiranje v nove
prodajne enote v Sloveniji in se
usmerjajo navzven. Lani sta se
prodajno distribucijskem cen-
tru v Moskvi pridružila še trgo-
vina v Moskvi in prodajni center
v Nižnijem Novgorodu. Konec
leta so pričeli z aktivnostmi za
izgradnjo franšizne enote v
Moskvi in prodajnega centra v
Kijevu, ki so jih v začetku letoš-
njega leta tudi uspešno zaključi-
li. Poleg tega se je Kovinotehna
ponovno usmerila na tržišče
bivše Jugoslavije in letos odprla
dve franšizni enoti v Bihaču in
Zenici. V načrtu pa imajo še
izgradnjo večih prodajnih enot
v Rusiji in Ukrajini.
Investicijska dejavnost v Slo-
veniji je sedaj usmerjena pred-
vsem v obnovo in posodobitev
obstoječih maloprodajnih
enot. Trenutno obnavljajo pro-
dajni center Hudinja v Celju, ki
v času obnove redno posluje.
Glavni naložbi v letu 1996 v
hčerinska podjetja pa pred-
stavljata naložbi v Kovinoteh-
no MKI Novo mesto in Jeklo-
tehno Trgovino Maribor,
■■■■■■■■■■■■■■i UB
NOVONABORZI
Veliko prometa
Piše: BOJAN GRADIŠNIK
Na borzi vrednostnih papir-
jev se še vedno veliko trguje. To
potrjujejo podatki o prometu s
petimi delnicami v mesecu juli-
ju, primerjalno s celotnim letoš-
njim prometom. Za mesec julij
so upoštevani podatki do
vključno 22. julija. Z delnicami
družbe Lek je bilo sklenjenih za
10,8 milijarde tolarjev poslov, v
juliju pa za 3,3 milijarde, kar v
strukturi prometa predstavlja
31 odstotkov. Z delnicami druž-
be Krka je bilo letos prometa za
9,1 milijarde, v juliju 2,9 milijar-
de (32 odstotkov), z delnicami
družbe Merkator je bilo prome-
ta za 5,8 milijarde tolarjev, v
juliju 0,9 milijarde (15 odstot-
kov) . Z delnicami družbe Petrol
je bilo prometa za 2,3 milijarde
tolarjev, v juliju 1,6 milijarde (70
odstotkov). Z delnicami družbe
Etol je bilo prometa za 519 mili-
jonov tolarjev, v juliju 175 milijo-
nov (34 odstotkov). Promet na
ljubljanski borzi in tečaji delnic,
še posebej pa število družb, ka-
terih delnice in obveznice koti-
rajo na borzi, se nenehno pove-
čuje. V borzni kotaciji A in B je
trenutno že 29 delnic in 27 raz-
ličnih ob\^eznic, na izvenborz-
nem trgu pa se trguje s 44
delnicami in s 13 obveznicami.
Na borzi bodo začele kotirati
obveznice »Banke Celje« 2. iz-
daje. Obveznic je bilo izdanih
za 20 milijonov DEM . Izdane
so bile v apoenih po 100 DEM.
Obveznice so izdane za obdob-
je 5 let. Obrestna mera je 7,5
odstotka. Zadnji kupon zapade
v izplačilo 15. septembra 2001, s
tem da je dvoletni moratorij na
izplačilo glavnice. Izdajatelj ob-
veznice ne more oziroma nima
pravice do odpoklica pred dos-
pelostjo, pav tako pa tudi ku-
pec nima pravice do predčasne
vnovčitve svoje terjatve. Točen
datum kotacije omenjenih ob-
veznic na borzi nam bodo spo-
ročili z borze najkasneje se-
dem dni pred kotacijo. Oznaka
za borzno trgovanje bo BCE2.
Na sedežu družbe CBH
d.o.o., Celje lahko prodate veči-
no delnic, ki ste jih pridobili z
vpisom certifikata v podjetja, ki
so se lastninila s pomočjo javne
prodaje. To so predvsem delni-
ce serije G. Naj navedemo le
nekaj družb: Alpos Šentjur, Cin-
karna Celje, Gorenje Velenje.
Kot novost smo uvedli odkup
delnic serij B in D tistih družb, ki
so svoje delnice vpisale v cen-
tralni register Klirinško depotne
družbe. S 23. julijem smo povi-
šali odkupne cene za omenjene
delnice. Veliko je vprašanj naših
komitentov, če je možno pro-
dati delnice PID. Delnice PID
(pooblaščenih investicijskih
družb) še ne kotirajo na borzi,
pa tudi pred borzno kotacijo jih
trenutno še ne odkupujemo.
Še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih je
izdala Pošta Celje, sedaj Tele-
kom Slovenije.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
D
Nova metla v
Avtotehniki
Lastnik celjskega podjetja je Štajerski avto dom iz Maribora
Na prvi pogled v Avtotehniki Celje
gi nobenih sprememb. Podjetje še
vedno nosi ime Avtotehnika, prodajni
program avtomobilov ostaja nespre-
menjen. A ta podoba je zgolj navidez-
na, v podjetju teče korenita sanacija,
gaj je to znano celjsko podjetje pred
tremi meseci prevzel Štajerski avto
dom iz Maribora. O tem govori novi
direktor Avtotehnike in Štajerskega
avto doma Dragiša Milosavljevič.
Lahko podrobneje predstavite pod-
jetje Štajerski avto dom?
Štajerski avto dom je po novem 100-
odstotni lastnik celjske Avtotehnike.
Štajerski avto dom je praktično največ-
je podjetje na Štajerskem s področja
trženja avtomobilov. Podjetje zaposlu-
je 115 delavcev, lanski promet je prese-
gel 4 milijarde tolarjev. 100-odstotni
lastniki Štajerskega avto doma so za-
posleni delavci.
Bo Avtotehnika ostala samostojno
podjetje ali jo boste preimenovali v
Štajerski avto dom?
Avtotehnika je in bo ostala samostoj-
no podjetje. Tudi ime Avtotehnika os-
taja. V podjetju je zaposlenih 56 ljudi,
že prejšnje vodstvo je deloma reševalo
problem presežnih delavcev.
Osebno ocenjujem, da se šte-
vilo zaposlenih v prihodnje
ne bo bistveno spremenilo.
Avtotehnika v Celju ostaja in
ostaja tudi na sedanji lokaci-
Ste podjetje kupili ali vze-
li v najem?
Marca je Štajerski avto
dom od pokojninskega, odš-
kodninskega in razvojnega
sklada odkupil 40 odstotkov
premoženja. Da bi se pravo-
časno lahko začela sanacija,
se je Štajerski avto dom po-
tem odločil, da postane ve-
činski lastnik. Odprli smo in-
terno borzo, zaposleni pa so
odprodali svoj 60 odstotni
delež.
Zakaj ste se odločili za
nakup tega celjskega pod-
jetja?
V	tržnih ekonomijah je
normalno, da se začnejo po-
vezovati podjetja, ki imajo
enake ali podobne dejavno-
sti. Štajerski avto dom in Av-
totehnika imata skoraj 100-
odstotno enako dejavnost, v
obeh podjetjih se ukvarjamo
s prodajo novih in rabljenih
avtomobilov, opravljamo
servisne storitve, v Štajer-
skem avto domu izvajamo
tudi tehnične preglede.
V	kakšnem stanju je bilo
ob nakupu podjetje Avto-
tehnika?
2 eno besedo slabo. Pod-
jetje je bilo prezadolženo,
skupno so znašale vse ob-
veznosti približno 5 milijo-
■^ov mark. Podjetje smo
prevzeli skupaj z obveznost-
mi.
Kako ste se lotili sanacije?
Glavni problem pri sanaciji
obveznosti je povezan s Ko-
mercialno banko Triglav v
^tečaju. Ta banka je na začet-
letošnjega leta svoje terja-
tve prodala Novi Ljubljanski
banki z diskontom. Potem je
stečajni upravitelj najkvali-
tetnejše terjatve Komercialne
banke Triglav v stečaju sam
uredil, tako da je od 8 prišel
na približno 11 milijard tolar-
jev. Novi Ljubljanski banki te
zmanjšane terjatve z enakim
popustom niso več odgovar-
jale, ocenjevali so, da je di-
skont premajhen, ponujali so
novi diskont, do podpisa po-
godbe med Novo Ljubljan-
sko banko in Komercialno
Triglav banko v stečaju pa ni
prišlo. Zdaj je objavljen novi
razpis, po katerem Komer-
cialna banka Triglav v stečaju
svoje terjatve prodaja v de-
lih, ne več v celoti. Štajerski
avto dom se bo moral odloči-
ti, ali se bo prijavil kot kupec
teh terjatev Komercialne Tri-
glav banke v stečaju do Avto-
tehnike. Terjatve so zavaro-
vane s hipoteko.
Koliko časa bo predvido-
ma trajala sanacija?
Sanacija bo dolgoročna.
Ob upoštevanju odprtih ob-
veznosti Avtotehnike podjet-
je potrebuje nekaj let, da pri-
de na pozitivno ničlo.
Ste vedeli za vse obvezno-
sti, ko ste prevzemali pod-
jetje?
Vsega, kar zdaj odkrivam,
nisem pričakoval. Če bi poz-
nal vse detajle, se verjetno
sploh ne bi odločil, da bi last-
nikom Štajerskega avto do-
ma predlagal nakup Avtoteh-
nike.
Kakšno usodo ste name-
nili prejšnjemu direktorju
Alojzu Seliču?
Prejšnji direktor je trenut-
no v bolniškem staležu.
Prejšnji mesec sem pripravil
novo organizacijsko shemo,
bivši direktor je prerazpore-
jen na drugo delovno po-
dročje. Ostaja v firmi, če se
bo seveda strinjal s predlaga-
nim delovnim mestom.
Kakšni so sicer vaši načrti
z Avtotehniko?
Če hočeš biti danes uspe-
šen na avtomobilskem po-
dročju, je treba imeti finance
in urejeno likvidnostno sta-
nje. Avtomobili se dobro pro-
dajajo na ta način, da jih imaš
v vsakem trenutku zadostno
število na dvorišču. Imeti je
treba lasten kapital za zaloge
in s subvencioniranjem
obrestne mere končnim kup-
cem omogočiti nakup avto-
mobilov pod enakimi pogoji,
kot se avtomobili prodajajo
na zahodu. Specifično je ser-
visno področje, kjer je treba
imeti tehnološko dobro
opremljene delavnice in izo-
bražene ljudi. Dolgoročno
povečevanje obsega je rezul-
tat dobre konkurenčnosti fir-
me. Konkurenčnost pa po-
meni visoko kvaliteto z naj-
nižjimi stroški.
IRENA JELEN BAŠA
Direktor Štajerskega avto doma in Avtotehnike
Dragiša Milosavljevič je po izobrazbi magister
ekonomije. Za njim je izkušenj polna poklicna pot.
Med drugim je bil direktor tozda hidroizolacij in
demit fasad v Laškem, v mariborskem TVT je delal
kot direktor programa nadgradenj, leta 1988 je
prevzel nekdanji Agroservis, kije kasneje prerasel
v danes uspešen Štajerski avto dom.
Da ne bomo hlapci in dekle
V Lačji vasi so se srečali obrtniki in poslanci
Zakon na dodano vrednost
in težak položaj malega gos-
podarstva sta bili pretekli pe-
tek glavni temi pogovora v
Lačji vasi v hotelu Štorman
med predstavniki obrtnih
zbornic celjske, koroške in sa-
vinjsko-šaleške regije in neka-
terimi poslanci s teh regij.
»Malo gospodarstvo je po-
vezano z velikim, in če se
podira velika piramida, pada-
jo tudi male kocke,« je polo-
žaj malega gospodarstva sli-
kovito ponazoril Franc Ben-
da, predsednik Zgornjesavinj-
ske obrtno podjetniške zbor-
nice Mozirje, ki je bila tudi
gostitelj srečanja. Glavne pri-
pombe in nepravilnosti v za-
konu na dodano vrednost sta
predstavila Stanislav Kram-
berger in Milica Gostiša z
Obrtne zbornice Slovenije.
Obrtniki so izpostavili, da
imajo posluh za probleme v
slovenski državi, toda v tej dr-
žavi bo treba živeti tudi jutri.
Tako obrtniki že nekaj let priti-
skajo na državo, da mora ure-
diti finančno nedisciplino, toda
sedanji predlog zakona napa-
da predvsem obrtnike. Nas-
ploh je v tujini položaj obrtni-
kov rešen drugače kot v Slove-
niji, nekaj teh primerov pa so
izpostavili tudi na posvetu v
Lačji vasi. »Apeliramo na po-
slance, naj sprejmejo takšno
zakonodajo, ki jo bo mogoče
tudi uresničevati; ki bo omogo-
čila preživetje tudi malim pod-
jetnikom in obrtnikom, da bo-
mo jutri v Evropi enakopravni
partnerji, ne pa hlapci in de-
kle,« je poudaril Kramberger. V
zakonu na dodano vrednost so
sporna predvsem določila o
plačilu davka po fakturirani
realizaciji, saj s tem država ščiti
upnike; izpostavili pa so še
enotno davčno stopnjo in pre-
nos lastništva. »Vidi se, da so
zakon sestavljali ljudje, ki še
nikoli niso bili v podjetju,« je
menila Gostiševa.
Apeli obrtnikov so bili us-
merjeni predvsem na pred-
sednika odbora za gospo-
darstvo pri državnem zboru
dr. Jožeta Zagožna, ki je ob-
ljubil, da bodo v odboru pri-
sluhnili vsem argumentira-
nim ugovorom irf jih skušali
tudi upoštevati. Mnenju so se
pridružili tudi Jakob Preseč-
nik, Anton Delak in Peter
Hrastelj, torej poslanci, ki so
se udeležili srečanja v Lačji
vasi. Ti so tudi obljubili, da
bodo posredovali, da bodo
predstavniki obrtne zbornice
povabljeni k usklajevanju za-
konskih določb.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
V prijetnem ambientu hotela Štorman se je med obrtniki in poslanci razvnela na trenutke
tudi vroča razprava.
REKLI SO...
Dr. Jože Zagožen, posla-
nec in predsednik odbora za
gospodarstvo pri državnem
zboru: »V Sloveniji se nadalju-
je centralizacija. V Ljubljano
se steka denar, tu se ustanav-
ljajo centri moči. V nasprotju
s tem se ponekod v Sloveniji,
predvsem na podeželju, do;
gajajo grozljive stvari. Neka-
tere regije so v popolni depre-
siji. Če ne bo svežega kapitala
in novih vzpodbud, bomo
kmalu imeli močno zbirokra-
tizirano Ljubljano na eni in
umirajoče podeželje na drugi
strani. Nujno je, da v parla-
mentu sprejmemo takšno re-
gionalno politiko, ki bo pred-
videvala skladnejši in bolj
enakomeren razvoj regij.«
Demonstracija
kmetijskih strojev
člani strojnega krožka iz
Savinjske doline so konec
minulega tedna pripravili
odmevno demonstracijo de-
lovanja strojev za obdelavo
tal in setev.
Organizatorjem je v soboto
na prireditvenem prostoru ob
cesti proti Velenju v naselju
Velika Pirešica nagajalo slabo
vreme, zato so demonstracijo
prestavili na nedeljo. Po bese-
dah tajnika strojnih krožkov
Slovenije Marjana Dolenška
si je preko tisoč obiskovalcev
tokrat lahko ogledovalo pred-
vsem stroje za strniščno ob-
delavo tal. Zaradi razmočene-
ga zemljišča so si stroje ljudje
ogledovali bolj v mirujočem
stanju. Med drugim so pred-
stavili stroje za dopolnilno
obdelavo in setev, predvsem
vrtavkaste brane in sejalnice
ter mulčerje za drobljenje
rastlinskih ostankov. Praktič-
no pa so prikazali delovanje
obračalnih plugov. Pri organi-
zaciji prireditve so članom
strojnega krožka pomagali
strokovnjaki kmetijsko sve-
tovalne službe.
IJB
Foto: TONE TAVČAR
Sodobne kmetijske stroje si je ogledalo preko tisoč obiskovalcev.
D I	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| IfPilH^
Razprodaje na
vsakem vogalu
Najprej so trgovci znižali cene obutvi, sedaj še telcstilu
s ponedeljkom so se priče-
le posezoKske razprodaje
tekstila, znižanje cen obutve
pa traja že skoraj mesec dni.
Kje in po koliko nižjih cenah
lahko kupujemo omenjene
izdelke, smo povprašali v
celjskih trgovinah s teksti-
lom in obutvijo.
Večina trgovcev s čevlji nudi
30-odstotno znižanje, vendar
le redko za vse izdelke. Ena
takšnih izjem je trgovina z
obutvijo Astra, kjer traja raz-
prodaja od prvega julija do
konca meseca. S prvim v me-
secu so znižali cene tudi v
Alpini in Peku, kjer pa so mo-
deli različno znižani - od 17 do
78 odstotkov 20 odstotkov
manj boste odšteli za vse vrste
čevljev (razen Adidasa) v Bo-
rovu, kjer velja znižanje do 2.
avgusta, v trgovini Moda čevlji
pa, tako kot večinoma, 30-od-
stotno znižanje, ki bo trajalo
vse do razprodaje zalog.
Nekoliko višje povprečje ve-
lja za znižanja v trgovinah s
tekstilom, ki so s posezonski-
mi razprodajami začele šele po
20. juliju, kakor to določajo
pravila trgovske stroke v okvi-
ru gospodarske zbornice. Pri
tekstilu lahko traja posezonsko
znižanje cen največ dva tedna
in še teden, če trgovci dodatno
znižajo cene. Razprodaja mora
biti ustrezno objavljena, blago
pa označeno s prvotno in zni-
žano ceno. Če je odstotek zni-
žanja označen v razponu, mo-
ra najvišji odstotek znižanja
zajemati najmanj eno četrtino
vsega blaga, ki je v razprodaji.
Vendar pa na žalost v mnogih
primerih ni tako. Najbolj zni-
žani so navadno izdelki, ki jih
ne morejo prodati in predstav-
ljajo le manjši del blaga na
razprodaji.
Celjske trgovine s tekstilom
ponujajo znižanja od 30 do 50
odstotkov, odvisno od izdel-
ka. Izjema je Ona-on, kjer lah-
ko kupite vse vrste modelov
30 odstotkov ceneje, vse do 4.
avgusta. Večino blaga lahko za
40 odstotkov ceneje kupite tu-
di v Metroju in Vezeninah,
celo do 50 odstotkov manj pa
boste odšteli za nekatere iz-
delke v Potrošniku. •
To je bil pravzaprav le krajši
pregled po naših trgovinah in
trgovinicah, vendar pa bi lah-
ko zaključih, da se taka tržna
strategija trgovcem vendarle
izplača. Sicer vrste pred vrati
trgovin verjetno že dolgo niso
takšne, kot v času velike infla-
cije, vendar pa mnogi še ved-
no raje počakajo do razprodaj,
da bi s tem prihranili vsaj ne-
kaj denarja. Ali se jim to spla-
ča ali ne in ali so te cene res
toliko znižane, kot trdijo tr-
govci, pa je drugo vprašanje.
O tem bi morali kaj več pove-
dati tržni inšpektorji.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
V	ritmu vrtiljaka
V	Šentrupertu nad Laškim se je v ponedeljek zbralo preko tisoč ljubiteljev polk in valčkov
V ponedeljek, 21. julija, je
bilo sonce močnejše od dežja,
ki se letošnje poletje noče
umiriti. Nekaj minut pred za-
četkom se je vlilo na zbrano
občinstvo, vendar je bilo vr-
tenje velikega vrtiljaka, ki ga
je izdelal mizar Franc Vrbov-
šek iz Olešč, dovolj močno,
da je pregnalo črne oblake,
tako da je prireditev, jubilejni
200. Vrtiljak polk in valčkov,
v celoti uspela.
Čeprav je bil ponedeljek, ki
je malce neobičajen dan za
take prireditve, je prišlo preko
tisoč ljudi s Celjskega, pa tudi
od drugod, kar še posebej ve-
lja za številne muzikante.
Prvi Vrtiljak polk in valčkov
na Radiu Celje se je zavrtel 27.
septembra 1993, stoti 21. avgu-
sta 1995 in dvestoti 21. julija
letos. Jubilejno oddajo je Radio
Celje pripravil v Šentrupertu
nad Laškim, v programu pa so
nastopili Vitezi polk in valčkov,
obetavne Mlade frajle (štiri de-
kleta), trio Vikija Ašiča, vokal-
na skupina Frankolovčani, an-
sambel Vrtiljak, plesalec z lut-
ko Marjan Herzog iz Tevč, kot
presenečenje pa plesalci fol-
klorne skupine Grifon iz Šem-
petra v Savinjski dolini.
Ustanovljen je bil Klub pri-
jateljev polk in valčkov, ki ga
vodi Stane Krajnc, v njem pa
je že blizu 300 članov. Ansam-
bel Petra Šmida je dobil novo
ime, ansambel Vrtiljak, botra
pa je bila Ivica Cvikl iz Žalca,
ki je tudi izbrala ime ter an-
samblu podarila prvi tekst.
Med mnogimi gosti so pravo
navdušenje povzročili člani an-
sambla Primorski fantje, ki so
na oder prišli v novih oblačilih
modnega ustvarjalca z Ložnice
pri Žalcu, Martina Skubica, ki
Primorce oblači že nekaj let.
Občinstvo je bilo izredno pre-
senečeno, žal pa tudi razočara-
no, saj je pričakovalo, da bodo
Primorci tudi kaj zapeli, čeprav
to - res - ni bilo v programu. So
pa zapeli trije župani, Peter
Hrastelj iz Laškega, Jurij Malo-
vrh iz Šentjurja in Beno Poder-
gajs iz Vojnika, žal pa sta manj-
kala župana Celja in Štor, Jože
Zimšek in Franc Jazbec.
Občinstvo je v živo občudo-
valo Alfija Nipiča, Vinka Šime-
ka, Rudija Šantla, Sama Pokor-
na, Hermino in Franca Šegov-
ca, Vero Šolinc, Jožeta Burni-
ka, Jožeta Galiča, Mira Klinca,
Braneta Klaužarja, Franca Žer-
donerja in še mnoge druge.
Srečanje v Šentrupertu nad
Laškim (odlični gostitelji so
bili v gostišču Kocman s števil-
no ekipo krajanov ter Društva
prijateljev in Vitezov polk in
valčkov) je znova potrdilo, da
imajo ljudje prireditve, pove-
zane z domačo glasbo, pesmi-
jo in humorjem, sproščenost-
jo in veseljem, radi. Tudi zato
se bo Vrtiljak polk in valčkov
prav gotovo še dolgo vrtel.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
V Rogaški Slatini ne počivajo
V občini načrtujejo nove investicije in ustanavljajo podjetniški center
Minuli četrtek so predstavniki občine Ro-
gaška Slatina na novinarski konferenci
predstavili sklop najpomembnejših aktivno-
sti, ki so jih realizirali v prvi polovici leta ali
pa so načrtovane v naslednjem kratkoroč-
nem obdobju.
Med najpomembnejšimi projekti v občini so
izgradnja športne dvorane Janina, nakup občin-
ske stavbe, nakup in ureditev socialnih stano-
vanj ter izgradnja poslovno trgovskega centra
Tržišče z bencinsko črpalko. Med največje inve-
sticije (6 milijonov mark) spada izgradnja Term
Rogaška Slatina, ki bodo obsegale 4500 kvadrat-
nih metrov površine, zemljišče in termalno
vodo pa bo prispevalo Zdravilišče. V načrtu
• imajo med drugim tudi izgradnjo 250 parkirišč,
ureditev cestne infrastrukture ter nakup čistilne
naprave za biološko čiščenje odplak, za katero
bi morali odšteti približno 40 milijonov tolarjev.
Na področju družbenih dejavnosti je bil spre-
jet Odlok o ustanovitvi III. OŠ Rogaška Slatina,
potrebno pa bo tudi financiranje dodatnega
programa, kot so telovadnica Ratanska vas,
šolska prehrana, varstvo vozačev, fakultativni
pouk in športni oddelek. Poleg otroškega vars-
tva, kulture in zdravstva, so prizadevanja občine
usmerjena tudi v socialno skrbstvo, in sicer v
oskrbo ostarelih na domu ter pripravo pogojev
za razpis koncesije za pomoč na domu. Investi-
cijsko vzdrževalna dela, kamor spadajo osnov-
na šola, vrtec, športni objekti in adaptacija
Dispanzerja za otroke in mladino, naj bi po
skupnih ocenah znašala 10,7 milijona tolarjev.
Za Rogaško Slatino je pomembna zlasti izved-
ba javnega razpisa za urejanje parkov ter izbor
izvajalca, največje težave pa so pri finančni izter-
javi obveznosti zavezancev, od katerih trenutno
le nekaj več kot tretjina redno plačuje dolgove. Na
področju podjetništva bo najbolj dobrodošel
Podjetniški center Rogaška Slatina, ki naj bi bil
ustanovljen do konca leta. Center, ki ga bosta
ustanovila občina Rogaška Slatina in Območna
obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, nastaja z željo
po zagotovitvi trajne osnove in pogojev za vses-
plošen razvoj podjetništva na področju občine.
Predstavniki občine so omenili še sodelovanje
Rogaške Slatine v Projektnem svetu za razvoj
celjske regije ter sodelovanje in financiranje obči-
ne pri izdelavi projekta Programska kadrovska
prenova podjetij, v katerega sta vključeni dve veliki
podjetji iz te občine, in sicer Steklarna in Kors.
BOJANA JANČIČ
u SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Smrt grafitom!
Hllestna občina Celje pričela akcijo odstranjevanja grafitov - Za ljubitelje risanja in pisanja po stenah le še podhodi
2asebno podjetje Ekos je te
uj odstranilo grafite s fasad
jeh hiš na Gosposki in Prešer-
^ ulici v Celju. Gre za zače-
Ji akcije, s katero želi mestna
^unalna direkcija očistid
pne ali drugačne umetniš-
f^ive na vseh zgradbah v
l^m središču mesta. Akcijo
nadzorovala mestna straža.
! »Vemo, da so grafiti značil-
j^st današnjega časa in da
niti ni smiselno odstrani-
L pojasnjuje Jože Smodila,
t'je v Komunalni direkciji od-
(ovoren za komunalno ureje-
nost mesta, »vendar je na fasa-
liah tudi veliko motečih in celo
^jivih napisov in risb, ki me-
t(u zagotovo niso v ponos.«
Konec prejšnjega meseca je
Elcos popisal, izmeril in foto-
^afiral vse grafite v širšem sre-
lijfu mesta. Naštel jih je 129,
)Ovršina, ki jo zavzemajo, pa
neri okrog 2 tisoč kvadratnih
netrov. Všteti so tudi podhodi,
j(i pa jih v komunalni direkciji
toe nameravajo očistiti, saj bi
bila to le izguba časa in denar-
j. Stene zagotovo ne bi dolgo
stale bele. S vprašanjem, kak-
ina bo po čiščenju usoda fa-
lad, si za sedaj nočejo preveč
leliti glave. Tvegali bomo in
oskusili, pravi Smodila.
Poleg Prešernove in Gospo-
ske ulice, za kateri je občina
^naročila in tudi plačala čišče-
nje grafitov ne glede na to,
kdo so lastniki objektov, bo
podjetje Ekos v prihodnjih
dneh zbrisalo »stenske umet-
nije« tudi na fasadah vseh
občinskih stavb. Komunalci
želijo s tem dati vzgled lastni-
kom ostalih zgradb v mestu
in jih vzpodbuditi, da tudi
sami poskrbijo za odstranitev
grafitov. S posebnim pismom
jih bodo opozorili, da so po
odloku, ki ga je občina spreje-
la pred štirimi leti, dolžni skr-
beti tudi za zunanji videz
zgradb. V odloku grafiti sicer
niso omenjeni, vendar v ko-
munalni direkciji kljub temu
upajo, da bo odziv dober. Te-
žave pričakujejo le tam, kjer
imajo stavbe več lastnikov. V
takšnih primerih bo poskuša-
la posredovati občinska stra-
ža, ki bo tudi sicer nadzirala
potek celotne akcije.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Med prvimi grafiti, ki so že izginili s celjskih ulic, so tudi »celjski grofje«, ki so krasili ograjo ob
poslovni stavbi na Mariborski cesti. Postopek čiščenja je zelo preprost, pravijo v podjetju Ekos.
Pri delu uporabljajo posebno emulzijo ameriškega izvora, ki odstranjuje samo barvo grafita ne
pa tudi podlage in je okolju prijazna.
Kmečki praznik v Ločah
v okviru 25. poletnih prireditev bo v nedeljo, TI. julija, v
Ločah tradicionalni kmečki praznik.
I Dogajanje se bo pričelo že ob 8. uri zjutraj, ko bo turnir v
inogometu. Ob 10. uri bo v kinu predstava za otroke, ob 13.
'uri pa bo odprtje razstave kmečkih jedi. Osrednji del progra-
ma pa se bo začel ob 15. uri s povorko kmečkih običajev. Po
povorki pa bo ob 16.30 uri tekmovanje koscev in grabljic, ob
18. uri pa se bodo začele športne igre. Igral bo ansambel
Rogla.	•	PP
Evropa - naš
skupni dom
Mladina Evrope se bo zbrala v Velenju
irr 'II' 'r
Od 31. julija do 12. avgusta
bo v Velenju Mednarodno
srečanje mladine Evrope
partnerskih in prijateljskih
mest, ki ga letos organizira
Kažipot iz Velenja v okviru
občinske organizacije počit-
niške zveze Slovenije.
Kažipot že vrsto let aktivno
organizira in se vključuje v
mednarodne izmenjave mladih
iz Nemčije, Nizozemske, Fran-
cije, Španije, Velike Britanije in
Slovenije. Ena od aktivnosti je
tudi Srečanje mladine Evrope,
ki je vsako leto v drugem me-
stu. Glavni cilj takih srečanj je,
da se mladim ponudi priložnost
videti in doživeti tisto, kar se
dogaja izven domačega kraja in
da lahko primerjajo svoje življe-
nje z življenjem mladih iz dru-
gih držav. Srečanj se lahko ude-
ležijo tudi delavci, študenti in
srednješolska mladina, pouda-
rek pa je zlasti na lastni ustvar-
jalnosti mladih in skupnih ak-
tivnosti udeležencev.
Od skupno 68 udeležencev iz
Nemčije, Nizozemske, Beloru-
sije. Madžarske, Poljske, Fran-
cije in Slovenije, bo na srečanju
12 Velenjčanov. Udeleženci bo-
do 1. avgusta ob 20. uri predsta-
vili svoje projekte na razstavi v
Kulturnem domu. Ti projekti
bodo tudi osnova za ustvarjalne
delavnice, nanašati pa se mora-
jo na temo Evropa - naš skupni
t dom. Na srečanju bodo organi-
zirane različne delavnice, kate-
rih namen je prikazati razlike in
podobnosti posameznih mest
in mladih, ki tam živijo. Uradni
jezik srečanja mladih bo angleš-
čina, delovne skupine pa naj bi
na delavnicah (likovna, plesna,
gledališka, video, glasbena, no-
vinarska in ekološka) obravna-
vale problematiko evropske pri-
hodnosti, politike miru v Evro-
pi, ekologijo ter kulturne razli-
ke med evropskimi narodi.
Namen programa je omogo-
čiti mladim, da si ustvarijo
pogled na ES kot na integralni
del njihovega zgodovinskega,
političnega, kulturnega in
družbenega okolja, promovi-
rati zavest o nevarnosti rasiz-
ma in ksenofobije, vzpodbu-
diti mlade k spoznavanju in
zavedanju o pravi vrednosti
kulturne raznolikosti itd.
Za goste so Velenjčani pri-
pravili obsežen vsakodnevni
urnik, v katerega so vključili
tudi prikaz naravnih lepot, ot-
voritve razstav, piknike in vož-
nje s kanuji po Savinji, oglede
cerkva, kuhanje nacionalnih
jedi in še mnogo drugega. Mo-
to združenja je Evropa - naš
skupni dom! Naj to tudi posta-
ne.
T	BOJANA JANČIČ
Krtačo v roke
pa »pucat«
V poletnih dneh, ko se ra-
di sprehajamo po mestu in
parku, nam pogled kar sam
zaide na zidove, kjer se bo-
hotijo raznoliki grafiti. Ne-
kateri so zelo zanimivi, spet
drugi nam zbujajo jezo. Na-
ključni sprehajalci, ki smo
jih anketirali po mestnih
ulicah, radi berejo grafite,
vendar jim ni všeč, da z nji-
mi uničujejo javne stene in
sprehajališča.
Marjeta Radišek, dijakinja
iz Šempetra: »Grafite zelo ra-
da berem. Seveda morajo biti
okusno napisani, da se na-
smejem aH zamislim nad nji-
mi. Zelo me motijo razni zna-
ki, kot so Hitlerjev križ ali
satanske številke 666 ter njim
namenjene ideje. Te je po-
trebno zbrisati. Naj raje rišejo
rožice in pišejo življenjska na-
vodila, kot to počnejo osnov-
nošolci v podhodih.«
Samo Lešel, printerist iz
Celja: »Ja, grafiti so fajn stvar
in jih odobravam, če so napisi
lepo okrašeni z raznimi risbi-
cami in romantično napisani.
Vendar ne kar vsepovsod. Na
stenah javnih zgradb in v par-
ku so odveč. Zato pa krtačo v
roke in pucat!«
Mateja Marčič, višja medi-
cinska sestra iz Celja: »Za gra-
fite obstajajo določeni plakati
in prostori. Meni so všeč risbi-
ce in napisi, ki jih ustvarjajo
osnovnošolci na posebej do-
ločenih mestih. Če že ne gre
drugače, naj se naredi 10 me-
trov dolga in široka stena, pa
naj vsi ustvarjajo ali se izživ-
ljajo. Grafite po javnih stenah
pa je potrebno odstraniti.«
Andrej Blaznik, upokojenec
iz Celja: »Grafiti kvarijo ugled
mesta. Čisto prav je, da jih oči-
stijo. Če bi malo poostrili nad-
zor, tega ne bi bilo skoraj na
vsaki steni. Umetnost je zgraditi
steno in takšen umetnik ne po-
trebuje nobenega kvazi ustvar-
jalca, da mu njegovo delo popa-
či. Zato jih zbrišimo. Naj ostane-
jo naše stene nedolžno bele.«
Barbara Zorko, dijakinja iz
Celja: »Na zgradbah grafiti ni-
so potrebni. Naj naredijo neko
stvar, ki bo temu namenjena.
Mogoče bi še jaz napisala kaj
lepega in bila na to ponosna.
Če pa bi zaradi svoje umetniš-
ke muhavosti nekomu uničila
steno, bi me bilo res sram.«
Jože Vrbovšek, upokojenec
iz Celja: »Grafitov se nikoli ne
bomo znebili. En dan jih zbri-
šemo, naslednji dan pa je še
bolj počečkano. Šolarji v šol-
skem času in pod pokroviteljs-
tvom šol včasih porišejo in
popišejo kakšen zid. To mi je
všeč in se rad ustavim ter kaj
preberem. Vsepovsod drugje
pa delajo samo škodo.«
Ksenija Vrbovšek, upoko-
jenka iz Celja: »Samo škodo
delajo s temi napisi, če jim lahko
sploh rečemo grafiti. Osebno jih
ne odobravam. Menim, da so
neokusni na javnih zgradbah.«
NEVENKA LUKIČ
Foto: GREGOR KATIČ
m I	NAŠI KRAJI IN UUPJE	l,'[<l'ii<jii:|]i
Še v trgovino s tovorn jaicom
Vožnji tovornjaka in obnovi mlina se Ivan Vertnik posveča z dušo in telesom
»Delo krepi človeka in ga
drži pokonci,« pravi 83-letni
Ivan Vertnik iz Slovenskih Ko-
njic in nadaljuje: »Za volanom
sem zaslužil pokojnino. Zdaj
vozim bolj za hobi kot zaradi
zaslužka. Vsak dan vozim pe-
sek, drva ali opeko.«
Ivan že petdeset let sedi vsak
dan za volanom, a do sedaj še ni
povzročil nobene prometne ne-
sreče. Zdravje mu še dobro slu-
ži, malce mu nagaja samo leva
roka, kar pa ga pri vožnji ne
ovira. Tudi vid mu še ne peša,
saj pripoveduje: »Pred petnajsti-
mi leti mi je zdravnik predpisal
očala, češ da sem že toliko star,
da jih potrebujem. Toda skozi
očala nisem videl ničesar, zato
sem jih imel med vožnjo na
čelu. Ko pa sem zagledal polici-
jo, sem jih hitro potegnil na
nos.« Tako je dolgih petnajst let
vozil Ivan z očali na čelu. Ko pa
je bil pred letom spet na pregle-
du za oči, je drug zdravnik pre-
senečeno vzkliknil: »Pa saj vi
vidite boljše kot jaz. Zakaj sploh
nosite očala?« Jasno, da sedaj
vozi Ivan spet brez očal.
Svojo avtoprevozniško karie-
ro je začel na začetku druge
svetovne vojne, potem ko so si
Nemci prilastili njihov mlin. Ta-
krat je kupil prvi tovornjak
znamke Opel. Kmalu mu je tudi
tega vzela vojska. Globoko ra-
zočaran se je odpravil na delo v
Avstrijo in Nemčijo, kjer je
opravljal različna dela, veUko pa
je tudi vozil. Proti koncu vojne
se je vrnil v svoj domači kraj in
Nemci so ga postavili za uprav-
nika lastnega mlina. Od njega se
je s težkim srcem poslovil spet
po koncu vojne, ko je bil sprejet
zakon o nacionalizaciji. Tokrat
je mlin vzela država.
S tem pa Vertnikovi niso osta-
li le brez prinašalca dohodka,
temveč tudi brez strehe nad
glavo. »Poročil sem se s Frančiš-
ko, ki je sedaj žal že pokojna.
Sama, brez tuje pomoči, sva
sezidala hišo do strehe. Denar
za gradbeni material, ki sem ga
vozil s konji, pa sem zaslužil
tako, da sem raztovarjal vagone
ob takratni železnici iz Poljčan
do Zreč. Takrat sem še vse vozil
s konji,« se spominja Ivan. Ko se
mu je v žepu nabralo nekaj
dinarjev, si je kupil kombi za
osem oseb, s katerim je vozil
sovaščane na izlete. Najbolj sre-
čen pa je bil, ko je pred 33 leti
spet sedel v lasten tovornjak, za
katerega je odštel vse premože-
nje, ki ga je takrat premogel.
»Od takrat sem vozil cele dni
in tako preživljal družino. S to-
vornjakom sem se peljal v trgo-
vino še po tem, ko sem kupil
osebni avtomobil. Še sedaj se
desetkrat raje peljem z tovor-
njakom kot z osebnim avtom,«
pripoveduje mladostni avtopre-
voznik. Po več kot treh desetlet-
jih še vedno vozi isti mercedes,
ki ga vsako jutro ob šestih, pre-
den gre na vožnjo, temeljito
pregleda, če vse deluje.
Čeprav je Ivanova ljubezen
do avtoprevozništva neizmer-
na, zadnja leta posveča veliko
časa in truda obnovi mlina, ki
so jim ga pred šestimi leti vr«
Ob tem, ko se z zadovoljstva
sprehaja po štirinadstrot
stavbi, stari 160 let, veselo prj
veduje: »Obnova je res dj-^
saj smo morali kupiti vse str^
Na srečo smo rabljene sti^
poceni odkupili od Žita Ljuk
na, od koder smo jih sami p
peljali. Kar nekaj fur sem taK
naredil. Vesel pa sem, da
pri obnovi pomagajo tudi ^
rodniki in prijatelji, saj se ^
skupnimi močmi veliko narea
ti.«
Ivan je pred leti predal ol,
svojemu sinu Erihu, ki priij.
nadaljuje očetove stopinje iji
veseljem sprejme njegov nas\,
in pomoč. »Delal in vozil boj
dokler bom zmožen. In rad"
že spet shšal ropot mlina, ker,
v njem še l^še življenje kot;
volanom,« vzdihne Vertnil((
Ivan in že odhiti proti mlinu
ALEKSANDRA MAft
Ivan na mestu, kjer sedi že pol stoletja.
Delo v mlinu obuja Ivanu spomin na mlade dni.
Pozdrav hirislom
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je minuli teden ob vseh vpadnicah v Savinjsko
dolino postavila nove promocijske panoje. Hmeljarska starešina pozdravljata domače in tuje
turiste v dolini hmelja ob magistralki v Levcu, nekaj metrov za izstopno postajo avtoceste v
Rušah, pri križišču regionalne ceste s cesto proti Dobrni in seveda ob magistralki na Vranskem
za tiste, ki pripotujejo iz ljubljanske smeri.	T. TAVČAR
Rodeški gasilci so bili med prvimi
Prostovoljno gasilsko društvo Radeče, ki sodi med
najstarejša tovrstna društva v Sloveniji, je minulo soboto
slovesno proslavilo 125- letnico svojega delovanja.
Proslavo so pričeli z gasilsko parado, v kateri so poleg
radeških gasilcev sodelovala tudi mnoga gasilska društva iz
sosednjih občin, na posebni slovesnosti, ki se je je udeležil
tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, pa so
podelili občinska in republiška priznanja.
Priznanje občinske gasilske zveze 2. stopnje sta dobila
Irena Špilak in Franc Korbar, dobitniki priznanja 1. stopnje pa
so Zdravko Martinčič, Slavko Breznikar, Anton Starina, Joi
Vlas, Mustafa Mušinovič, Franc Groj in Boris Vodenik. Pl^
te Gasilske zveze Slovenije so dobili Kari Zoreč, Ivan Dolam
Simon Šmit in Franc Jamšek. Gasilsko društvo Radeče se jei
posebnimi plaketami spomnilo tudi svojih dolgoletnih fia
nov. Dobili so jih Jože Vlas za 50 let članstva, Franc Kumel 2
40 let, Henrik Brvar za 30 let, Franc Gros, Simon Šmit in Kib
Zoreč za 20 let ter Irena Špilak, Jože Medved, Boris Vodenfli
Zahira Zoreč in Damjan Zupane za 10 let članstva.	jj
I. SNOPIČ	NAŠI KRAJI IN UUDJE	Q]
Družina ji je v
veliico oporo
Dr. Vera Čakš živi in dela na območju smarske občine
NASIZDRAVNIKI
»Tukajšnji ljudje so v veliki
večini zelo delavni, skrbni,
po srcu so dobri, ko jim po-
magaš pa hvaležni,« pravi o
svojih pacientih dr. Vera
Čakš. Specialistka splošne
jedicine iz šmarskega
zdravstvenega doma ima,
jkupaj s kolegi, na skrbi po-
dročje od Grobelnega do kon-
ca Pristave ter od Dolge Gore
do Grobelc, dela pa tudi v
šmarskem domu upokt)jen-
cev.
Domačo kmetijo je zapustila
pri petnajstih, ko je odšla v
zagrebško matematično gim-
nazijo. V velikem mestu je sta-
novala pri teti, ki je bila medicin-
ska sestra. Teta Štefka ji je veliko
pripovedovala o poklicnem de-
lu, vedela je veliko zanimivega,
saj je bila v operacijski dvorani
glavna instrumentarka.
Odločitev dr. Vere Čakš za
:dravniški poklic je zorela po-
tasi. Nanjo je vplivalo tudi to,
4ije v času gimnazije začasno
zbolela na ledvicah, zdravila pa
jo je prijazna zdravnica, ki se je
za človeka zelo zavzela. Bili so
težki časi, od doma je bila vaje-
na trdega dela in vztrajnosti.
Na domači kmetiji v Hrvaškem
Zagorju, pri Bistrici ob Sotli,
življenje ni bilo lagodno. S tak-
šno popotnico, dobro in slabo
' obenem, je prišla v veliki svet.
V gimnazijskem času si je
prislužila žepnino z inštrukci-
Ni matematike. Tako jo je
začel mikati tudi pedagoški po-
klic, na koncu pa je, iz različnih
razlogov, prevladala odločitev
^Študij na medicini.
S fickom v neznano
»študentska leta so bila zelo
lepa
.« Ljudje so bili s potrošniš-
tvom manj obremenjeni, imeli
manjše zahteve. To. da so
študenti po kakšnem us-
Pešnem izpitu na pizzo, je bil
poseben dogodek.
Študirala je s študentskim
Posojilom, ki pa je bilo, zaradi
^'soke inflacije, vse manj vred-
no- Sčasoma je zadostovalo le
^^za učbenike, zato si je spet
pomagala z inštrukcijami iz
■Matematike. Takrat je pri-
■Manjkovalo medicinskih se-
zato je začela s študent-
skim nočnim delom na inten-
fi^^nem oddelku infekcijske
^'nike. Tam, med zelo bolnimi
'^dmi, je delala približno dve
Vso noč jim je bilo treba
Pomagati.
»Takrat sem se nau-
spoštovati delo medicinske
|estre. Zdravnik je opravil vizi-
sestre pa so bile z bolniki
^^onoč.«
končani fakulteti je naj-
stažirala v Zagrebu, potem
v Celju in Šmarju pri Jelšah.
■ domači obsoteljski pokrajini
zdravnikov primanjkovalo,
leno prvo delovno mesto je
bilo v zdravstveni postaji v Ro-
gaški Slatini, kjer so bili takrat
trije splošni zdravniki. Za mla-
do zdravnico so bila še posebej
zahtevna dežurstva, na terenu
od Dobovca in Loga do Pod-
plata, v mestu ter v hribovitem
svetu. Na terenu so si pomagali
s fičkom, pripravnim za takšne
ceste. Včasih, ponoči in po raz-
močenih kolovozih, je bilo več
truda s potjo, kot pri bolniku.
Za mladega zdravnika je bilo
delo strokovno zahtevno, spo-
minja pa se opore, ki jo je imela
v starejših kolegih. »To mlade-
mu zdravniku resnično veliko
pomeni.«
V Rogaški Slatini si je ustvari-
la družino. Od tam se je po
nekaj letih dela skupaj z druži-
no preselila v Šmarje pri Jelšah.
Za razliko od Rogaške Slatine
je bilo tukaj več povsem kmeč-
kega prebivalstva, za delavsko
pa je bilo značilno, da je bilo
zaradi dvojnega dela psihično
preobremenjeno. V šmarskem
zdravstvenem domu, v seda-
njem javnem zavodu, dela že
14 let. Tukaj je zelo zadovoljna.
»Dobro poznam ljudi, svoje pa-
ciente, prav tako teren.«
Pravi, da ima terensko delo
rada, kljub temu, da je včasih
težavno. Med hišnimi obiski
lahko spozna pacientov način
življenja, odnose znotraj druži-
ne, kar je pomembno za splo-
šno sliko o pacientu ter njego-
vih težavah. To velikokrat po-
jasni korenine kakšne bolezni
ali motnje.
Vsakima lastno
osebnost
Med delom opaža vse več
kroničnih degenerativnih obo-
lenj. Tako prihaja veliko bolni-
kov zaradi obrabljenih kolkov
ali hrbtenice, veliko jih ima
previsok krvni pritisk, sladkor-
no bolezen, obolenja srca in
ožilja... Marsikdo ne živi dovolj
zdravo, v to ga sili že način
življenja ali trdo delo. Nekateri
uživajo preveč maščob, tisti, ki
imajo sedeče delo, se premalo
gibajo...
Posebej hudo je po promet-
nih in drugih nesrečah, samo-
morih. Tragedije, ki jih doživi,
dolgo ne pozabi. Ko sem jo
povprašal, kaj je bilo še pose-
bej boleče, tega zaradi svoj-
cev, ki še vedno zelo žalujejo,
ni želela omenjati. Med de-
lom so seveda tudi prijetni
dogodki, na primer uspešen
porod v ambulanti ali v vozi-
lu. »Moje delo me zelo veseli,
sicer bi težko delala. Potreb-
no je veliko energije.«
V ambulanti ji je v pomoč
sestra Zdenka Vrbovšek iz
Zibike. Zanjo pravi, da ni ni-
koli slabe volje, zna ravnati z
bolniki, ti pa jo zato cenijo.
Dr. Vera Čakš ima tudi ordi-
nacijo v šmarskem domu
upokojencev, kjer dela že pe-
to leto. Tam je veliko težjih
bolnikov na enem mestu, ki
so potrebni drugačne zdrav-
niške oskrbe. Veliko jih je
osamljenih, brez svojcev. Sti-
ske prenašajo različno, eni so
bolj pogumni ter vedri, drugi
manj. Podobno kot vsi mlajši
ljudje.
Priljubljena zdravnica pravi,
da ji je v življenju v veliko
oporo njena družina. Ima štiri
otroke, Čakševi pa so znani kot
družina, ki se dobro razume..
»Velikokrat razmišljam, da bi
brez takšne družine sploh ne
zmogla. Kot mati in žena se
tudi veliko lažje poglobim v
težave, ki jih imajo pacienti.
Lažje jim svetujem.« Prihajajo
prav tako ljudje, ki imajo teža-
ve v zakonski zvezi ali z otroci,
iščejo nasvete. Zakoncem sve-
tuje medsebojno zaupanje, is-
kren pogovor o svojih željah,
hrepenenju ter o tem kaj priča-
kuje od partnerja. Opaža, da se
ljudje o tem zelo neradi pogo-
varjajo.
Doma, v šmarskem naselju
novejših hiš, se v vseh bistvenih
zadevah seveda strinjajo, pri
tem pa ima vsak lastno oseb-
nost, ki jo je treba spoštovati.
Njen mož, Jože Čakš, ki je
zaposlen na Ljudski univerzi v
Rogaški Slatini ter je hkrati
šmarski župan, ima prav tako
veliko obveznosti. Ko je dežur-
na, skrbi za dom mož. Precej
že pomagata najstarejši sin Pe-
ter, ki hodi v 8. razred, ter hči
Lucija, ki je v 7. razredu. Maja je
v 2. razredu, Martin pa je star
pet let in pol.
Veselijo se družinskega do-
pusta na morju, pri prijateljih.
Vsako leto so za dva tedna v
Moščeniški-Dragi. Sicer so radi
skupaj s staro mamo ter s teta-
mi, v bližnji ter širši okolici
Šmarja. Dr. Vera Čakš zelo rada
bere, vendar ima premalo ča-
sa. Ceni različno literaturo, po-
globljeno in zahtevnejše bra-
nje. Tudi »doktor romane« je
brala nekoč, v začetku gimna-
zije, mi je odgovorila med sme-
hom.
»To je lahko branje za pre-
hodno življenjsko obdobje.
Pozneje potrebuješ odgovore
na različna življenjska vpraša-
nja.«
BRANE JERANKO
Dr. Vera Čakš z Martinom, ki je najmlajši od njenih štirih otrok.
Cesta, telefoni,
postajališče...
V Krajevni skupnosti Po-
nikva v ^Iski občini praznu-
jejo dan krajevne skupnosti,
28. julij, v spomin na zavedne
krajane, ki so jih med drugo
svetovno vojno odpeljali nez-
nano kam ali so umrli v kon-
centracijskih taboriščih.
Letošnje praznovanje bodo
pričeli 24. julija, ko bodo odprli
prostore za srečanje članov
društva upokojencev, borcev in
članov Rdečega križa. Uredili so
jih v prostorih, kjer je bil prej
sedež krajevne skupnosti. Slo-
vesnost se bo pričela ob 16. uri,
ob tem pa bodo pripravili tudi
kulturni program. V petek, 25.
julija, prav tako ob 16. uri, bo
slavnostna seja sveta krajevne
skupnosti, nato pa bodo predali
namenu kilometer asfaltirane
ceste proti Jezerniku in novo
avtobusno postajališče v zasel-
ku Studenci. V soboto, 26. julija,
bodo pripravili športne priredi-
tve, v nedeljo, 27. julija, pa bo
domače prostovoljno gasilsko
društvo pripravilo gasilsko tek-
movanje članov in članic za
pokal krajevne skupnosti. Seve-
da pa bodo praznovanje zaklju-
čili z gasilsko veselico.
Sicer pa so v tej krajevni skup-
nosti zelo delavni. Kot je pove-
dal predsednik KS Ponikva Ivan
Jelen, so od lanskega do letoš-
njega praznika bogatejši za 124
novih telefonskih priključkov,
veliko so delali pri urejanju po-
kopališča in vzdrževanju 25 km
neasfaltiranih cest. Lani so do-
končno uredili tudi nov gasilski
dom, kjer domuje tudi sedež
krajevne skupnosti.
Letošnja priznanja KS bodo
prejeli: Anton in Jože Jezernik,
Leopold Jelen, Lea Lah in Nada
Uražnik.
T. TAVČAR
Banane so zelo hranilne
Način življenja sodobnega
potrošniško usmerjenega člo-
veka narekuje tempo, ki se
med drugim izraža v tem, da
poskuša večina ljudi tudi naj-
zapletenejše ugotovitve in dog-
nanja izražati v kratki obliki.
Čim manj kompliciranja torej,
in vse je v redu. Jasno je,
seveda, da se zapletene enote
znanja ne dajo zreducirati na
enostavne enačbe. Tako ugo-
tavlja tudi Robert H. Thouless
v knjigi Prava in kriva pota
mišljenja, da recimo Einstei-
nove relativnostne teorije ne
moremo izraziti s stavkom:
»Vse je relativno«. Podobno je
še z mnogimi drugimi dogna-
nji kot na primer z Danvinovo
teorijo, češ, da smo ljudje po-
tomci opic, ali pa poenostavlja-
nje Freuda - »Vse je spolnost«
itd.
Takšne poenostavitve moder-
nega človeka spretno izkoriščajo
reklamne agencije, ki z različni-
mi gesli (slogani) vplivajo na
čustva in mišljenja potrošnikov.
Thouless oh tem ugotavlja, da
izrazito učinkuje sugestivni sta-
vek: »Vsi tako mislijo«. Predpo-
stavimo torej, da razsaja gripa,
nekdo, ki bi želel prodati čim
več banan, pa razširi novico:
»Banane so zek) hranilne«. Nih-
če ne zahteva mnenja avtoritete
in vsi, ki so slišali ta stavek,
hitijo kupovati banane. Enako
velja za vse podobne primere.
Geslo zato nikakor ni tako ne-
dolžna reč kot izgleda na videz.
Vsaj za večino ljudi ne. Spomni-
mo se le nekaj reklamnih, udar-
nih misli. Za začetek naj ome-
nim morda najbolj slovensko ge-
slo »Ko sosedovi obmolknejo«
(reklama za avtomobil). Kateri
Slovenec si ne bi želel avtomobi-
la, s katerim se bi lahko postavil
pred drugimi (ob tem seveda ne
ve, da ljudje pravzaprav obču-
dujejo le avto in ne lastnika)? V
resnici je avtomobil, ki ga pro-
dajajo s pomočjo tega gesla,
eden najbolj prodajanih pri nas.
Poglejmo še druga gesla: »Čisti
računi - dobri prijatelji« - re-
klamno geslo za eno uspešnejših
bank pri nas (kakšni so čisti
računi vsake banke si približno
lahko predstavljamo), »Si želite
lepo postavo - novo v Sloveniji«,
reklama za nekakšno »priroč-
no« telovadno pomagalo, ki se
T sicer ponavadi zelo hitro pokva-
ri, toda ljudje ga kupujejo na
veliko; »Počitnice za vsak žep«,
kdo si ne želi poceni in lepih
počitnic; v resnici poceni počit-
nic tako ali tako ni. Primerov je
seveda še ogromno, zato naj za
konec navedem le še misel, ki bi
lahko bila geslo vseh gesel - »Do
sedaj ste razmišljali... sedaj se
odločate«. Mislim, da je prav v
tej sintagmi povedano točno to,
kar si sodoben človek najbolj želi
- nobene zapletenosti, nobenega
»filozofiranja« temveč le hitra
ozko usmerjena odločitev. Koli-
kokrat kdo »pade« na kakšno
poceni finto, je seveda stvar po-
sameznika. Odvisno pač od te-
ga, kako hitro formulo padanja
na geslo prebavimo ali ne.
Zaenkrat kaže, da so banane v
resnici hranilne, najbolj seveda
za opice.
ZORAN PEVEC
130 otrok na Debeli rtic
Društvo prijateljev mladine občine Žalec je tudi letos
pripravilo letovanje za otroke na Debelem rtiču.
Minulo nedeljo jih je za devet dni odšlo 130. Vodja Franc Kralj je
povedal, da bo zanje skrbelo devet vzgojiteljev in dva plavalna
učitelja. Cena za devetdnevno bivanje je od 9 do 12 tisoč tolarjev,
odvisno od dohodka staršev.
Predsednik sveta KS Ponikva
Ivan Jelen.
Q	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| |l.'l'l'itH'l,'llj
Kaseta za selekcijo
Na Griču pri Ponikvi so se predstavili mladi talenti
Na tekmovalnem Srečanju
mladih talentov, ki ga priprav-
ljajo pred okrepčevalnico na
Griču pri Ponikvi, so se prete-
klo nedeljo že osmo leto zbra-
li posamezniki različnih sta-
rosti ter še neuveljavljeni an-
sambli in skupine. Zaradi ve-
likega števila prijavljenih so
naredili selekcijo na podlagi
priložene kasete, ki so jo zah-
tevali ob prijavi.
Tako so izbrali 42 nastopa-
jočih, ki so jih razvrstili v tri
skupine. Iz vsake skupine je
na koncu tričlanska strokov-
na komisija, ki so jo sestavlja-
li Roman» Javševec, Beno Pe-
čar in Rajko Lenart, izbrala tri
najboljše, ki so bili nagrajeni s
kristalnimi vazami. Te je da-
roval generalni pokrovitelj
prireditve Rogaški vrelci. Iz-
med vseh nastopajočih pa je
komisija iz občinstva, ki so jo
sestavljali Jože Podkrajšek,
Zdenka Kovačič in Ivan Smeh,
na koncu izbrala tri najboljše.
Te nagrade sta prispevala or-
ganizatorja prireditve in last-
nika okrepčevalnice Franc in
Lizika Golež, ki sta prireditev
pripravila v sodelovanju s
Turistično-olepševalnim
društvom Ponikva in s po-
močjo sponzorjev.
Program je povezoval Tone
Gaberšek, ki je številno ob-
činstvo prisrčno pozdravil, se
zahvalil vsem darovalcem za
pomoč in namenil nekaj be-
sed tradiciji prireditve. Nekaj
zanimivosti o Ponikvi je po-
vedal predsednik Turistično-
olepševalnega društva Ponik-
va Slavko Špur, ki je nastopa-
jočim zaželel veliko uspeha.
Najprej je nastopila skupi-
na, ki so jo sestavljali posa-
mezniki do 12 let. Po mnenju
žirije so bih najboljši 12-letna
Indira Simunič iz Kozjega, 11-
letna Maja Slatinšek iz Bodri-
šne vasi in 9-letni Uroš Knehtl
iz Gorice pri Slivnici.
Posamezniki in dueti nad 12
let so nastopili v drugi skupini.
Med njimi sta se najvišje uvr-
stili dvojčici Vlasta in Vesna
Kidrič iz Križeče vasi s skladbo
Niste se zmotili, drugo mesto
je zasedel Aleš Bukovšek z
venčkom narodnih, tretji pa
sta bili Suzana Rožanc in Her-
mina Matjašič, ki prihajata iz
Ponikve in Maribora.
Najbolj vroče je bilo na kon-
cu, ko so se med sabo pomeri-
li rriladi ansambli in skupine.
Med njimi se je na prvo mesto
povzpel trio Mrk s Ponikve s
skladbo Popotnik, drugo je
zasedel ansambel Marjana
Drofenika iz Sladke Gore, na
tretje mesto pa se je uvrstil
ansambel Vrtiljak.
Komisija iz občinstva je iz-
brala štiri nagrajence, in sicer
ansambel Grom iz Slovenske
Bistrice, duet Suzano Rožanc in
Hermino Matjašič, trio Mrk ter
dvojčici Vlasto in Vesno Kidrič.
Ne glede na uvrstitev so vsi
nastopajoči dobili priznanje
in album, zakonca Golež pa
sta jih gostoljubno počastila s
hrano in pijačo. Po prireditvi
so goste zabavali člani an-
sambla Jožeta Ekarta in Ed-
vin Fliser.
mum ALEKSANDRA MAČEK
Mladi fantje iz Loč pri Poljčanah, ki nastopajo kot trio Svetniki že več kot leto, se veselijo
nastopa.
Veliko ljudi je prisluhnilo mladih talentom.
_______......_____1
ZGvdoiiflrjGvi poti
Planinsko društvo Ojstri-'
ca Celje vabi na tradicional-
ni množični pohod, ki ga
prirejajo vsako leto ob dru-
gem letnem času. Pohod bo
v soboto, 26. julija, s startom
med 8. in 9.30 uro.
Zaradi pričakovanega veli-
kega števila udeležencev, ki
bodo prišli tudi z vlaki in av-
tomobili, je organizirano zbi-
rališče na parkirišču pri želez-
niški postaji (nasproti Razvoj-
nega centra). Na start, ki je na
cesti Celje-Laško pri odcepu
Košnica, bodo peljali avtobusi
ob 8., 8.30 in 9. uri.
Pristojbino, ki znaša 300 to-
larjev, bodo pobirali pred po-
hodom. udeleženci pa bodo
dobili pohodniško knjižico in
bon za golaž, ki ga bodo dobi-
li pri Lovski koči. Pot je dolga
približno 4 ure in ima 5 kon-
trolnih točk. Na sredini poti
bodo udeleženci dobili topel
čaj.
Ob 15.uri bo pri Lovski koči
zaključna prireditev s podeli-
tvijo častnih priznanj vsem
pohodnikom, ki so se udele-
žili pohoda v vseh letnih ča-
sih. Po podelitvi priznanj bo
zabava ob glasbi.	P.R
Zreška noc
V soboto, 26. julija bo v
Zrečah pred hotelom Do-
brava tradicionalna Zreš-
ka noč.
Začela se bo ob 20.uri. Za
zabavo bo skrbel ansambel
Ekart, na Zreški noči pa bo
nastopila še pohorska ko-
njenica in folklorna skupi-
na iz Zreč. Za obiskovalce
bo organiziran še disko na
prostem in ognjemet. P P
MarKn Krpan med Celjani
Pretekli teden je Martin Krpan s svojo znamenito kobilico obiskal tudi Celje, v Center
Interspar pa je pripotoval iz Mesnin dežele Kranjske. Tudi v drugih trgovinah, na primer v
Diskontu Tuš, samopostrežni trgovini Savica in blagovnici Nova vas, so številni obiskovalci
dokazali, da so jim Martin Krpan ter njegovi kij, mesarica in kobilica zelo blizu in da dobro
poznajo vse dogodivščine vrlega junaka.	Foto: GREGOR KATIČ
Cisterna sredi gozda
Je cisterna v Crešnjicah nevarna?
Neverjetno, kaj vse lahko
najdemo med sprehodi po
naših gozdovih. Če se poda-
te v zeleno naravo v okolico
Črešnjic, se lahko mimogre-
de zaletite v odvrženo cister-
no za prevoz žveplene kisli-
ne. Lahko cisterne, četudi
prazne, kar tako odvržemo v
gozdu ali obstajajo posebna
odlagališča za tovrstne stva-
ri?
Cinkarna Celje nima poseb-
nih odlagališč za cisterne, v
naravi pa jih tudi ne puščajo
kar tako. Prazne cisterne, ki
niso več uporabne in so za
odpis, operejo z vodo ter pro-
dajo posrednikom, kot je Tr-
go agent Maribor. Ta cisterne
odkupi in jih naprej prodaja
posameznikom za osebno
uporabo. Cinkarna Celje ni
več odgovorna za to, kaj se
po tem s cisternami dogaja,
pravijo. Čeprav so jih uporab-
ljali za prevoz žveplene kisli-
ne in so jih po izprazniti
oprali le z vodo, veljajo i
nenevarne.
So varne tudi, če ležijo sref
gozda? Diplomiram inžen
ekologije in vodja oddelka 2
zdravstveno varstvo v Celj
Andrej Planinšek je pojasni
da je koncentrirana žvepleil
kislina nevarna, ker uničuj
beljakovinske dele. Če pa
cisterna za prevoz žveplei
kisline prazna, večkrat spii
na in dobro zaprta, nima kal
šnih nevarnejših učinkov. M
varna je v primeru, če ni d
bro sprana ali če je odprU
Potem ostanki žveplene kisj
ne lahko povečajo kislost ti
in škodujejo rastlinam.
Cisterna, ki leži v Črešnj
cah, je čisto neuporabna. »Z
nas je brez koristi. Lahko bij
prodali kakšnemu kmetu z
vodo, saj takšne cisterne po
nijo z vodo za namakanj
njiv,« nam je pojasnila gosf
Štante iz Podgorja pod Čel
nom. Štantetovi so menda c
sterno dobili ob nakupu pl
kolice, sedaj pa cisterna l6
sredi gozda odvržena, neupi
rabna in pozabljena.
Zaradi tega so zaskrblj«|
predvsem sosedje, saj jim 1
nihče ni pojasnil, kako nevarl
je za okolje. Bojijo se celo ra^
oaktivnosti. »To ni ekolo3
boom, je pa odvržena cisterna
gozdu vsaj tako moteča in D
varna kot če bi tam pustili stJ
pokvarjen avto. Tega pa l
smemo početi,« so poudarili t
Zavodu za zdravstveno vars^
Celje. NEVENKA LUKl
Cisterna sredi gozda v Crešnjicah. Le kdo se je bo usmilW


t. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE	| ^
Mozirslci konjeniki na novo
Bo dobro izveden turnir spodbudil delovanje konjeniškega kluba?
Iprr'"
Konjeniški klub v Mozirju
jjluje že dve desetletji. Po
^l^aj letih delovnega zatišja
jjpred kratkim pripravili iz-
j^no odmeven konjeniški
^nir, ki naj bi pomenil nov
^on v delovanju kluba.
! v Mozirju je konjeništvo
jisaiinilo predvsem zato, ker
nimajo potrebnih infrastruk-
liurnih objektov za treninge niti
^iinajo hlevov. Zaradi tega so
5enajboljši tekmovalci preseli-
Jj v Velenje, kjer so jim ponudi-
li boljše pogoje. Takšen je na
primer Primož Rifelj, ki je lani
[,a državnem prvenstvu med
člani osvojil 3. mesto.
Zaradi vse večjega zanima-
nja mladih tekmovalcev so se v
giozirskem konjeniškem klu-
bu odločili, da bodo na nek
način skušali obuditi šport, ki
ima v Zgornji Savinjski dolini
dolgo tradicijo. Tako so v okvi-
ru konjeniške zveze dobili ter-
min za turnir, po tekmovalni
strani pa so vključili trenerja v
KK Velenje in državnega selek-
lorja Matjaža Cika, pri katerem
irenutno trenirajo štirje Zgor-
njesavinjčani (Daša Hramec,
Natasha Burger, Primož Rifelj
in Borut Knapič). Turnir je na-
letel na dober odziv, zato so se
vKK Mozirje odločih, da bodo
ivgusta sklicali skupščino klu-
)a in začeli s sistematičnim
tom.
Pri tem računajo na pomoč
Ranča Veniše, s kluboma v Ve-
lenju in Gotovljah pa itak negu-
jejo že tradicionalno dobre od-
nose. Ob pomoči občine Mozir-
je bodo v prostorski plan obči-
ne uvrstili tudi lokacijo za hipo-
drom, ki bo ali v Lokah pred
gozdno šolo ali v neposredni
bližini Savinjskega gaja. Vse
tekme naj bi tudi v bodoče
pripravljali na pomožnem no-
gometnem igrišču v Mozirju,
saj ustreza vsem mednarodnim
kriterijem, po mnenju predsed-
nika Konjeniške zveze Slovenije
Gregorja Pintarja pa je to eden
najboljših terenov v Sloveniji.
Hkrati v KK Mozirje računajo
tudi na sodelovanje članov
Zgornjesavinjskega konjerej-
skega kluba, ki so priskočili na
pomoč tudi pri organizaciji ne-
davnega turnirja.
Trenutno je v Zgornji Sa-
vinjski dolini 12 konjenikov z
licenco KZ Slovenije. Če bodo
imeli konjeniki ustrezne po-
goje, so v KK Mozirje prepri-
čani, da bi lahko organizirali
izjemno dobro ekipo, in da bi
konjeniški šport tudi v teh
krajih dosegel veljavo, kot jo
je imel v preteklih letih.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: JOŽE MIKLAVC
Prizor s turnirja v Mozirju, ki je pokazal, da ima konjeniški šport v teh krajih številne
privržence.
70 let konjiškili planincev
^ soboto, 26. julija, bodo konjiški planinci praznovali 70-
'^tnico ustanovitve planinskega društva. Ob tej priložnosti
tudi uradno odprli nov razgledni stolp na Stolpniku.
28. julija 1927 so v Slovenskih Konjicah ustanoviU Dravinjsko
Podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je kasneje
•ustanovila še ostala društva v tej dolini. Najprej je bilo društvo
Usmerjeno predvsem proti Rogli, kjer so v letih 1928 in 1929
^§radili kočo na Pesku. Po petdesetih letih so zgradili stolp na
Ogli, ki pa zgublja svoj planinski pomen, saj postaja del
^ristične ponudbe Rogle.
J^ov stolp stoji na najvišjem vrhu Konjiške gore, visokem 1012
petrov. Investicija je vredna približno 7 milijonov tolarjev,
S^^adilo pa ga je konjiško podjetje Kongrad.	PP
Podgorška
Za Mirka Podgorška bi lah-
ko rekli, da je v svojih 81 letih
življenja močno zaznamoval
dogajanja v Preboldu, nanje
tudi precej vplival; skratka,
zalezel se je skoraj v vse pore
preboldskega življenja.
Že kot mlad fant, ko je živel
še v Šempetru v Savinjski doli-
ni, je bil zelo živahen in ni je
bilo stvari, ki ga ne bi zanima-
la. Tako kot večina fantov je
oblekel vojaško suknjo in že
med rednim služenjem marsi-
kaj doživel, še več pa takrat, ko
je bil mobiliziran v nemško
vojsko in z njo prehodil velik
del vzhodne Evrope. Ob neki
priložnosti mu je uspelo po-
begniti v Rusijo, od koder se je
vrnil ob koncu vojne. Po vojni
se je vključil v godbo na pihala.
najprej kot bobnar na največ-
jem bobnu, pozneje, ko so ga
nekoliko obremenjevala leta,
pa je bobne zamenjal za činele.
V preboldski godbi je deloval
do pred dvema letoma.
Poleg godbe je bila njegova
velika ljubezen tudi gledališče.
Igral je v številnih igrah in upo-
dobil mnoge like, od humoristič-
nih do tragičnih. Mirko pa ne bi
bil Mirko, če ne bi imel še kopico
drugih strasti. Še danes je vnet
zbiralec, saj že od leta 1952 zbira
znamke. Trenutno je v njegovi
zbirki 15 albumov. Dolga leta
zbira tudi časopise in revije, po-
samezne letnike pa je sam vezal.
Vsa leta je naročnik Novega ted-
nika in tudi ob našem obisku ga
je z zanimanjem prebiral.
T. TAVČAR
Mirko Podgoršek se ni pustil motiti, dokler članka v Novem
tedniku ni prebral do konca.
NA DANAŠNJI DAN
25. JULIJ
1848 - Rodil se je angleški
državnik in politik Arthur Ja-
mes Balfour, znan po svoji
izjavi o rešitvi židovskega
vprašanja, ki je predvidevala
ustanovitev židovske države
(umrl leta 1930).
1880 - Rodil se je slovenski
pisatelj Ivan Zoreč, ljudski pri-
povednik tradicionalne smeri.
Znana je njegova povest iz
kmečkega življenja Domačija
ob Temenici in zgodovinska te-
tralogija Beli menihi, Stiški svo-
bodnjak, Stiški tlačan in Izgnani
menihi (umri leta 1952).
1894 - Rodil se je bosanski
revolucionar Gavrilo Princip,
privrženec gibanja Mlada Bo-
sna. Na Vidovdan, 28. junija,
leta 1914 je izvršil atentat na
avstrijskega prestolonasled-
nika Franca Ferdinanda in
njegovo ženo Sofijo in ju ubil,
kar je bil povod za prvo sve-
tovno vojno (umrl leta 1918).
1856 - Rodil se je angleški
dramatik irskega rodu George
Bernard Shaw. Nadaljeval je
izročilo realistične drame 19.
stoletja z nekaterimi primesmi
nove romantike. V skladu s
socialističnim prepričanjem je
ironiziral meščansko družbo
in njene institucije, lažno mo-
ralo, pobožnost in svetohhns-
tvo. Leta 1925 je dobil Nobelo-
vo nagrado za književnost.
Ustvaril je okoli 50 gledaliških
del, ki so imela že za njegove-
ga življenja velik uspeh na
vseh svetovnih odrih: Cezar in
Kleopatra, Androklus in lev,
Pygmalion, Hiša zlomljenih
src..', (umri leta 1950).
1875 - Rodil se je švicarski
psiholog in psihiater Carl Gu-
stav Jung. Neodvisno od
Freuda je ustanovil tako ime-
novano ziiriško psihoanalitič-
no šolo (umri leta 1917).
1894 - Rodil se je slovenski
kipar Peter Loboda. Ustvarjal
je v lesu, kamnu in glini in s
sodobniki (Kraljem, Dolinar-
jem. Kosom in Stovičkom)
spada v generacijo slovenskih
umetnikov, ki se je razvijala v
času moderne, impresioniz-
ma, severnega ekspresioniz-
ma in ki je dozorela v času
med obema vojnama (umrl
leta 1952).
"""^iz.luiij^
»'u asat,	(r-js: •	, ■, ^. .
916 - Na Ohridu je umri Kli-
ment Ohridski, prvi makedon-
ski in slovanski cerkveni pisec,
najbolj znan učenec Cirila in
Metoda. Po Metodovi smrti je
leta 885 skupaj z Naumom od-
šel na bolgarski dvor; leta 893
je bil imenovan za slovanskega
škofa v Makedoniji, kjer je do
smrti misijonaril in močno
vplival na razvoj slovanske pi-
smenosti in prosvetljevanja
makedonskih Slovanov. Dom-
nevajo, da je oblikovalec druge
slovanske pisave, cirilice (rojen
okoli leta 830).
1835 - Rodil se je italijanski
pesnik (zbirki Barbarske ode.
Rime in ritmi), literarni zgo-
dovinar in teoretik Giosue
Carducci, ki je leta 1906 kot
prvi Italijan dobil Nobelovo
nagrado za književnost (umrl
leta 1907).
1915 - Rodil se je italijanski
operni pevec Mario del Mo-
naco, ustanovitelj tekmova-
nja mladih opernih pevcev
(umri leta 1982).
I ii i ' '■stm^ifsneisei
28. JULIJ
1885 - Rodil se je hrvaški
režiser, gledališki teoretik in
vzgojitelj Branko Gavella,
redni profesor na akademiji
za igralsko umetnost v Zagre-
bu, direktor Drame Hrvaške-
ga narodnega gledališča v Za-
grebu in Narodnega gledališ-
ča v Beogradu, ustanovitelj in
umetniški vodja Dramskega
gledališča v Zagrebu; imel je
izredno velik vpliv na razvoj
jugoslovanske režije moder-
ne smeri (umrl leta 1962).
JULIJ
1805 - Rodil se je francoski
politik in politični pisec Charles
Alexis Clerel de Tocqueville,
kot sodnik je proučeval ame-
riški kaznilniški sistem in napi-
sal temeljno delo O demokraci-
ji v Ameriki (umrl leta 1895).
1898 - Rodil se je avstrij-
sko-ameriški fizik Isidor
Isaac Rabi, ki ima veliko za-
slug za razvoj radarja, razi-
skave spektra radijskih frek-
venc v atomih in molekulah
ter za raziskave atomskega
jedra in nevtrona, dobitnik
Nobelove nagrade za fiziko
leta 1944 (umri leta 1988).
1905 - Rodil se je švedski
politik Dag Hammmarskjold,
od leta 1953 do 1961 generalni
sekretar OZN, posmrtno No-
belov nagrajenec za mir
(umri leta 1961).
m'xmi t,\>:>h:.:limmi<ail.!^	m. VSUk. .i
1511 - Rodil se ]e italijanski
slikar, arhitekt (palača Uffizi v
Firencah) in pisatelj Giorgio
Vasari. Njegova zbirka življe-
njepisov italijanskih umetni-
kov, objavljena leta 1550, je
poglavitni vir za preučevanje
italijanske renesančne umet-
nosti (umri leta 1574).
1863 - Rodil se je ameriški
industrijalec Henry Ford. Leta
1903 je ustanovil Ford Motor
Corripany v Dearbornu (Mic-
higan - ZDA), prvo avtomobil-
sko tovarno z množično, ra-
cionalizirano (tekoči trak) in
zato ceneno proizvodnjo.
Njegovi nazori o gospodarski
tehniki in družbi so znani kot
fordizem (umrl leta 1947).
1871 - V Vidmu ob Ščavnici,
tedanjem Svetem Juriju, se je
rodil literarni zgodovinar in
publicist Fran Ilešič, ki je sku-
šal med Slovenci obuditi in
posodobiti ilirizem, vendar
zaman (umri leta 1941).
1898 - Rodil se je angleški
kipar Henry Moore, glavni
predstavnik abstraktne smeri
v evropskem kiparstvu. Težil
je k sintezi abstraktnih oblik
in nadrealističnih psiholoških
razmišljanj (umrl leta 1986).
'■A" '	j. Wli1l(i fMjTl?WMfl ifftiBJlSiitJlMflllllb' ] Ji
31. JULIJ
1803 - Rodil se je ameriški
izumitelj švedskega rodu
John Ericson. Izpopolnil je la-
dijski vijak, ki je nadomestil
velikanska, okorna kolesa
parnikov (umri leta 1889).
1870 - Rodil se je slovenski
pisatelj Rado Murnik. Med nje-
govimi humorističnimi spisi so
najboljši roman Groga in drugi,
komedija Napoleonov samo-
var, humoreska Ata Žužamaža
ter zbirka veselih zgodb in iger
Navihanci (umrl leta 1931).
Sn 29.-24. ivlif 1997

Q I	NASI kraji in uupje
Razvitje praporja na Kalobju
v tem mesecu praznuje
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Kalobje 30-letnico obsto-
ja in delovanja društva. Ob
tej priložnosti so minulo so-
boto pripravili kalobški ga-
silci večjo slovesnost.
Najprej so domači gasilci
izvedli gasilsko vajo z avtoci-
sterno, ki so jo kupili pred
kratkim. Slovesnost, ki so se
je udeležili tudi predstavniki
drugih gasilskih društev iz
šentjurske občine, se je na-
daljevala na tamkajšnjem
igrišču. Vse prisotne je poz-
dravil predsednik kalobške-
ga gasilskega društva Ferdi-
nand Pušnik, ki je predstavil
zgodovino in razvoj društva.
Njihovo delo je pohvalil tudi
predsednik Gasilske zveze
Šentjur Jože Zupane in pou-
daril, da so z zgraditvijo no-
vega gasilskega doma in na-
kupom gasilske avtocisterne
ustvarili osnovne pogoje za
delovanje, zato naj se sedaj
usmerijo še v izobraževanje
svojih članov.
Predsednik KS Kalobje
Franc Šafran je posebej poh-
valil vodstvo društva. Predajo
praporja je zaključila zaoblju-
ba poveljnika gasilskega
društva Vojka Hribernika,
prapor pa je blagoslovil ka-
lobški župnik Vili Brglez z
besedami: »Prapor je simbol
dobrote, poštenosti in med-
sebojne pomoči. Naše gasil-
sko društvo bo vzpodbujal k
nadaljnji uresničitvi načrtov.
Upam, da boste še naprej radi
nudih pomoč vsem tistim, ki
jo bodo potrebovali.«
Na koncu so Ivanu Ocvir-
ku podelili značko veterana,
ostalim članom pa priznanja
za 10. 20 ali 30-letno prosto-
voljno delovanje v društvu.
Program so popestrile recita-
cije, ples in petje kalobških
osnovnošolcev, naprej pa je
za veselo razpoloženje skrbel
ansambel Florjančani.
ALEKSANDRA MAČEK
Tekma
gasilcev v
Zrečah
v soboto, 19. julija, je bilo v
Zrečah tekmovanje gasilskih
desetin v suhi hitrostni vaji. V
kategoriji članov so zmagali
gasilci iz Šmartnega na Po-
horju, drugi so bili gasilci PGD
Tinje in tretji gasilci PGD Ke-
belj. Med članicami so podeli-
li le en pokal, dobile pa so ga
gasilke iz Oplotnice. PP
Novost pri loških gasilcih
v nedeljo, 20. julija je Prostovoljno gasilsko društvo
Loče prevzelo in krstilo novo motorno brizgalno. Pred
prevzemom je bilo še tekmovanje gasilskih desetin po
CTIF.
Trak na novi motorni brizgalni je prerezal predsednik
Odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije
Rudi Petan, na govorniškem odru pa so se zvrstili še župan
občine Slovenske Konjice Janez Jazbec in predsednik Gasil-
ske zveze Slovenske Konjice Stanko Kukovič. Vsi so loškim
gasilcem zaželeli, da bi čim manj uporabljali novo brizgal-
no.
V tekmovalnem delu pa je v skupini članov prvo mesto
osvojila desetina iz Sv. Florjana, drugo mesto je osvojila ekipa
PGD Sladka Gora, tretji pa so bili gasilci iz Oplotnice. PP
Misice...
Ob odprtju nove trgovine
Uncle Sam je bilo za začudene
poglede Celjanov kar dobro
poskrbljeno. Sicer to ni nič čud-
nega, saj se silak Dejan ponaša
s titulo Mister Universum. Ven-
darle pa je tudi pri mišicah tako
kot na splošno v življenju: ne-
katerim so nabrekle mišice
všeč, drugim pa se ne zdijo nič
posebnega. Presodite sami!
Foto: GREGOR KATIČ
Šahovski turnir ob jubileju
člani šahovskega kluba Prebold bodo v nedeljo, 10.
avgusta, organizirali odprti šahovski turnir.
Šahovski turnir bo posvečen 30-letnemu jubileju šahov-
skega kluba Prebold, z njim pa bodo počastiU tudi spomin
na Ernesta Čmaka. Turnir, začel se bo ob 9. uri, bo v
prostorih gostišča Čmak v Preboldu,
Sicer pa so savinjski šahisti organiziraH turnir pred krat-
kim tudi v Parižljah. Nastopilo je 44 šahistov iz vse Sloveni-
je. Zmagovalec turnirja je bil Dani Vombek iz Griž. JG
Okrožno sodišče v Celju objavlja po sklepu stečajnega senata
opr.št. 15/94 z dne 7. 7. 1997
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB
za prodajo delov premoženja stečajnega
dolžnika MONTANA, p.o. - v stečaju
1.	PREDMET PRODAJE
1.1.	Predmet prodaje so deli premoženja stečajnega dolžnika po
sestavnih delih, ki na dan prodaje zajemajo:
1.1.1.	Poslovno proizvodne objekte s pripadajočo vgrajeno opre-
mo in inštalacijami ter pripadajoča zemljišča:
•vi. št. 34 pare. št. 51/2 poslovna stavba 164,00 m^, poslovna
stavba 668,00 m^ in dvorišče 11.653,00 m^,
-vi. št. 39 pare. št. 325/2 poslovna stavba 55,00 m^, poslovna
stavba 77,00 m^ in dvorišče 4.237,00 m^,
-vi. št. 39 pare. št. 325/4 poslovna stavba 319,00 m^,
poslovna stavba 150,00 m^, poslovna stavba 67,00 nn^,
poslovna stavba 11,00 m^, poslovna stavba 38,00 m^, poslov-
na stavba 48,00 m^ in dvorišče 12.513,00 m^.
1.1.2.	strojno in delovno opremo ter inventar po spisku.
1.2.	Deli premoženja bodo prodani po načelu »videno-kupljeno«.
2.	TRAJANJE RAZPISA
2.1. Rok za zbiranje ponudb je do 25. 8. 1997.
Ponudbe pošljite v zaprtih ovojnicah na naslov: Okrožno sodišče
Celje, 3000 CELJE, Prešernova ul. 22, z oznako »Ponudba za
nakup MONTANE, p.o. St. 15/94, ne odpiraj«.
Odpiranje ponudb bo 28. 8. 1997 ob 12.30 uri na Okrožnem
sodišču Celje, soba št. 106/1.
3.	NAJNIŽJA CENA
3.1. Najnižja cena za prodajo delov premoženja pod 1.1. znaša
72.800.000.00 SIT (dvainsedemdesetmiliionovosemstotisoč 00/001
4.	POGOJI ZA UDELEŽBO NA RAZPISU
4.1.	Na razpisu lahko sodelujejo donipče fizične in pravne osjebe, ki
najkasneje do 25. 8. 1997 vplačajo varščino v višini 10 % (deset
odstotkov) od najnižje prodajne cene na žiro račun stečajnega dolžnika
50750-690-1029 pri Agenciji za plačilni promet Celje, z oznako
»varščina za razpis«.
4.2.	Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelim
ponudnikom pa brezobrestno vrnjena v 3. dneh po končanem naroku
za odpiranje ponudb.
4.3.	Udeleženci razpisa morajo v pisni ponudbi navesti ponujeno ceno
in plačilne pogoje.
Ponujena cena ne sme biti nižja od najnižje objavljene cene.
4.4.	Udeleženci razpisa morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljans-
tvu (fizične osebe) oziroma overjen izpisek iz sodnega registra in
pooblastilo za zastopanje (pravne osebe).
4.5.	Udeleženci razpisa morajo ponudbi priložiti dokazilo, iz katerega
bo razvidno, da razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri rudarske
smeri in da imajo registrirano dejavnost pridobivanje in predelava
nekovinskih rudnin.
4.6.	Stečajni upravitelj si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih
razlogov ne sklene pogodbe z nobenim od ponudnikov.
4.7.	Uspeli ponudnik mora v 8. dneh po vročitvi odločitve o izbiri
najugodnejšega ponudnika podpisati kupno pogodbo s stečajnim
upraviteljem. Če ponudnik ne sklene pogodbe v danem roku, varščina
zapade.
4.8.	Kupec mora plačati kupnino za premoženje v 15. dneh od
podpisa pogodbe.
4.9.	Lastninska upravičenja preidejo na kupca po plačilu celotne
kupnine.
4.10.	V najnižji ceni ni vključen morebitni prometni davek in stroški za
prenos lastništva, kar vse plača kupec.
5.	INFORMACIJE
5.1. Vsak ponudnik lahko v času od dneva objave razpisa do poteka
roka dobi informacije vsak delovnik med 7.30 in 14. uro po telefonu:
063/ 717-125 in si po predhodnem dogovoru lahko ogleda dele
premoženja stečajnega dolžnika.
mrm
i, SNOPIČ
ŠPORT	I Q
Goooooooooooooooooool
Brazilci na Skalni kleti - Radijski reporter iz Belo Horizonteja je besedo gol razvlekel na 18 sekund -Turk se seli v
Nemčijo
prvo gostovanje brazilskih
^metašev v Sloveniji je
^lo skoraj neopazno.
I^a klet je bila domala
in dopoldanski dež je
jab izgovor za prihod nekaj
gledalcev, ki so videli per-
^cionizem nogometne teh-
like.
' »Kako igrajo,« je bil še dan po
navdušen eden Publiku-
povih mladih reprezentantov
Ijbrez oklevanja priznal: »Od
jjihovih podaj sem bil zmeden
^vslačilnici in si narobe oble-
jjelmajico!« Brazilci so navdu-
jli, še posebej največji up zvez-
le države Minas Gerais in naj-
X)ljši strelec zadnjega prvens-
Rinaldo (dodatki njegovega
nogometnega imena so Santa-
na dos Santos). Njegova tržna
cena je že okrog 1,5 milijona
dolarjev in po predložkih s kril
je dvakrat s strelom z glavo
premagal Grešaka ter za konč-
no zmago prispeval asistenco
za gol Celsa.
Publikum je med zimsko tur-
nejo po Braziliji igral z drugim
moštvom Americe (0:1) in bil
vseskozi enakovreden nas-
protnik, na Skalni kleti pa v
dvoboju z najboljšimi mojstri
iz Belo Horizonteja praktično
brez možnosti. Ob skromnem
igralskem kadru se je poznala
odsotnost Štancarja (poškod-
ba), Kamberoviča (odpravljal
se je na Poljsko) in Turka (bil je
v Nemčiji), ostali igralci pa so
bili nekoliko utrujeni po zadnji
seriji obsežnejših treningov.
Na Skalni kleti je bil prvi zvezd-
nik brazilske odprave novinar-
ski kolega Alvaro da Paz, ki je za
radio Itatiaia iz Belo Horizonteja
neposredno prenašal celoten
dvoboj. Slabe pol ure pred tek-
mo je začel z ogrevanjem in
živahnim govorjenjem v prazno,
med tekmo pa so mnogi bolj
sledili njegovemu komentiranju.
kot pa dogajanjem na igrišču.
Znameniti »gooooooooooooo-
ool« je prvič razvlekel na 13
sekund in dobil krepko močnej-
ši aplavz kot Rinaldo. Drugi »go-
ooooooooooooool« je trajal 15,
tretji celo 18 sekund. Le kako je
moralo biti v Avstriji, kjer je
America nekega nižjeligaša pre-
magala s kar 20:0?
Turk V Nemčijo
Aleš Turk je edini nogometaš,
ki ni podaljšal pogodbe s Publiku-
mom, marveč se je po zadnji
tekmi v pokalu Intertoto odpravil
v Nemčijo. Na preizkusu je bil pri
lanskem prvoligašu Fortuni iz
D_fcsseldorfa in po tekmah s
Hertho ter še zlasti Stuttgart Kic-
kersom, ko je tudi dosegel gol,
zadovoljil zahteve novega trener-
ja Bemda Schusterja. Prestop ta-
ko ni bil več vprašljiv in Skalna
klet je za samo 30.000 mark odš-
kodnine izgubila najbolj zaneslji-
vega igralca zadnjih sezon.
5. krog skupine XI pokala
intertoto: Antalya-Proleter
1:0, Maccabi-Lokomotiva 0:4,
Publikum prost. Končni vrst-
ni red: Lokomotiva 12, Publi-
kum 5, Proleter, Antalya 4,
Maccabi 3. Celjani bodo za 2.
mesto od UEFA dobili 45.000
švicarskih frankov.
Kamberovič se je s triletno
predpogodbo na Poljsko od-
pravil na urejanje zadnjih for-
malnosti, Somalia pa bo vendar-
le ostal v Celju. Kluba sta skleni-
la kompromisen predlog: Bra-
zilec bo za leto dni posojen
Publikumu in bo decembra ter
januarja za Americo igral v
zveznem prvenstvu mladih
ekip. Novim soigralcem se bo
predvidoma priključil konec
tedna, na začetku pa bo največ
težav s sporazumevanjem, saj
govori samo portugalsko.
Ob dveh napovedanih odho-
dih je Poklepovič že proti Ame-
rici in nato še na mariborskem
turnirju preizkusil nekaj novih
kombinacij. Cugmas je zaigral
na desnem boku, ki je bil doslej
rezerviran za Turka, v konico
napada se je na Kamberovičevo
mesto preselil Goršek, njegove
naloge v zvezni vrsti pa je prev-
zel Ulaga. Možnosti za dodatne
kombinacije ni veliko, čeprav je
predsednik Marjan Vengust dal
vedeti, da ima uprava napelja-
nih nekaj pogajanj o igralskih
prihodih na Skalno klet.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Celjani so z goli Hodžarja,
Peršeta in Vodopivca tekmo z
Americo v malem nogometu
dobili s 3:0 in nato na Skalni
kleti izgubili z enakim izi-
dom. Na turnirju v Mariboru
so domačine po enajstme-
trovkah premagali s 5:3 (0:0)
in z Brazilci izgubili z 0:1.
Somalia.
Radio Itatiaia: goooooo.
SPORTNIKMESECAZA
ŠPORTNIKALETA
Pomanjkanje dogodkov
i v poletnih mesecih je malo velikih športnih dogodkov, na
''sterih sodelujejo celjski športniki. Verjetno smo zato ponov-
"" prejeli precej neveljavnih glasovnic. Glasujete lahko le za
športnike, ki so bili aktivni v minulem tednu!
T^okrat se vas je velika večina spet odločila za Gregorja
'Likarja, ki pa ni nastopal in tako je največ vaših glasov zbral
^Ifn Topolovčan (5). Drugače je bilo pri športnicah, kjer je
Prepričljivo najuspešnejša zbiralka glasov Anja Valant (18), med
%ami pa zmaguje brez konkurence NK Protonavto Publikum,
^se lahko pohvali s 27 glasovi.
Prevečkrat 3:0 bb
v spomladanski polsezoni je bilo v šestih ligah MNZ Celje
zaradi nespoštovanja pravil kar 21 tekem odločenih za
»zeleno mizo« z uradnim rezultatom 3:0. Največji grešniki
so Vransko, Tim Laško, Kovinar, Hrastnik in Steklar, najpo-
gostejši vzroka pa neprihod na tekmo in nastop kaznovanih
igralcev.
V celotni sezoni je bilo administrativno odločenih 29 tekem,
največ pri kadetih in članih. Po pravilih so se vseskozi ravnali
samo Rudar, Šentjur, Šmarje, Šmartno, Unior in Žalec, druga
skrajnost pa sta Vransko in Tim Laško s petimi prestopki.
Najboljša strelca članske lige sta Rade Kovačič in Ramiz
Smajlovič (oba Rudar) s po 19 goli, absolutni rekorder pa je
Amel Nadarevič, ki je za ekipo mlajših dečkov Krškega zabil 40
golov. Samo na tekmi s Hrastnikom (24:0) kar 13, od tega pet v
prvih dvanajstih minutah.
Janina v Rogaški Slatini
v petek, 25. julija, bo državni sekretar za šport dr. Janko
Strel pri L osnovni šoli Rogaška Slatina položil temeljni
kamen za novo športno dvorano Janina.
Športna dvorana bo obsegala kar 1485 kvadratnih metrov,
imela bo tri vadbene enote ter pomične tribune za 300 gledalcev.
Investicija naj bi po prvih ocenah skupaj z opremo znašala 270
milijonov tolarjev, od tega pa bo občina Rogaška Slatina
prispevala skoraj polovico, ter komunalno opremljeno parcelo.
Nova športna dvorana naj bi bila končana v začetku maja
prihodnje leto.	B. J.
EP kadetov v Laškem?
Mlada košarkarska reprezentanca do 22 let (Jurak, Šporar)
je na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo štirikrat
zmagala in enkrat izgubila ter bo naslednje leto zaigrala na
zaključnem turnirju v Italiji.
Kadeti (Bečirovič, Škornik, Cvetanovič) so na finalnem turnirju
v Belgiji zasedli 7. mesto. Naslednje prvenstvo bo čez dve leti pri
nas, zveza pa je predlagala, da bi bili predtekmovalni skupini v
Celju in na Polzeli, finalni del pa v Laškem. Projekt je ovrednoten
na 200 tisoč mark in možni organizatorji doslej še niso oblikovali
skupnega stališča.
Oboji zadovoljni
Košarkarjem s Polzele in Laš-
kega je bil torkov žreb za evrop-
ski pokal v miinchenskem ho-
telu Shereton naklonjen in oba
trenerja Boris ZrinsW in Aleš
Pipan zadovoljno načrtujeta iz-
polnitev zastavljenega načrta:
uvrstitev na najmanj 4. mesto
in napredovanje v izločilni del
evropskega pokala.
»Skupina je privlačna in boj za
4. mesto bo težji kot lani. Belgijci
so lani igrali v evropski ligi, Grki
imajo velike evropske načrte in
na preizkušnji nekaj ameriških
košarkarjev. Den Bosch je imel v
preteklosti vidno vlogo celo v
pokalu prvakov, kvalitetni moš-
tvi sta tudi Zrinjevac in USK
Praga,« nasprotnike Kovinoteh-
ne Savinjske Polzele v skupini F
predstavil trener Boris Zrinski.
»Vseeno smo tudi mi boljši kot
lani, predvsem bolj izkušeni in
prav ta element bi utegnil biti
naša prednost v boju za napre-
dovanje. V lanski sezoni smo se
uveljavili in zdaj bomo lažje iskali
podatke o nasprotnikih, kar ni
zanemarljivo. Morda nas bo
okrepil še Roman Horvat, ki še
razmišlja o ponudbi iz Gorice.
Vse bo znano jutri in če zavrne
Italijane, bo že v ponedeljek z
nami potoval na priprave na
Ravne,« je dodal Zrinski. Polzela-
ni se bodo z novim moštvom v
domači dvorani prvič predstavili
13. avgusta v tekmi z jugoslovan-
skim prvakom Partizanom.
V pokalu Ronchetti morajo
igralke Ingrada v predkrog. Za
nasprotnika so dobile grški
Pagrati AO, ki je favorit in zato
so Celjanke že predlagale, da
bi bili obe tekmi kar v Atenah.
Pivovarna Laško je prvič ude-
leženec evropskih pokalov in je
na prvi pogled dobila nekoliko
lažjo skupino B. »V Eurocupu ni
slabih ekip, naša skupina pa je
tudi s tremi moštvi z vzhoda še
vedno dokaj privlačna. Fener-
bahče in Le Mans imata najbolj
kvalitetne igralce, ostali pa bomo
približno izenačeni. S potovanji
ne bo težav, bolj je oddaljena le
Riga, tudi podatke o nasprotni-
kih bomo lahko hitro pridobili,
prav tako posnetke njihovih te-,
kem in 4. mesto je realno zastav-
ljen cilj,« je žreb komentiral tre-
ner Aleš Pipan, ki si je za pomoč-
nika izbral Srečka Lesjaka.
Skupina B: Le Mans (Fra),
Fenerbahče (Tur), Pivovarna
Laško, Slask (Pol), Icec Opava
(Češ), Broceni (Lat); skupina
F: Apolon (Grč), Zrinjevac
(Hrv), Kovinotehna Savinjska
Požela, USK Praga (Češ), Den
Bosch (Niz). ŽEUKO ZULE
Delavske športne igre
Na atletskih napravah pri osnovni šoli Prebold je Zveza telesnokulturnih-organizacij občine
Žalec in posebna komisija za delavske športne igre pripravila letošnje tekmovanje v atletiki.
Udeležilo se ga je kar 175 tekmovalcev v štirih starostnih kategorijah.
Starejše članice 60 m: 1. Plajh (Pekarstvo Roter) 9,57,2. Plajhner (SM Žalec) 9,65,3. Pušnik (VV
Žalec) 9,82; daljina: 1. Lovec-Delak 370 cm, 2. Centrih 346 cm, 3. Florjan (vse SM Žalec) 345; krogla: 1.
Florjan (SM Žalec) 10,32,2. Veber (Policija Žalec) 10,11,3. Centrih (SMŽalec), Jeraj (VVZŽalec) 9,91;
ekipno: 1. SM Žalec 4.420 točk, 2. VVZ Žalec 3.828,3. Pekarstvo Roter 3.230; ml. članice 60 m: 1. Vršnak
(TN Polzela) 8,94,2. Kramar (TT Prebold) 9,46,3. Pur (VVZŽalec) 9,76; daljina: 1. Vršnak (TN Polzela)
385,2. Kramar (TT Prebold) 357,3. Jordan (SIP Šempeter) 328; krogla: 1. Hrnčič (SIP Šempeter) 11,10,
2.	Jezernik (SM Žalec) 9,19,3. Jazbec (TM Polzela) 9,11; ekipno: TN Polzela 4.357,2. SIP Šempeter4.079,
3.	TT Prebold 3.749; st. člani: 1. Jakopovič (Juteks) 7,76,2. Žuža 8,35,3. Pire (oba Tenis center AS) 8,70;
daljina: 1. Bujinovič (SIP Šempeter) 457,2. Žuža 451,3. Nemevšek (oba Tenis center AS) 9,15; ekipno:
Tenis center AS Žalec 4.984,2. SIP Šempeter 4.191,3. Juteks Žalec 1.901; ml. člani 60 m: 1. Križnik 8,21,2.
Draksler (oba Tenis center AS) 8,30,3. Kralj (Pekarstvo Roter) 9,00; daljina: Draksler 486,2. Križnik
(oba Tenis center AS) 475; krogla: 1. Kralj (Pekarstvo Roter) 9,18,2. Križnik (Tenis center AS) 804 cm;
ekipno: 1. Tenis center AS Žalec 3.763,2. Pekarstvo Roter 1.582 točk.	T. TAVČAR
ŠPORTNIK TEDNA BI
ŠPORTNIK:__
ŠPORTNICA: _
EKIPA: __^_
in priimek: "_____
Naslov:___
•kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje,
»s^Pripisom "ŠPORTNIK LETA"._
16
šport

Žalčanke že med 16
Savinjčanke so v rokometnem pokalu EHF nosilke in zarodi manjšega števila prijav bodo v 1. krogu proste - Žreb za
Celjane in Velenjčane 12. avgusta
Zmaga rokometašic Olim-
pije v pokalu EHF je bila
koristna tudi za Žalčanke, ki
bodo v 1. krogu evropskega
pokala proste in so tako že
ponovile lanski uspeh iz po-
kala pokalnih zmagovalk,
ko so igrale v osmini-finala.
Savinjčanke ne bodo samo
proste na štartu, marveč bo-
do tudi nosilke za osmino-
finala. Že vnaprej se bodo
izognile favoriziranim eki-
pam Dunaferra, Byasna, Leip-
ziga, Galatija, Elde Prestigio in
Rostemasha (vsi so v 1. krogu
prav tako prosti) in med mož-
nimi nasprotniki za uvrstitev
med najboljšo osmerico bo-
sta najbolj nevarna Gudme
ter lanski polfinalist pokala
pokalnih zmagovalk Sombor.
Po lanski sezoni so se v
Žalcu odrekli desni zunanji
igralki Ireni Pahor in krožni
igralki Valentini Kostjukovi, na
operaciji kolen sta morali vra-
tarka Ljubov Kortoneva in or-
ganizatorka igre Sonja Zidar,
ki naj bi okrevali vsaj do prvih
evropskih tekem. Okrepitvi
sta samo mladinski reprezen-
tantki Raukovičeva in Grudni-
kova (doslej Velenje), ki bosta
od torka med udeleženkami
svetovnega prvenstva.
Na Slonokoščeni obah bo-
do igrale tudi Randlova, Šime-
kova, Jagrova in T. Dolarjeva
(vse Žalec) ter Stevanovičeva,
ki je iz Velenja že odšla k
Olimpiji. Med udeleženci bo-
sta tudi 37-letna Janko Požež-
nik iz Celja in Darko Repen-
šek iz Rečica ob Savinji, ki bo
po legendarni navezi Štefan
Jug - Herbert Jeglič šele druga
slovenska dvojica, ki bo sodi-
la na svetovnih prvenstvih v
rokometu.
Cel|e v drugi
skupini
Pokal prvakov ostaja nes-
premenjen. Na začetku bo
znova 16 nosilcev, pred žre-
bom za ligo prvakov (14. ok-
tobra) pa bodo klubi razdelje-
ni v štiri skupine. Celje bo v
drugi, saj EHF vztraja pri re-
zultatih iz zadnjih treh sezon
in zato naše prvake še bre-
menita zgodnja izpada s Fote-
xom in Zagrebom.
Kandidati za nosilce skupin
so Barcelona (okrepila se je s
Čavarjem in Pogorelovim),
Ademar Leon (izgubil je Škrbi-
ča), Zagreb (odšla sta Čavar in
Galič, vrnila sta se Pušnik in
Saračevič) in Lemgo (izgubil je
francoskega reprezentanta Ju-
lio), v naslednji skupini so Fo-
tex (dobil je krožnega repre-
zentanta Mezeia), Winterthur
(išče nadomestilo za Serjogi-
na), Celje in danski Vir um (iz-
gubil je rerepezentanta Foga).
Ce ne bo v kvalifikacij prese-
nečenj, bodo v tretji skupini
Ivry (brez Kervadeca in Kudi-
nova), Braga, Šahtjor in Princi-
pe ter v četrti Žalgiris, Zubri,
Drammen (brez Oustorpa in
Frodeja) in SKA Minsk.
Gorenje na
začetku
v seštevku vseh evropskih
pokalov za moške je Gorenje
s predlanskim polfinalom in
letošnjim četrtfinalom pokala
EHF naš najbolj uspešen
klub, toda evropska zveza
upošteva dosežke v izključno
posameznih pokalih.
V osmih evropskih poka-
lih bo letos igralo 235 ekip
iz 36 držav, žreb za 1. krog
bo 12. avgusta, tekme pa 4.
in 11. oktobra.
Velenjčani so se v pokalu
pokalnih zmagovalcev tako
znašli na začetku, saj naši klu-
bi še nikoli niso preživeli 1.
kroga. Podobno kot lani, lah-
ko že na štartu naletijo nosil-
ca: Bidasoa (brez Peruničiča,
Butulija, Nuneza in Ordone-
za), Caja Cantabria (brez Du-
šebajeva, Kiseleva, Olssona in
Jorgensna, prišel je reprezen-
tant Esquer), Duttenhofen
(novi nemški prvoligaš), Elek-
toromos, Gudme (brez Boe-
hritsa, Jacobsna in Tollefsna),
Vardar, Creteil (brez reprezen-
tančnega vratarja Gaudina) in
St.Otmar (odšle je naš Vuga).
Tudi v drugi skupini je nekaj
dobrih ekip: Plock, Železničar,
Karlovac, Polyot, Plzen, Stea-
ua, Viking Stavanger, Ortiga,
Guif Eskilstuna ... Pokal pokal-
nih zmagovalcev je tako po
moči znova drugi evropski
pokal, Gorenje pa močnejše
kot lani: vrnil se je srednji zu-
nanji Rozman, prišla sta vratar
Senica (Sevnica) in desni zu-
nanji Saftescu (Jadran), klub
pa je zapustil Semerdijev in že
pred zadnjimi tekmami Ilič.
ŽEUKOZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Sergeja Kline: za Žalec odprta pot do četrtfinala pokala EHF.
ŠPORTNI KOLEDAR"^'
NEDELJA, 27.7.	' ^
Nogomet	i
Šentjur: Šentjur-Olimpija, Slovenske Konjice: Dravinja.j
ra, Turnišče: Turnišče-Publikum (vse 18), Gažon: šinj.
Rudar (l.krog pokala Slovenije, 17).
NA KRATKO 1
Zreče: zaradi odpovedi Rogoze II je odpadel kvalifikacij
turnir za popolnitev Ill.lige-vzhod za odbojkarice. Nastop n
tretjeligašinjami so si tako ekipe Zreč, Dobja in Savinje iz c,
zagotovile neposredno.
Kostrivnica: zmagovalci 6. Kostrivniškega maratona so ^
člani Hojak (Lj) in Kamenškova (R.Slat), med rekreativci Voj
(Kr.Vrh) in med najmlajšimi Šket (Kostr) in Jurjec (Podčet)
(j!
PANORAMA 1
STRELJANJE
Državno prvenstvo
Malokalibrsko orožje: športna pištola - člani: 3.BrunS
(Pož) 563; ekipno: 2.Poženel 1660; mladinci: 2.Knez 4i
mladinke: l.Gozdnikar (oba Pož) 499; standardna pištola
člani: 2.Brunšek 545; ekipno: l.Poženel; hitrostrelna pištoli
člani: 3.Brunšek (Pož) 545; pištola proste izbire - čla
5.Tkalec (Pož) 529; ekipnO: 2.Poženel 1559, 3.Konjice 15;
mladinci: l.Knez (Pož) 521.
Rogaški maraton Smercu
Kolesarski maraton Rogaška se je točkoval za državi
prvenstvo rekreativcev, zato je bilo na štartu 105 km do^
proge več kot 400 udeležencev.
Na polovici proge v Atomskih toplicah so pobegnili tri
kolesarji, katere je glavnina kmalu ujela, nakar se je že
Bistrici ob Sotli izoblikovala nova skupina in odločila!
zmagi. Na zadnjem vzponu je drugi z nedavnega državna
prvenstva Šmerc (Vel) pobegnil udeležencu olimpijskih ig
Pintariču (Lj) in zmagal s prednostjo nekaj dolžin koles
Med ženskami je bila najhitrejša Uršičeva (Kamnik). Najst!
rejši udeleženec maratona je bil 75-letni Rudolf Perkiči
Murske Sobote.	J.l
Atleti na MEPA
v Ljubljani se danes zače-
nja 14. mladinsko evropsko
prvenstvo v atletiki (MEPA).
Med več kot 1000 udeležen-
ci iz 46 držav bo v sloven-
skem zastopstvu 23 mladin-
cev in 19 mladink.
Največ možnosti za visoki
uvrstitvi, tudi za finale, imata
Kladivarjev metalec kopja Se-
bastjan Grosek (letos 67,88
m) in velenjski tekač na 400
m z ovirami Peter Poles
(52,10). Celjsko atletiko bodo
zastopali še Aleš Stopinšek v
štafeti 4x400 m, Rada Glivuč v
teku na 3000 m (10:10,00) in
Mateja Dražnik v suvanju
krogle (13,63 m) ter velenjsko
Matjaž Kranj C v teku na 400 m
(48,69), Matjaž Voglar x teku
na 110 m z ovirami (14,89),
Peter Buč v teku na 3000 m z
zaprekami (9:43,04) ter Ja
Pugelj v teku na 100
(12,27).
Med udeleženkami pa I
do tudi Miroteksova keglj«
ka Lucija Detiček, ki si je \
atletinja Bistrice nastop zaf
tovila v metu kopja (47,84 d
Delovni ceijsici drsalci
Člani celjskega drsalnega kluba v teh vročih poletnih dneh ne
počivajo, saj so se začeli vneto pripravljati na novo drsalno sezono.
Mladinski prvak Janez Špoljar, mladinska prvakinja Anja Bratec in
Polona Peunik so se prek kratkim vmili s tritedenskih priprav na
Finskem, kjer so izpopolnjevali drsalno tehniko pod vodstvom
Valentina Nikolajeva, enega najboljših strokovnjakov za drsalni šport.
Vsi člani so se v soboto odpravili s trenerjem Borisom Uspenskim
na priprave v italijanski Piancavalo, medtem ko se bo mlajša skupina
celjskih drsalcev na novo sezono pripravljala na Rogli.	J.K.
SPbrez
Sfrašicove
Svetovnega prvenstva v
atletiki se bo od 1. do 10.
avgusta v Atenah udeležilo
16 slovenskih atletov, med
katerimi bo tudi pet repre-
zentantov Kladivarja ter
dva Velenja.
Kladivarjevi reprezentanti
so Urban Acman (100 m in
4x100 m), Miro Kocuvan
(400 m z ovirami), Gregor
Cankar (daljava), Robert
Teršek (kopje) in Anja Va-
lant (troskok), velenjska pa
sta Marko Što (4x100 m) in
Jolanda Čeplak (800 m).
Med kandidatinjami je bil
tudi Renata Strašek, vendar
je v metu kopja za skoraj
petnajst metrov zaostala za
svojimi lanskimi rezultati.
Foto studio Aris je razširil prodajni asortiman
Poleg dosedanjih foto storitev in prodaje fotomateriala so v svoj prodajni program vključili tudi
najrazličnejše šolske potrebščine, praktično vse, razen knjig.
Velika izbira, ugodne cene in dobri plačilni pogoji, je le nekaj razlogov, da jih obiščete na
Ljubljanski 16, blizu trgovine SONČEK, v Celju.	EP
L SNOPIČ
KULTURA
17
Grofica Celjska vabi
f^di entuziasti s pomoč-
gledališko, plesnega spek-
Grofica Celjska obuja-
Stari grad, srednjeveška
lačila pa si v teh dneh
devajo tudi mestne ulice.
p^iera spektakla Grofica
fljska, je nastal pod pro-
^^gntskim okriljem Design-
^(jia Dan in Stanovanjskega
ijada obči-ne Celje, bo v pe-
,[, 25. julija, ob 20.30. Pono-
'j,yebodo v nedeljo, 27., in v
^nedeljek, 28. julija, več po-
ipvitev pa bo še avgusta.
Gledališko plesni spektakel
■ nastal v režiji Mihe Aluje-
igralske vloge pa bodo
ijd drugimi zasedli Mario
jlih, Tina Gorenjak, Barba-
Cerar, Aleksandra Belma-
jvič in plesni par SNG Opera
iBalet iz Ljubljane.
V okviru predstave bodo
a celjskem Starem gradu,
jd Friderikovim stolpom,
ostavili pravo tržnico s pose-
ej oblikovanimi stojnicami,
a katerih bo predstavljena
jdnjeveška ponudba, od
ulinarike in nakita do kera-
mike in usnjenih izdelkov, se-
veda pa ne bo manjkalo zna-
čilnih obrti in rokodelstva. S
ponudbo na stojnicah želijo
predstaviti najbolj značilne in
zanimive dejavnosti Celja v
srednjem veku, pri tem pa
bosta priskočila na pomoč
Muzej novejše zgodovine in
Turistično društvo Celje. Vse
skupaj, stojnice, dvorni norč-
ki, vitezi in glumači, bodo že
ob vhodu v grad pričarali graj-
ski vrvež v daljnem 15. stolet-
ju.
Jutri, na dan predstave, se
bodo dogajanja na celjskem
Starem gradu pričela ob 17.
uri, že pol ure prej pa bodo z
Glazije pričeli voziti kombiji,
saj dostop do gradu z osebni-
mi avtomobili ne bo mogoč.
Pred začetkom predstave bo-
do namreč pripravili še ogled
gradu, večer pa bodo pope-
strili bakle in ognjemet.
Vstopnice po ceni 3 tisoč to-
larjev si lahko rezervirate pri
Turističnem društvu Celje, v
ceno vstopnice pa je vključen
tudi golaž, pripravljen po re-
cepturi iz srednjega veka.
Ml US, Foto: GREGOR KATIČ
K ogledu spektakla Grofica Celjska bo vabilo tudi 12 jumbo
plakatov, ki so delo študentov z Akademije za likovno
umetnost, smer vizualna komunikacija.
ZAPISOVANJA
Piše: TADEJ ČATER
Ura evropske
resnice
Ja, pod takšnim naslovom
je skupina enaintridesetih slo-
venskih umetnikov, intelek-
tualcev, ki so zbrani pod skup-
ni imenovalec »razumniki«,
izdala javno pismo, precej ob-
sežno, v katerem je razložila
svoje poglede na neuspeh slo-
venskih pogajalcev pri vstopu
v zvezo Nato. Pravzaprav ni
povedala nič kaj novega, nič
kaj presenetljivega, pač tisto,
kar se od opozicijskih ljudi iz
vrst kulture tudi pričakuje. In
zato je lucidna izjava Jožefa
Školča, ministra za kulturo,
ki je odgovoril zelo kratko,
češ, da pod evropsko uro resni-
ce pogreša le podpis urarja
Kajfeža, povsem na mestu. Pa
naj se zdi še tako zelo cinična
in nesramna. Je pa vsekakor
duhovita.
Hočem povedati, da so »ra-
zumniki«, če jih tako imenuje-
mo, našteli kap stvari, ki so bile
menda odločilne, da Slovenija
ni danes članica Nata, toda
nobeden od teh očitkov se ne
pokriva z izjavo Madelaine Al-
bright. Kar utegne pomeniti
točno to, da gre za Uro evropske
neresnice. Da gre za podalpsko
jamranje in tarnanje, ki nima
nobene zveze z realnostjo in de-
janskim stanjem stvari. Samo
za ilustracijo; medtem, ko je
Albrightova Sloveniji očitala
gospodarsko zaprtost, ji nekate-
ri izmed podpisnikov očitajo
ravno nasprotno: da je gospo-
darsko preveč odprta. Pika. Pa
čeprav je takih nesmislov še
nekaj.
Toda ostanimo pri tistem,
kar nas najbolj zanima. Kul-
tura. Domala vsi podpisniki
so iz vrst kulture. In kulturi
očitajo predvsem odsotnost
nacionalnega programa. Še
več, po osamosvojitvi so priča-
kovali, da bosta kultura in
celotno duhovno polje zažive-
la razbremenjena državotvor-
ne funkcije. Krasno. Toda ti
isti »razumniki« se ne morejo
znebiti lastnih državotvornih
misli. In kulturi pripisujejo
ravno to: državotvornost. Le-
po vas prosim! Ampak o tem
kdaj drugič. Obljubim. Dru-
gače si omenjenega pisma ne
znam razložiti. In še očitek
medijem, da so vsi po vrsti
politično opredeljeni. Prav, če
bi se tak očitek znašel v reviji
Ekipa, bi se vzdržal kriterija
resne presoje, toda ko se poja-
vi v reviji Mag. hja, takrat pa
gre že za hud cinizem. Ker
končno, kako razumeti pod-
pis enega od »razumnikov«
na kipu Edvarda Kardelja,
katerega bi sedaj sam najraje
lastnoročno podrl. Ne vem.
morda bi državi tudi vrnil
honorar, ki ga je takrat za to
delo prejel. Čeprav dvomim.
Ja, »razumnike« je treba bra-
ti politično. In nikakor druga-
če. Točno to.
Če bi se za »razumnike«
determinirala skupina neo-
bremenjenih mladih ljudi, ki
s prejšnjim sistemom niso
imeli nič skupnega kot zgolj
to, da so bili v njem rojeni, da
so tekli po mestnih ulicah in
prenašali štafeto, metali cvetje
na črno limuzino maršala Ti-
ta, jokali skupaj z nogometaši
Hajduka in Crvene zvezde na
splitskem stadionu Poljud, ko
so izvedeli, da je Tito umrl.
potem bi njihove poglede za-
res spoštoval. Pa če bi se z
njimi strinjal ali ne. V prime-
ru, ko pa so »razumniki« kul-
turniki. ki so izdali na kupe
knjig s pomočjo države, prejš-
nje in sedanje, sedeli v držav-
nih službah, pisali hvalnice
prejšnji državi, kiparili socia-
listične obraze in postave, bili
člani partije itd., heh, v tem
primeru pa lahko samo za-
mahnem z roko in si mislim,
pač še neka skupina riezado-
voljnih državljanov. Žal. Ali
kakor pravi star rek: najprej
je treba pomesti pred svojim
pragom.
TADEJ ČATER
Tihožitja in krajine
v avli hotela Dobrna je
iprta razstava slikarskih
il, ki jih je naredila Jožica
mazini - Čoh.
"i) slikarstvom se ukvarja
Ijobiteljsko, po izobrazbi je
lamreč pravnica, vendar je
[e v nižji gimnaziji imela
trakovno mentorstvo aka-
lemskega slikarja Janeza Vi-
lica, ki je odkril in vzpodbu-
al njen likovni talent. Leta
555 je na svetovni razstavi
olske mladine v Tokiu, ki jo
e pripravil UNESCO, prejela
li svojo sliko drugo nagra-
do, dve leti pozneje pa je na
nariborski gimnaziji bila na-
mena s Prešernovo nagra-
io. Po upokojitvi se še bolj
"livarja s slikarstvom, prire-
dila pa je tudi več razstav
'^ojih slik, med drugimi tudi
^tujini.
Dela, ki si jih je mogoče
ogledati na Dobrni, je mogo-
če postaviti v bližino tistega
slikarstva, ki razvija tradicio-
nalne slogovne posebnosti.
Gre za preplet elementov,
znanih iz realističnega sli-
karstva, oziroma podobnih
izpeljav, ob tem pa je mogo-
če razpoznati tudi njen oseb-
ni način slikanja. Motive, ki
jih izbira za svoje slike, išče v
naravi ter v podeželskem
okolju. V njenih tihožitjih
lahko vidimo različne vrste
cvetja in pri tem poudarja
njihove značilne oblike ter
barvitost. Njen drugi priljub-
ljeni motiv so krajine, pri ka-
terih se odloča za manjše
izreze in v katerih prikazuje
razgibano naravno okolje ter
vaška naselja ali posamezne
hiše.	BORIS GORUPIČ
izšli so Novi obrazi
Novi obrazi se imenuje nova celjska literarna revija,
namenjena mladim, neuveljavljenim talentom. Izdalo in
založilo jo je celjsko podjetje Pit media, ki je želelo s tem
nadaljevati že nekajkrat začeto in prekinjeno revialno
življenje v pretekli kulturni ustvarjalnosti celjskega ob-
močja.
Na spomladanski razpis za sodelovanje v novi reviji se je
prijavilo 22 mladih literatov s svojimi prispevki. Izbor
proznih del in poezije je opravil uredniški odbor (Mohor
Hudej, Ljudmila Kajtner, Jana Kvas in Alenka Šalej) pod
vodstvom prof. Antona Šepetavca. V reviji tako sodelujejo
Urban Arsenjuk, Boštjan Dermol, Špela Košak, Aljoša Kova-
čič, Matej Krajnc, Davor Peršič, Manca Pertinač, Barbara
RanČTgaj, Klementina Sambolič, Robi Simonišek, Špela Stra-
šek Vogrin, Peter Urankar, Martina Zajelšnik, Casper, David
Černelč in Simon Černelč. Gre pretežno za celjske in
velenjske srednješolce in za nekaj avtorjev, ki so srednješol-
ske klopi že prerasli. Revija naj bi izhajala vsaj enkrat letno,
želijo člani uredniškega odbora.
Novi obrazi bodo naprodaj v knjigarnah in na šolah.
Letos je začetni kapital zagotovilo podjetje Fit media, v
prihodnje pa upajo, da bodo dobili pokrovitelje, ki bodo
verjeli v nujnost obstoja takšne revije na Celjskem. Če ne
drugi, vsaj Mestna občina Celje bi lahko podprla Nove
obraze, so prepričani.	NGL
Zanimanje za grad Žovnek
zelo privlačna turistična točka,	ki bo lahko obiskovalcem po-
dokazuje že sedanji obisk, po-	jasnil tudi bogato zgodovino
sebno ob nedeljah. V kratkem	tega objekta in njenih nekda-
bo društvo zagotovilo vodiča,	njih prebivalcev. T. TAVČAR
Predsednik kulturno zgodovinskega društva Zovnek Braslov-
če Franc Kralj, v ozadju pa del gradu Žovnek.
Tibetanski folkloristi prvič v Sloveniji
Minuli četrtek je v dvorani kina Union nastopilo trideset tibetanskih plesalcev, pevcev in
glasbenikov. V nastopu, ki je bil v okviru poletnih prireditev v Celju, je skupina The Nyngtri
(Kong po) region traditional Song and Dance group prikazala 22 različnih plesov v pisanih
narodnih nošah. Z obiskom v Celju so pričeH gostovanja po Evropi.	SHERPA PRESS
Člani kulturno-zgodovin-
skega društva Žovnek Bra-
^'"vče, ki si že nekaj časa
Prizadevajo za ohranitev in
"bnovo ruševin gradu Žov-
pod Dobrovljami v KS
Fdslovče, so pred dnevi za-
2 urejanjem ceste do ru-
•^vin gradu Žovnek.
.l^o besedah predsednika
J^iištva Franca Kralja je no-
^ cesta pogoj, da se prične
^^rtovana obnova vzhodne-
p dela gradu, ki se je med
zimo delno porušil.
j°jekt je že izdelan, v teh
J pa pričakujejo ustrezno
^vojjenje. da bodo z deli pri-
I J; Društvo tesno sodeluje
s celjskim Zavodom za
^fstvo kulturne in naravne
.^^diščine. letos pa pričakuje-
1 ^di pomoč ministrstva za
"'^^ro in občine Žalec,
j^p je grad Žovnek zibelka
'skih grofov in knezov ter

kuitura

Pisano na icožo Pohorcem
Prejšnji mesec je izšla knjiga »Janez
Koprivnik in njegovo Pohorje.« Zalo-
žila in izdala jo je občina Zreče. Zaob-
jema 520 strani. Gradivo je zbral in
uredil pohorski rojak Anton Gričnik (z
družino).
Župan občine Zreče in poslanec Jože
Košir je v uvodni besedi med drugim
napisal: »Knjiga je pisana na kožo naše
občine in vseh drugih pohorskih in ob-
pohorskih občin ter njihovih prebival-
cev; predvsem pa seveda krajanov KS
Gorenje, kjer se je Janez Koprivnik rodil.
Namen je predstaviti njegovo osebnost
vsem, ki ga poznajo oziroma ne poznajo
dovolj dobro.«
Janez Koprivnik si takšno monografi-
jo tudi zasluži. Naj navedemo samo
delček njegovih zaslug. Napisal je prvo
knjigo o Pohorju v slovenskem jeziku.
Izpod njegovega peresa je prišlo prvo
slovensko delo o gluhonemih. Izdal je
knjigo o domačem vrtu; izšla je leta
1903 v 80.000 izvodih. Za razne časopi-
se in revije je napisal na desetine član-
kov in razprav. Vzgojil je več generacij
slovensko mislečih šolnikov. Po duši je
bil naravoslovec. V besedilih rad pove-
že svoja opazovanja narave s Stvarni-
kom.
Avtor je knjigo razdelil na tri poglavja.
Prvi del obravnava Koprivnikovo življe-
nje. Precej je pisanega o rojstni hiši in
prosvetnem društvu, ki nosi njegovo
ime. Iz bogatega in pestrega gradiva
izvemo, da je bil Koprivnik med drugim
učitelj za gluhoneme, sodni grafolog,
prirodoslovec, šolski svetnik in še kaj.
Drugi del zajema prikaz njegovih član-
kov, razprav in knjig. Tretji del pa je
pravzaprav ponatis njegove knjige o Po-
horju.
Vsi trije deli so opremljeni s fotografi-
jami in risbami. Na koncu knjige pa
najdemo nekaj starejših zemljevidov Po-
horja. Ker so besedila zaradi časovne
odmaknjenosti za današnjo rabo precej
posodobljena in usklajena, je dodan
»Seznam posodobitev, uskladitev in po-
jasnil«.
Leta 1999 bomo praznovali stopetde-
seto obletnico rojstva tega pohorskega
buditelja.
Še to. V prvem delu je navedeno, da
bo izšla še ena knjiga o Janezu Koprivni-
ku, izdal naj bi jo njegov sorodnik Adolf
Koprivnik. Ta edicija je že zunaj, natis-
njena pa je v 70 izvodih.
MILOŠ LIKAR
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V	večnamenski dvorani v
Zrečah si lahko jutri ob 20.
uri ogledate komedijo Trije
grešniki, v izvedbi dramske
skupine Samotarji iz Hoč.
! KONCERTI
Na gradu Tabor v Laškem
bo jutri ob 20. uri večer s Tere-
zo Kesovijo, damo, ki je ostala
v vrhu evropske popevke.
[ RAZSTAVE
V	glavni dvorani Stare
grofije Pokrajinski muzej Ce-
lje razstavlja portrete r risbe
Krištofa Zupeta in kipe Vik-
torja Plestenjaka.
V	razstavišču Firšt Pokra-
jinski muzej Celje ponuja na
ogled razstavo Stare upodo-
bitve Logarske doline.
V	razstavišču Lapidarij Po-
krajinskega muzeja je do 30.
septembra še vedno na ogled
razstava Libojska keramika.
V	galeriji Hodnik je do
konca avgusta na ogled raz-
stava iz zapuščine Avgusta
Lavrenčiča.
V	Galeriji sodobne umetno-
sti bo do konca avgusta na og-
led razstava slik Jožeta Ciuhe.
V	Muzeju novejše zgodo-
vine do 31. julija razstavlja
Ljubica Ratkajec - Kočica.
V	hotelu Dobrna bodo v so-
boto postavili na ogled dela sli-
karke Martine Žerjal iz Kopra.
V^^ilf-avilišfcti 'Laško raz-
stavlja Franek Markošek.
V	Osrednji knjižnici Celje
so na ogled fotografije Franci-
ja Horvata - Velika drevesa
Celja in raziskovalne naloge
celjskih osnovnošolcev in
srednješolcev z naslovoin
dovednost je lepa čednosj
V	Hermanovem brloo^
Celju je le še do konca julija
ogled razstava Hi, konjiče];
V	salonu Fiat v Ipavj
ulici do 14. avgusta razstj
Damjana Bohorč.
V	avli Telekoma, Ford
Ionu podjetja Avto Celje
Avtotehniki Celje v so^^
vanju s podjetjem Švag
razstavlja svoja dela v olju
1. septembra Vlado Geršal
V	gostišču Mihec in hot(
Merx razstavlja Raj ko Mlina^
V	belem salonu hot,
Evropa do 4. avgusta razsi
Ija Jože Barachini.
OŠMLO 1
.......M-^.mtn-iM^. ■ -J
V	Zrečah bo v soboto
pričetkom ob 20. uri tradir.
nalna »Zreška noč«.
V	dvorani Zdraviliška
doma na Dobrni bo jutrji
20. uri nastop folklorne i
pine KUD Dobrna.
V	Ločah bo v nedeljo tra
cionalni »kmečki praznik«;
■sff KINO 1
iiimiiiiiiiiL' ,'CT--- - ------------
Union od 24. do 30. 7 ob
uri ameriški film Plačanec,
20. uri ameriški film Trk; Pd
ni kino 24. 7 ob 22. uri ameii
film Klub vražjih babnic, od
do 27 7 ob 22. uri ameriški f
Romeo in Julija, od 28. 7 na]
ob 22. uri ameriški film Se
zla; Metropol od 24. do 30.7
19. in 21. uri in 26. 7 tudi ob
uri film Sužnja ljubezni.
Kino Žalec 25. ob 20. ui
27 7 ob 18. uri slovenski/
Outsider, 26. in 27 7 ob 20,
ameriški film Michael.
Kino Dobrna 26. ob 19
27 7 ob 17 uri ameriški f
Za vsako ceno.
Cigan baron v
Ledeni
dvorani
v soboto, 26. junija, bo
ljubljanska operna hiša
uprizorila Straussovo ope-
reto Cigan baron. Predsta-
va se bo začela ob 20.30 v
Ledeni dvorani v mestnem
parku, vstopnice pa so na
voljo v poslovni zgradbi Fit
medie, v poslovalnici Kom-
pasa v Celju in v prodajalni
Lajna.	US
Tereza
Jutri zvečer bo z Laščani
spet znana in priljubljena
hrvaška pevka Tereza Keso-
vija. Čeprav bo to njen tretji
nastop v Laškem v zadnjem
letu, so vse karte že nekaj
časa razprodane.
Koncert Tereze Kesovije, ki
se bo pričel ob 20.30, sodi v
okvir poletnih prireditev na gra-
du Tabor, ki so se pričele pred
enim mesecem s prav tako do-
bro obiskanim musiclom Nun-
sense. Kulturni center Laško, ki
je letos namesto pivovarne
prevzel organizacijo grajskih
prireditev, je torej dobro zasta-
vil vsebino programa, saj ga je iz
prejšnjih komornih višav bolj
približal različnim okusom obi-
skovalcev. Prihodnji mesec bo-
sta na gradu še dve prireditvi. V
petek, 8. avgusta, bosta nastopi-
la brazilska jazzista Pedro Ta-
gliani in Toninho Porto (zame-
njala bosta že napovedani Duo
Luiz Carlos Borges, prav tako iz
Brazilije), 15. avgusta pa bo za
ljubitelje akustične kitare kon-
certiral Michael Langer iz Av-
strije.	JI
Po peto medaljo na
Nizozemsko
člani Pihalnega orkestra
Premogovnika Velenje, 82
jih je, je danes odpotovalo
na 13. svetovno prvenstvo
pihalnih orkestrov v nizo-
zemski Kerkrade. Po prvih
mestih na vseh štirih zad-
njih prvenstvih, bodo Ve-
lenjčani letos že petič nasto-
pili na svetovnem prvens-
tvu.
V Kerkradeju letos pričaku-
jejo več kot 200 orkestrov iz
šestdesetih držav. Velenjski
pihalni orkester nastopa v pr-
vi kategoriji koncertnih har-
njpničnih orkestrov, v kateri
se bo zvrstilo 36 orkestrov z
vsega sveta. Poleg velenjske
godbe na pihala bodo od slo-
venskih orkestrov nastopili
še Pihalni, orkester železarjev
z Raven na Koroškem in Pi-
halni orkester Videm Krško.
Zadnji teden pred odho-
dom so se velenjski godbeni-
ki marljivo pripravljali, saj so
skladbe precej zahtevne, do-
bro pripravljenost na nastop
pa terjata tudi sloves kako-
vostnega orkestra in njihov
uspeh na dosedanjih prvens-
tvih. Kot je povedal vodja or-
kestra mag. Ivan Marin, so si
tudi letos zastavili visok cilj -
osvojitev zlate medalje. Tek-
movali bodo jutri, v petek,
mi pa jim žejimo obilo sreče
in uspeha.
DIANA JANEŽIČ
Nastop velejijskih godbenikov ob rudarskem prazniku
Umetnost za mir
Na gradu Bori je bil prete-
kli teden že tretji poletni fe-
stival Idriart. Osrednji dogo-
dek letošnjega festivala je bi-
la mirovna konferenca na
temo »Umetnost kot ustvar-
jalna sila za mir - Scenarij za
21. stoletje«.
Na njej so poudarili, da je
bistvenega pomena človekov
osebni razvoj, če hočemo
zgraditi »kulturo miru«, in da
je kultura temelj napredka in
ustvarjalnosti. Različni ljudje s
celega sveta so na gradu Bori
podajali svoje izkušnje o tem,
kako je lahko umetnost krea-
tivna sila za pozitivne spre-
membe v posamezniku in
družbi. Ta iniciativa v celoti
ustreza poročilu svetovne ko-
misije za kulturo in razvoj Bo-
gastvo raznolikosti, ki ji pred-
seduje Javier Perez de Cuellar.
Poročilo širi dosedanji pogled
na ustvarjalnost in dviga za-
vest o pomenu kulture za raz-
voj človeka in človeštva. Raz-
voj naj bi ljudem prinesel poli-
tično, ekonomsko in socialno
svobodo, večjo možnost za
zdravje in ustvarjalnost.
Na konferenci so poskušali
izdelati scenarije bodočnosti
za prihodnje generacije, ko
bodo procesi, ki so lastni
umetniškemu ustvarjanju,
postali gonilo sprememb v
družbi.
Hkrati je bil na gradu Bori
tudi otroški festival, ki je želel
spodbuditi otroke in odrasle
k večji strpnosti in sprejema-
nju drugačnosti ljudi in kul-
tur. ALEKSANDRA MAČEK
TRIDESETA LETA NA CELJSKEM
Nič nas ne sme presenetiti
Vojaške doktrine so se ne-
nehno spreminjale in v skla-
du s tem tudi načini obram-
be in napada. Da bi bili pre-
bivalci o tem pravočasno
seznanjeni, je oblast tudi v
tridesetih letih organizirala
najrazličnejša predavanja in
vojaške vaje, ki so pri vojaš-
kih enotah krepile borbeni
duh, pri civilistih pa obču-
tek varnosti.
Zelo je odmevala vaja zrač-
nega napada na Celje, kjer je
bila obramba »aktivna po vo-
jaštvu, pasivna po civilih«. Vajo
so uprizorili sredi oktobra
1935. Ko je bil dan znak za
nevarnost: pok bombe pri
cerkvi sv. Jožefa, petminutno
zvonjenje vseh cerkva v mestu
in zavijanje siren celjskih pod-
jetij, je eskadrilja treh letal »na-
padla« Celje in odvrgla »zaži-
galne, razdiralne in plinske
bombe, markirane z rdečimi,
belimi in zelenimi raketami«.
Po uspešno končani reševalni
vaji in ohranitvi mesta, je Celja-
ne ponovno petminutno zvo-
njenje in zavijanje tovarniških
siren s premori na minuto opo-
zorilo, da je splošne nevari^
konec. Pri vsem tem je zani
vo, da se je na območju, kje
vojaštvo in civilna oblast do
Ijevala ogled vaje, trlo radc^
nih Celjanov in okoličane^
so z občasnimi vzkliki vz|
bujali udeležence vaje. Gl^
so lahko vajo opazovali
no od črte Cankarjeva-Vo^
kova ulica, na desnem bn
Savinje, pri drevoredu ob
lodvoru in v hodnikih hiS
Prešernovi ulici in ulici GreJ
ja Žerjava.
BRANKO G0R0PEV5
i. snopič	naši kraji in uupje	| ir
Skrivnosti liišnili imen
Zaloška hišna imena v knjigi Marice Kotnik-Šipec
prejšnji konec tedna je bi-
V dvorani kulturnega do-
^ na Polzeli predstavitev
^imive knjige Zaloška hi-
^a imena, avtorice Marice
totnik-^ipec.
I Knjigo je v sodelovanju z
'jvtorico predstavila Anka
'Krčmar, direktorica Zavoda
kulturo Žalec, ki je med
drugim povedala, da je knjiga
plod dolgotrajnega trdega in
jtrokovnega dela, ki je zahte-
valo natančnega in iznajdlji-
vega raziskovalca. Avtorica je
domačinka in prvo radoved-
nost o domači vasi ji je vzbu-
dil že dedek, ki je pripovedo-
val o domačijah, kot so bile
nekoč, o starih zidanicah, o
domačih hišnih imenih in
priimkih. To zanimanje je ra-
slo in sad je knjiga Zaloška
hišna imena.
V njej so predstavljena do-
mača hišna imena in kako so
nastajali priimki. Ti so nastali
iz osebnih imen očeta ali ma-
tere, včasih je bil priimek obli-
kovan po kakšni telesni ali
duševni posebnosti, po pokli-
cu, po legi domačije, po živa-
lih ali rastlinah. Vsak priimek
skriva v sebi bogato zgodovi-
no. Mnogi so se obdržali sto-
letja, drugi so s priženitvijo.
smrtjo ali izgubo posesti po-
tonih v pozabo. Kot najstarej-
ši in še znan je naveden prii-
mek Potočnik, ki izhaja iz 16.
stoletja.
Avtorica je pri svojih razi-
skavah, ki jih je strnila v knji-
go, uporabljala najrazličnejše
vire, med drugim matične
knjige. Te so bile najprej pisa-
ne v latinščini, pozneje v
nemščini in nazadnje v slo-
venščini. Seveda so v njih in v
urbarjih pri vpisovanju priim-
kov in imen mnoge nedosled-
nosti, ki jih je avtorica morala
upoštevati in prepoznati, da je
lahko sledila posameznim
imenom iz roda v rod. Knjiga
vsebuje tudi raziskavo, od kod
so v Založe prišli novi priimki.
Vsekakor je knjiga drago-
cen pripomoček pri spozna-
vanju lastnih korenin. Polze-
lani, predvsem pa Založani,
so avtorici izkazali svojo hva-
ležnost s tem, da so se pred-
stavitve udeležili v zares veli-
kem številu. Še posebej se ji je
za bogat prispevek k pozna-
vanju lokalne zgodovine zah-
valil Stanko Novak, predsed-
nik sveta KS Polzela, kamor
spadajo tudi Založe.
mmmmmsmKmm T TAVČAR
Od leve proti desni: Anka Krčmar, Marica Kotnik-Šipec in avtor fotografij Bogomir Šepec.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Od Kavčiča prelc Bavčarja
in Janše v osamosvojitev
Niko Kavčič: Pot v osa-
mosvojitev, samozaložba,
Ljubljana 1996.
Pri knjigi »Pot v osamosvo-
jitev« avtorja Nika Kavčiča,
pozoren bralec pride v dile-
mo ali je bolj zanimiva knjiga
ali avtorjevo življenje, ki ga je
vodilo prek službe v banki do
službe v takratni službi dr-
žavne varnosti nazaj v banko
in od tam v prisilni pokoj (is-
točasno z Stanetom Kavči-
čem, s katerim navkljub
priimku nista v sorodu).
Ime Nika Kavčiča se sicer
doslej ni kaj pogosto pojavlja-
lo v slovenski publicistični ali
zgodovinski literaturi. K temu
je gotovo prispevala narava
dela s katerim se je ukvarjal,
nekaj pa gotovo tudi njegove
značajske lastnosti. Vendar pa
je njegovo ime lahko znano
nekoliko bolj razgledanemu
poznavalcu slovenskih politič-
nih in gospodarskih razmer.
Omenjajo ga dr. Božo Repe v
knjigi Liberalizem v Sloveniji,
Igor Bavčar v Mojih zapiskih,
Janez Janša pa mu je v Okopih
posvetil kar celo poglavje.
Knjiga je spominski zapis
avtorja in je sestavljena iz več
krogov. Prvi krog je mladost,
v tem opisuje dejavnike, ki so
odločilno vplivali na obliko-
vanje njegove osebnosti.
Krog partizanskih spominov
zajema poleg splošnega opisa
razmer predvsem opis delova-
nja partizanske obveščevalne
službe na Gorenjskem (še zla-
sti je zanimiv del, ki opisuje
soočenje neizkušene gorenj-
ske VOS z Gestapom in njego-
vim šefom Helmutom Rozu-
mekom, ki je spretno vdrl v
odporniško gibanje). Po vojni
je nadaljeval delo v Upravi dr-
žavne varnosti do leta 1955, ko
jo je zaradi sporov zapustil in
se vrnil v bančništvo. V UDB je
vodil zelo pomemben eko-
nomski odsek (iz tega časa iz-
haja zanimiva zgodba, kako je
slovenska UDB posojala ladjo
za tihotapljenje cigaret zvezni
UDB, brez da bi le-ta vedela za
vpletenost slovenske službe).
Naslednji krog spominov je
namenjen povojnemu banč-
ništvu in Kavčičevi vlogi v
njem. Zlasti dobro je (v vlogi
bančnika) sodeloval z liberali-
stično usmerjenima predsed-
nikoma vlade Borisom Kraig-
herjem in Stanetom Kavčičem.
S slednjim je povezan tudi nje-
gov padec. Po odhodu v prisil-
ni pokoj leta 1972 ga je prav
tako kot bolj znanega soime-
njaka doletela »družbena izo-
lacija«, ki je trajala polnih
osemnajst let (tudi iz tega časa
nam avtor odkriva zanimive
podrobnost iz političnega in
gospodarskega zakulisja).
Zadnji krog avtorjevih spo-
minov se začenja z smrtjo
Staneta Kavčiča, ko avtor od
družine umrlega prevzame
nalogo, da bo izdal njegov
»Dnevnik in spomine«. Za to
delo izbere Janeza Janšo in
Igorja Bavčarja. Ter ju s sode-
lovanjem tudi nekako politič-
no soobhkuje. Ta del spomi-
nov seže do osamosvojitvene
vojne.
Če vas zanima novejša slo-
venska zgodovina in pogled
nanjo človeka, ki jo je soobli-
koval, človeka, ki je bil pobud-
nik ustanovitve proslule Tr-
žaške banke, ki je leta 1968
razburil egalitarno usmerjene
študente z nakupom »lustra«
za ljubljansko banko, ki je
podpisoval račune za "nakup
Titovega Rolls-Royca in za ile-
galne nakupe orožja za TO,
potem boste to knjigo prebra-
li. V nasprotnem primeru pa je
ne boste!
Piše: BRANE LESJAK
Praznik žetve in miacve
člani gasilskega društva
Gaberke so tudi letos priredi-
li kmečko- turistični praznik
žetve in mlačve.
Na prireditvi se je v različ-
nih spretnostih pomerilo
osem skupin iz Zavodenj,
Ravn, Cirkovcev, Razbor, Zi-
bike, Plešivca, Gaberk in
Škal. Člani folklorne skupine
Oljka iz Šmartnega ob Paki so
pripravili pester folklorni
program, medtem ko so ostali
udeleženci želi, vezali, mlati-
li in spravljali žito v kozolec.
Gospodinje so pripravile raz-
stavo kmečkih jedi, na kateri
so predstavile različne vrste
domačega kruha in potic,
manjkalo pa ni niti slastno
pecivo. Za zaključek so gasil-
ci izvedli gasilsko vajo. Izku-
piček s prireditve je name-
njen Gasilskemu društvu Ga-
berke za posodobitev gasil-
skih desetin.
L.O.
Prevorsko športno društvo
Na Prevorju so si že dlje časa
prizadevali za ustanovitev last-
nega športnega društva, prete-
kli teden pa so uradno registri-
rali Športno društvo Prevorje.
Najbolj aktivni člani novega
društva so minulo soboto pre-
pleskali krajevni urad na Pre-
vorju, s čimer so prinesli prva
denarna sredstva v blagajno
društva. Za delo se je dogovo-
ril predsednik nadzornega od-
bora športnega društva Dam-
jan Maček s predsednikom
tamkajšne krajevne skupnosti
Mirkom Pajkom.
Športno društvo Prevorje
ima- 28 članov. Predsednik
Boštjan Planko je povedal,
da imajo tudi svoj nogometni
klub, ki je že več tekem uspe-
šno odigral v sosednjih krajih.
Treninge imajo vsako nedeljo
in po možnosti tudi med ted-
nom na prevorskem igrišču.
Zbirajo še žensko odbojkar-
sko ekipo, v bližni prihodno-
sti pa bodo poskušali ustano-
viti še ekipe v drugih športnih
disciplinah. V naslednjih dveh
mesecih bi radi organizirali
turnir na Prevorju, za katere-
ga bodo potrebovali finančno
pomoč sponzorjev. Še pred
tem pa bodo poskušaU obno-
viti prevorsko igrišče.
ALEKSANDRA MAČEK
Prevorski športniki pleskajo krajevni urad.
Pokaži, kaj znaš v Dobju
Pred kulturnim domom v Dobju pri Planini bo v nedeljo, 27,
julija ob 15. uri, že 25. tradiciondna prireditev Pokaži, kaj
znaš. Nastopilo bo veliko ansamblov in manjših skupin iz
okoUških krajev. Prosvetno društvo Dobje pa bo pripravilo
bogat srečelov. Po prireditvi bo za zabavo poskrbel ansam-
bel Štirje kovači.	A. M.

NASI KRAJI IN UUDJE

Kam gredo župani
na dopust?
Malo doma, malo na morje, kak dan v hribe, le izjemoma malo dlje...
Poletje je čas, ko se želijo
ljudje umakniti iz vročih
mest v kakšen miren kraj,
kjer si lahko odpočijejo od
napornega dela. Nekateri se
odpravijo na morje, drugi pa
kam v gore. Tudi župani šir-
še celjske regije si ob vseh
obveznostih in sestankih že-
lijo oditi na zaslužen oddih.
Ko smo jih povprašali po nji-
hovih načrtih, so se nekateri
kar nasmejali že ob sami mi-
sli na dopust.
-u ilpžeiJSiin^ek,, župan. Mest-
ne občine Celje; »Zaenkrat se
še ne odpravljam nikamor. Z
družino se še nismo natančno
odločili, kam bomo odšli. Mi-
slim, da se bomo najverjetneje
odločili za Istro, ker je dokaj
blizu Slovenije.«
Milan Dobnik, župan obči-
ne Žalec (tik pred odhodom):
»Letos se odpravljamo v Gozd
Martuljk, kjer bomo stanovali
v vikendu našega prijatelja.
Upam, da se bomo imeli lepo.«
Beno Podergajs, župan ob-
čine Vojnik: »Z družino smo
fsie letos dogovorili, da gremo
po dveh letih spet na dopust v
Dalmacijo. Stanovali bomo v
hotelu. Povedal bi tudi, da je
to moj prvi dopust, odkar sem
v službi na občini.«
Anka Rakun, županja obči-
ne Ljubno ob Savinji: » Prav-
zaprav še ne vem, kam bom
šla na dopust, zato še kar de-
lam načrte. Najverjetneje se
bom odpravila na morje.«
Toni Rifelj, župan občine
Gornji Grad: »S prijatelji gre-
mo kar daleč na jug. Obiskah
bomo južno Italijo, kjer si bo-
mo natančneje ogledali prele-
po Calabrio. Tam smo tudi
najeli bungalove.«
Jože Čakš, župan občine
Šmarje pri Jelšah: »Z družino
smo se odločili, da gremo letos
na morje. Letovali bomo v
Moščenički Dragi, to je lep kraj
pri Opatiji v Istri. Bivali bomo v
apartmajih pri prijateljih. »
Janez Jazbec, župan občine
Slovenske Konjice: »Na pravi
dopust bom odšel šele avgusta
z družino na morje. Prvi del
dopusta pa bom delal večinonja
v vinogradu, kjer se vedno naj-
de kakšna zaposlitev. Dosti dela
bom imel tudi okrog hiše.«
Jurij Malovrh, župan občine
Šentjur: »Dopust bom preživel
v krogu najdražjih, zato bom
kar dom§, pa tudi odpočiti si
moram. Na morje ne hodim, saj
celo leto dosti potujem in sem
velikokrat zdoma. V glavnem si
želim predvsem miru, dosti de-
la pa boiji imel tudi^krog hiše.«
Slavko Krajnc, župan občine
Vitanje: »Čeprav bi se mi pravi
dopust kar prilegel, pa si ga letos
ne bom privoščil tako, kot je
treba. Preživljal bom bolj ali
manj delovni dopust, saj bomo
povečevali proizvodne prostore,
pa tudi okrog hiše je veliko dela.
Z nekaj prijatelji pa smo se odlo-
čili, da bomo šli za par dni v
gore, da se malo sprehodimo.«
Peter Hrastelj, župan občine
Laško: »Z ženo se letos odprav-
ljava v Moravske Toplice, saj so
nama bile zelo všeč že, ko sva šla
prvič tja. Na morje ne greva, ker
je naša slovenska obala pre-
majhna, čeprav je zelo simpatič-
na.«	LUCIJA MEDVED
Rutice in icapice
na Resevni
Šentjurski osnovnošolci na taborjenju, o katerem bodo
poročali tudi v taborniškem časopisu
Na petdnevno taborjenje se
je minuli teden odpravilo tri-
deset tabornikov iz Šentjurja,
med katerimi je bilo kar 22
otrok iz Osnovne šole Pranja
Malgaja Šentjur. Udeleženci
taborjenja so v četrtek svečano
zaprisegli, da bodo upoštevali
pravila, šentjurskegajtabora
Rod divjega petelina, ki je še v
ustaihavljanju.
Pobudo za ustanovitev tabora
je dal ravnatelj osnovne šole Pra-
nja Malgaja v Šentjurju Marjan
Gradišnik, kar je podprl tudi
tamkajšnji učiteljski zbor, usta-
novni proces in prvo taborjenje
pa vodi Janez Kukovič. Tabor
so pripravili z namenom, da se
udeleženci naučijo spoštovati
naravo in tudi v njej preživeti, da
spoznajo pomen narave za člo-
veka ter da navežejo tesnejše
prijateljske stike in si znajo med
sabo pomagati. Pri tem je po-
membno, da je bilo taborjenje
brezplačno, stroške pa so pokrili
osnovna šola in sponzorji.
Tabornikom, s katerimi so se
ukvarjali že celo leto, so želeli
prikazati klasično taborjenje s
šotori, a tega zaradi slabega vre-
mena ni bilo možno izvesti. Zato
so taborniki stanovali v planin-
ski koči na Resevni in na pro-
stem pripravili le mini tabor, v
katerem so prenočili le tisti, ki so
bih čez dan najbolj pridni. Pri
tem so se učili postavljanja in
.i^^nja tabora.
Program taborjenja so prilago-
dih starostni strukturi udeležen-
cev, ki se giblje med 6 in 20 leti.
Otroci so se po želji razdelili v
vod Jelenov in vod Mravelj. Ude-
leženci teh vodov so se med
sabo ločili tudi po zunanjih zna-
kih, kot so zastave, rutice in
kapice.
Taborniški dan je bil poln raz-
novrstnih aktivnosti. V dopol-
danskih urah so spoznavali šege
in navade tabornikov, v drugi
polovici dneva pa so se pomerili
v različnih športih in igrah. Vsak
večer so se razvedrili z družab-
nim programom. Posebej veselo
je bilo v četrtek zvečer, ko so
mladi taborniki svečano zaprise-
gli. Po tem, ko so si mladi tabor-
niki zavezali rutice in nadeli ka-
pice s simbolom Zveze taborni-
kov Slovenije, je za vesel
vzdušje poskrbel Andrej Šifre;
Ob tej priložnosti so taborniii
obiskali starši in se z njimi povj
seliH.
V teh dneh so se taborni
naučili izdelovati taborniškt
opremo, kot so loki, piščaliii
pohodne palice. Na pohodu!
Resevne na Svetino so se uSl
orientacije in izdelave bivakm
kar jim je prišlo izredno prav, sa
jih je ujela nevihta. Med sam
potjo so spoznavali svoj domai
kraj z okolico, saj se s poti odpi
ra krasen razgled na Šentjur,
Zadnji dan so ob tabornen
ognju pripravili piknik, na kate
rem so analizirali svoje delo ii
obnovili, kar so se naučili. Ta
borni ogenj, ki so ga prvi dan
svečami priž^li ip potem^dani
noč pazilij da ne ugasne^ soj
znak prijateljstva zadnji ve&
skupaj pogasili Da bi prikazd
smisel taborjenja tudi širši jas
nosti, načrtujejo izdelavo svoje
ga taborniškega časopisa.
EHr^; ALEKSANDRA MAČEi
Šentjurski taborniki s svojimi voditelji.
POLETJE V CELJU,
KNEŽJEM MESTU
Sobota, 26. julij ob 20.30 -
drsališče v Mestnem parku -
Cigan baron, opera in balet
SNG Ljubljana.
Sobota, 26. julij ob 10. uri -
Poletni oder Muzeja novejše
zgodovine (Hermanovo gleda-
lišče) - lutkovna predstava O
lisici in grdini v izvedbi Jelene
Sitar in Igorja Cvetka.
Petek, 27. in sobota 28. ju-
lij ob 20.30 - Celjski grad -
Grofica Celjska v režiji Mihe
Alujeviča.
Sreda, 30. julij ob 20.30 -
Atrij Majolka - pesmi Leonar-
da Cohena v izvedbi Janija
Kovačiča.
Prireditve, ki jih v okviru
Poletja v Celju, knežjem me-
stu organizira Fit media v Atri-
ju Majolke, Lapidariju in dru-
gih prizoriščih, so doslej pod-
prii naslednji sponzorji: gene-
ralni sponzorji Kovinotehna,
Banka Celje, Mestna občina
Celje; glavni sponzorji: Zdra-
vilišče Radenska Radenci, Go-
stinsko podjetje Majolka,
Energetika Celje, Javne napra-
ve, Ceste-Kanalizacije, Celjski
plini. Center Interspar in Cest-
no podjetje ter sponzorji:
CHB - Celjska borzno posred-
niška hiša. Cinkarna Celje,
Mobitel, Weishaupt, Pekarna
Geršak - Rafael Brance, Cvetli-
čarna Urška, Reklama Celje,
Nova ljubljanska banka d. d.
Podružnica Celje, Ingrad Kon-
cem, Abanka, Hotel Evropa,
Skladiščno transportni center
Celje, Aero Celje, A2S Spektra
Orbit, Trgovsko podjetje
CENTER d. d.. Mesnine deže-
le Kranjske, Emonec Kafe Ko-
per, Etol Celje, Cetis, Diskont
TUŠ, Zavarovalnica Maribor.
Živahno na
Stonu
Preteklo nedeljo je bilo
silno živahno na Stonu ob
lovski koči rečiških lovcev,
Tam so se že v tradicional-
nih tekmah pomerile ekip^
iz KS Rečica, nekaj pa jih j«j
prišlo tudi iz bližnje okoli-
ce. Ekipe so se pomerile
vlečenju vrvi, v malem no-j
gometu in streljanju z zrač-j
no puško. Bolj kot doseže-
ni rezultati je pomembnOj
da so si ljudje odpočili o^
vsakdanjih skrbi, se srečali
v neokrnjeni naravi in sfi
poveselili na družabne«
srečanju, katerega organii
zator je Lovska družina Rei
čica.	US
Skromen ulov
na leicmovanj^
Na ribniku Presarje jt Rib''
ka družina Šempeter v Savin
ski dolini, ki ta ribnik upra'
Ija, pripravila ribiško tekm'
vanje za pokal ribiške druŽ
ne. Tekmovanja se je udeleŽ
lo 25 ribičev, največ sreče '
spretnosti pri ulovu je in'''
Roman Ramšak, ki je uple^
2200 gramov rib, sledi Jož
Oblak s 1000 grami ulova i
Rudi Štruc z 990 grami ulo^j
Od vseh tekmovalcev jih.^j
ribe ulovilo le dvanajst.
T. TAVČA
SNOPIČ
PISMA BRAiCEV	| CTj
ODMEVI
>
v Izkušnje s
IHermanom
Celjskim
Turistična agencija Herman
^gljski ima koncesijo medna-
rodnega rent a car-ja Europ-
interrent Ljubljana. Zato,
je sedež podjetja v Ljub-
ljani, poslujemo samo na do-
stavo oziroma znanega na-
jemnika.
Enako kot pri kreditnih kar-
ticah, preverjamo plačilno
sposobnost vsakega najemni-
1(3, zato v vseh rent a car
[lijah, pri nas in v svetu, ob-
stoja Stop lista ali Črna lista
j(Ot edina zaščita.
Gospodična Judita Križnik
se je 6. maja oglasila v naši
agenciji. Ker ni imela vozniš-
kega dovoljenja, naj bi avto
najel njen brat Matej Križnik,
ki pa je žal s strani Badgget
rent a car Ljubljana vpisan v
Stop listo. Zaradi tega Matej
Križnik ne more biti več na-
jemnik avtomobila.
Dne 8./maja se je v poslo-
valnici spet oglasila gospodič-
na Križnik, s seboj je pripelja-
la gospodično Petro Marto
Krauthaker iz Wormsa BDR.
Ker so bili njeni dokumenti v
redu, smo izpolnili formular
avtorizacije rent a car najema
za najem vozila od 9. maja do
17. maja. Dogovorjeno je bilo,
4a bošta avtb dvigrtili nasled-
iijidan med 12. in 13. uro. Žal
v poslovalnici nismo imeli av-
tomobila in ga je transferist
pripeljal iz Ljubljane ob 16.30.
Seveda gospodične Križnik
nismo mogli obvestiti, naj pri-
de po avto, če ga še ni bilo,
kljub vsemu pa je ob 17. uri
avto dobila.
Ob rezervaciji oz. prevzemu
avtomobila je bil tudi njej izro-
čen cenik uslug in rent a car
storitev, kjer je v alinej i pod
»plačilo« točno navedeno, da
se obračuna najmanj 100 km
na dan, če pa je kilometraža
prekoračena, se obračuna po
dejansko prevoženih kilome-
trih. V alinejah »dodatna ura
najema« ter »dostava in prev-
zem vozil«, je točno razlože-
no, da lahko najemnik podalj-
^ najem za 59 minut brez
dodatnega plačila, za prevzem
izdajo izven delovnega časa
24. ure se zaračuna 900
tolarjev, od 24. do 5. ure zjutraj
pa 1.400 tolarjev po avtomobi-
lu. Ker je bil avto sprejet v
soboto popoldan ob 17. uri, je
popolnoma normalno, da se ji
je obračunalo 900 tolarjev. Naš
delovni čas ob sobotah je od 9.
do 12. ure.
Ob prevzemu avtomobila
je gospodična Križnik poleg
depozita v markah od gospo-
dične Krauthaker, založila tu-
di ček za 15.000 tolarjev. V
banki smo dobili odgovor, da
je ček brez kritja, saj gospo-
dična Križnik že nekaj časa
nima rednih prihodkov. Koli-
kor pa vem, je izdaja čeka
brez kritja kaznivo dejanje.
V ponedeljek 19. maja smo
želeli avto, ki ga je imela v
najemu gospodična Križnik,
izdati ponovno v najem, ven-
dar se je stranka vrnila in
pojasnila, da je števec pokvar-
jen. Najem smo stornirali in
avto odpeljali na servis, kjer
so ugotovili, da je bil števec
odklopljen. Avto je bil brez
premikanja parkiran na par-
kirišču pred Banko Celje do
ponovne izdaje.
Res je, da v soboto popol-
dan, ko sem ob 17. uri prišla
prevzet avto, nisem mogla iz-
plačati vračila depozita, ker
denarja ne nosim s seboj, v
banko pa nisem mogla, ker
žal ob sobotah popoldan ne
dela. Zato sva se dogovorili,
da dobi izplačan depozit v
ponedeljek.
Podatki se nahajajo v naši
dokumentaciji, gospodična
Križnik pa naj še enkrat teme-
ljito premisli o obtožbah na
naš račun.
ZORA KOREN,
Turistična agencija Herman
.uiucisi
-(>HF.i> 'f! ofe nii: vti i;'Ofif fni.i^jij ':
Milijoni na tuj
račun
Predvidevam, da je sestavek
s tem naslovom, objavljen v
NT 10.7., nastal na osnovi po-
datkov, pridobljenih s strani
Policijske postaje Celje oziro-
ma njenih delavcev.
Naslov, poudarjen na na-
slovnici, in vsebina sestavka,
sta gotovo pritegnila veliko
število bralcev, med njimi tudi
moje poslovne partnerje,
znance in sorodnike. Gotovo
si lahko predstavljate, v kak-
šen položaj sem z objavo tega
sestavka potisnjen, še zlasti
zato, ker predstavlja objavlje-
ni zapis le majhen delček v
mozaiku nekega posla, pri ka-
terem bom verjetno sam izgu-
bil znesek, katerega pridobi-
tev je očitana meni. Dejstva v
zvezi z nakupom in prodajo
stanovanja, ki so povzročila
ves zaplet, so naslednja:
Stanovanje, ki mi ga je pro-
dala Olga .C, je bilo pred tem
z njene strani že prodano
gospodu J. M., česar pa pred
sklenitvijo pogodbe nisem
vedel, ker mi je Olga Č. to
dejstvo zamolčala (Olga Č. je
očitno razpolagala z dvema
originaloma kupne pogodbe,
s katerima se je izkazovala
kot lastnica spornega stano-
vanja).
Ko sem kasneje izvedel, da
je bilo stanovanje pred menoj
že prodano gospodu J. M.,
sem v želji, da rešim vloženi
denar, dosegel dogovor med
Olgo Č. in gospodom J. M., po
katerem sta medsebojno raz-
veljavila prodajno pogodbo, s
tem, da sem gospoda J. M.
izplačal jaz sam in sicer po
znatno višji ceni, kot jo je
vsebovala razveljavljena po-
godba. To sem storil zato, ker
mi je Olga Č. obljubila, da mi
bo vrnila obe kupnini; tisto, ki
sem jo izplačal gospodu J. M.
in tisto, po kateri sem sam
plačal stanovanje. S tem bi
Olga Č. ponovno postala last-
nica dvakrat prodanega sta-
novanja in bi z njim razpola-
gala. Ker z obljubljenim vrači-
lom kupnin ni bilo nič, je Olga
Č. s posredovanjem mojega
podjetja, ki je bilo samo v
tem, da priskrbim kreditoda-
jalca, sklenila posojilno po-
godbo z gospodom Ivanom
K., po kateri ji je ta posodil
določeno vsoto denarja. S
tem posojilom mi je Olga Č.
vrnila del kupnine, ki sem jo
sam plačal njej oz. gospodu J.
M...S^le po dobrih dveh letih
mi je ,Olg^
gospodu Ivanu K. v celoti po-
vrnila posojilo in izrazila pri-
pravljenost, da mi povrne še
preostah dolgovani znesek.
To je storila tako, da me je
pooblastila za posredovanje
pri prodaji spornega stanova-
nja in sprejem kupnine, s ka-
tero si lahko poplačam preo-
stanek dolga. To sem v začet-
ku letošnjega leta tudi storil. S
tem sem si komaj povrnil vlo-
ženo glavnico in bil srečen, da
mi je uspelo vsaj to.
Kje so torej milijoni na tuj
račun, o katerih govori vaš
članek? Pri meni zagotovo ne.
Obžalujem, da vaši sodelavki
niso bih dani na vpogled vsi
dokumenti, s katerimi razpo-
lagajo kriminalisti. V njih bi
verjetno bilo možno spoznati
pravega goljufa. To pa zagoto-
vo nisem jaz, saj sem imel pri
vsej zadevi od samega začet-
ka poštene namene. Odločno
zavračam vsakršno namigo-
vanje na poskus goljufije. Ko
sem izvedel, da Olga Č. posoji-
lodajalcu gospodu Ivanu K. še
vedno dolguje ves posojeni
znesek, skupaj z dogovorjeni-
mi pripadki, sem čutil moral-
no odgovornost, da mu po-
skusim po svojih močeh po-
magati na ta način, da bo od
pravega dolžnika dobil povr-
njen posojeni denar.
VLADO R.
Na vzglavniku
iz blazin
članek je bil objavljen v 25.
številki NT, v njem pa ne drži
podatek, da trisobno stano-
vanje brez centralnega ogre-
vanja stane najemnika 11 ti-
soč tolarjev.
Ta podatek ni resničen: sa-
ma za takšno stanovanje pre-
jemam položnice v višini
18.330 tolarjev! In to za stano-
vanje, ki že par let ni bilo
vzdrževano; še posebej hudo
pa je, ker nimamo centralnega
ogrevanja. Prosim celjski sta-
novanjski sklad, naj v bodoče
daje v javnost točne podatke.
Naslov v uredništvu
PREJELI
SMO
Odprto pismo
ministru za
•^živimo časr ki se imenuje
tranzicija. Po slovensko bi se
mu lahko reklo »čas velikih
barantanj z nepremičninami«
ali »kar je nemogoče v drža-
vah z vladavino prava, je mo-
goče v Sloveniji«.
In živimo čas, v katerem si
država s pomočjo strank pre-
tekle ideologije in vodilnih
upravljavcev nekdanje druž-
bene lastnine, ki so zavezanci
za vrnitev zaplenjenega, na-
cionaliziranega in na druge
načine nasilno odvzetega pre-
moženja, zelo prizadeva, da
bi denacionalizacijo izvedla v
čim manjšem obsegu, zlasti
še po vrednosti in kar se da
selektivno.
Tej politični usmeritvi se v
enem segmentu pridružuje
tudi ministrstvo za kulturo,
saj se upira vrnitvi mnogim
premičninam in nepremični-
nam - objektom ali njihovim
delom, ki so pred letom 1945
im^li stanovanjsko ali drugo
funkcijo, v obdobju socializ-
ma pa javno ali kvazi javno
družbeno funkcijo, kar naj bi
bil zdaj razlog za nevračanje.
Da je tranzicijski čas pravi
čas za manipulacije s še ved-
no »razvpitim« javnim in šir-
šim interesom, ko naj bi v
državno last prišla tudi tako
imenovana družbena lastni-
na, ki bi morala biti vrnjena
pravim lastnikom (jo torej
ponovno nacionalizirati!), v
zasebno last pa prehaja tista
družbena lastnina, ki bi mo-
rala postati državna last.
Dokaz za to je naslednji
primer, s katerim Vas sezna-
njarh, da boste lahko ukrepa-
li: sredi polja, med Žalcem in
Celjem, stoji grad z imenom
Novo Celje. Pravijo mu tudi
»slovenski (mali) Schon-
brunn«. Kdor ga vidi, zlahka
ugotovi, kakšen je (javni) in-
teres države zanj. Grad pro-
pada, vstopni drevored je
okrnjen, parkirne ureditve ni
več slutiti in namesto nje je
nepokošen travnik. Uničena
je neposredna okolica gradu
zaradi skladiščnega komplek-
sa Hmezad-Agrine, ki je zdaj
tudi v prodajL..
Na jugovzhodni strani gra-
du je večji objekt, pristava, ki
je sestavni del grajskega kom-
pleksa, brez katerega si bodo-
če funkcije gradu ne moremo
predstavljati. Ta objekt je pred
leti prišel v posest trgovskega
podjetja Hmezad-Agrina iz
Žalca, ni mi pa znano, kdaj je
postal njegova last in tudi, če v
celoti. Zdaj namreč Agrina del
tega objekta (zahodno krilo) z
2. ponovno javno objavo raz-
pisa, ki velja do 17.- 7. 1997;
razprodaja. Če je ta objekt
zdaj res last enega nekdanjih
Hmezadovih tozdov, se ni niti
čuditi, saj so bili generalni di-
rektorji Hmezada (praviloma)
izmenoma tudi predsedniki
skupščine občine Žalec. Na ta
način so pokazali »usmiljenje«
do države, ki se je gradu vse-
skozi otresala, za občino pa je
bil vedno prevelik zalogaj.
Gospod minister, razproda-
jo tega objekta morate na vsak
način preprečiti! Po zakonu
ima država predkupno pravi-
co, zato bi vam jo morala Agri-
na pred objavo razpira ponu-
diti. Prepričana sem, da Vam
bodo pri ureditvi lastništva te-
ga pomembnega dela gradu v
strokovno pomoč strokovnja-
ki republiškega in celjskega
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine, v javno
podporo pa tisti »zdravi« del
slovenske populacije, ki mu
gre za resnični javni interes.
Z zanimanjem bom sprem-
ljala Vaša prizadevanja in
ukrepe za ureditev tega prob-
lema in pričakujem o tem tudi
obvestilo v medijih.
ZDENKA GORIUP,
Žalec
Izjava za
javnost
Glede na to, da obstajajo
različni pogledi na reševanje
Železarne Store, Občinske or-
ganizacije Združene liste so-
cialnih demokratov Celje,
Štore in Šentjur, pozorno
spremljamo potek dogajanj.
Iz omenjenih ^bčin je zapo-
slenih tudi večina delavcev
Železarne Štore.
Zato od vlade zahtevamo, da
se bo problema Slovenskih že-
lezarn in seveda Železarne Što-
re lotila odgovorno in s ciljem,
da ohrani proizvodnjo in obdr-
ži delovna mesta.
Združena lista socialnih de-
mokratov je preko svojih po-
slancev v državnem zboru us-
pela doseči, da se problemati-
ka Slovenskih železarn uvrsti
na dnevni red izredne seje DZ,
ki se bo pričela 29. julija.
ZLSD,
občinski odbori Celje,
Štore in Šentjur
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
pokroviteljem
Turistično društvo Dobrina
je bilo ustanovljeno za potre-
be razvoja zdraviliškega tu-
rizma v tem kraju. Ker smo
želeli dvigniti društvo iz ano-
nimnosti, smo se odločili za
pripravo folklorne prireditve,
ki smo jo imenovali Ohrani-
mo kulturno dediščino naših
babic in dedov. Priprava pri-
reditve je zahtevalo veliko ča-
sa in volje, seveda pa tudi
ogromno finančnih sredstev.
Obrnili smo se na številne,
ki bi nam lahko pomagali.
Ponekod smo naleteli na glu-
ha ušesa, ni pa jih bilo malo,
ki so znali odpreti svoje roke.
V imenu TD Dobrina se zah-
valjujem vsem nastopajočim
skupinam in posameznikom
ter pokroviteljem, ki so pod-
prli prireditev.^H^aifcako^ru-
gače pripomogli k u'spešne-
mu delovanju TD Dobrina.
Posebna zahvala velja Trgo-
vini Vihar, Leonu Seliču in
Cvetku Hribar iz Grobelc. Pri-
reditev in delo TD so podprli:
občina Šentjur; Vihar d.o.o.;
Pekarna Resnik, Kozje; Zava-
rovalnica Triglav, OE Celje; KS
Sveti Štefan; KS Loka pri Žu-
smu; Mlekarna Celeia; Kopija,
Mira Vrhovšek s.p.; Pekarna
Rogaška; Meja Šentjur; Aktiv
kmečkih žena Dobrine in Sliv-
nice; Drago Šolar, Ptuj; Anton
Dušič, Prevorje; Anton Maček,
Prevorje; Radio Štajerski val,
'Šmarje; Radio Celje in Novi
tednik, Celje; Banka Celje; OŠ
Šmarje; Drago Selič, Voduce;
Anton Selič, Šentjur; GD Do-
brinaj Ce-Ka Celje; Milan Plev-
nik, Žusem in Daniel Artiček,
Kamnik. Slednji pripravlja tudi
izdajo knjige Legende z grofije
Žusemske, ki bo v kratkem
izšla. Vsem prisrčna hvala.
TD Dobrina
Uspešni mladi
planinci
Pred kratkim je bilo v Kul-
turnem domu Vitanje preda-
vanje Toma Križnarja, ki je
razkril svojo novo avanturo
po Južni Ameriki in predstavil
knjižno uspešnico Mana.
Za prijeten večer imajo naj-
več zaslug člani mladinskega
odseka Planmskega društva
Vitanje. Še posebej bi radapoh-
valila prav mlade člane MO, ki
so začeh delovati šele junija, in
v kratkem času na lastno po-
budo pripravili predavanje. Že-
lim jim vso srečo pri nadalj-
njem delu in ne pozabimo, da
na mladih svet stoji.	j
KLAVDIJA MAJHENIC,
Vitanja
E	INFORMACIJE	|


SNOPIČ
VROČA TEMA	| BJ
Čigavi so Petrovi strahovi?
Zaradi groženj sošolca se je štirinajstletnik znašel v bolnišnici - Imamo odrasli dovolj posluha za stiske otrok?
^psihiatrični bolnišnici v
fpjniku se zdravi fant, ki je
končal osemletko na
jjnovni šoli Primoža Tru-
^jja v Laškem. Tja so ga
ujpeljale hude stiske in
Lahovi, ki jih je doživljal
^n za dnem, ko je bil žrtev
svojega sošolca, ki mu je
j fQzil, ga izsiljeval za denar
ga še kako drugače psi-
in fizično maltretiral.
^trova zgodba je prišla na
dan in v javnost potem, ko se
jj z opozorilnim pismom og-
lasila terapevtska skupnost
47 podpisnikov) odprtega
lioškega oddelka Psihiatrič-
ne bolnišnice Vojnik. Med
drugim so pismo prejeli pred-
sednik države Milan Kučan,
varuh človekovih pravic Ivan
Bizjak, minister za notranje
zadeve Mirko Bandelj, laški
župan Peter Hrastelj ter neka-
tere časopisne, radijske in te-
levizijske hiše.
OdloČil se je, da
spregovori
Peter (ime je izmišljeno) je
ivoje tegobe in strahove dol-
[0 nosil v sebi. Ker se o tem ni
lotel z nikomer pogovarjati,
o se strahovi večali in se
toasli v takšno psihično sta-
nje, ko je bila potrebna spe-
cialistična pomoč in zdravlje-
nje v ustrezni ustanovi. Maja
letos so ga starši pripeljali v
Vojnik, kjer je še danes.
V okviru rednega progra-
ma zdravljenja je Peter sode-
loval tudi na tistem sestanku
terapevtske skupnosti, ko so
se pogovarjali o strahu. Sko-
raj vsak izmed, udeležencev
je že imel kdaj kakšno slabo
izkušnjo s strahom in tako so
se zgodbe vrstile druga za
(irugo. Na vrsto je prišla tudi
Petrova. Tokrat se je fant od-
'ofil, da spregovori, saj je
spoznal, da ga molk vedno
^ utesnjuje in upočasnjuje
i^predek pri zdravljenju. Ko
ostali člani slišali njegovo
Zgodbo, so se zgrozili ob po-
^fneznih dejstvih in se odlo-
gi. da s pismom opozorijo
l^vnost in pristojne za reševa-
nje tovrstne problematike,
'kopija tega pisma je prispela
l^di na naslov naše redakcije,
'pismu, med drugim, piše:
"^re za mladega človeka, ki
ga ustrahovali v šoli, ga
'Vsiljevali za denar in mu gro-
^li s >krvavim obračunom<,
če bi povedal, kdo so in
N hočejo... Prepričani smo,
problem, na katerega opo-
^damo, jii samo laški, saj o
^•^ih in podobnih primerih
S^osiušamo pripovedi tudi od
|'?cientov iz drugih koncev
"^^pga celjskega območja, pa
J^i iz drugih krajev v drža-
la«
V Laškem ni
nasilfa
Ker so v pismu navedena
^^na tistih, ki naj bi Petru
in ga ustrahovali, smo
'^^jprej oglasili na policijski
postaji v Laškem, da bi izvede-
li, koliko je problem nasilja
nad mladimi v tem kraju pereč
in razširjen ter koliko so poli-
cisti seznanjeni s konkretnim
in podobnimi primeri, ki naj bi
se dogajali na osnovni šoli Pri-
moža Trubarja v Laškem. 'Ra-
do Gašparič, komandir PP
Laško, ki s pismom vojniške
terapevtske skupnosti ni bil
seznanjen, nam je povedal, da
so jim imena izsiljevalcev, na-
vedena v pismu, sicer znana,
gre pa za mlajše fante, ki jim
policijska statistika očita zgolj
prekrške iz naslova javnega
reda in miru, večinoma v go-
stinskih lokalih, nikakor pa to
niso osebe, ki bi bile odgovor-
ne za kakšna kazniva dejanja
nasilniškega obnašanja, izsi-
ljevanja ipd. Ni pa jim bilo
poznano ime Petrovega sošol-
ca, tistega, ki naj bi nad fan-
tom izvajal direktno nasilje.
»Če bi bil na šoli kakšen tak
primer, bi mi zagotovo vedeli
zanj, saj s to šolo zelo dobro
sodelujemo, redno nas sezna-
njajo s posameznimi negativ-
nimi pojavi. Če bi se kaj takega
res dogajalo, bi vedeli tudi na
Centru za socialno delo, saj je
sodelovanje in obveščanje
med šolo, centrom in policijo
zelo dobro. Trdim, da prob-
lem nasilništva v Laškem ni
toliko pereč, da bi ga bilo treba
posebej, izpostavljati ali se z
njifti'i)osebef'ukvarjati. So le
posamezni primeri kršitev jav-
nega reda in miru z elementi
nasilja, večinoma v lokalih in
podobnih javnih površinah.
Predlani smo na območju Laš-
kega obravnavali 4 primere
kaznivih dejanj nasilniškega
obnašanja, lani niti enega, oš-
kodovanci v vseh teh primerih
pa so bile odrasle osebe in ne
mladoletniki ali celo otroci.
Dvomim, da se je na osnovni
šoli v Laškem res kaj takega
dogajalo. Če bi se, bi učitelji za
to vedeli in ukrepali ter nas s
tem primerom tudi seznanili.«
Si je Peter vse skupaj izmi-
slil? To vprašanje smo kot pr-
vo postavili dr. Vesni Novak,
psihiatrinji, ki v bolnišnici v
Vojniku skrbi za fantovo
zdravljenje. »Fant je v svojih
pripovedih zelo prepričljiv in
dosleden, verjetnost, da si je
vse skupaj izmislil, pa je izred-
no majhna,« je odgovorila dr.
Novakova, na naše vprašanje.
Koliko so domnevna maltreti-
ranja s strani sošolca vplivala
na to, da je Peter postal bolnik
psihiatričnega oddelka, pa je
dejala: »Ob čustveni občutlji-
vosti in dispoziciji za bolezen,
so se v pogojih, kot jih fant
opisuje, lahko pojavile in raz-
vile psihoze. Vsa ta dolgotraj-
na maltretiranja, grožnje in
strahovi so fanta zlomili do te
mere, da je bilo potrebno
zdravljenje. Tukaj se počuti
varnega, pri nas je našel zašči-
to.«
Strah, iz dneva v
dan večji
s Petrom smo sedli za mizo,
da bi tudi nam povedal, kaj
vse je prestajal na šoli oziroma
v razredu. »Začelo se je že v
lanskem šolskem letu, ko me
je sošolec začel izsiljevati za
denar. Če denarja nisem imel
pri sebi, mi je grozil z nekak-
šno mafijo, ki me bo pričakala
zunaj šole in se mi maščevala.
Bil je povezan s štirimi ali peti-
mi fanti, starimi okrog dvajset
let in njim naj bi ta sošolec
prinašal moj denar. Izsiljeva-
nja z grožnjami so postajala
vse pogostejša, včasih se me je
lotil tudi fizično. Ko sem sku-
pino fantov zagledal v bližini
šole, sem se jim na daleč izog-
nil, šel po drugi poti domov,
da me ne bi zagledali. Na šol-
sko igrišče si sploh nisem več
upal. Če sem imel pri sebi
denar, sem ga sošolcu dal, hu-
je je bilo takrat, ko denarja
nisem imel pri sebi. Pa nisem
bil žrtev le jaz, tudi nekatere
druge sošolce je izsiljeval, iz-
bral si je fizično šibkejše od
sebe in bolj plašne. Na lastne
oči sem videl, kako je enega
od teh sošolcev na stranišču
udaril po nosu, da se mu je
ulila kri. In na lastna ušesa
sem slišal, kako mu je takrat
zagrozil s svojo mafijo, da ga
bodo pretepli, če ne bo prine-
sel denarja. In ker sem tudi jaz
živel v nenehnem strahu, si
niti v trgovino, kamor me je
poslala mama, nisem več
upal. In bati sem se začel vse-
ga in vseh. Ponoči nisem mo-
gel spati, vedno težje sem zju-
traj vstajal, pri pouku pa sem
bil ves čas napet in zaspan. Na
malico sploh nisem več hodil,
vseh na šoli sem se izogibal,
vedno sem bil sam, pa me ni
nihče nič vprašal. Tudi star-
šem si nisem upal ničesar po-
vedati, vse sem držal v sebi in
trpel, nazadnje tudi jesti nisem
mogel več.« Na vprašanje, ali
so učitelji na šoli za to vedeli
ali vsaj slutili, je Peter odgovo-
ril: »Nikomur na . šoli nisem
upal govoriti o tem, saj me je
sošolec venomer svaril, da se
mi bodo maščevali, če bom o
tem komu kaj črhnil. Iz istega
razloga so bili tiho tudi ostali
sošolci. Na razredni uri smo se
prizadeti spogledovali med sa-
bo in čakali, kdaj se bo kateri
oglasil, pa nič. Strah je bil vse-
lej močnejši.«
Ko se je Petrovo zdravstve-
no stanje močno poslabšalo,
so ukrepali starši in fant bo
potreboval še dolgo vrsto let,
da se popolnima reši strahov
in negotovosti ter vseh drugih
posledic bolezni, ki je izbruh-
nila na dan v času, ko ni nihče
ničesar opazil, videl, slišal. Pe-
ter je resda molčal, toda njego-
vo obnašanje je bilo dovolj
zgovorno, da bi ga kdo kaj
vprašal in potem ukrepal.
Smo res postali tako zelo gluhi
in nemi za stiske naših otrok,
mladoletnikov, svojcev, sose-
dov, učencev, sošolcev?
Petrova zgodba bi morala
dregniti v vsakogar izmed nas
in nas opomniti, da je mnogo
naših otrok našlo svoj prostor
na cestah, v narkomanskih in
tatinskih združbah, pa v
prevzgojnih zavodih in v psi-
hiatričnih bolnišnicah tudi za-
to, ker nismo znali pravoča-
sno prisluhniti njihovim sti-
skam. .
IrMARJELA AGREŽ '
žili
ea	tema tedna	|
Tisoč obrazov borelioze
Od leta 1989 do danes je na širšem območju celjske regije obolelo za boreliozo blizu 1900 ljudi - Najbolj ogroženi otroci do 4. leta - Kronična oblika
bolezni še vedno ni priznana
Zdenka se je s prvimi znaki
bolezni srečala pred nekaj leti,
vendar takrat ne ona ne zdrav-
niki niso vedeli, da gre za bo-
reliozo, Bolečine v sklepih in
hrbtenici ter nenehno utruje-
nost in glavobol so pripisovali
večurnemu vsakodnevnemu
sedenju ob stroju v tovarni
nogavic. Težave so bile vse
hujše, nekoč pridna delavka
pa ni več mogla doseči norme,
ki jo je prej vseskozi presega-
la. Sledili so obiski pri zdravni-
ku, napisane so bile nove na-
potnice za različne speciali-
stične preglede in Zdenka je
nazadnje pristala na ortoped-
skem oddelku z diagnozo
»razkroj kolka«. Tik pred ope-
racijo so zdravniki posumili,
ali morda vzrok njenih težav
le ni kje drugje. Ponovne prei-
skave so potrdile sum in po-
stavljena je bila dokončno
diagnozo: lyme borelioza.
Po treh tednih zdravljenja v
bolnišnici z antibiotiki se
Zdenkino zdravstveno stanje
ni izboljšalo. Vse psihične in
fizične težave so ostale. Bole-
čine si je lajšala z antirevmatič-
nimi zdravili in si s tem nako-
pala še težave z želodcem.
Zopet so se vrstili specialistični
pregledi, rezultat preiskav pa
je bil in je še vedno - borehoza.
»Si sploh lahko predstavljate,«
pripoveduje Zdenka, »kako je,
če si ves dan utrujen, saj pono-
či zaradi bolečin ne moreš
spati, potem pa se s stalnimi
glavoboli in občasnimi boleči-
nami v sklepih v službi trudiš
doseči normo, tudi ko prsti
postanejo počasni in okorni.
Sodelavci pa te gledajo čudno,
češ, kako ji je lepo, saj dela
večkrat le po štiri ure, pa ji
verjetno nič ni. Občutek gren-
kobe je neizmeren, tudi zato,
ker je zdravniška komisija, ki
odloča o invalidskih upokoji-
tvah, neizprosna.« Borelioza
namreč uradno ni priznana za
kronično bolezen.
»Mislil sem, da
imam angino«
Zaradi ugriza drobcenega
klopa, okuženega z borelijo, se
je življenje spremenilo tudi To-
netu iz Boharine pri Zrečah.
Že enajst mesecev je v bolniš-
kem staležu. Ves čas se počuti
slabo, kakšen dan je tako utru-
jen, da sploh ne more vstati iz
postelje, včasih pa sredi pogo-
vora preprosto pozabi, kaj je
hotel povedati. Spominja se, da
je maja lani imel na vratu klo-
pa, ki ga je takoj odstranil. Po
dveh tednih je na mestu ugriza
opazil velik rdeč kolobar, ven-
dar se zanj ni zmenil. Bolela ga
je sicer glava, bil je zaspan in
utrujen, a je vse težave pripiso-
val angini. Po nekaj dneh, ko je
rdečina že skoraj izginila, je le
šel k svojemu zdravniku, ta pa
ga je takoj poslal na infekcijski
oddelek v Celje. Preiskava je
potrdila boreliozo. V bolnišnici
so ga hoteli obdržati na zdrav-
ljenju, vendar jih je prepričal,
da se bo z antibiotiki raje zdra-
vil kar doma. Pojedel je predpi-
sano dozo tablet in nič več.
Nekaj časa je bilo dobro, nato
pa so se spet pričele hude bole-
čine v glavi, zatilju in v nogah.
Ponovna preiskava je pokaza-
la, da ima meningitis, ki ga je
povzročila borelija. Ves sep-
tember je ostal na infekcijskem
oddelku, kjer so ga zdravili z
antibiotiki. Nekaj dni po priho-
du v bolnišnico ga je prizadela
še ohromitev obraznega živca,
ki pa je po treh tednih izginila.
Ko se je vrnil domov, je bil
nervozen, zapuščal ga je spo-
min, pešal mu je tudi vid. Že po
enem tednu je v glavi začutil
velik pritisk, boleti ga je začela
vsa leva stran telesa. Marca
letos je bil zopet tri tedne v
bolnišnici, na tako imenova-
nem »dozdravljenju«. Od ta-
krat hodi redno na kontrolne
preglede, ki pa doslej še niso
pokazali izboljšanje stanja. Za
predvčerajšnjim je imel dogo-
vorjen obisk pri ortopedu, ki
naj bi ugotovil, ali je za hude
bolečine v levi rami in roki
morda kriv ukleščeni živec.
»Zelo je hudo, ko si takole
ubog, za nič sposoben, vendar
je bilo na začetku še huje,«
pravi Tone. »Zadnja dva mese-
ca lahko vsaj spim ponoči. Mi
je pa dolgčas in zelo pogrešam
družbo. Ob zadnjem pregledu
mi je zdravnik napisal, da ni-
sem sposoben za delo, jaz bi
pa tako rad spet šel v službo.«
Tone, ki je letos dopolnil 48 let,
je delal v Cometu kot skladišč-
ni delavec. Izračunal je, da je v
enajstih mesecih pojedel več
kot dva tisoč različnih tablet.
Okužena je
polovica odraslih
klopov
Zgodb, kakršni sta Zdenki-
na in Tonetova je še veliko. O
14-letnem dekletu, na primer,
ki je od prvega razreda naprej
vsaki dve leti doživljala ob-
dobje, ko preprosto ni več
znala pisati. Starši in zdravni-
ki so dolgo mislili, da so teža-
ve psihičnega izvora, nazad-
nje pa so odkrili, da ima bore-
liozo. Nepredvidljivo in po-
tuhnjeno bolezen, ki jo ime-
nujejo tudi veliki posnemova-
lec, saj jo je prav lahko zame-
njati s kako drugo. Potek bo-
lezni je različen in se spremi-
nja, postavljanje diagnoze pa
je pravo težaško delo, saj so
le redki bolniki, ki imajo vse
klinične znake.
Cepiva proti boreliozi si,
žal, ne moremo obetati vsaj
še nekaj let. Raziskave v sve-
tu sicer potekajo, doslej so
odkrili uspešno cepivo proti
boreliozi pri psih, vendar
mora cepivo za ljudi izpolni-
ti veliko strožja varnostna
merila. Za zdaj nam zato ne
preostane drugega, kot da se
poskušamo bolezni izogniti.
Dobra, a nikakor ne stood-
stotno zanesljiva zaščita je
primerna obutev in obleka,
najbolje svetla, nujni pa so
tudi temeljiti samopregledi
po prihodu iz gozda.
Povzročitelje lymske bore-
lioze, ki ji pravijo tudi sestrič-
na sifilisa, saj ima enako kli-
nično sliko kot ta spolna bole-
zen, prenašajo klopi. Ime je
dobila po okrožju Old Lyme v
ameriški zvezni državi Con-
necticut, kjer so jo prvič opi-
sali leta 1975, in po povzroči-
telju - bakteriji iz rodu Borre-
lia, ki jo je odkril ameriški
znanstvenik Willy Burgdor-
fer. Na tem mestu je treba
zapisati, da je borehozo, se-
veda ne s tem imenom, že
štiri leta prej opisal celjski
zdravnik dr. Janko Lešničar.
Bolezen je zdravil s penicili-
nom. V zadnjem času se je
pokazalo, da povzroča bore-
liozo več različnih vrst bore-
lie. V ZDA, na primer, krivijo
za težave le eno, ki napada
predvsem sklepe, v Evropi in
v naši državi so uradno za
sedaj štiri. Prav v Sloveniji, ki
velja za epicenter bolezni, je
primerov borelioze največ.
Strokovnjaki, med njimi tudi
dr. Branko Šibanc iz oddelka
za infekcijske bolezni in vro-
činska stanja v celjski bolni-
šnici, menijo, da zato, ker
smo na področju prijavljanja
in nadzorovanja te bolezni
korak pred drugimi država-
mi.
Beleženje	primerov
lymske borelioze je pri nas
obvezno od leta 1988 dalje.
Po podatkih Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje je
od leta 1989 do danes na
širšem območju celjske re-
gije (skupaj z Brežicami in
Sevnico) obolelo za borelio-
zo blizu 1900 ljudi. Lani so v
zavodu registrirali 447 pri-
merov te bolezni, do konca
letošnjega junija pa 213, kar
je dvakrat več kot v enakem
lanskem obdobju. Glede na
število prebivalcev je prime-
rov borelioze letos največ na
območju upravne enote Laš-
ko. Obolenje se pojavlja pre-
ko celega leta, zlasti pa v
juniju in juliju, ne prizane-
se pa nobeni starostni skupi-
ni. Zelo ogroženi so otroci
do četrtega leta starosti, dru-
ga najbolj ogrožena skupina
prebivalstva pa so odrasli
med 40 in 49 letom. Ženske
doleti nekoliko pogosteje
kot moške.
V Sloveniji'je po splošni
oceni okuženih z borelio
približno 50 odstotkov odra-
slih klopov. Okužijo se, ko se
v eni od svojih razvojnih faz
hranijo s krvjo inficiranih
gozdnih živali. Največkrat so
to glodalci, večinoma miši,
odrasli klopi pa največkrat
napadejo jelenjad in srnjad.
Po hranjenju preide borelia
iz črevesja klopa v shnavke
in od tam v naslednjega go-
stitelja. Verjetnost okužbe je
manjša, če klopa izderemo v
prvih 24 urah po tem, ko se
je prisesal na našo kožo.
»Tveganje okužbe je v tem
primeru od O do 30-odstot-
no,« pojasnjuje dr. Šibanc. »V
naslednjih 24 urah je tvega-
nje 55-odstotno, po 72 urah
pa je verjetnost okužbe 75-
odstotna. To pomeni, da tudi
če nas je vbodel okuženi
klop, ni nujno, da zbolimo.«
Pri odstranjevanju klopa pa
mnogi naredijo nedopustno
napako, ko ga namažejo z
oljem. Zaradi tega se namreč
klop prične dušiti, pri tem pa
»izbruha« vso slino ter vsebi-
no želodca, in tveganje, da se
bomo okužili, je veliko večje.
Klopa je zato treba izdreti
mehansko, najbolje s pince-
to.
V zgodnji fazi je
zdravljenje
preprosto in
uspešno
Bolezen najlažje in najbolj
zanesljivo prepoznamo po
rdečini (erythema migrans), ki
se običajno pojavi po dveh
dneh (lahko tudi po nekaj ted-
nih) na mestu vboda. Rdečina
se nato širi, približno do pre-
mera desetih centimetrov,
znani pa so tudi primeri, ko se
je razširila celo čez cel trup. Po
enem mesecu spremembe na
koži izginejo, kar pa še zdaleč
ne pomeni, da smo zdaj zdra-
vi in prav v tej fazi, opozarja
dr. Šibanc, naredijo mnogi
ljudje napako, ker na zdravlje-
nje preprosto pozabijo. Orga-
nizem se namreč sam obrani
pred boleznijo le pri polovici
okuženih, pri ostalih pa se bo-
lezen le pritaji. Če se ne zdra-
vimo, in prav v tej zgodnji fazi
je zdravljenje praviloma pre-
prosto in uspešno, lahko po
nekaj mesecih ali celo nekaj
letih bolezen preide v drugo
fazo. Znanstvenikom doslej še
ni uspelo ugotoviti, kaj ponov-
no aktivira »potuhnjene« bo-
relije. V drugi fazi se lahko
pojavijo okvare živčnega siste-
ma (meningitis, ohromitve
obraznega živca, išijas), skle-
pov, zlasti velikih, na primer
kolena, kolkov in ramen, red-
keje pride tudi do motenj srč-
nega utripa. Vse bolezni je obi-
čajno mogoče pozdraviti, če
pa je zdravljenje neuspešno ali
pa celo nepravilno, se lahko
bolezen razvije v naslednjo fa-
zo, za katero so najbolj tipične
pozne kožne spremembe.
Mogoče so tudi okvare skle-
pov, ki lahko povzročijo defor-
macije, nikakor pa ne pohab-
Ijenosti, kot se mnogi bojijo,
včasih, vendar zelo redko, pa
se bolezen konča celo z muhi-
plo sklerozo.
Celjani prvi in za
sedaj edini v
Sloveniji
Boreliozo v prvi fazi zdravi-
jo z antibiotiki v obliki tablet.
Če rdečina izgine, kontrole ni-
so potrebne. Zdravljenje pote-
ka doma, izjema so nosečnice,
saj je znano, da se sveža okuž-
ba prenaša na plod in ga v
prvih treh mesecih najbolj
ogroža. Zato jih zdravijo v bol-
nišnici s posebnimi antibiotiki,
v bolnišnici pa v prvi fazi raz-
voja bolezni zdravijo tudi tiste,
ki jih je klop vbodel v uhelj ali
prsno bradavico. Vse ostale
faze borelioze zdravijo v bol-
nišnici. Terapija običajno traja
dva do tri tedne z intravenoz-
nim vbrizgavanjem antibioti-
kov. Namen zdravljenja je do-
seči čim večjo koncentracijo
antibiotika v krvi, da lahko
potem uniči borelijo, ugnezde-
no v celicah. V celjski bolnišni-
ci, kjer se opirajo tudi na iz-
kušnje ameriških kolegov, čas
terapije podaljšujejo na štiri
tedne, saj je, kot pravi dr.
Branko Šibanc, bolje zdra«
več časa kot premalo.
Za lymsko boreliozo zbo|
ljudje in domače živali, pt
vsem psi, konji in govedo, ^
imenovani rezervoar bolej
pa so divje živali, zlasti glod
ci in srnjad. Dolgo časa je,
Ijalo, da bolezen prenaša
klop, vendar se v zadnjem i!
su kot možni povzročitelji,]
cer v zelo nizkem odstotk
omenjajo tudi komarji, irmj
ce in drugi insekti.
Vsi bolniki se v času dobiv;
nja antibiotikov počutijo boli
Večina ozdravi, vendar se la)
ko borelioza ponovi, običajj
v blažji obliki. Je pa res, j
kasneje, ko se prične zdravlj
nje, bolj je organizem prizadi
in težje je zdraviti boleza
Strokovnjaki se, žal, še vedj
niso uskladili, ali borelioi
priznati tudi kronično obliki
Uradno je ni, kar pa sploh i
drži. To poudarjajo mn(^
zdravniki, o tem nas preprifi
jejo tudi zgodbe mnogih bola
kov. Slovenija je sicer naredi
zelo veliko na področju odki
vanja in raziskovanja borelii
ze, skoraj nič pa ni naredila!
to, da bi olajšala življenje Iji
dem v pozni fazi bolezni. Pr;
zato so v Celju kot prvi
Sloveniji ustanovili društ\
borelioznih bolnikov, ki in
za sedaj 22 članov. Duša dni
tva je Dušan Jarh, ki je tu
sam doživel in še vedno doži
Ija vse tegobe borelioze v po
ni fazi. Bolezen ima že od le
1990, vendar so jo odkrili še
potem, ko vse druge diagn
ze, med drugim tudi sum ral
na pljučih, niso vzdržale. »V
mo, da z društvom ne boH
obrnili sveta na glavo,« pr^
Dušan Jarh, »želimo le opoz
riti nase in na naše problen
ter dobiti mesto v družbi,
nam, v to smo prepričani, p'
pada. Radi bi, da se borelio^
uvrsti v register bolezni, zal
di katerih je mogoča invali
ska upokojitev. Radi bi tudi,'
se nam pridruži čim več boli
kov, saj samo mi in naši dr
žinski člani vemo, kako je,'
si ves onemogel, ko ne
več, kam bi se dal in kaj
naredil, da težav in bolečin i
bi bilo več.«
■MM JANJA INTlHj^
■■i Foto: GREGOR KAT'
Za boreliozo v drugi fazij
zelo značilen občutek zati
zajočega pasu okoli prsnej
koša. Bolezen često spreB
Ijajo še kratkotrajna izgul
spomina, emocionalne spp
membe in spremembe osd
nosti, pogoste so tudi spoli
težave, neredne menstruac
je, motnje pri koncentrati
in še nekatere.
Med zdravniki in drugii
strokovnjaki, ki raziskuje
boreliozo, ter borelioznin
bolniki poteka vsakodnevr
izmenjava informacij, pre
vsem pa izkušenj, tudi prel
Interneta. Naslov elektronsl
pošte: sci.med.disease.lynie'
Med slovenskimi strokovnjaki, ki so se na področju zgodnje-
ga odkrivanja in zdravljenja borelioze povzpeli v sam vrh
Evrope, je tudi dr. Branko Šibanc iz celjske bolnišnice.
ž. SNOPIČ
VROČA TEMA	| E
Dvakrat prekleta cesta
Gostilno Grof v Čepljah so prvič rušili leto 1952, podobna usoda jo čaka prihodnje leto
paradi gradnje magistralke
i^ed Celjem in Ljubljano so
gstilno Grof prvič porušili le-
[j 1952. Zgodba, a tokrat neko-
lll^o bolj zapletena, se ponavlja
^radi gradnje avtoceste.
Istcmo^
2a razumevanje resnično
[jagične življenjske zgodbe, ki
^ doživljata sestri in solastnici
gostilne Grof Majda Brinovc
jn Ivana Podbregar, večina ji
pjavi kratko Žana, je treba kolo
jjasa zavrteti nekaj desetletij v
preteklost. Pismeni viri doka-
zujejo, da je gostilna Grof obra-
lovala že leta 1935. Po manj
zanesljivem ustnem izročilu se
zgodovina te gostilne začenja
lakoj na prelomu stoletja, leta
1901. Bila je to znana furman-
ska gostilna. Tako je bilo vse
do sredine stoletja, ko se je
takratna oblast odločila za
gradnjo magistralke med Ce-
ljem in Ljubljano. »Stara gostil-
na je stala praktično sredi seda-
nje ceste, nekoliko nižje od na-
je današnje gostilne. Leta 1952
smo morali porušiti gospodar-
sko poslopje in hišo oziroma
gostilno, dobili smo toliko de-
narja kot so nam ga prisodili in
konec. Niti stanovanja nismo
imeli. Vseh pet, oče, mati in
trije otroci smo stanovali pri
Spominjam se, da je bilo
lakrat zelo hudo. Materiala za
Sfadnjo ni bilo, inflacija se je
začela, gradbeno dovoljenje
najprej dobili za gospo-
flarsko poslopje, potem za hi-
Pa smo gradili, gradili vse
•jo leta 1967,« sta pripovedovali
sogovornici. Majdo je leta 1963
Pot za štiri leta zanesla v Ame-
tudi tam je delala v go-
stinstvu, po vrnitvi domovje že
'^hko poprijela za delo v do-
."^^či gostilni.
burmanska gostilna
,^sa ta leta je življenje v go-
Grof teklo po utečenih
"Jicah. Majda in Žana sta za-
'hali rokave in postorili, kar je
''o potrebno. Za točilnim pul-
v gostilniški kuhinji, ob-
^lovali zemljo, si zredili včasih
^di po več deset prašičev. Mi-
mogrede, Žana zna sama pri-
praviti domače salame, pred
katerimi se lahko skrije marsi-
kateri mesarski mojster. Na ve-
likem dvorišču neposredno ob
magistralki pa so se ustavljali
gostje. Posamezni popotniki,
domačini, izletniki z avtobusi,
največkrat šoferji. Po dvajset,
trideset let so prihajali eni in isti
tovornjakarji. »Res je bilo lepo.
Mirno, preprosto smo živeli,
čeprav je bilo treba trdo popri-
jeti za delo. Ostali smo prava
furmanska gostilna, le da so
lesene vozove in konjske vpre-
ge zamenjali avtomobili,« sko-
raj v solzah pove Žana.
Gradbišče
Mirnega in lepega gostilniš-
kega življenja je bilo konec
praktično čez noč maja letos, ko
so le nekaj metrov stran od
gostilne začeli graditi deviacijo
magistralne ceste. »Z nekdanje
magistralne ceste so do nas ure-
dili manjšo dovozno cesto, am-
pak ta je bila bolj kot nam
namenjena potrebam zaradi
gradnje ceste. Živeli smo sredi
gradbišča, v našo gostilno so
prihajali kdaj pa kdaj le še de-
lavci z gradbišča. Stare stranke
k nam sploh niso znale več, če
bi že prišle, je bilo zavijanje z
magistralne ceste silno nevar-
no. Lani so nam posegli v prib-
ližno 800 kvadratnih metrov
zemljišča, to je bila očetova
zemlja, ki pa je Dars ni odkupil,
ampak so jo kar preprosto
uporabljali za gradnjo. Potem
so gradnjo čez zimo prekinili,
pomladi so z deli nadaljevali.
Življenje na gradbišču je bilo
neznosno. Živeli smo med obla-
ki prahu, silen hrup gradbenih
strojev je bilo slišati od jutra do
večera. Takšne vibracije so bile,
da nam je bilo slabo v želodcu,«
se spominja Majda. Skrbi jo za
80-letnega očeta Ladislava.
»Predstavljate si, kaj pomeni za
takšnega človeka življenje na
gradbišču od jutra do večera.«
Nova gostilna
Deviacija magistralne ceste
je zdaj zgrajena, ropot grad-
benih strojev je vsaj za silo
utihnil, problemi pa ostajajo.
Gostilna Grof je sicer odprta,
vse doslej je zaposlovala štiri
ljudi, a zadnje čase praktično
nima prometa. Z gostilniške-
ga praga je bilo včasih mogo-
če videti na magistralno ce-
sto, zdaj človek pred seboj
vidi le gromozanski nasip, go-
stilna in njeni ljudje se zdijo
živi zakopani v grapi. »Groza
me je, ko zvečer odprem bla-
gajno. Računi čakajo, blagaj-
na je prazna,« s tihim glasom
in polnim strahu za nadaljnjo
usodo pove Žana.
Majda in Žana sta spomla-
di letos postrgali zadnje pri-
hranke in v neposredni bliži-
ni gostilne Grof začeli graditi
nov objekt. Novo gostilno, ki
jo gradita zase, za svoje za-
poslene, za svoje goste in
njunega naslednika Mateja.
Matej je Majdin in Žanin ne-
čak, gostinec po stroki, med
drugim se je fant izpopolnje-
val v protokolarnih objektih
na Brdu pri Kranju. Objekt
gradi Ingrad, za katerega
pravita, da jim gre izredno
lepo na roko. Kako bodo
zmogli investicijo, ki kljub te-
mu, da se objekt ne bo boho-
til v marmorju in medenini,
pomeni zanju velikanski za-
logaj, pa bo odvisno pred-
vsem od nadaljnjih pogovo-
rov z Darsom.
Ponovno rušenje
Majda in Žana se z Darsom
že nekaj časa pogovarjata o
odkupu sedanje gostilne, pri-
padajočega zemljišča in gos-
podarskega objekta. Na tem
prostoru naj bi zrasla vzdr-
ževalna baza. Vse bi bilo le-
po in prav, če ne bi bilo vmes
tistega naj bi. »Midve z Žano
zaenkrat nimava v rokah no-
benega papirja, nisva podpi-
sali nobene predpogodbe kaj
šele pogodbe. Imava samo
ustno obljubo ljudi z Darsa.
Lahko rečem tudi to, da nas v
naših prizadevanjih podpira-
jo v občini in krajevni skup-
nosti Vransko. Dars smo pro-
sili tudi za povračilo stroš-
kov, ki jih imamo na račun
izpada dohodka, pa so nam
povedali, da lahko to iztoži-
mo samo po sodni poti. Žal je
pač tako. Ljudem, ki so jim
vzeli zemljo, priznajo 40-let-
ni izpad dohodka, obrtni-
kom ne priznajo ničesar. Mi
moramo torej plačati cenilca,
plačati moramo odvetnika,
ko vložiš tožbo, je to spet
strošek, da ne upoštevam
poti, živcev, ki grejo na ta
račun...« je bolj prizadeta kot
jezna Majda.
Vodja avtocestnega pro-
jekta Arja vas Vransko Vili
Žavrlan je ob otvoritvi devia-
cije magistralne ceste Celje
Ljubljana na Vranskem v
zvezi z gostilno Grof za Novi
tednik povedal naslednje:
»Dars je v tem primeru zavr-
nil plačilo odškodnine za iz-
pad dohodka. Stališče Darsa
je, da bi lahko prejel nešteto
podobnih zahtevkov tudi od
ostalih gostincev in drugih
zasebnikov. Dars na območ-
ju, kjer stoji gostišče, načr-
tuje izgradnjo bodoče vzdr-
ževalne baze. Ta baza bo po-
trebna za funkcioniranje av-
tocestnega odseka preko
Trojan. Da bo to mogoče rea-
lizirati, bo treba dopolniti
lokacijski načrt za odsek Ar-
ja vas-Vransko in to bazo
vključiti v lokacijski načrt,
kar leta 1994 ni bilo storje-
no. Lokacija je dobra, z njo
se strinjajo tudi občina in
krajevna skupnost in me-
nim, da bo baza resnično
stala na tem področju. Do
odkupa gostilne bo prišlo,
ko bo sprejeta dopolnitev lo-
kacijskega načrta, prej prav-
no formalno to ni mogoče
izpeljati. Dars je zdaj dal po-
budo za dopolnitev lokacij-
skega načrta, ocenjujem, da
bo odkup mogoče realizirati
do prihodnjega poletja.«
Z Žano nič ne tarnata zaradi
gradnje avtoceste. Vesta, da ce-
ste morajo biti. Ne sodita med
tiste, ki želijo gradnjo avtocest
izkoristiti za to, da se bo v njun
žep nateklo kup denarja. Pre-
prosto želita samo to, da drža-
va položi karte na mizo. Da
jima pove in ponudi v podpis
pogodbo, če namerava resnič-
no odkupiti gostilno, gospodar-
ski objekt in zemljišče. Da bo-
sta Majda in Žana lahko do-
končali novo gostilno, ki po-
meni njuno preživetje.
IRENA JELEN BAŠA
E,.^..,',,jFoto: GREGOR KATIČ
Gostilna Grof v Čepljah. Tako blizu bodoče avtoceste, a danes skorajda povsem odrezana od
sveta.
^ajda Brinovc in Ivana Podbregar s fotografijo njihove prve gostilne, ki so jo porušili zaradi
gradnje magistralke med Celjem in Ljubljano.
Nova gostilna Brinovc Podbregar. Nadaljevanje gradnje bo odvisno od dogovora z Darsom.
m	MALI OPUSI- INfORMACIJE
iTsNOPiČ	MALI OGUSI ■ INFORMACIJE	"1 Q
m	MAH OGLASI ■ INFORMACIJE H |l^^i' ^#
rSNOPIČ
INFORMACIJE
29
m [	RADIO-INFORMACIJE
'	I	I

OD 24.7. DO 30.7.1997
Četrtek, 24.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-,
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz-
polnjujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 20 vročih,
19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Ročk blok, 22.00 Zaklju-
ček sporeda in priključitev Ra-
slo.
Petek, 25.Z: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9J00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda ,
9.30 Črna pika, 10.00 Novice,
10.15 Pred premiero Grofice
Celjske, 11.00 Novice, 11.10 Ve-
deževanje, 11.40 Nagradna igra,
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
13.20 Poletni živjo Zdraviliš-
ču Laško, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7
glasbenih želja, 1700 Kronika,
19.45 Pravljica za lahko noč,
21.00 DJ time, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Sobota, 26.Z: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
9.30 Filmski sprehodi, 10.00 No-
vice, 10.30 V modnem vrtincu,
11.00 Novice, 12.00 Novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Čestitke in pozdravi,
1700 Kronika, 19.00 Športni
večer na Radiu Celje, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tevRaSlo.
Nedelja, 27.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 700 Novice,
715 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00
Novice, 10.15 Reportaža - Ali
poligrafu res ne moreš lagati?,
11.00 Novice, 11.10 Domačih 5,
12.00 Novice, 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitevRaSlo.
Ponedeljek, 28.Z: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današ-
nji dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Športno do-
poldne, 11.00 Novice, 12.00 No-
vice, 13.00 Poročila, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Iz-
polnjujemo 7 glasbenih želja,
1700 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk , 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Vrtiljak polk
in valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 29.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega spore-
da,10.00 Novice, 11.00 Novice,
11.15 Center mejnih znanosti,
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih
želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC
top pop, 19.00 Zimzelen, 19.45
Pravljica za lahko noč, 20.00
Radi ste jih poslušali, 21.00
Rezervirano za vedeževanje,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 30.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
9.30 Radio Celje se skriva.
Poiščite nas!, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.15 Mah O,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih
želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kroni-
ka, 18.00 Izi kvizi bizi, 19.45
Pravljica za lahko noč, 21.00
Glasbeni ex-press 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
RaSlo.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
11.	7.: Marjetka Marinka
SAMEC iz Zagrada pri Celju -
dečka, Marjeta BEŠKOVNIK iz
Vitanja - deklico, Suzana
ZUPANC iz Žalca - dečka, Mari-
ja GABER iz Dramelj - dečka,
Marija MUŠKOTELC z Grobel-
nega - deklico, Natalija ROTO-
VNIK iz Vitanja - deklico in
Annabel RANČAN iz Celja -
dečka;
12.	7.: Polona ŽVEGLIČ iz
Zabukovja - deklico. Jelka
HRIBERNIK iz Celja - dečka,
Nataša GABER-SIVKA iz Škofje
vasi - dečka in Magdalena
TANŠEK iz Gorice pri Slivnice -
deklico;
13.	7.: Jelka KOREZ iz Štor -
dečka, Marjana DEBELAK iz
Šentjurja - dečka, Suzana
KUNST iz Buč - dečka, Mihaela
MASTNAK-TEPEJ iz Zreč - deč-
ka, Jelka ZORIN-BELCER iz
Rogaške Slatine - dečka, Suza-
na KUMER iz Šoštanja - dečka
in Marjana UGOVŠEK iz Naza-
rij - dečka;
14.	7.: Urška PODGRAJŠEK
iz Slovenskih Konjic - dečka in
Lidija ROMIH iz Sevnice - deč-
ka;
15.	7.: Metka PRVINŠEK s
Trojan - dečka, Majda ŽVIPEU
iz Nazarij - dečka, Simona
ŠRAMEK-ZATLER iz Celja -
dečka, Alenka VALANT iz Griž
-	deklico, Vladka TERŽAN iz
Prebolda - dečka in Irena
. RANČAN iz Vojnika - deklico;
16.	7.: Tina TURNŠEK iz
Šmarja - dečka, Elizabeta
SIMONIČ iz Celja - deklico,
Irena BRGLEZ iz Šempetra -
dečka in Marija VREČKO iz
Jurkloštra - deklico;
17.	Z: Jožica PLEŠNIKizLoč
-	dečka. Dragica VIDMAR s
Polzele - dečka, Slavica CIGOJ
iz Celja - dečka, Alenka
STOPAR iz Laškega - dečka,
Katica KAVČ iz Slovenskih Ko-
njic - deklico in Simona ROM iz
Griž - deklico.

Celje
Poročili so se: Smiljan
TEMNIK in Valerija DRAVEC,
oba iz Celja, Sandi KOŽEL iz
Gorice pri Šmartnem in Kar-
men SENICA iz Lopate, Bošt-
jan TOME in Marta KOVAČIČ,
oba iz Celja ter Matjaž
SMREČNIK in Mateja
LAMPRET, oba z Dobrne.
Laško
Poročilo se je 20 parov od
teh: Marjan KOLENC iz Hrast-
nika in Petra PUST iz Dola pri
Hrastniku, Zoran PETROVIČ in
Betka ČREŠNOVAR, oba iz Ce-
lja, Radko POLAK in Urška
REBERŠAK, oba iz Celja, Ivan
NEMEC iz Sedraža in Mateja
KUPEC iz Brdc pri Hrastniku,
Robert TURNŠEK iz Gorice pri
Šmartnem in Helena RAZ-
GORŠEK iz Pepelnega pri Celju,
Darko NAGLIČ in Nevenka
BLUMENŠAJN, oba iz Strmce
pri Laškem, Janez ČREPINŠEK
iz Celja in Dragica KUMER iz
Laškega, Matjaž MEDVED in Si-
mona LAKNER, oba iz Celja,
Franc LOKOVŠEK in Danica
TUHTAR, oba iz Šentruperta,
Mitja VRBOVŠEK in Irenca
GOTER, oba iz Reke pri Laškem,
Marko CVETKO in Judita
OVČAR, oba iz Celja, Ivan
TERBOVC in Mihelca KOVAČ,
oba iz Debra pri Laškem, Martin
SILOVŠEK iz Žalca in Saša
AŠKERC iz Petrovč, Alojzij
SOTLAR in Dušanka GROS, oba
iz Rudne vasi nad Radečami.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
sicer Aldula DEMIRI iz Tetova
in Majljinda ARIFI iz Rogaške
Slatine ter Branko AN-
DERLIČ iz Rogaške Slatine in
Nataša FAJS iz Šmarja pri Jel-
šah.
Velenje
Poročili so se: Miroslav
KOVAČEVIČ iz Velenja in Sabi-.
na RIBIČ iz Bosne in Hercego-
vine, Ferid MRKAUEVIČ iz
Bosne in Hercegovine in Ne-
dreta ŠEČIČ iz Velenja, Sandi
VILTUŽNIK in Tatjana SEŠEL,
oba iz Velikega Vrha ter Amir
KAHVEDŽIČ in Sejada BEČI-
ROVIČ, oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Tadej VA-
LENTINČIČ in Sonja DRPIČ,
oba iz Pariželj, Stanislav ESIH
in Suzana BOŠNAK, oba iz
Podvrha ter Janko
PUSTOSLEMŠEK in Anita
ŽIBRET, oba iz Letuša.
I_ SMRTI JBI
Celje
Umrli so: Zofija INKRET, 83
let, iz Leskovca, Tatjana
PETECIN, 39 let, iz Celja, Miri-
ca ČUČEK ŠOŠTRIČ, 46 let, iz
Rogatca, Jurij IVENČNIK, 51
let, iz Dramelj, Norbert
NATEK, 82 let, iz Pondorja,
Leopold ŠKET, 90 let, iz Celja,
Frančišek KOLENC, 76 let, iz
Celja, Franc GERJOL, 87 let, iz
Rudne vasi, Anton LONČAR,
71 let, iz Gomilskega, Ana
KOVAČ, 87 let, iz Griž, Franc
PERC, 69 let, iz Topolovega,
Milan GORIČAN, 62 let, iz Ce-
lja, Justina SLEMENŠEK, 82 let,
iz Podgorja pod Čerinom, Pa-
vel SOTENŠEK, 71 let, iz Celja
in Leopold GRAČNER, 65 let, iz
Kostrivnice.
Laško
Umrli so: Frančiška DEŽE-
LAK, 92 let, iz Laške vasi, Vin-
cenc TANŠEK, 64 let, iz Globo-
kega pri Rimskih Toplicah,
Frančiška HORJAK, 67 let, iz
Gračnice pri Rimskih Toplicah,
Ljudmila RACMAN, 77 let, iz
Marijine vasi pri Jurkloštru,
Ana GOLOBIČ, 85 let, iz Vrho-
vega pri Radečah, Franc ŠPAN,
39 let, iz Radeč in
RIBNIKAR, 86 let, iz VeliJJ
Širja pri Zidanem Mostu.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Silvin Boj
LEVEČ, 66 let, iz Planine
Sevnici in Amalija MARKl^
let, iz Razborja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Viljem JUGOVi\
68 let, iz Rogaške Slatine, Brj,
ko ŠKET, 41 let, iz Bohova ^
Šmarju in Mihael NOVAK,-
let, iz Brezovca pri Polju.
Velenje
Umrli so: Jožef KOREN, j
let. iz Topolšice, Jožef LEBERj
let, iz Orle vasi, Jo^
KOVAČEVIČ, 65 let, iz KavČ.j^^
rija LEKŠE, 84 let, iz VeW
Božidar URANJEK, 62 let, iz{
lenja, Frančišek REDNJAK, 5
let, iz Škal, Fran^t
PUSTATIČNIK, 67 let, iz Skali
Alojzija URLEB, 85 let, iz Lol^
Žalec
Umrli so: Alojzij ZUPANA
92 let, iz Prebolda, Jao(
MARINC, 77 let, iz Sv Lovrenc
Marta KOBILAR, 57 let, iz Lati®
ve vasi, Neža DROLC, 76 let,i
Dolenje vasi, Vlasta MOČENI
27 let, iz Vitanja in Rudolf GOLI
48 let, iz Šešč pri Preboldu.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA
CEUE: Delovni čas veterinar-
jev je od 7 do 14.30.. Ambulan-
ta za male živali dela vsak dan
(razen ob nedeljah in prazni-
Wh) od 8. do 10. ure in od 16. do
17 ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere orga-
nizirana v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA
LAŠKO: Redni delovni čas je od
7 do 15. ure na veterinarskih
postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7 ure zjutraj
pa je za obe občini na veterinar-
ski postaji Laško, telefon 731-
485. V primeru odsotnosti veteri-
narja v času dežurstva pa lahko
sporočilo pustite pri vratarju Pi-
vovarne, telefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA
SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7.
do 12. ure, od 15. do 7 ure
zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Tele-
fon na veterinarski postaji: 754-
166.
VETERINARSKA POSTAJA
ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj,
mobitel 0609 616-786. Vrednem
delovnem času lahko pokličete
na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je
odprta vsak dan, razen ob nede-
ljah in praznikih, od 7 do 9. ure
in popoldan od 16. do 17 ure.
VETERINARSKA POSTAJA
MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen
nedelje od 7 do 15. ure, redna
dopoldanska ambulanta pa je
od 7. do 9. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
ŠENTJUR PRI CEUU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7 do
14. ure vsak dan, od 14. ure do 7
ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. V času
popoldanskega in nočnega de-
žurstva, pokličite na telefonsko
številko mobitela 0609 618-772.
IZBORIZSPOREDA
Petek, 25. julija ob 10.15:
Pred premiero Grofice Celjske
Mateja Podjed je že sredi tedna obiskala ekipo, ki pripravlja
Grofico Celjsko na Starem gradu in posnela reportažni prispe-
vek, ki vam ga ponujamo v poslušanje na dan premiere.
Nedelja, 27. julija ob 10.15:
Ali poligrafu res ne moreš lagati?
Primož Škerl se je s tehnikom Bojanom Piškom odpravil na
UNZ Celje na poligrafsko testiranje. Ne veste kaj je poligraf?
Naprava, ki jo kriminalisti uporabljajo v postopku preiskave,
preiskovanec pa ima pravico poligrafsko testiranje tudi zavrni-
ti. Četudi pristane nanj, pa rezultati poligrafa niso merodajni
za sodišče. Ali poligrafu res ne moreš lagati, sta se vprašala
Bojan in Primož?
lEZURS™!
LEKARN
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7 do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od Z30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 7.30 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
snopič
kronika
Uši
Povsod dobrodošel gost
Marjan Noval< nosi policijsko uniformo že osemnajst let - Rad je med ljudmi in ljudje ga imajo radi
Kot policist-preventivec skrbi za varno
nočutje občanov na območju Dobrne,
Jpve Cerkve, Lemberga in Socke. Osem-
„ajst let je že policist in ves čas je član
^oštva Policijske postaje Celje. V Celje,
Ijjgr živi z družino, pa se je pred skoraj
ijyeina desetletjema preselil s Ptuja.
'l^iiiHNHIl^Ha^HnHI
»povsod, kamor pridem, me ljudje do-
[,fO poznajo in jaz poznam tako rekoč
vsakogar, ki živi na območju, kjer delam,
poznati ljudi in teren, kjer delaš, pa je za
policista velika prednost, zlasti na tere-
nu, ki je tako obširen, kot je moj. Ljudje,
imajo kakšne težave, me kar sami
! poiščejo in me povabijo na svoj dom. Ti
odnosi so povsem drugačni od tistih, ki
jih moji kolegi doživljajo v mestnih nase-
ljih, kjer najraje vidijo, da te ni v bližini.
Če sem slučajno na dopustu, občani po-
iakajo name, da se vrnem in potem se
zadeve ponavadi kar hitri uredijo. Sproš-
fen pogovor in medsebojno zaupanje je
pot k uspehu in zadovoljstvu,« nam je
pripovedoval Marjan Novak, ki kot tipič-
ne zaplete, ki jih rešuje na terenu, ki je
pretežno kmečki, navaja mejne in dru-
žinske spore in slednjim ponavadi bo-
truje alkohol, žrtve pa so ponavadi otro-
ci. Glede mladine je zaskrbljen, ko opa-
ža, da se med njimi vse pogosteje pojav-
lja droga, pa tudi po alkoholu mladolet-
niki vse prepogosto segajo.
Dvakrat tedensko, vsak torek in petek,
je Marjan Novak kot dežurni policist lju-
dem na voljo v policijski pisarni v Vojniku.
»Z vsemogočimi problemi prihajajo ljud-
je v dežurno pisarno in včasih dobim
občutek, da sem že napol socialni dela-
vec. Ampak vsaka težava se da rešiti, če
je dovolj volje in strpnosti,« je nadaljeval
pogovor naš sogovornik, ki ima »na skr-
bi« tudi turistično Dobrno. Nasmehne se,
ko pove, da ga turisti pogosto zamenjuje-
jo s poštarjem, tisti, ki na Dobrno zahaja-
jo že dolgo vrsto let, pa ga pozdravljajo
kot dobrega znanca, ki rad svetuje in
postreže s prijazno besedo.
Z ženo in dvema otrokoma, starima
slabih šest in enajst let, živi v stanovanj-
skem naselju na Hudinji v Celju. Večino
prostega časa izkoristi za družino, zlasti
za druženje z otrokoma, zelo rad pa
priskoči na pomoč prijateljem pri delu
na njihovih kmetijah. Za sprostitev ima-
ta z ženo krpico zemlje v Šmartnem,
kjer pridelujeta vrtnine ter tako izkori-
stita vsak prosti trenutek, da vsa druži-
na zapusti mesto in se sprosti v naravi.
Ko je doma v naslanjaču, ponavadi priž-
ge televizijski sprejemnik, zlasti takrat,
ko je na sporedu šport, kjer ima pred-
nost nogomet. Nekaj letošnjega dopusta
je že izkoristil, preostanek pa bo Nova-
kova družina preživela na morju.
mmssmmmmmm marjela agrež
NASI POLICISTI
MINI KRIMICI
Tat v Rdeči
dvorani
v noči na 15. julij je neznani
storiJec vlomil v pisarno
■športno-rekreacijskega zavo-
da Rdeča dvorana na Šaleški
cesti v Velenju. Ukradel je 200
tisoč tolarjev gotovine, raču-
nalnik, telefon s faksom in
barvni tiskalnik. Skupna
gmotna škoda znaša približ-
no 400 tisoč tolarjev.
Denar in
cigarete
v torek, 15. julija zvečer, je
nekdo vlomil v prodajalno
Hmezadove Kmetijske za-
(iruge Gotovlje v kraju Ponik-
va pri Žalcu. Ukradel je regi-
strsko blagajno, v kateri je bil
denar, in večjo količino različ-
nih vrst cigaret. Lastnik je oš-
l^odovan za okoli 160 tisoč
tolarjev.
Premalo sreče
v torek, 15. julija, sta mla-
(ioletna J.S. in M.F. iz Sloven-
^l^ih Konjic vlomila v skladiš-
na gradbišču avtoceste v
^u Kraberk. Tam sta
^kradla prenosni reflektor, a
kar hitro zapustila sreča.
^•F. so policisti opazili in pri-
l^li v neposredni bližini deja-
J.S. pa se je kmalu za tem
Sam javil na policiji.
Zmikavt v
Cicibanu
^ torkovem poznem po-
poldnevu je neznani »kupec«
-^'^oristil nepazljivost zapo-
^'^nih v prodajalni Ciciban na
^^anetovi ulici v Celju. Iz bla-
^^ine je potegnil kar zajeten
sveženj bankovcev v skupni
^^ednosti 110 tisoč tojarjev.
Za kos mobitelov
Neznani vlomilec se je v
na 16. julij mudil v pro-
storih podjetja Ekonomika na
Tovarniški ulici v Celju. Tam
je ukradel 11 mobilnih tele-
fonskih aparatov GSM, ročno
radijsko postajo
stalacijske opreme' v slcUpni^
vrednosti 980 tisoč tolarjev.
Videl, poklical
v četrtek, 17. julija zjutraj,
so žalski policisti prijeli 36-
letnega Žalčana Štefana K., ki
je vlomil v market Eni na Bev-
kovi ulici v Žalcu. Na kraju
dejanja je bil prijet potem, ko
ga je pri vlomilski vnemi opa-
zil budni občan in poklical
policijo.
Kradel v
brunarici
v noči na četrtek, 17. julija,
je neznani storilec vlomil v
brunarico tenis centra As na
avtopoligonu v Ločici ob Savi-
nji. Ukradel je registrsko bla-
gajno, 10 steklenic piva in
žepni kalkulator. Lastnico
Marijo S. je oškodoval za
približno 70 tisoč tolarjev.
Okradel gozdarje
v noči na 17. julij je nekdo
vlomil v skladišče Gozdnega
gospodarstva Celje, na Lavi.
Odnesel je 10 tisoč tolarjev
gotovine in 5 motornih žag v
skupni vrednosti 400 tisoč to-
larjev.
Vlom v klubski
bife
Pred tednom dni je bil nez-
nani storilec na delu v Med-
logu, kjer je iz bifeja Aero
kluba Celje odnesel 20 tisoč
tolarjev gotovine, 6 kartonov
sladoledov (lučk in kome-
tov), dve steklenici žganih pi-
jač, 40 j)ločevink ledenega
čaja ter nekaj plastenk coca
cole in fante. Omenjeni klub
je oškodoval za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Odpeljal drogove
v noči na 18. julij je nezna-
ni storilec ukradel šest tele-
fonski drogov, ki so stali v
kraju Vonarje. Storilec je dro-
gove požagal in jih odpeljal,
pustil na kraju
Podjetje Telekom
Slovenije je oškodovano za
okoli 300 tisoč tolarjev.
Vlomil v bistro
v noči na 18. julij je nekdo
vlomil v bistro Top Fit na Ma-
riborski cesti v Celju. Ukradel
je okoli 7 tisoč tolarjev gotovi-
ne in glasbeni stolp znamke
Marantz. Lastnik Mišo T. iz
Celja je oškodovan za približ-
no 80 tisoč tolarjev.
Iz odklenjenega
predala
v petek, 18. julija popoldne,
se je v diskoteki Jungle na
Lavi v Celju mudila neznana
oseba, ki je segla v nezakle-
njeni predal za točilnim pul-
tom in ukradla večjo denarni-
co, v kateri je bilo 80 tisoč
tolarjev gotovine.
Telefon in rokavice
v noči na soboto, 19. julija, je
neznani storilec vlomil v prosto-
re zasebnega podjetja Sveting
na območju zapuščenega kam-
noloma v Gorenju. Iz predala
pisalne mize je ukradel preno-
sni telefonski aparat (brez cen-
trale) znamke Panasonic ter en
par zaščitnih rokavic. Omenje-
no podjetje je oškodoval za
približno 50 tisoč tolarjev.
Sladoledi iz
hladilnika
v noči na 19. julij je neznani
storilec stopil na ograjeno ob-
močje teniških igrišč poleg
Bele dvorane v Velenju, tam
na silo odprl hladilnik in si
nabral za okoli 40 tisoč tolar-
jev različnih sladoledov.
Tat v vikendu
v času od 16. do 19. julija je
neznani storilec vlomil v vi-
kend v Ločici pri Polzeli. V
notranjosti si je izbral elek-
trični oblič znamke
Black&Decker in kotno bru-
silko znamke Iskra. Z deja-
njem je lastnika Tihomirja S.
iz Žalca oškodoval za približ-
-niOi 70'tisoč tplarjeVjHH fsmi^
Požig
v nedeljo, 20. julija malo
pred 22. uro, je zagorelo na
stanovanjski hiši v Marija
Dobju. Na kraju dogodka so
policisti ugotovili, da sta se
zakonca Peter in Terezija D.
sprla, huda jeza pa je pognala
Petra D. na balkon, kjer je z
vžigalnikom prižgal seno, ki
je bilo tam na kupu. Ogenj, ki
je že zajel leseno steno in
oplazil ostrešje, so do priho-
da gasilcev še pogasiU sosed-
je. Škoda iz naslova družin-
skega prepira je vredna okoli
10 tisoč tolarjev.
Avtovloma
Neznani storilec je v soboto
zvečer vlomil v osebni avto-
mobil znamke R-5, ki je bil
parkiran za lokalom Bar Fly v
Celju. Iz vozila je ukradel av-
toradio kasetofon znamke
Pioneer in lastnico Mojco K.
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.
V noči na nedeljo je nezna-
ni storilec vlomil v osebni av-
tomobil znamke Zastava Ko-
ral, ki je bil parkiran na Miklo-
šičevi ulici v Celju. Iz notra-
njosti je ukradel sprednjo
ploščo avtoradia znamke
Sony in s tem lastnika Damja-
na M. oškodoval za približno
30 tisoč tolarjev.
Hrana za ptiče
Celjski policisti so prejšnji
teden prejeli anonimno obve-
stilo o čudnem nasadu v oko-
lici Vojnika. Na kraju pa so
ugotovili, da gre za skromen
nasad indijske konoplje, ki jo
je gojil 64-letni Z.L. Po njegovi
izjavi je pridelek uporabljal za
hrano za svoje kanarčke.
Kljub temu so mu nasad uni-
čili.	M. A.
PožarvLesičnem
v torek, 22. julija ob 4.25 uri, je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju Ivana J. v Lesičnem.
V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Lesičnega in Kozjega,
je zgorel leseni del poslopja, skupaj s senom in deskami.
Preiskovalci vzrok požara še ugotavljajo, gmotna škoda, ki
je nastala, pa znaša okoli 1 milijon tolarjev.	M.A.
Mestna občina Celje - komunalna direkcija, Prešernova 27,
objavlja na osnovi Odloka o komunalnih taksah v naseljih
občine Celje (Uradni list RS, št. 39/92 in 60/92) ter na osnovi
Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95)
JAVNI RAZPIS
o oddaji del za ureditev prometa Mednarodni obrtni sejem v Celju
MOS 97 za termin od 12.9.1997 do 21.9.1997.
S tem razpisom občina oddaja, izvajalec pa prevzema v izvajanje
dejavnosti:
-najem, urejanje in vzdrževanje parkirišč ter parkirnih mest ob
ulicah, ki so določena v projektu Mednarodni obrtni sejem MOS
'97 - p»t)m6tna urediti '	^^ .^nnJ LU .iu.li.
-redarska služba, ki je določena v projektu Mednarodni obrtni
sejem MOS 97 - prometna ureditev za skupno število 21 redarskih
mest na ulicah in 20 redarjev za urejanje prometa na parkiriščih
-ureditev avtobusnega prevoza z avtobusi mestnega prometa, ki je
določen v projektu Mednarodni obrtni sejem MOS 97 - prometna
ureditev
-opravljanje storitev odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov
-ureditev prometne signalizacije po projektu Mednarodni obrtni
sejem MOS 97 - prometna ureditev, ki jo mora izvesti upravljavec
ulic v Celju
-ureditev usmerjevalne signalizacije po projektu Mednarodni obrt-
ni sejem MOS 97 - prometna ureditev, ki jo mora izvesti upravljavec
ulic v Celju
-pobiranje parkirnine na parkiriščih v višini 400 SlT/dan za osebno
vozilo, 1.000 SlT/dan za avtobus in 800 SlT/dan za osebno vozilo
na parkiriščih v neposredni bližini sejmišča
-zaščita peščenih in kolesarskih površin pred nasilnim parkiranjem
obiskovalcev.
Minimalna zakupnina se bo obračunala v skladu z Odlokom o
komunalnih taksah v občini Celje (UL RS 39/92) in posebnimi
pogoji oziroma konkretno finančno ponudbo ponudnika. Dela
bodo oddana tistim ponudnikom, ki bodo v največji meri izpolnjevali
pogoje, ki so navedeni v nadaljevanju.
V vlogi morajo ponudniki zadostiti naslednjim pogojem:
ADMINISTRATIVNI POGOJI:
-za pravne osebe sklep sodišča in odločba po 4. členu Zakona o
gospodarskih družbah
-za fizične osebe odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih
družbah, potrdilo o registraciji od Uprave za javne prihodke in
-potrdilo o plačanih družbenih obveznostih od Uprave za javne
prihodke oziroma potrdilo o plačanih komunalnih taksah
TEHNIČNI POGOJI:
-skico ureditve prometa
-načrt delovne sile
-načrt materialnih sredstev za izvedbo projekta
FINANČNI POGOJI:
-reference in garancije za izvedbo projekta
-aproksimativni finančni načrt stroškov in prihodkov
-načrt financiranja razpisanih dejavnosti
-ponudbeno ceno
Pisne vloge z oznako »ZA RAZPIS MOS 1997« je potrebno
oddati do srede, 19. avgusta 1997, do 12. ure v pisarno
Oddelka za okolje in prostor ter promet Mestne občine Celje,
kjer dobijo interesenti tudi vse potrebne informacije po
telefonu 484-822, Interna 335.
O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala komisija. O izbiri
bo obvestila vse ponudnike v roku 5 dni. Z izbranimi ponudniki bo
Mestna občina Celje sklenila ustrezne pogodbe.
32
KRONIKA

NOČNE
CVETKE
•	v torek, 15. julija zvečer, je
bila patrulja na dvorišču sta-
novanjskega bloka na ulici
bratov Vošnjakov. Tam se je
drl in mimoidoče zmerjal al-
koholno prizadeti Martin J.
Policisti so ga utišali in ga
napotili domov.
•	V četrtek popoldne je bila
potrebna intervencija v sta-
novanju na Stari Dečkovi.
Tam je svojo gazdarico v jezo
spravil Milan B., ki se je na-
meraval odseliti, s sabo pa je
hotel vzeti tudi brisačo, ki je
bila gazdaričina. Zaradi ene
same brisače se pa res ne
splača jeziti.
•	V bifeju Jezero je v četrtek
zvečer javni red in mir kršil
Jurij K. "iz Šmartnega v Rožni
dolini, ki je z dvema svojima
pajdašema pretepel Jurija K.
Kršitelji so jo pobrisali še pred
prihodom patrulje.
•	V petek popoldne je pokli-
cal Stane iz Gosposke. Pri
njem se je oglasil neznanec,
ki ga izsiljuje, je povedal po
telefonu. Policija je potem
ugotovila, da gre za Jadranka
M., ki je Staneta celo udaril in
ga silil, naj proda svojo sobo.
Jadranko bo šel k sodniku za
prekrške.
•	V petek popoldne se je na
policijski postaji oglasila Vera
in povedala, da je njeno hčer-
ko Tanjo udarila soseda Ljud-
mila Z. Tudi Ljudmila se bo
zagovarjala pri sodniku za
prekrške.
•	V soboto popoldne je Da-
nica doživela šok, ko je na
Železarski cesti v Štorah za-
gledala moškega, ki se je raz-
dajal v vsej svoji goloti. Apo-
lon je bil nek Albanec, ki živi v
štorskem domu za samce.
•	V nedeljo dopoldne so bih
policisti obveščeni, da v lekar-
ni v Vodnikovi ulici razgraja in
dežurni farmacevtki grozi
neznan moški. Potem so se
policisti srečali s Friderikom
L., zoper katerega je bil izdan
nalog za privod v zapore. Fri-
derik se je kar hitro znašel za
rešetkami.	M.A.
Po slarem, z nekq| svežine
Na UNZ Celje so predstavili kadrovske spremembe - Novi načelnik UKS s 1. septembrom
Na Upravi za notranje za-
deve Celje je bila minuli te-
den novinarska konferenca
ob odhodu dosedanjega na-
čelnika Staneta Venigerja na
novo dolžnost v Ljubljano.
Na predstavitvi novega na-
čelnika UNZ Celje in načel-
nika Urada kriminalistične
službe je bil tudi Borut Li-
kar, državni sekretar za jav-
no varnost na Ministrstvu za
notranje zadeve Republike
Slovenije.
O kadrovskih zamenjavah
v vrhovih slovenske policije,
za katere se je odločil mini-
ster Mirko Bandelj, je na no-
vinarski konferenci v Celju
sekretar Likar povedal, da
gre za premišljene poteze,
ko na najodgovornejša me-
sta v slovenski policiji stopa-
jo ljudje z znanjem in bogati-
mi delovnimi izkušnjami ter
z močno pripadnostjo polici-
ji. Ob tej priložnosti je čestital
k imenovanju Staneta Veni-
gerja, ki je s 15. julijem postal
direktor uprave slovenske
policije na MNZ in je zame-
njal Alojza Kuralta, s tem pa
postal tudi novi državni pod-
sekretar za javno varnost. Ob
odhodu v Ljubljano se je Sta-
ne Veniger zahvalil novinar-
jem za dobro sodelovanje v
minulih dveh letih in pouda-
ril velik napredek, ki je bil v
tem času storjen pri dograje-
vanju partnerskega odnosa
med policijo in sredstvi jav-
nega obveščanja oziroma
javnostjo.
Novi načelnik UNZ Celje je
s 15. julijem postal Dušan
Mohorko, dosedanji načelnik
uprave kriminalistične služ-
be, ki je te naloge opravljal
dobri dve leti. Na predstavitvi
je dejal: »Prepričan sem, da
bomo delo, kot ga je zastavil
že dosedanji načelnik, nemo-
teno nadaljevali s strokov-
nostjo, hitro dinamiko in z
vso odgovornostjo ter pošte-
nostjo. Celjska uprava, ki je
na področju stikov z javnost-
jo postala v slovenskem pro-
storu vzorčni komunikacijski
model, pa bo takšna ostala
tudi v bodoče.« Kot prednost-
ne naloge, s katerimi se na-
merava spopasti, je novi na-
čelnik izpostavil dokončno
razrešitev štirikratnega umo-
ra v Tekačevem, problemati-
ko v zvezi z ropi ter organizi-
ran kriminal, ki tudi na Celj-
skem dobiva vse večje raz-
sežnosti. Na te in ostale nalo-
ge lahko gleda z optimiz-
mom, saj je njegovo doseda-
nje delo prevzel strokovnjak
z bogatimi izkušnjami, zu
na področju krvnih deliktov
Aleksander Jevšek, noj
načelnik Urada kriminalisti^
ne službe UNZ Celje, je dipi^
mirani pravnik iz Murske \
bote. Policijskemu stanu sejf
zapisal leta 1976 kot kad?
prvega letnika šole v Tacnu
od leta 1980 je šest let delal,
kriminalistični službi v UK;
UNZ Ljubljana, potem si-jf
pet let nabiral dodatne izkuj.
nje v murskosoboški krirnj.
nalistični službi ter naslednji
dve leti prevzel naloge opera,
tivnega oddelka na UNZ %
ribor. Nazadnje je bil pomoč,
nik načelnika urada krimina.
listične službe v UNZ Mari-
bor. »Na delo v kriminalistični
službi se spoznam, pozna®
tudi delo in razmere na celjslc
upravi, zato mi kot novemu
načelniku urada ne bo težke
začeti in nadaljevati doseda
nje delo ter mu dodati nekaj
svežine,« je na predstavitveni
novinarski konferenci dejal
novi načelnik urada krimina-
listične službe UNZ Celje.
MARJELA AGREŽ
Dušan Mohorko. novi načelnik Uprave za notranje zadeve
Celje.
PROMETNE NEZGODE
Mopedist .
trčil v drevo
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Bele Vode se je v torek,
15. julija zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bil huje
ranjen voznik kolesa z mo-
torjem.
Tomaž Ž. (17) iz Velenja je
vozil kolo z motorjem iz
smeri Belih Vod proti Florja-
nu. V desnem nepreglednem
ovinku je zapeljal desno z
vozišča, kjer je trčil v drevo
in se huje telesno poškodo-
val.
Padel iz
avtomobila
Na zahodni obvoznici v
Celju se je v sredo, 17. julija
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala.
Milan Z. (42) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po
zahodni obvoznici iz smeri
Medloga proti Mariborski ce-
sti. Pri odcepu za Vrunčevo
ulico je pričel po desni prehi-
tevati voznika osebnega av-
tomobila, 40-letnega Janeza
P. iz Šentjurja. Ko je opazil,
da to prehitevanje ni varno,
je pričel močno zavirati, pri
tem pa ga je po vozišču zana-
šalo, nakar je oplazil vozilo
Janeza P. Po oplaženju je Mi-
lan Z. trčil v robnik, nato pa
še v dve drevesi ob vozišču,
od koder je vozilo odbilo na-
zaj na vozišče. Voznik je pri
tem padel iz vozila in obležal
na cesti, hudo telesno poško-
dovan.
Trije ranjeni
Na magistralni cesti zunaj
naselja Suhadol se je v četr-
tek, 17. julija ponoči, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne
poškodbe, en udeleženec pa
je bil lažje ranjen.
Gregor S. (25) iz Hrastnika
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Hrastnika proti Zida-
nem Mostu. Pri prehodu ce-
ste čez železniško progo zu-
naj naselja Suhadol, je v os-
trem levem ovinku trčil v zaš-
čitno drsno ograjo, nato pa še
v ohišje električnega pogona
za zapornice. V nesreči sta se
hudo telesno poškodovala
voznik in sopotnica, 21-letna
Simona H. iz Dola pri Hrastni-
ku, drugi sopotnik, 23-letni
Damir K. iz Loga pa je bil lažje
ranjen.
Izgubila oblast
nad vozilom
Na Ulici mesta Greven-
broich v Celju se je v petek,
18. julija zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba huje telesno poškodo-
vana.
Romana L. (26) iz Gotovelj
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Dobrove proti Dečkovi
cesti. Ko je nasproti cerkve
Svetega Duha pripeljala v levi
ovinek, je izgubila oblast nad
vozilom, vozila levo in desno
po vozišču ter zapeljala z vo-
zišča na nasip, kjer je vozilo
trčilo v nasip jarka. Pri tem se
je vozilo preobrnilo in obstalo
na strehi, voznica pa se je
huje poškodovala.
Na mokrem
VOZIŠČU
Na regionalni cesti zunaj
naselja Lokovica se je v pe-
tek, 18. julija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba huje ranjena,
ena pa je utrpela lažje tele-
sne poškodbe.
Anton T. (48) iz Prebačeve-
ga pri Kranju je vozil tovorni
avtomobil iz smeri Velenja
proti Šmartnem ob Paki. V
Lokovici je na ravnem delu
vozišča dohitel stoječi osebni
avto, ki ga je vozila 47-letna
Marija K. iz Lokovice in ki je
nameravala zaviti levo na
stransko cesto. Ker se voznik
tovornjaka na mokrem voziš-
ču ni uspel pravočasno usta-
viti, je trčil v zadnji del oseb-
nega avtomobila. Pri tem se je
sopotnik v osebnem vozilu,
12-letni Matej L. iz Lokovice,
hudo telesno poškodoval,
drugi sopotnik, 44-letni Mijo
L., prav tako iz Lokovice, pa
je bil lažje ranjen.
Smrt na parkirišču
Na parkirišču ob avtomo-
bilski cesti Celje-Maribor,
zunaj naselja Dramlje, se je
v soboto, 19. julija dopoldne,
pripetila nesreča, v kateri je
ena oseba umrla.
Zsolt K., 24-letni madžar-
ski državljan iz Budimpešte,
je parkiral svoj tovornjak na
parkirnem prostoru ob av-
tocesti. Preden je nameraval
nadaljevati vožnjo, je vozilo
spravil v pogon in stopil do
bližnje okrepčevalnice. Ko
pa se je vračal k vozilu, je
opazil, da se le-to pomika
proti drugemu tam parkira-
nemu vozilu, zato je stekel
pred prednji del svojega to-
vornjaka in ga poskušal z
rokami ustaviti. Pri tem na-
poru ga je stisnilo med obe
vozili, poškodbe pa so bile
tako hude, da je na kraju
nesreče umrl.
Smrtna na
Gomilskem
Na magistralni cesti zu-
naj naselja Gomilsko se je v
soboto, 19. julija ob 3.55
uri, pripetila nesreča, v ka-
teri je ena oseba izgubila
življenje.
Milan K., 36-letni češki dr-
žavljan, je vozil osebni avto-
mobil s priklopnikom iz
smeri Vranskega proti Žalcu.
Pred naseljem Gomilsko je
dohitel motorno kolo, ki ga
je vozil 16-letni Sašo F. iz
Šmartnega ob Paki, na sede-
žu za njim pa je sedel sopot-
nik, prav tako 16-letni Gregor
J. iz Letuša. Voznik motorne-
ga kolesa je zavzel položaj
za zavijanje v levo na lokalno
cesto proti Braslovčam, kar
je nakazal s smernim kazal-
cem, vendar se je voznik za
njim kljub temu odločil za
prehitevanje. Ko sta bili vozi-
li drugo ob drugem, je moto-
rist pričel zavijati v. levo in
vozili sta trčili. Nato je voz-
nik osebnega avtomobila za-
peljal nazaj na desni vozni
pas in pričel ustavljati, voz-
nik in sopotnik na motornem
kolesu pa sta padla po voziš-
ču. Takrat je iz smeri Vran
skega pripeljal voznik oseb
nega avtomobila, 19-letn
Mitja K. iz Grajske vasi, kiji
z nezmanjšano hitrostjo po
vozil na tleh ležečega Gre
gorja J., za tem pa trčil šei
vozilo češkega državljana
Takoj po trčenju je, skupaj i
tremi sopotniki, zapustil kraj
nesreče, v kateri je Gregor J,
utrpel tako hude telesne po5
kodbe, da je bil na mesti
mrtev.
Hudo ranjena
sopotnica
Na magistralni cesti zuna;
naselja Vransko se je v nede
Ijo, 20. julija dopoldne, pri
petila nezgoda, v kateri se j<
ena oseba hudo telesno poš
kodovala.
Franjo K. (50) iz Ljubljani
je vozil osebni avtomobil p'
magistralni cesti iz smeri Tro
jan proti Žalcu. Ko je pripelja
do odcepa ceste za Vransko
je tam zagledal stoječ osebn
avtomobil, ki ga je vozil 27
letni Robert V. iz Lok pri Tuhi
nju in ki je nameraval zavil
levo na Vransko. Kljub zavira
nju je Franjo K. trčil v vozil'
Roberta V, pri tem pa se j'
hudo telesno poškodoval'
sopotnica v vozilu Franja K-
15-letna Nevenka K. iz Zagd
ja ob Savi.
Ustrašil se je psa
Na lokalni cesti v Socki 9
je v nedeljo, 20. julija p®
poldne, pripetila nezgoda,'
kateri se je hudo telesi
poškodoval kolesar.
Šestletni Nejc se je s kol«
som vozil po dovozni cesti 1
stanovanjski hiši. Ko je zagl^
dal psa, ki je tekal po travfli
ku, se ga je ustrašil, izgub'
oblast nad krmilom ter pad^'
Pri padcu se je huje telesu'
poškodoval.	M-^
Policija vpletena v trgovino
Nedavno tega se je v Hanoiu začelo sojenje 40 vplete-
nim v trgovino z mamili, med katerimi so tudi nekdanji
visoki uslužbenci vietnamskega notranjega ministrstva
in carine.
Največji vietnamski škandal v zvezi z mamili je izbruhnil
lani, ko je laoški prekupčevalec z mamili Shieng Peng le
malo pred usmrtitvijo (obsojen je bil na smrt) izdal, da so
policisti odnesli vsaj 15 kilogramov heroina, ki ga je skrival v
sedežih avtomobila. Vendar pa je bil to, kot je dejal Peng, le
del pošiljke, v kateri naj bi bilo 141 kilogramov heroina in
več sto kilogramov opija. Del mamil naj bi bil tudi v
dvojnem dnu bencinskega tanka, ki pa je bil po policijskem
zapisniku prazen. Sodišče je za krajo mamil med drugimi
obtožilo tudi notranjega ministra. Policija je med hišno
preiskavo na njegovem domu našla kar 100 tisoč dolarjev
gotovine, 5,1 kilograma heroina in nekaj kosov strelnega
orožja. (Sled)
»Ubijalski« česen
»Prijatelji so mi povedali, da se policista najlažje znebiš,
če zaužiješ strok česna in mu dahneš v obraz,« je pripovedo-
val Jeff Pearce med zagovorom na sodišču v Perthu, ki ga je
obsodilo napada na policista.
Sodnik je odločitev pojasnil, da s tem noče kakor koli
prizadeti ljubiteljev česna, pač pa samo upošteva določila
kazenskega zakonika. V njem je namreč jasno zapisano, da je
napad neposredna in posredna uporaba sile, med drugim tudi
plinov in vonjav, ki pri človeku povzročajo nelagodje. Pearce
pa je namenoma žvečil česen, ki ga je imel spravljenega v
predalu avtomobila, in s tem skušal odvrniti policista, da bi
posredoval. Seveda pa ta metoda ni vžgala, saj je moral Pearce
kljub temu pihati. Poleg »napada« na policista ga čaka tudi
kazen, ker je vozil pod vplivom alkohola. (Sled)
Garati kol konj in
živeti kot krt
Kar je res, je res -
pa pikal
V deželi
pravljic
Homeopatija
Moške modne
počitnice
Pravo Turčijo
spoznaš na tržnici
Oddih na turški rivieri - Morje je toplo vse do novembra
Turško obalo vsako leto občuduje več tuj-
•^ev in med njimi je tudi vedno več Slovencev.
Pečina letuje v okolici Antalye, ki se ponaša z
velikim mednarodnim letališčem. Eno izmed
prijetnejših mestec tega konca Turčije je prav
gotovo Alanya. V mestecu z lepo ohranjeno
citadelo je mogoče uživati vse od maja pa do
sredine novembra, ko je morje še vedno
dovolj toplo, da v vodo zabredejo tudi manj
Pogumni.
Alanya je tipično mestece, ki se je s priho-
'^om turizma popolnoma spremenilo. Ob
•^orju so zrasli številni hoteli, v mestu pa se na
Vsakem koraku bohotijo trgovine, restavraci-
ji- gostilne in turistične agencije. V središču
'^esta je videti, kot da je skoraj vsaka hiša
spremenjena v penzion ali trgovino. Že na-
vsezgodaj pred lokali zaspanih ulic posedajo
prodajalci in vztrajno vabijo na neobvezen
klepet ob skodelici oz. bolj običajnem kozarč-
ku čaja, ki se pogosto konča z nepredvidenim
nakupom.
Pristanišče s pisanimi
čolni
Alanya se razprostira okoli manjšega polo-
toka, katerega z obeh strani obdajajo ne-
skončne peščene plaže in nizi manjših hote-
lov. Prav tu je nekoč stal antični Korakesion,
ustanovljen v 4. stoletju p.n.š. V času Rimlja-
nov je polotok obvladovala mogočna piratska
trdnjava. Mestece si je kasneje prisvojil Alad-
din Keykubad in tu uredil svojo zimsko rezi-
denco.
Najzanimivejši del mesta je majhno prista-
nišče z vrsto pisanih čolnov in srednjeveškim
osmerokotnim Rdečim stolpom stare seldžuš-
ke trdnjave, ki kraljuje vrh mogočnega hriba. Z
vrha obzidja se odpirajo številni spektakularni
pogledi na razbrazdane čeri in razburkano
morje, ki se peni nekaj sto metrov nižje. Daleč
tam spodaj je tudi manjše pristanišče, v kate-
rem poleg jaht še vedno vztrajajo tudi leseni
ribiški čolni, ob katerih domačini pogosto
krpajo mreže. Trdnjava z dvojnim obzidjem se
ponaša z desetinami obrambnih stolpov, za
gradnjo katerih so potrebovali več kot deset
let. Za kakih osem kilometrov dolgim obzid-
jem se stiska manjše naselje, z mošejo, bizan-
tinsko cerkvico, karavanserajem in tržnico.
Živahen bazar
Najzanimivejši del mesta pa se vseeno ponu-
ja v vedno živahnem središču. Tu se nedaleč
stran od glavne ceste razprostira velik turški
bazar z raznovrstnim blagom, ob katerem
zaradi pestre izbire in dokaj ugodnih cen turisti
nikakor ne morejo ostati ravnodušni. Male
trgovinice so do vrha založene z raznim teksti-
lom, preprogami, usnjenimi izdelki, začimba-
mi in številnimi steklenimi izdelki. Začuda
trgovci niso pretirano vsiljivi. Vseeno pa je
potrebno barantati, če želiš stvar kupiti po
kolikor toliko normalni ceni.
Bolj kot raznovrstna garderoba s ponaredki
vseh svetovnih znamk in pisana krama, zbrana
z vseh vetrov, pa je zanimiv neobičajen živ-žav
bližnje prehrambene tržnice. Petek je v Alanyi
semanji dan in takrat sredi tlakovanih ulic
vznikne na stotine stojnic. Blago je pogosto
razstavljeno tudi na tleh, najti pa je mogoče vse
kar potrebujete za gospodinjstvo, od zelenjave,
sadja in cele palete začimb, med katerimi se
zlovešče svetijo pekoče rdeče paprike, ki jih
tako radodarno dodajajo jedem. Trgovanje
oživi že pred osmo uro zjutraj. Bolj napadalni
na ves glas hvalijo svojo robo, drugi molče
čakajo na svoje kupce, tretji pa se na videz
ravnodušno pomenkujejo s svojimi sosedi. Na
tržnici je kot na razstavi. Na nekaj deset kva-
dratnih metrih je zbrana tista prava, tradicio-
nalna Turčija, ki se je med bleščečimi izložbami
trgovin in lokalov morskega letovišča kar ne-
kam potuhnila.
IGOR FABJAN
Alanya, obmorsko mesto, ki ga vsako leto spozna vse več Slovencev.
34
REPORTAŽA

Življenje s cvetjem
Slovenka Jelena De Belder, ki živi v Belgiji že štiri desetletja, je svetovno znana po svojem delu z rastlinami
Gospa Jelena De Belder je Slovenka, ki že
štirideset let živi in dela v Belgiji. Iz rodnega
Bizeljskega jo je pot vodila preko različnih
krajev Slovenije na študij agronomije v Za-
greb. Raziskovalni duh ji že v času študija ni
dal miru, sama je preizkušala, kako rastejo
rastline v določenih pogojih, kakšne razme-
re so ugodnejše za posamezno vrsto rastlin.
Vedno pa je hotela vedeti in videti še več, si
ogledati, kakšne rastline rastejo drugod, ka-
ko je vrtnarstvo razvito v tujini, želela je
dobiti čim več izkušenj.
Tako se je kmalu po končanem študiju
odločila, da gre na prakso v drevesnico na
Nizozemsko, saj je tam vrtnarjenje že takrat
»cvetelo«. V Zundertu, manjšem kraju blizu
belgijske meje, je leta 1954 začela svoje prak-
tično izobraževanje v tujini kot stažistka pri
znanem drevesničarju Jaaku Lombartsu. Juli-
ja je zasledila članek Gerta Krusmanna o
njegovem obisku arboretuma Kalmthout v
Belgiji, nedaleč od Zunderta, in odločila se je,
da si ogleda zbirko rastlin. Ob tem obisku je
spoznala svojega bodočega moža, Roberta De
Belderja, ki je skupaj z bratom Georgesom
leta 1951 odkupil drevesnico v Kalmthoutu. To
drevesnico so že takrat nekateri imenovali
arboretum, da bi jo rešili pred razdelitvijo na
parcele. Kljub zapuščenosti je drevesnica vse-
bovala nekaj rastlinskih »zakladov«, ki so bili
začetek kasneje nastalega čudovitega arbore-
tuma.
Štirideset let dela
Po poroki sta se z možem odločila, da bosta
obnovila obstoječe zbirke rastlin in jih oboga-
tila z novimi vrstami. To je bila odločitev, ki je
za izpolnitev zahtevala več desetletij trdega
dela, potrebno je bilo presaditi mnogo rastlin
in iz drevesnice oblikovati park. Georges De
Belder se je usmeril v razmnoževanje iglav-
cev, medtem ko je Robert posvetil svojo po-
zornost listavcem in rododendronom. Na šte-
vilnih potovanjih po vsem svetu ( Japonska,
Severna in Južna Koreja, Kitajska, Rusija,
Amerika...) sta z možem z navdušenjem po-
birala semena različnih rastlin, jih doma po-
skušala vzgojiti čim več, prav tako sta sejala
vse, kar je bilo na voljo v katalogih semen
botaničnih vrtov in različnih zbirateljev rast-
lin. Danes vsebuje zbirka v Kalmthoutu 4000
različnih rastlin, od tega 170 lesnih rodov in
240 rodov zelišč.
Osredotočili so se na selekcijo češenj, nepo-
zebnikov, hortenzij in rododendronov, klub
temu pa niso zanemarjali drugih vrst rastlin.
Selekcijsko delo je trajalo kar štiri desetletja,
nadaljevalo se je še na novem posestvu He-
melrijk, od leta 1961, ki leži nedaleč od Kalmt-
houta. Pravzaprav je potrebnih 25 do 35 let,
preden se lahko s pomočjo specialistov na
podlagi lastnosti novovzgojenih rastlin odloči,
katera ustreza razmnoževanju v drevesnici.
Danes njihove kultivarje vzgajajo v ZDA, Novi
Zelandiji, Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na
Japonskem, Nizozemskem.
Ostala je ena sama
hortenzija
S selekcijo hortenzij (Hydrangea panicula-
ta) so začeli na osnovi dveh form hortenzij- H.
paniculata grandiflora in H. paniculata flori-
bunda. Posejali so semena, ki so odlično klila,
toda v nekem vročem, suhem popoldnevu so
ptice pri iskanju hrane v vlažni plasti zemlje
naredile ogromno škode. Vse rastline, razen
ene, so se posušile. Že so mislili naslednje leto
začeti znova, Jtoda tista edina hortenzija, ki je
ostala, jim ni dala miru. Odločili so se, da jo
bodo imenovali »Unique« in kasneje se je
izkazala kot zelo uspešna. Splačalo se je po-
skusiti, pa čeprav z eno samo, edino rastlino.
V Kalmthoutu in Hemelrijku pa lahko obču-
dujete tudi številne sorte rododendronov -
take z velikimi cvetovi, pa tiste s številnimi,
drobnimi, vseh barv, od roza, lila, bele, nežno
rumene, krem, posute z barvitimi pikami,
dišeče in take brez vonja, pa še bi lahko
naštevali. Sprehod skozi Hemelrijk je res cvet-
ni sprehod.
Zanimive so tudi številne vrste in varietete
javorjev, ki so v začetku maja okrašeni z
najrazličnejšimi barvami - od nežno roza bar-
ve listov, do temno rdeče in celo do močne
roza, poleg tega pa človeka takoj navduši tudi
različnost v obliki in narezljanosti listov.
Na posestvu Hemelrijk so uredili eno najza-
nimivejših zbirk dreves v Evropi. Mnoga so
prinesli s potovanj, večino v obUki semen.
Hemelrijk leži na 110 hektarih in vsebuje 6000
različnih vrst in varietet rastlin. Do sedaj so
etiketirali 22.000 rastlin.
Vnuki bodo nadaljevali
tradicijo
z možem sta si v teh letih ogledala številne
vrtnarske razstave in vrtove po Evropi. Mož
Robert je pogosto službeno potoval v Angli-
jo, saj je bil podpredsednik tamkajšnjega
Kraljevega hortikulturnega društva (Roy|
Horticultural Society), soustanovitelj mednj
rodnega in belgijskega dendrološkega zdnj
ženja in član številnih drugih združb. Njil]^
va vrata pa so bila že od vsega začeti
odprta za obiskovalce, številni študentje s
prihajali na študijsko prakso v Kalmthoui
nato tudi v Hemelrijk in mnogi izmed nji|
danes zavzemajo pomembne položaje v svo
jih državah. Zdaj na prakso prihajajo že cel(
njihovi otroci.
Odkar Slovenci poznamo gospo Jeleno, re^
no prihaja k njej precejšnje število študentov
ki so vedno sprejeti z odprtimi rokami. Gospi
Jelena ima ogromno idej, načrtov, vzpodbuj
in življenjske modrosti, tako da se študentjf
vedno radi vračajo k njej po novo znanje,
izkušnje in ideje.
Danes je Hemelrijk, kjer živi gospa Jelena;
otrokoma Dianno in Dannyjem z njunim
družinama, čudovit. Šest vnukov uživa v pre
lepi naravi, izredno so sproščeni in že zdaj st
pri njih kaže smisel za vrtnarjenje. Najstarejši
Friderik, ki šteje 7 let, si ogleda rastline t
katalogu in že napiše svoji mami latinski
imena tistih rasdin, ki bi jih rad zasadil v svoj
vrt. Študentje, ki smo bili letos maja pri gospe
Jeleni, smo postali kar člani družine, tako ko
vsak, ki pride k De Belderjevim. Počutiš seka
doma.
Solata z marjeticami
Za zasluge na področju hortikulture ji
gospa Jelena pred kratkim dobila naziv bare
niča. Vendar sama pravi, da najraje vntnaii
ob delu v vrtu si spočije, pri vrtnarjenju ii
oblikovanju vrtov pa si človek razvije krea
tivnost.
Druga stvar, ki jo tudi počne z velikin
veseljem, je kuhanje in preizkušanje novil
receptov. Vsak dan smo občudovali, kako zn
izkoristiti tisto, kar ima na voljo za v lonec, i
poštev so prišle tudi mnoge rastline z vrta
bodisi pri jedi ali dekoraciji mize. Posebei
pomen daje uporabi zelišč in dišavnic. Ka
začudili smo se, kaj vse je pristalo v solati
Njena domišljija v solato nameša še cvetom
marjetic, liste kislice, ki raste na sklanjaku
odličen je tudi regrat, ki že cveti, različna n
hitro prepražena semena, ki hrustljajo, izrc
den barvni učinek pa imajo cvetovi kapucini
ka, ki ni samo okrasna rastlina, ampak im
tudi prav zanimiv okus.
Bivanje pri gospe Jeleni v Belgiji je bil
vedno zanimivo in polno izkušenj, polno tc
plega vzdušja in energije, ki ji je nikoli n
zmanjka. Ko že končuje neko stvar, na prime
zasaditev grede ali ureditev novega dela vrte
pravi, da je tako, kot bi bila še vedno srec
dela, še vedno so stvari, ki jih lahko dodi
izboljša. V glavi pa se ji že pletejo nove zamisl
in rešitve.
KATARINA VIDMM
Jelena De Belder.
Hemelrijk - dom Jelene De Belder in njene družine.
Arboretum Kalmthout.
Študenti iz Slovenije smo morali izdelati skalnjak.
PETICA
PO SLOVENUI -HUMOR	| ^

parkiramo, oprtamo si na-
, jjtnike, polne sendvičev in
učenih čajev, brez krem z
pitnim faktorjem. Usmeri-
le po veliki tabli, na kateri
Lovrenška jezera 2 h.
počasi zavijamo v gozdnem
lj3du med drevesi z markaci-
. Poti je nešteto: suhe,
lilatne, ožje in širše, vse so
pložne. Navsezadnje se ni-
^jnio kam dvigniti, saj se
^prehajamo po površju Po-
l,orja. Katerim markacijam
jlediti? Visoka drevesa skri-
v osrčju majhne potoč-
s soncem obsijane jase s
juho travo, na njih so si našli
jvoj mir lišaji.
r^pTdo^^
jafne pod nogami ugrezati.
Zagledamo veliko leseno opa-
zovalnico s streho. Botanični,
zoološki in hidrološki naravni
spomenik - Lovrenško barje,
posebej zavarovan del največ-
jega slovenskega gozdnega re-
zervata, velikega 523 ha, ki ob-
sega celotno površje Pohorja
med Ribniškim in Mulejevim
iihom. Le zakaj so zapisali na
Rogli, da bi morali hoditi do tja
iri ure? Mogoče smo ubrali
najkrajšo pot... Po lesenih
stopnicah splezamo na opazo-
valnico. Odpre se pogled na 22
hektarjev veliko barje, preraš-
Eeno z ruševjem. Predvideva-
no, da so mesta, kjer planinski
)or manjka, sedeži dvajsetih
\izerc. Po lesu, s katerim je
izoblikovana pot po barju, da
se ni treba pogrezati v šoto, se
napotimo do njih.
Lovrenško barje je nastalo
na slemenu Pohorja kot moč-
virje na neprepustni podlagi
pred 8.000 leti. S kopičenjem
§ote se je postopoma spreme-
nilo v največje visokogorsko
barje Slovenije in eno najpo-
membnejših v Evropi. Šotni
mah, ki je najpomembnejša
rastlina barja, ima svojevrstno
sposobnost, da navzgor stalno
priraščajo mladi poganjki,
spodnji deli pa zaradi pomanj-
kanja zraka ne razpadejo po-
polnoma v humus, ampak se v
procesu pooglenitve spremene
v šoto. Plast šote je v osrednjih
delih Lovrenškega barja debela
dOiž90 cm, v obrobju pa tanjša.
Sedemo na leseno pot in se
gledamo v jezercu, ki zaradi šot-
nega dna izgleda kot črno ogle-
dalo. Da je voda v jezercih tudi
ob največji suši, čeprav celotno
območje Lovrenškega barja ni-
ma nobenega površinskega do-
toka, priča o veliki zmožnosti
zadrževanja vode, ki ga imata
šotni mah in šota. Jezerca dobijo
vodo le s padavinami. Te so tudi
edini vir hranil za rastline, zato le
redke zmorejo živeti v takšnem
okolju in se zato zelo razlikujejo
od rastlin v okolici.
Malo se še zavrtimo med
planinskimi bori in obiščemo
tudi tista jezerca, do katerih ni
urejene poti, potim se napoti-
mo nazaj. Po kateri poti? Upa-
mo, da izbrana ne bo med
najbolj ugrezajočimi, in zavije-
mo v hlad pohorskih dreves. V
dobri uri smo hrustljavo zape-
čeni pri avtu.
■■■■■■■i BARBARA ČEH
Lovrenška jezera
Sv. Trojica v Slovenskih Goricah
Na severni strani se prika-
zuje iznad hoste zvonik zna-
menitih sv. Treh kraljev in
nekje proti vzhodu se svetli-
ka Cerkvenjak, ki opravičuje
ime kraja. Hrib, na katerem je
sedaj sv. Trojica, je spadal
nekdaj pod lenarško faro in
se je imenoval Porčki vrh.
Temeljni kamen je bil postav-
ljen leta 1636. Leta 1640 je
bila cerkev dokončana. Bila je
mnogo manjša od sedanje in
praviloma obrnjena proti
vzhodu. Od nje se je še ohra-
nil zvonik in del ladje, prezbi-
terij pa so podrli, ko so v
naslednjem stoletju pozidali
novo stavbo z dvema zvoni-
koma ob fasadi in staro cer-
kev porabili za njen prezbite-
rij, v katerem je zdaj oltar na
zahodni strani.
Ta velika baročna prezidava,
ki je dala sv. Trojici sedanjo
podobo, je zrasla iz nuje, saj je
postala cerkev medtem že da-
leč naokrog znana božja pot in
je bila zato prva cerkev že
zdavnaj premajhna. Od leta
1663 so jo oskrbovali avguštin-
ci, ki so ob njej postavili tudi
samostansko poslopje, kakor
ga še danes vidimo. Pri tem jim
je blagohotno pomagal negov-
ski graščak grof Ferdinand, ki
ima v sedanji cerkvi prižnico
po svoji želji in grob pod njo iz
leta 1692. Njegova soproga pa
je ob cerkvi na severni strani
postavila leta 1693 loretsko ka-
pelo, ki ima še zdaj oltar.
Drugačna je cerkev, ko se ji
približamo od zadaj po vozni
poti in jo opazujemo s podkva-
stega samostanskega dvorišča
z veliko kašasto lipo na sredini.
Starejši del z zvonikom sredi
zahodnega pročelja, ki je iz 17.
stoletja in ki je zdaj v celoti
porabljen za prezbiterij, je ožji
in nižji od dozidanega. Prezbite-
rij in ladja sta obokana s križni-
mi oboki, razpetimi med preč-
nimi oprogami, ki slone na
močnih slopih z razčlenjenimi
ogredji. Ti slopi so v ladji tako
globoki, da nastajajo vmes pra-
ve plitve kapele s stranskimi
oltarji. Ti nadstropni hodniki so
prava posebnost božjepotnih
cerkva. To bogato arhitekturno
zasnovo, v katero se vključuje
tudi pevski kor, dopolnjujejo
danes stropne slikarije, ki pa so
sto let mlajše od stavbe. Opre-
ma se zliva v celoto, kot bi
zrasla z njo. To velja zlasti za
veliki oltar, ki lepo zapira vse
dno prezbiterija s svojo bogato
stebrno arhitekturo in kipar-
skim deležem. Veliki oltar je
nastal med leti 1752 in 1757 kot
delo neznanega mojstra, ki so
ga avguštinci kot naročniki ver-
jetno poklicah od drugod. Ta
oltar je narekoval nadaljnjo ki-
parsko krasitev cerkvenega
prostora, v okviru katere je na-
stalo še šest stranskih oltarjev,
katerih dva in dva sta enaka, ki
so tako plemeniti v svojih za-
snovah in tako spretno posne-
majo marmor, da jih je treba
prav potipati in šele roka pove,
da gre za dobro posnemanje. V
vsakem sta ob sliki po dva svet-
niška kipa, od slik pa je najime-
nitnejši Križani v prvem levem
oltarju. Na posebnih konzolah
so v ladji postavljeni veliki kipi
cerkvenih očetov, za glavnim
oltarjem se je ohranilo nekaj
zanimivih motivnih podob.
Besede ne povedo vsega.
Treba je videti in doživeti. In sv.
Trojica je s svojo arhitekturo
ter z opremo eno takih dožive-
tij, kamor se vedno^znova rad
vračam, saj zmeraj vidim kaj
novega. Na samostanskem
dimniku gnezdijo štorklje. V
jeseni bosta mladiča z materjo
in očetom odletela v daljne
dežele, a spomladi se bodo
spet vrnili prav na ta dimnik,
kot bi ne bilo nobenega druge-
ga na vsem širnem svetu.
SLAVKO OZVATIČ
SLOVENSKE CERKVE
ZNAMENJANAPLANINSIOH POTEH
Kriz na
Brani
V Kamniških Alpah je le še eno
'^rsko znamenje. Na Brani (2252
"i) so leta 1934 postavili križ v
opomin na kralja Aleksandra L,
^lega v atentatu v Marseillu,
oziroma v spomin na evharistični
'kongres v Ljubljani. Deljena so
J^enja ljudi, ali je bil križ poško-
dovan v neurj ih di pa so ga podrli
flobni ljudje. Jeseni leta 1995 so
^ani tod postavili nov križ v
^Pomin »vsem gornikom, reše-
dpinistom, drvarjem,
pastirjem in oskrbnikom
I'Jolini Kamniške Bistrice«, izde-
^ pa ga je kovač Janez Juhart.
CIRIL VELKOVRH
Šale za današnjo stran so prispevali: Srečko
Kojc iz Roj pri Šempetru, Ivan Slave Leben iz
Celja, Marinka Mošnik iz Kamnika in Marinka
Bukovic iz Rimskih Toplic.
In še nagrajenca: med izžrebanimi kuponi
Marija Vnučec, Brezovec 1, Rogatec in Hedvika
Mušič iz Škofje vasi za šalo tedna.
Mini pocitnicel.
Slave in Lojz sta si privoščila vikend v Portoro-
žu. Zavila sta tudi v Casino in pridno zapravlja-
la. Kaj kmalu sta bila oba skupaj zunaj. Slave
popolnoma nag, Lojz samo v spodnjicah. Slave
je zavidal kolegu:
»Ti, Lojz, ti si pameten. Ti vedno veš, kdaj
moraš nehati, jaz pa vedno zamujam s stavami.«
Mini pocitnicell.
Pa sta imela v sobi prijateljčka še nekaj
rezerve in sta se ga malce nasekala.
»Ti, a veš, zakaj midva pijeva?« reče Lojz
Slavcu.
»Zakaj? Zato, ker imaš ti rojstni dan.«
- »To pa že ne bo držalo. Jaz imam rojstni dan
33. februarja.« '
»Bedak! Kaj misliš, da ne. vem, da ima
februar samo 31 dni?«
Drugi dan
Naslednji dan Slavca ni bilo na spregled.
Lojz pa je izkoristil lepo vreme in se je na
plaži »naselil« tik ob lepotički, ki seje sonči-
la. Pogledoval je po čudovitih oblinah, da so
se mu kar sline cedile. Opogumil se je in ji
šepnil:
»Če bi se midva zvečer dobila in če bi mladi
gospodični nedolžnost vzel, bi gotovo mislila, da
sem razbojnik.«
»To ravno ne. Bi pa mislila, da ste čarovnik,«
reče mladenka.
Pomota
Lojz se vrne pozno zvečer domov nalit do
onemoglosti. V veži se zazre v ogledalo in v njem
zagleda svoj čuden obraz, ki se mu je bedasto
smejal Ves besen je s pestjo udaril po ogledalu,
ki se je razletelo na drobne koščke:
»Oprostite mi. res nisem vedel, da nosite
očala!« se opravičuje Lojz.
Pivoin...
Pride Gorenjec na Pivo-cvetje v Laško. Pivo
teče v potokih in tudi njemu se zdi vsak vrček
slajši, čeprav sicer prisega le na Union.
Prevelika doza ga položi. Obleži v parku.
Mimo prideta dva topla bratca, si ga malo
ogledata, potem pa ga na hitro »obdelata«.
Ko se Gorenjec zjutraj zbudi, začuden inžejen
gleda okrog sebe. Zave se, da je še vedno v
Laškem, zato se odpravi čez most čez Savinjo in
pri prvem oštirju naroči pivo.
»Svetlo ali temno?« vpraša natakar.
»Vseeno kakšno, samo laškega ne,« reče
Gorenjec.
»Kako pa to mislite, v Laškem, pa ne laškega
piva?« se začudi natakar.
»Veste, po laškem me vse tako peče, še
posebno pa zadnjica...«
Srečanje
Na mostu čez Savinjo v Laškem se po letu dni
na prireditvi Pivo-cvetje spet srečata sorodnika
z Gorenjske, ki se celo leto ne vidita, čeprav
živita le par kilometrov narazen.
»Čast mi je, da te pozdravim,« vzklikne
Francelj.
»«To ni res,« se prime za glavo Janez.
Pa se oglasi Janezov sin:
»O, res je, res! Le papež in pivo lahko pripelje-
ta skupaj toliko ljudi. Če hočeš srečati sorodnika,
je edina možnost, da greš v Laško...«
ŠALA TEDNA
Ana Liza
Spet policija! Priletno gospo je kar spreleta-
vak) ob misli, da bo spet plačala, ker ni bila
pripeta z varnostnim pasom.
~ »Dokumente prosim!« reče avtoritativno
^policaj.
»Nimam jih s sabo!«
»Kako?«
»Veste, jaz sem Ana Liza iz Tolmina.«
»Kar tako vam pa ne morem verjeti. Imate
še kak drug dokaz?«
In Ana Liza išče. Iz torbice potegne ogledalo.
»Pokažite... Hudirja, zakaj pa ne poveste,
daste tudi vi policaj...«
»To je ogledalo. Drugih papirjev nimam,
razen tehle laboratorijskih izvidov. Veste, od
zdravnika prihajam.«
»Pokažite... Aha, ptičica! Vi niste Ana Liza
iz Tolmina, vi ste analiza iz urina!«
H	GLASBA

Kar |e res, |e res - pa pika!
Faraoni že tretjič zmagovalci občinstva na festivalu Melodije morja in sonca
Letošnje 20. jubilejne Me-
lodije morja in sonca so edi-
ni popevkarski festival v Slo-
veniji, iz katerega ostaja več
kot tristo, večinoma poletno
navdahnjenih skladbic. Ne-
katere izmed njih zimzele-
nijo še naprej. Še najbolj
prepoznavne so skladbe, ki
so jim gledalci na priredi-
tvah ali radijskih poslušalci
pripeli naslov zmagovalke
občinstva. Čas bo pokazal,
ali bo tudi letos tako.
Melodije morja in sonca so
bile tudi tokrat v treh delih.
Otroci do 16 let so se predsta-
vili na najstniškem MMS, na
Novi sceni naj bi videli izvajal-
ce, ki se na MMS predstavlja-
jo prvič, na popevkarskem
delu festivala pa so nastopili
že uveljavljeni izvajalci.
Prve nagrade
Primorcem?
Skupina Agropop je za le-
tošnje Melodije morja in son-
ca pripravila najboljši scenski
nastop in si tako prislužila
plaketo in vikend za dve ose-
bi v hotelu Radin. Predstavili
so se s skladbo Pojdi z nami.
Glasbo, besedilo in aranžma
je naredil Aleš Klinar. Za ko-
mentar smo prosili Šerbi:
»Mislim, da bi morali dobiti
več. Zdi se mi, da malo po
domače delijo nagrade, prvo
pa morajo definitivno dobiti
Primorci, ki si jo po moje po-
tem razdelijo med sabo. Dru-
gega si ne znam predstavlja-
ti.«
In kako so organizatorji po-
skrbeli za izvajalce? »Organi-
zatorji? A se temu reče poskr-
beti? Sami smo si morali do-
besedno vse preskrbeti, orga-
nizator ne plača ne spanja ne
dnevnic, nič, razen spreje-
ma.«
Letos nekoliko žalosten in
razočaran Vili Resnik se je za
festival zelo uredil, čeprav
pravi, da bo ostal zvest svo-
jim fanom in s tem tudi svoji
garderobi. Morda mu je ne-
pričakovana urejenost poma-
gala. da je dobil nagrado za
najboljšo interpretacijo in po-
steljo Meblo Jogi v vrednosti
1500 DEM. Skladbo Ko vrbe
jokajo je napisal Matjaž Vla-
šič, besedilo Urška Vlašič in
aranžma Sašo Fajon. Vili je po
festivalu dejal: »Presenečen
sem, vesel sem in nisem pri-
čakoval nagrade. Želel sem si,
kot vsak, zmagati. Druga na-
grada, ki sem si jo želel v
sanjah, je bila pa nagrada za
interpretacijo, kajti to je na-
grada za pevca.«
Nagrado za najboljši aranž-
ma, plaketo in snemanje v
studiu Tivoli v Ljubljani v
vrednosti 1000 DEM je prejel
Grega Forjanič, ki je naredil
aranžma za skladbo Krog.
Skladbo je izvajala Damjana
Golavšek, ki je tudi napisala
besedilo, glasbo pa je naredil
Karel Novak. Grega Forjanič
je bil odsoten, Damjana Go-
lavšek pa je dejala: »Če upo-
rabim njegove besede; ni do-
brega aranžmaja brez dobre
melodije. Zelo smo ponosni,
da je naš tabor dobil nagrado
za najboljši aranžma.«
Zastonj besedila
Plaketo in denarno nagra-
do v vrednosti 1500 DEM je za
najboljše besedilo dobil Dra-
go Mislej - Mef. Gre za bese-
dilo skladbe Kar je res, je res.
ki so jo izvajali Faraoni. (Mef
je napisal besedilo tudi za
zmagovalko Najstniškega
MMS do 16 let in zmagovalko
Nove scene.)
»Najbolj me zanimajo tiste
nagrade, ki jih bom še dobil,
kajti moj namen je, da bi si
popravil stanje na Activi. Le-
tošnje besedilo skladbe Kar je
res. je res, je nastalo iz upora.
Bil sem malo užaljen, ko sem
izvedel, da dobi Miša Čermak
200 mark za tekst in sem le-i
kel, da pišem že pet let bese-
dila zastonj, in da Faraonom
ne bom napisal teksta. Pa
sem ga na prošnje fantov
vseeno napisal. V končni fazi
sem nato samo popravil, kar
so oni pri besedilu spremeni-
li.«
Tretje mesto, plaketo in
snemanje v studiu York v De-
kanih v vrednosti 1000 DEM
je prejela Alenka Godec. Za
skladbo Čas zaceli rane je na-
pisal glasbo in besedilo Janez
Bončina - Benč, aranžma pa
je naredil Primož Grašič.
Avtomobili so si priigrali in
pripeli drugo mesto in s tem
plaketo in električno kitaro
Sever v vrednosti 2500 DEM.
Poletje ljubezni je naslov
skladbe, glasbo je napisal
Mirko Vuksanovič, besedilo
pa Marko Vuksanovič. Kaj
pravi Marko:»Nepričakovano
drugo mesto, pa ne zaradi
tega, da bi mislili, da je ko-
mad slab, ampak zato, ker
imamo ves čas občutek, da
mi v bistvu ne spadamo na ta'
festival. Kar je tudi res. Am-
pak, da smo dobili to nagra-
do, pomeni, da so ljudje odpr-
te glave in da znajo oceniti
dober komad, ki ni tipično
popevkarski.«
Prvo mesto je bilo za mar-
sikoga presenečenje, tako pa
so odločile žirije dvanajstih
radijskih postaj. Že tretjič so
na festivalu Melodije morja in
sonca zmagali Faraoni s
skladbo Kar je res, je res.
Glasbo je naredil Enzo Hrova-
tin, besedilo pa, kot smo že
omenili, nagrajeni Drago Mi-
slej - Mef. Faraoni letos pro-
slavljajo 30-letnico in ob tej
priložnosti pripravljajo slav-
nostni koncert. Le-ta bo 20.
avgusta v Simonovem zalivu.
Sicer pa pravijo: »Kar je res, je
res - in pika.«
Nova scena
Minuli petek naj bi bila v
okviru Melodij morja in son-
ca takoimenovana Nova sce-
na, na kateri naj bi se predsta-
vilo 16 izvajalcev. Prireditev je
zaradi dežja odpadla. To se je
zgodilo prvič v zgodovini Me-
lodij morja in sonca, povzro-
čilo pa je veliko razočaranje
med glasbeniki, ki so v svoje
skladbe vložili ne samo veli-
ko truda, ampak tudi veliko
denarja. Verjetno se bo še ne-
kaj časa pojavljajo vprašanje,
zakaj Nove scene organiza-
torji niso prestavili v dvorano
portoroškega Avditorija. Ali
kot je dejal Andrej Ponjpe,
vodja skupine Panda: »Če je
festival, se ta mora zgoditi.«
Kljub temu, da Nove scena
ni bilo, pa je žirija šestih radij-
skih postaj preposlušala vseh
16 skladb in odločila, da je
zmagovalka petkovega veče-
ra domačinka Tinkara Kovač
s skladbo Ne odhaja poletje.
Glasbo je napisal Danilo Koc--
jančič, besedilo Drago Mislej -
Mef in aranžma Marino Lego-
vič. Zmagovalka je prejela
plaketo, električno kitaro Se-
ver - Ročk legend v vrednosti
1500 DEM in snemanje v stu-
diu Hendrix v vrednosti 3500
DEM.
Najstniki no
festivalu
Mlade izvajalce do 16 i^t
razdelili v dve skupini. Vpf^
do 12 let. si je plaketo in ^
manje v studiu Amadeus
Lendavi prislužila Vlenia i
bec za skladbo Lo scooter(
miei sogni (Skoter nioj
sanj). Glasbo je napisal £
Meola, besedilo pa Giulia,
Sidari.
Najboljša skladba na Najsi
niškem MMS do 16 let;
skladba Teh 15 let, ki jo izvj
Aleksandra Čermelj. Ale
sandra je iz Kopra, stara jg]
let in pol, je pa to njena pr,
posneta skladba. Kot pravi p
sec glasbe Danilo Kocjanfif
ima Aleksandra zelo nenavj
den glas za slovensko glasba
no sceno.
^ Posebno prireditev, kjer bo
do nastopili dosedanji zmagt
valci in vidnejši izvajalci fest
vala, pripravljajo za jesen, o
tem slavnostnem dogodk
načrtujejo tudi izid festivali
revije, v kateri bo zajeta n
zgodovina festivala.
Zmagovalci Faraoni na sprejemu po nastopu.
Čudež na vrhu
svetovnih lestvic
The Prodigy z albumom »The Fat Of The Land« kraljujejo na vseh pomembnejšil;
svetovnih lestvicah	i
»Na rave partyu lahko igraš karkoli - lah-
ko celo vzorčiš svoj prdec in ga ponavljaš v
neskončnost - da je le podkrepljen z odloč-
no bas linijo in divjim plesnim ritmom. To
nam je začelo že počasi presedati, zato se
vračamo k alkoholizirani publiki, ki za nas
spet predstavlja vse večji izziv,« je lani ob
izidu angleške No.l uspešnice »Firestarter«
izjavil Liam Hovvlett, šef kontraverznih The
Prodigy. Omenjena izjava je, skupaj s koma-
dom »Molotov Bitch«, ki je takrat kot doda-
tek izšel na single plošči, že napovedovala
novo usmeritev skupine.
L, jnzzrzzzrrz.------
s številnimi koncerti, še eno No. 1 uspešni-
co - gre seveda za zdaj že dobro znano
kreacijo »Breathe« - in s stalnim odlašanjem
izida njihovega tretjega albuma ter dobro
lansiranim škandali, so The Prodigy svetovno
glasbeno javnost razgreli do vrelišča. Težko
pričakovani album »The Fat Of The Land« je
končno le izšel 30. junija pri majhni neodvisni
britanski založbi XL Records in se nemudoma
zavihtel na vrh lestvic na obeh straneh Atlanti-
ka. Še posebej je navdušil Američane, ki so
kljub temu, da je tehno glasba nastala v
Detroitu, to glasbeno zvrst do nedavnega pre-
zirali. The Prodigy so skupaj z nekaterimi
britanskimi bendi (Chemical Brothers, ORB,
Orbital...) postavili nove standarde v s sintetič-
nimi instrumenti producirani glasbi in spreo-
brnili milijone še do včeraj zapriseženih roc-
kerjev. »Prodane duše« slednjih so se pridru-
žile vedno številčnejšim ljubiteljem tovrstne
godbe, ki je z bolj ali manj agresivno mešanico
glasbenih zvrsti, ki so se v devetdesetih roje-
vale v underground plesnih klubih, zaenkrat
tudi najboljša popotnica za dostojen pohod v
21. stoletje.
Album »The Fat Of The Land« poleg že
preizkušenih hitov »Firestarter« in »Breathe«
prinaša še osem popolnoma novih kreacij.
Prva izmed njih je provokativna »Smack My
Bitch Up«, ki je pri ameriških puritancih že
naletela na val ogprčenja, tako, da je moral
njihov ameriški distributer Maverick (Mado-
ninna založba, ki je The Prodigy lani »kupila«
za 5 milijonov dolarjev) naslov spremeniti v
»Smack My B**** Up«. Omenjena pesem se
bo kmalu znašla tudi na single plošči, tej pa bo
na istem formatu sledil udaren tehno hip-hop
hibrid »Diesel Povver«, v katerem je prisotJ
tudi glas znamenitega rapperja Koola Keith
Kot na prejšnjih dveh LP je tudi na njihovi noi
plošči slišati cel kup vzorcev s plošč drugi
avtorjev, najbolj prepoznaven pa je uvod
skladbo »Funky Shit«, vzet iz refrena skladi)
»Root Down« odlične ameriške zasedbe Bei
stie Boys. Med udarnejše teme spadata S
pesmi »Serial Thrilla« in punkovska »Fuel M
Fire«, v kateri Flint prepeva skupaj s Saffroi
pevko znane ameriške ženske novorockoi
ske zasedbe LZ Poleg omenjene dvojice »zi
nanjih sodelavcev« je na LP prisoten še e
gost - gre za novopečenega britanskej
zvezdnika Crispiana Millsa, sicer šefa vedfl
popularnejše indijsko usmerjene brit-pop z
sedbe Kula Shaker, ki je prispeval besedilo i
glas v devetminutni sagi »Narayan«.
Še pominite, t(ehn)ovariši
The Prodigy so na sceni že od začetk
devetdesetih. Takrat je še ne osemnajstleti
»tehno Mozart« Liam Hovvlett s tremi prijati
Iji (Maxim Reality, Leeroy Thorbill in Keit
Flint), ki so bili zraven bolj za image, naniZ"
cel kup planetarnih uspešnic; »Charly«, Oi
Of Space«, Everybody In The Plače« in »Wiii
It Up«. Vse te so, pol^g še šestih odličn'
plesnih štiklov, zbrane tudi na njihovem
bitantskem izdelku, kompaktni plošči »Exp
riance«, ki je skoraj v trenutku postala »zj'
ta« in se na angleški lestvici najbolje prodaji
nih LP nato zadrževala še 25 tednov.
The Prodigy so si že s to prvo ploš^
izoblikovali poseben, lahko prepoznaven stil
gre za mešanico hip-hopa, housea in jung
glasbe, začinjene še z rockovskimi kitarski®
rifi - ki so mu glasbeni kritiki kmalu nadf
naziv break-beat.
Z drugim albumom, leta 1994 izdanim »M'
sic For The Jilted Generation«, so si Liai
Hovvlett in njegovi dokončno izborili stati
najboljše hardcore dance skupine, ki so ga na'
potrdili še z visokimi uvrstitvami singlov
doo People«, »Poison«, »No Good« in
Love« ter odličnimi underground videospoti-
Single »Firesarter« (1996) se je že teden dj
po izidu zavihtel na prvo mesto angle^'
lestvice, nič kaj drugače pa se ni godilo tu'
skladbi »Breathe«, ki je že napovedovala,'
bodo The Prodigy naj bend letošnjega leta-
czr~ •	, ^	STANE ŠPEG^
PETICA
_GlASBA_
37
GLASBENI EX-PRESS
Kultna ameriška alter-rock
zasedba JANE'S ADDICTION
se vrača na glasbeno sceno.
Trem originalnim članom - ki-
laristu Daveu Navarru, pevcu
Perryu Farrellu in bobnarju
Stephenu Perkinsu - se bo
namesto basista Erica Aver-
ya, ki trenutno igra s skupino
Polar Bear. pridružil Flea, si-
cer basist še bolj znanih Red
Hot Chilli Peppers. Založba
Warner Bros. bo še pred kon-
cem tega leta objavila LP, ki
bo zapolnjen s skladbami z B
strani njihovih single plošč in
z dvema novima posnetko-
ma, ki prav te dni nastajata v
Kaliforniji. Omenjena četveri-
ca je v začetku tega leta že
igrala skupaj na zabavi, ki se
je zgodila po premieri odhč-
nega filma »Hovvard Stern's
Private Parts«, za katerega so
Jane's Addiction prispevali
tudi skladbo »Hard Charger«.
Pevec skupine Stone Tem-
ple Pilots, SCOTT WEIL-
LAND, bo pod okriljem svoje
lastne založbe skupaj s pro-
ducentsko navezo The Dust
Brothers napisal in objavil
glasbo za film »Great Expec-
tations«, ki bo posnet po istoi-
menski predlogi znamenitega
pisca Charlesa Dickensa. V
kratkem naj bi izšel tudi Weil-
landov prvi samostojni izde-
lek, LP »12 Bar Blues«, ki ga
bo založil diskografski veli-
kan Atlantic Records, 2. sep-
tembra pa bo luč sveta ugle-
dal še debitantski izdelek
skupine Talk Show, v kateri
poleg Scotta sodelujejo še ne-
kateri člani skupine Stone
Temple Pilots in pevec Dave
Coutts.
DAVID BYRNE (ex-Talking
Heads) se po treh letih spet
vrača na ameriške odre, kjer
bo promoviral svoj pred ne-
davnim objavljeni album
»Feelings«. Byrna bo na tur-
neji spremljala stalna štiri
članska skupina, tej pa se bo-
do na odru občasno pridružili
še gostujoči glasbeniki. Med
njimi bodo tudi kultni ameriš-
ki odtrganci Devo, trip-hoper-
ji Morcheeba in pevka Paula
Cole, vse omenjene pa je mo-
goče slišati tudi na LP-ju »Fee-
lings«.
14. oktobra bo izšel novi
album DAVIDA BOVVEIA.
Plošča bo nosila naslov »The
Deran Anthology«, nanjo pa
bo Bovvie uvrstil 27 skladb, ki
so nastale v začetku njegove
glasbene kariere.
Na isti dan bo izšel tudi 13.
studijski izdelek britanske
zvezdniške zasedbe DURAN
DURAN, ki jo sedaj poosebljajo
le še pevec Simon LeBon, kla-
viaturist Nick Rhodes in kitarist
Warren Cuccurullo. Plošča
»Medazzaland« naj bi se zvo-
kovno še najbolj približala nji-
hovemu najboljšemu izdelku
»Rio« (1982), izmed dvanajstih
novih skladb pa bodo Duran
Duran na single format najprej
lansirali skladbo »Electric Bar-
barella«. STANE ŠPEGEL
I^iies Copeland, nekdanji menager odličnega britanskega
^ovovalovskega tria POLICE (na sliki), bo pri svoji založbi
0. 21 objavil album »Reggatta Mondatta«, ki bo v celoti
napolnjen z reggae priredbami nekaterih največjih uspešnic
I5ga benda, ki se je razšel na višku slave pred 13 leti. Ker letos
[iiineva tudi 20 let od nastanka skupine Police, nekateri
uptimisti iz glasbene industrije napovedujejo, da bodo basist
II, pevec Sting, bobnar Stewart Copeland ter kitarist Andy
Smnmers še pred koncem leta ponovno zaigrali skupaj. V prid
lem pobožnim željam govori le to, da ima njihova glasba še
vedno veliko pristašev, kar dokazuje tudi prirejena in prena-
slovljena verzija »ril Be Missing You« njihove štirinajst let stare
uspešnice »Every Breathe You Take«, s katero se je Fuff Daddy
uvrstil na sam vrh lestvic na obeh straneh Atlantika.
ANTONV KEIDIS, poskočni pevec že omenjenih Red Hot Chili
Peppers (na sliki), se je prejšnjo nedeljo v Los Angelesu s
svojim Harley-Davidsonom zaletel v avtomobil in si močno
poškodoval zapestje. Najboljši kalifornijski kirurgi so porabili
kar pet ur, da so Keidisu naravnali kosti. Kljub pevčevi poškodbi
pa Red Hot Chili Peppers niso odpovedali niti enega koncerta na
njihovi svetovi turneji, pospešeno pa se pripravljajo tudi na
snemanje novega albuma, ki pa naj bi izšel šele prihodnje leto.
Podobna poškodba pesti tudi Mikea McCreadya, kitarista
znane seatlleške grunge zasedbe PEARL JAM. Mike se je
poškodoval pri baseballu, katerega je s člani benda igral pred
studiem, v katerem Pearl Jam zaključujejo s snemanjem glasbe
za svoj novi album, ki se bo na trgovinski policah znašel to jesen.
Gaj pripravlja
drugo kaseto
Vso noč so igrali na eni izmed ohceti, zjutraj pa so jo
mahnili še na Celjsko kočo, kjer so se udeležili 3. srečanja
amaterskih ansamblov, ki ga je pripravil Jože Šantl.
Ansambel Gaj prihaja iz Mozirja, na srečanju na Celjski koči
pa je sodil izven konkurence, saj so člani izvrstno zaigrali. Za
njimi je namreč že prva kaseta, prav zdaj pa snemajo komade
za drugo kaseto, za katero upajo, da bo nared do konca leta.
Vodja ansambla je Drago Zgojznik (na sliki spredaj desno), ob
njem pa še igrajo Ferenc Beričnik, Samo Rajgl, Edi Šumečnik in
Jaka Vačovnik, poje pa Zalika Bezovnik.	TV
Zmazek V studiu
Janez Zmazek-Žan, vodja odlične skupine Don Mentony
band, v studiu Činč snema skladbe za nov solistični
album, na katerem bo 12 skladb.
Album bo izšel konec avgusta ali v začetku septembra pod
avtorjevim imenom. Janez Zmazek-Žan se je za svoje ime na
albumu odločil zato, ker gre za njegov izpovedni material.
Kljub temu, da bo tudi na novem izdelku vztrajal pri
glasbenem stilu skupine Don Mentony band, pa pravi, da gre
tokrat za bolj ljubezensko obarvane skladbe.
Poleg skupine Don Mentony band je Janezu pri snemanju
pomagalo še nekaj gostov, kot so Janez feončina Benč,
Alenka Godec, Damjana Golavšek, Jani Kovačič...
Naslovna skladba novega albuma, ki ga je naredil sam, je
»Na drugi strani« , na kaseti in CD-ju pa bodo tudi skladbe,
kot so Lahko nardim še bolš, Dotakn se me z občutkom,
Dost je blo besed...	S.B.
20 VROČIH RG
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
138
iz otroškega sveta

Paclcly|eva pesem za moje srce
Ura je še zelo zgodnja 1:37
minut, jaz pa sedim na postelji,
še vedno vsa zasanjana od vče-
rajšnjega dne in poslušam Kelly
Family. Na zaključni prireditvi
Poglej in zadeni v Domžalah
sem videla svojo naj skupino
The Kelly Family. Še sedaj se
sprašujem, ali je sploh res, da
sem videla najlepšega fanta na
svetu in ta fant je Paddy Kelly.
Ura je bila že nekaj čez pet
popoldan in vedela sem, da
bomo prepozne. Moja mami je
bila zelo živčna, medtem, ko
smo Žaneta, Špela, njena sestra
Monika in jaz poskušale ohra-
niti mirno kri. 1
V Domžalah je bila že velika
gneča ljudi, predvsem najstnic.
Vsaka je imela v roki medved-
ka ali kakšno drugo plišasto
igračko. Seveda sem imela tudi
jaz polno stvari s sabo: fotoa-
parat, plišasto pikapolonico,
pismo za Paddyja, zelo veliko
rjuho, na kateri je pisalo:
PADDY YOU WILL BE
ALWAYS IN MY HEART!, dva
balona v obliki srčka; na prvem
je pisalo: WE LOVE PADDY, na
drugem pa: KELLY FAMILY
ARE THE BEST in karton, na
katerem je bilo Paddyjevo ime.
Vse te stvari, razen dveh balo-
nov, plišaste pikapolonice in
fotoaparata, je potem nosila
Špelina sestra Monika. Hitro
smo se zrinile v gnečo ljudi in
kmalu je ta tako narasla, da se
nisem mogla premakniti niti za
milimeter. Spustila sem oba ba-
lona, ki ju potem nisem več
videla. Bilo mi je zelo zelo vro-
če. Ljudje so nas zibali v vse
smeri in malo je manjkalo, da
nismo vsi popadali. Videla sem,
kako je neko dekle padlo in
komaj so jo potem odnesli iz
gneče. Ena punca je tudi bru-
hala, kar se mi je zdelo normal-
no, saj je v gneči, kakršna je
bila, tudi mene duša že počasi
zapuščala. Kmalu je prišel av-
tobus, v katerem so bili Kelly
Family in še bolj smo se morali
stisniti. Kolikor se je le dalo,
sem obrnila glavo in videla
Paddyja, ki se je smejal in ma-
hal z roko. Čeprav vsa pohoje-
na sem bila zelo srečna, saj sem
videla Paddyja.
Mami me je hitro porinila iz
gneče, kjer sem se lahko nadi-
hala hladnega zraka in napila
ledenega čaja. Nekateri ljudje,
ki so stali ob strani, so me z
začudenjem opazovali. Takoj
sem ugotovila zakaj, kajti daja-
la sem vtis človeka, ki je prav-
kar prišel iz bazena. Bila sem
popolnoma mokra.
Z Žaneto sva sklenili, da se
bova zrinili v dvorano in rezer-
virali sedeže. Še sedaj ne vem,
kako nama je uspelo preriniti
se in kmalu priti v dvorano.
Bile smo zelo vesele, saj smo
sedele bolj spredaj. Kmalu se je
oddaja Poglej in zadeni začela.
Nastopilo je vehko domačih in
tujih pevcev in pevk. Najprej so
nastopili Caught in the act. Špe-
la, ki je oboževalka te skupine,
je stala kot prikovana k tlom in
blaženo gledala Benjamina. Na
oder so prišli dolgo pričakova-
ni Kelly Family. Najstnice so
vpile kot ponorele; seveda sem
se jim z veseljem pridružila in
kmalu je bil oder poln rož in
igrač. Ko sem v živo slišala
Paddyjev glas, so se mi dlake na
rokah postavile pokonci, srce
mi je zadrgetalo in mi utripalo
z neenakomernimi udarci. Ko
sem poslušala Paddyja, sem bi-
la zelo srečna in zdelo se mi je,
da to ne more biti res. Veliko
najstnic je jokalo, ampak zakaj
vendar? To je vesel dogodek,
da v živo vidiš svoje idole, zakaj
potem toliko solz? Zdelo se mi
je", da so Kelly Family, kljub
temu, da so zapeli sedem pe-
smi, kmalu odšli z odra.
Zunaj v avtobusu so bili na
moje veliko presenečenje Kelly
Family. Takoj sem stekla tja,
ampak redar me je grobo pori-
nil stran. Spet sem lahko videla
Paddyja, sedaj še bolj od blizu
kot v dvorani.
TINA FLORJANC, 7. c
OŠ Polzela
^AMJVriViM
.....V" — •l^J
Simfonija x AntaridiL
Angleški skladatelj Maxwd
Davies je dobil naročilo, ^
napiše glasbo za dokumentar^
o pomembnem polarnem ra^
skovalcu Robertu Scottu. Sk
nil je, da bo napisal kar veličaj,
no odo z naslovom Antarktijv
simfonija. Ko pa se je lotil sklj
danja, je ugotovil, da mu ma«
ka navdiha, ker premalo pozj^
kraje, ki jih je raziskoval Scott|
bi jih moral zdaj upodobiti
glasbi. Zato je zaprosil, ali sm
glasbo napisati kar tam, kjer s,
vse dogaja. Dovolili so mu i
tako bo kmalu nekaj mesecei
preživel v polarnih razmerahi
antarktični postojanki Rothint
Sredi večnega ledu in snega p^
blizu južnega tečaja bo tako nj
stajala nova Daviesova simfonija
Madonna mora
zavarovati okna
Newyorško mestno župain
tvo je pevki in igralki Madonni
naročilo, naj z železnimi rešet
kami zavaruje okna v svojei.
stanovanju, sicer jim bo morat
odšteti tisočaka globe v dolarjili
Madonna je pred kratkim kupi
la čudovito stanovanje sr^
New Yorka z lepim pogledont
na Centralni park. Stanovanji
pa je v četrtem nadstropju, h
pravilih newyorškega župans
tva mora vsakdo z majhnin
otrokom z železnimi rešetkam
zavarovati stanovanje v višjen
nadstropju, da otrok ne bi mc
gel pasti skozi okno. Nekaj tak
ga je leta 1991 doživel kitaris
Eric Clapton. Njegov štirileti
sin je po nesreči zgrmel v globi
no z 52. nadstropja.
Moj prosil cas
Vsak izmed nas ima prosti
čas. Nekateri ga imajo veliko,
drugi pa spet čisto malo. Vse je
odvisno od tega, kako ga izra-
bijo. Jaz poizkušam svojega
čim bolj izkoristiti.
Največ prostega časa pora-
bim za učenje klavirja. Glasbe-
no šolo obiskujem že peto leto,
ure klavirja pa imam trikrat
tedensko. Klavir je potrebno
vaditi vsak dan, skladbe pa so
iz leta v leto težje.
V	prostem času tudi rada
berem ali pa pogledam kak
dober film. Letos sem dobila
akvarij in svoj čas namenjam
tudi ribicam. Imam pa še nekaj
drugih konjičkov, ki poskrbijo,
da mi ni nikoli dolgčas. Rada
vezem gobeline, urejam znam-
ke...
V	prostih dneh se večkrat
odpeljemo k starim staršem na
Primorsko, kjer se s sestrično
igrava z žogo ali pa kolesariva.
Moram pa priznati, da nad os-
talimi športi nisem ravno nav-
dušena.
Pri mami se v kuhinji rada
preizkusim v peki enostavnih
peciv, na vrtu pa v sajenju lonč-
nic.
Dolgčas mi ni nikoU, ker me
mika ogromno stvari, vendar
nekatere pridejo na vrsto šele
med poletnimi počitnicami.
VITAŽLENDER,6.a
OŠ Kozje
Super gasilska šola v naravi
v sredo, 2. julija, smo se
gasilci zbrali ob 7. uri v gasil-
skem domu v Šentjurju. Od
gasilskega doma smo se odpra-
vili ob 8. uri proti Pohorju.
UstaviU smo se v Mariboru,
kjer je gasilska brigada. Tam
nam je gasilec pokazal veliko
gasilskih avtomobilov in tovor-
njakov. Povedal nam je tudi
veliko o gasilskem delu. Ko
smo se naveličali poslušati in
gledati, smo z veseljem odšli
proti našemu cilju. Vožnja po
ostrih ovinkih nam ni delala
težav, ker smo se veselili štirid-
nevnega bivanja na Pohorju.
Ko smo prispeli do Domini-
kovega doma smo se hitro od-
pravili v naše mikroskopsko
majhne sobane. Sobo smo si
delili jaz, moj bratranec Dejan,
Peter in Drago. Drugo jutro nas
je ob pol osmih zbudila sirena,
kar je zelo zgodaj. Zajtrk je bil
zelo dober, kosilo in večerja pa
zanič. Vsak večer po večerji
smo imeli disco. Plesali smo,
dokler nam mentorji niso za-
čeli »težit«.
Treniral sem zraven mlajših
pionirjev. Imeli smo učitelja
Marjana, njegov pomočnik pa
je bil Matjaž, ki nas je imel
večino treninga. Glavni mentor
je bil Danilo, ki je imel predava-
nja.
V šoli v naravi smo se imeli
super. Mislim, da so bili vsi zelo
srečni, komaj pa čakam, da bo
šentjurska šola spet organizira-
la ta gasilski izlet.
PRIMOŽ HRIBERNIK
Pocilnice
Poletje prinaša počitnice
nove,
mi gremo plavat v sloven-
ske valove.
V vodo bomo veselo skočili,
si glavo in noge zmočili.
Vroče sonce, slano vodo
občutili,
pa na zabavo ne bomo
pozabili.
Vesele počitnice bomo
končali,
jeseni pri zvezkih in
knjigah pristali.
KATJA MAJER,4.r.
OŠ Kristan Vrh
Dedki in babice v vrtcu
Vrtec Hribček na Polulah je hiša, kjer se igra, ustvarja in uči 43
otrok. Naš vrtčevski vsakdan je pester, vesel in razigran. Smo
velika družina otrok, vzgojiteljic, staršev, babic in dedkov.
Da, pravilno ste prebrali. V naš vrtec prihajajo tudi babice in
dedki. Prihajajo po vnuke in zelo radi se ustavijo ob njihovih
izdelkih in igračah. V skupini Pikapolonic smo se skupaj
dogovorili (18 otrok, vzgojiteljica Andreja in pomočnica Ana),
da povabimo dedke in babice v naš vrtec. Otroci so pripravili
našo igralnico, dedki in babice pa so nas presenetili s številno
udeležbo. Prišlo jih je 28. Pozdravili smo jih s pesmijo, v
nadaljevanju pa smo se vsi pogostili s čaji. Klepet ob čaju je bil za
vse nekaj posebnega. Srečanje smo zaključili s skupnim spreho-
dom v bližnji gozd in spoznanjem, da je potrebno storiti zelo
malo za srečo vseh, ki jih imamo radi. Vzgojiteljica ANDREJA
iz vrtca Anice Černeje Celje, enota Hribček
Moj najlepši dan
Bil je zelo sončen dan. Odločih smo se, da bomo igrali boj med
dvema ognjema. Pri tej igri zelo uživam. Igrali smo slabo, četudi
smo se trudili. Ampak nič zato, saj je še čas, da zmagamo.
Moje veliko veselje pa je tudi čofotanje po vodi. Prej niseni
znala plavati, sedaj sem se pa naučila.
Prvič sem videla tudi, kakšen je pravi disko. Zdelo se mi je,
da bi sanjala. Bilo je vehko pisanih luči, ki so močno utripale
Veselo smo peli in plesali. Želim si še velikokrat iti na morje.
NATALIJA HRASTOVEC, 3.r, POŠ Taboi
Kaj je mladost?
Mladost je stepena smetana
na vrhu sadne kupe.
Tea
Mladost je obdobje puberte-
te, ko lahko počneš vse, kar ti
pride v glavo.
Mitja
Mladost je nora zabava in
veselje fantov in deklet; hrepe-
nenje po svobodi in ljubezni,
odkrit pogovor med fantom in
dekletom.
Majda
Večkrat ti ga trga, včasih tut
utr]^ čeprav pubertetnišk
zadrga se dolgo ne raztrga.
Robei
Mladost je najboljše in na;
krajše obdobje v kratkem ži^
Ijenju.
Tadej
Mladost je zabava.
Izide
Mladost je nekaj najlepšega
življenju, ko lahko narediš vs
najbolj noro in si najbolj no
Trga te po vseh delih telesa.
TjaS
Ni bolj šega časa.
Tin
Mladost je obdobje, v katerei
so mogoče nemogoče stvari.
Kristin
Mladost je nekaj svežega,
sočno jabolko, ki ga vsi občuduj'
mo. Govori nam: »Sedaj ni Čas z
gnitje, ampak za lepo življenje ^*
Mojt
Mladost je obdobje smeha^
Marin
Takšnih misli so sedmošolC
Osnovni šoli Polz^'
PITICA
POTOPIS	I Q
Garati icot icon j
in živeti icot icrt
i/ avstralskih prostranstvih vztrajajo mnogi le zaradi bogatih najdišč opalov - Pred vročino se je mogoče skriti le pod zemljo
Doživeti v Avstraliji obču-
brezmejnosti pomeni po-
tovari v notranjost dežele. Ko
ti utihne še zadnja postaja v
3Vtoradiu, potem veš, da si
2elo daleč. Pred vročino ube-
tako, da se odpraviš pod
zemljo, obstajati pa mora
tehten razlog, da tam tudi
ostaneš in poskušaš prežive-
ti. Eden izmed njih so gotovo
opali.
iT-
Če potovanje po Avstraliji
začneš na primer v zvezni dr-
žavi Victoriji z glavnim me-
stom Melbourne, se prav kma-
lu vprašaš: »Le kje je tista pra-
va Avstralija s širnimi nenase-
ljenimi prostranstvi in pušča-
vami?« Da dobiš odgovor na
zastavljeno vprašanje, se mo-
raš malce potruditi in se od-
praviti približno 1500 km v
smeri severozahod do mesta
Port Augusta in se tam odloči-
ti med tremi variantami poto-
vanja: na sever po Stuart High-
way proti Darwinu, na zahod
po Eyre Highway do Pertha ali
pa na vzhod preko rudarskega
mesta Broken Hill do Sydne-
ya. Kamorkoli se odpraviš, so
razdalje ogromne in se merijo
v tisočih kilometrih. Midva z
Mojco sva se odločila za va-
rianto sever, saj vodi mimo
ene izmed treh svetovnih
znamenitosti Avstralije (poleg
Sydneya in velikega koralnega
grebena) - rdečega centra z
monolitom Ayers Ročk.
Bogu za hrbtom
Za to obširno, redko nase-
ljeno področje, imajo Avstral-
ci zelo primeren izraz Out-
back, kar bi po slovensko naj-
lepše prevedli bogu za hrbtom
in res se za vsakogar posebej,
ki tam živi, vprašaš, kaj počne
v teh odročnih krajih, kjer ti
poleg neznosne vročine življe-
nje greni še nešteto muh (tudi
za te se vprašaš, od česa živi-
jo). V informacijskem centru
za turiste v Port Augusti te
prijazni uslužbenci še posebej
opozorijo na dve življenjsko
pomembni stvari v notranjosti
Avstralije in sicer na vodo in
gorivo za prevozno sredstvo.
Odsvetujejo ti vsakršno za-
puščanje glavnih asfaltiranih
poti, če nimaš za to primerne-
ga vozila s pogonom na vsa
štiri kolesa in vožnjo ponoči,
saj se ceste spremenijo v pravi
živalski vrt. Čez dan je divjim
živalim prevroče in se skrivajo
pred soncem, kakor vedo in
znajo, ponoči pa polpuščava
oživi in na cesti srečaš od ken-
guruja do goveda, ki si nered-
ko od sonca razgreto asfaltno
podlago izberejo tudi za spa-
nje.
Luicnja, Ici jo
naredi beli ciovelc
Seveda pa se ne smeva od-
peljati mimo, ne da bi obiska-
la 500 km oddaljeno največje
nahajališče opalov na svetu in
mestece Coober Pedy.
Že sama vožnja po Stuart
Highway je bila za naju pravo
doživetje. Promet je zelo redek,
saj nasproti vozeče avtomobile
lahko šteješ na prste ene roke.
Še posebej zanimive so reklam-
ne table za gorivo in hrano, ki te
vabijo in obenem opozarjajo,
da je naslednji servis lahko tudi
šele čez 300 km. In ko ti na
avtoradiu utihne še zadnja ra-
dio postaja, potem resnično
verjameš, da si nekje zelo daleč
oz. »in the middle of novvhere«.
Po pribHžno šestih urah
vožnje se ti pred očmi pojavijo
prvi kupčki zemlje, ki so tako
na hitro še najbolj spominjajo
na krtine in dajejo slutiti, da
se pod zemljo nekaj dogaja.
Odcep z glavne ceste in že si v
središču dogajanja - v pra-
šnem in vročem toda nepo-
zabnem mestecu Coober
Pedy.
Ime izhaja iz aboriginskih
(naziv za avstralske domorod-
ce) besed Kupa, kar pomeni
neizkušena oseba ali beli člo-
vek in Piti, ki pomeni jamo z
vodo ali luknjo torej Kupa Piti -
luknja, ki jo naredi beli človek.
Prvo kar občutiš, ko izstopiš
iz avta (na najino srečo je imel
klimo), je neznosna vročina in
roj muh, ki pa verjetno zaradi
vročine niso bile tako aktivne
kot ponavadi. Prodajalec gori-
va na postaji se pohvali, da je
temperatura okoli 46 ° C in kar
rad mu verjamem. Z Mojco
sva se v ta del Avstralije od-
pravila v najbolj neugodnem
času sredi februarja, ko je tam
poletje in največja vročina. Ni-
sem mogel verjeti svojim
očem, ko sem pred osrednjim
marketom oz. njemu sosednjo
prodajalno alkoholnih pijač
videl posedati pijane Aborigi-
ne, oblečene v oblačila dolgih
rokavov in hlač, tu in tam pa je
imel kdo na glavo poveznjeno
celo volneno kapo. Bili so tudi
precej zanemarjeni. Dokaj ža-
lostna podoba večine krajev v
osrednjem delu Avstralije.
islcanje
živopisanih
Icamnov
Zelo kmalu ugotoviš, da so
edini vzrok za obstoj Coober
Pedyja opali in okoli 4000 pre-
bivalcev 40 narodnosti vsak
dan upa na srečni trenutek v
življenju oz. na najdbo velike-
ga kosa opala in nato brezhib-
no življenje. Zelo redkim to
uspe, a prav občasne najdbe
podžgejo ostale in na novo
privabijo še druge avanturiste
iz celega sveta. V Avstraliji
izkopljejo otoli 90 odstotkov
vseh opalov na svetu in zelo
velik odstotek ga prihaja prav
iz polj v okolici Coober Pedy-
ja. Tudi tukaj izkopljejo 85
odstotkov brezbarvnega opa-
la, tako imenovanega »poteh«,
ki nima nobene vrednosti in
samo 15 odstotkov dragoce-
nih živopisanih kamnov, ki jih
je potrebno še obdelati in v
različnih oblikah poslati na tr-
žišče.
Za pričetek izkopavanja po-
trebuješ dovoljenje za iskanje
dragocenih kamnov (PSPP),
nato si v enem izmed 70 polj v
okolici mesta zakoličiš parcelo
in pričneš z delom. Odvisno od
tega, koliko denarja vložiš v
posel, si nakupiš potrebno
mehanizacijo za izkopavanje,
med katero sta značilna stroj
za vrtanje lukenj in tako ime-
novani blovver, vakuumski či-
stilec, montiran na tovorno vo-
zilo za čiščenje odpadnega pra-
hu in kamenja iz rovov. Samo
stroški goriva za blovver znaša-
jo 100 AUD na dan in lahko si
samo zamislimo, koliko opa-
lov je treba- izkopati dnevno,
da se delo izplača. Seveda pa
poleg teh, ki delajo »na veliko«
obstaja še dosti iskalcev opa-
lov, ki raziskujejo zapuščene
rove in ji razstreljujejo naprej
ter za vehkimi pobirajo samo
drobtinice, ki pa so še vedno
dovolj za preživetje. Skratka,
zadovoljni so vsi, kljub trdemu
in napornemu delu pa so redki
tisti, ki si težko prisluženi de-
nar privarčujejo za boljše živ-
ljenje v prihodnosti. Večji del s
hazardiranjem v raznih obli-
kah nadaljuje tudi na površju
in se tako ujame v začarani
krog iskanja sreče.
Življenje pod
zemljo
Posebna zanimivost Coober
Pedyja so stanovanja prebival-
cev pod zemljo v opuščenih
rovih rudnikov. Prednost tak-
šnega načina življenja je pred-
vsem stalna temperatura okoli
24 ° C skozi vse leto, zapuščene
rove pa po potrebi razširijo, po-
lakirajo, opremijo z vsemi po-
trebnimi instalacijami in" si v
njih uredijo prav komfortna
prebivališča. Poleg stanovanj je
pod zemljo urejenih še kar ne-
kaj motelov, prodajaln z opali
in ostalimi spominki, cerkev,
muzej z zgodovino dogajanj v
Coober Pedyju, galerija, skratka
popotniku ali pa turistu, ki obiš-
če ta odmaknjen kraj v notra-
njosti Avstralije, je zagotovljeno
nepozabno doživetje.
Presenečenje pa nama je
prinesel tudi še zadnji večerni
sprehod po mestu pred odho-
dom naslednje jutro proti se-
veru. Najprej nama je pot pre-
križal že na prvi pogled eks-
centrični Nemec, ki je v samo-
kolnici prevažal velik kamen.
Kar sam naju je ogovoril in
nama zaupal, da vse tudi ni
tako rožnato, kot so nama
morda pripovedoval. Bil je
lastnik galerije na prostem,
kjer je razstavljal skulpture iz
odpadlega železa, kamenja in
vse ostale mogoče navlake.
Nekaj metrov nižje nas je z
nasmeškom opazoval študent
rudarstva - popotnik iz Češke
najinih let in se pohvalil, da je
danes izpraznil že kar lepo šte-
vilo steklenic piva, saj sta s
prijateljem prejšnje dni našla
lep košček opala. Na koncu pa
sva še iz oddaljene restavracije
prisluhnila nekam znani melo-
diji in ko sva se približala, raz-
poznala zvoke Oliverja Drago-
jeviča. Seveda sva vstopila in si
naročila pijačo kar »po naše«, a
naju je lastnica pogledala de-
belo. Kot sva izvedela kasneje,
je bila po rodu iz Italije, všeč pa
so ji bile dalmatinske pesmi in
si je ob večeru dala duška sku-
paj s skupino gostov. Eden iz-
med njih je bil begunec iz Bo-
sne in že sva v naslednje pol
ure izvedela še eno zanimivo
življenjsko zgodbo.
ANDREJ SKAMEN
Eno največjih najdišč opalov v Avstraliji - mestece Coober Pedy.
Podzemna spalnica v mestu opalov.
Do naslednje postaje s hrano in gorivom je okrog 300 kilometrov...
40
ZA AVTOMOBILISTE

Junij: uspešnejši od maja
Po vseh peripetijah z davki,
ki so bili najprej sprejeti, na-
to pa zavrnjeni, je očitno, da
je prav napoved o uvedbi no-
vega davka s 1. julijem pripo-
mogla k dobremu poslu v le-
tošnjem šestem mesecu.
V juniju so namreč na slo-
venskem trgu registrirali 7022
osebnih avtomobilov, kar je za
dobrih 20 odstotkov več kot
junija lani. Hkrati pa je junij-
ska prodaja druga najboljša v
letošnjem letu. V letošnjih še-
stih mesecih so tako na slo-
venskem trgu registrirali
37.497 novih osebnih avtomo-
bilov, kar je za 6,2 odstotka
več kot lani v tem času. Največ
avtomobilov je junija po tradi-
ciji prodal Renault (1407), pri
čemer drži, da je njegov letoš-
nji junijski rezultat za 1,5 od-
stotka slabši od lanskega v
tem mesecu. Primerjava letoš-
njih šest mesecev z lanskimi
pa kaže na 20,7 odstotni zao-
stanek za lanskim rezultatom,
kajti lani so Francozi pri nas v
tem času prodali 9878, letos
pa 7778 osebnih avtomobilov.
Na drugem mestu je Volks-
wagen. Junija je prodal 755
avtomobilov, kar je za 7,7 od-
stotka več kot junija lani, v
letošnjih šestih mesecih pa je
njegov rezultat za dobrih 12
odstotkov boljši od lanskega.
Na tretjem mestu se letos
prav dobro drži Fiat. Ta je
junija prodal 703 avtomobile
ali za 47 odstotkov več kot
junija lani, skupaj pa je nje-
gov letošnji dosežek za prav
tako 47 odstotkov boljši od
lanskega.
Lestvica najbolje prodaja-
nih avtomobilov se sploh ne
spreminja. Junija je šel najbo-
lje v promet renault clio (743),
kar pomeni, da so letos pro-
dali 3312 cliov. Sledi mu VW
polo, ki so jih junija prodali
441, letos pa 2543. Na tretjem
mestu je renauh megane (ju-
nija 371, letos pa 2512).
Zanimive so tudi razvrsti-
tve po posameznih razredih.
Na najnižjem je precej pred
vsemi daewoo ticp (325), sle-
di mu suzuki alto (203), na
tretjem mestu pa je fiat panda
(188). Renault clio je najbolj-
ši v malo višjem razredu, sle-
di mu VW polo, na tretjem
mestu pa je fiat punto. V niž-
jem srednjem razredu je spre-
daj renault megane, za njim
pa škoda felicia in VW golf. V
srednjem razredu je povsem
zgoraj hyundai lantra pred re-
naultom laguno in Oplovo
vectro. V višjem so spredaj
audi A6, BMW serije 5 in Mer-
cedes E, pri terenskih avto-
mobilih že dolgo časa vodi
lada niva, pri limuzinsfeih
kombijih pa VW sharan. Še
podrobnost. V najvišjem, pri
nas bi mu lahko rekli, kar
luksuznem razredu, je po-
vsem spredaj audi A8 (skupaj
z S8)., bolj zadaj je honda
legend, še bolj pa BMW serije
7/8. Skupaj so letos v tem
razredu prodali točno 47 vo-
zil ali 0,13 odstotka vseh. Na
sliki: audi A8.
Japonsica v
minusu
čeprav japonska avtomo-
bilska industrija že nekaj
časa nič ne govori o krizi, je
morda res, da je v manjši
krizi japonski trg osebnih
in drugih motornih vozil.
Junija so tam namreč pro-
dali 419 tisoč motornih vo-
zil, kar je bilo za pet odstot-
kov manj kot junija lani.
Tako so junija na Japon-
skem prodali 284 tisoč oseb-
nih (za 6,3 odstotka manj) in
133 tisoč gospodarskih vozil,
kar je bilo za dobra dva od-
stotka manj kot v enakem
lanskem mesecu. Tudi maja
je bila prodaja manjša od
tiste v maju lani (za 9,4 od-
stotka), kar pa je bila, tako
pravijo, predvsem posledica
davka na porabo, ki so ga
uvedU 1. aprila.
Hondini
sicuterji zopet
pri nas
Prvi in letos edini Hondin
skuter v ponudbi domžal-
skega AS bo model SFX 50.
Šport skuter prve generacije,
prvič prikazan že leta 1994, je
klasičnih japonskih mer in po-
tez, gnan s 5,5 konjskim zračno
hlajenim dvotaktnikom. Opre-
ma vključuje vse, kar sodobni
skuter mora imeti: elektrozaga-
njač, variator, odlagalni prostor
pod krmilom in sedežem, ko-
lutno zavoro spredaj in boben
zadaj. Klasično nenastavljivo
vzmetenje in 10-colska kolesa
ga ne postavljata v vrh, niti
njegove mere, ki so prilagojene
mladostniškim. S svojo ceno
(3.590 DEM), opremo in na-
membnostjo skače v evropski
ponudbeni zelnik, kjer rasteta
Piaggio ZIP in Peugeot Zenith.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 23,
avtomobilov. Prodanih je bilo 6 vozil. Organizatorji so izdali 18 komplet'
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1000 obiskovalcev.
pETICA
ZA MOTORISTE
41
Moskvi« na icredit
rusko avtomobilsko in-
trijo se ve, da je v resnih
Lah. Kupcev je sicer do-
K vendar so domači avto-
hili tehnološko zastareli,
fako denimo Lada že dolga
y postavlja na ogled svojo
Iriio 2110. vendar izdelava
^ avtomobila nikakor ne
steči in vprašanje je,
i^j bo. Tudi to je bil eden
jQgov za ponudbo Oplu, ki
L tji kupil večinski delež,
Uar za sedaj še ni odgovo-
[ j2 Nemčije. Posel z avto-
kobili skromen tudi zaradi
fii, ker večino avtomobilov
^pjajo za gotovino, kar je
Istveno drugače kot v razvi-
li državah. Pa vendar se tudi
]^usiji spreminja,
fako je tovarna Moskvič pr-
jji v svoji zgodovini obstoja
začela prodajati avtomobile
na kredit. Kupci morajo polo-
žiti nekako 30 odstotkov vred-
nosti avtomobila (osnovna iz-
vedenka moskviča stane prib-
ližno 1,46 milijona tolarjev),
preostalih 70 odstotkov pa v
nekaj letih; bančne obresti so
pribhžno 9,5-odstotne. Pri to-
varni zato računajo, da bodo
lahko bistveno povečali tako
proizvodnjo kot prodajo, saj
za sedaj v mesecu dni naredijo
vsega 2000 do 3000 vozil, do
konca leta pa naj bi jih nekako
12 tisoč. Moskvič je ruski vladi
oziroma državi dolžan 1,7 bili-
jona rubljev na račun neplača-
nih carin in drugih dajatev za
nekatere uvožene sestavne
dele, modernizacija proizvod-
nje in s tem prodaje pa je
edina možna rešitev.
Mercedes gradi nov center
Mercedes Benz bo v Sindelfignu, kraju, kjer stoji kar nekaj
njegovih tovarn, začel graditi novi razvojni oziroma razisko-
valni center, ki bo stal nič manj kot 1,2 milijarde nemških
mark. V njem bo delalo nekako šest tisoč delavcev, pri
Mercedesu pa pravijo, da bodo tako še pospešili raziskoval-
no in razvojno delo.
Mobilna garancija
tudi za šicode
Mobilna garancija, skrb
loločene tovarne v primeru,
^ se avtomobil pokvari, po-
^ja stvarnost tudi na slo-
'fnskih cestah.
Po tistem, ko jo je pred
J^davnim uvedel italijanski
ob pomoči slovenskega
^stopnika, ljubljanskega Av-
" Triglava, se sedaj s to ga-
^ncijo pri nas pojavlja tudi
^ka Škoda oziroma njen za-
'"Pnik Avtoimpex. Ta je
•ffd nedavnim z AMZS skle-
pogodbo o pomoči pri za-
'"'avljanju mobilne garanci-
Ta bo veljala za vse avto-
lobiie, prodane po 1. januar-
" letos in bo trajala 12 mese-
torej predvsem za nove
^ode.
In kaj prinaša ta garancija, ki
jo imenuje Škoda Mobil Servi-
ce? Tako bo lastnikom škod
pomoč na cesti na voljo 24 ur,
pri čemer bo AMZS brezplač-
no (pomembna je potrjena
servisna knjižica) odpravil
manjše napake na vozilu, če
pa servisna knjižica ni potrje-
na, bo treba pomoč oziroma
popravilo plačati. Če avtomo-
bila ne bo mogoče popraviti,
bodo organizirali vleko do
najbližjega servisa, pa nado-
mestno vozilo, lahko pa si bo
lastnik omislil pot do doma, če
avtomobila ne bodo hitro po-
pravili - tudi z javnim prevoz-
nim sredstvom... Vse informa-
cije ob tem ponujajo tudi na
telefonski številki 080 1915.
Škoda octdVia.
Aprilia pegaso 650
TEST
Aprilijini uspehi v endu-
ro in kros motošportu so
zanemarljivi v primerjavi s
tremi naslovi svetovnih pr-
vakov v cestnohitrostnem
motociklizmu. Ali je to
eden izmed vzrokov za po-
stopno preobrazbo aprilie
pegaso iz klasičnega teren-
ca v bolj asfaltu naklonjen
dvokolesnik?
Model Tuareg kot njen
predhodnik je bil oblikovan
po vzoru takratnih puščav-
skih dirkalnikov. Pegaso iz le-
ta '92 z ogromnim konjem s
krili (grško: pegasus) na rezer-
voarju je bil primerek civilizi-
ranega terenca z dolgimi hodi
vzmetenja in z veliko okrasne
plastike. Skupno delo z BMW
na projektu Funduro 650 je
Italijane primoralo k odločitvi:
ali se iti s pegasom hard endu-
ro ali preiti v nov segment
motociklov (funbike).
Izbrali so drugo pot in na-
stal je pegaso št.3, na katerem
je letečega konja le za nekaj
centimetrov. Kot da bi hoteli
pokazati, kako so s pristriže-
njerri terenskih kril naredili
najelegantnejši funbike. Zu-
nanja agresivnost predhodni-
kov je zamenjana s harmoni-
jo zaobljenih linij, celo naj-
manjših malenkosti, kot so
smerniki, odlitki sopotniko-
vih stopalk ali enovaljnika sa-
mega, ki je oblikovno eden
najlepših enovaljnikov nas-
ploh. Gre za avstrijski Rotax z
moderno zasnovano petven-
tilsko radialno glavo in kom-
paktnim motornim blokom, v
katerem ni oljnega korita.
Zbiralnik olja je v glavi okvir-
ja, v mazalnem krogotoku pa
sta dve črpalki. Avstrijci so za
malenkost zmanjšali moč, ki
je na razpolago pri nižjih vrt-
ljajih (prej 7.000), krivulja na-
vora je povečana v prvi polo-
vici vrtljajev, kar daje že itak
dovolj močnemu agregatu
elastičnost pri vožnji nad
2500 vrtljaji. Vse kar se doga-
ja nad temi vrtljaji je prijetno
pospešujoče, ne povzoča vi-
bracij ali hrupa, niti nekontro-
liranih izbruhov moči. Vse
deluje tekoče, vključno z me-
njalnikom. Točno to so Italija-
ni imeli v mislih pri snovanju
tretje generacije pegasa. Izde-
lati vsestransko uporaben,
lep in dober motocikel.
Eleganca
Edina težava, s katero se
bodo srečali uporabniki, bo
odločitev, ali je s takim moto-
ciklom pametno prašiti ma-
kadam ali gozdno stezo.
Vzmetenje in pnevmatike so
temu še kos. Celo izpuh z
vgrajenim katalizatorjem ne
škodi gozdnim živalcam. Mo-
gočen prednji del, novi odlitki
okvirja, širok zadek ali ogro-
men ščitnik s plastjo zvočne
izolacije pod enovaljnikom
pa ne želijo biti opraskani s
kakimi smrekovimi vejarrn.
Največkrat se bo pegaso pe-
ljal po mestu, na nedeljski
izlet po lokalni cesti, enkrat
ali dvakrat letno na morje in
zgolj iz firbca po širokem ma-
kadamu. Hudičevo dober je
ta kompromisarski motocikel
z lepo in popolno kontrolno
ploščo, z dovolj velikim rezer-
voarjem, s prijetno mehkim
vzmetenjem in prav takimi
zavorami ali sedežem. Ali je
na apriliji sploh kak košček
neelegantnosti, robatosti? Ne.
Manjka nekaj praktičnih stva-
ri: ključavnica za čelado in
nastavljanje blaženja zadaj.
To dvoje BMW F 650 ima a mu
manjka pegaso ve harmonije
in elegance ter kanček prefi-
njenosti. Oba prihajata iz iste
tovarne (Noale, Italija), s pore-
klom izdelave Made in Euro-
pe. Oba imata svoje kupce.
Eni, zgolj simbolično, prisega-
jo na nemško hladno tehniko,
drugi na italijansko oblikoval-
sko perfekcijo. Kvaliteta izdel-
kov in cena je pa natanko tak-
šna, kot si jo zahodni Evrope-
jec želi in zahteva.
TEODOR JESIH
Aprilia pegaso je lep kos elegance, namenjene dvokolesniškemu gibanju po asfaltu ali
makadamu.
Skladnost in lepota prednjega dela z vetrnim
ščitnikom v barvi motocikla postaja zaščitni
znak aprilie pegaso.
Avstrijski Rotax je s povečanjem navora in
pomikom najvišje moči v nižje vrtljaje naredil
zelo elastičen in na oko najlepši enovaljnik.
Teiinicni podatki:
Pogon: vodno hlajen enovaljnik *izravnalna gred zoper
tresljaje * 651 ccm * 49 KM pri 6.250 v/min *5 ventilov * suhi
karter * uplinjač: 2x Mikuni 33 * vžig: elektronski * zagon:
električni * večploščna mokra sklopka * 5 stopenjski menjal-
nik * veriga.
Okvir in vzmetenje: vijačen dvojni škatlast iz alu odlitkov
in jeklene pločevine * spredaj: USD vilica s kraki premera 40
mm in hodom 180 mm * zadaj: jeklena nihajka z enojnim
blažilno vzmetnim elementom, hod 165 mm * nastavljanje
trdote vzmeti.
Zavore in pnevmatike: spredaj/zadaj: kolut 300/220 mm
* 100/90-19/130/80-17.
Mere in teža: 2180x1433x880 mm * medosna razdalja 1480
mm * višina sedeža 845 mm * najmanjša višina od tal 250
mm * suha teža 161 kg * rezervoar 22 lit * največja hitrost
170 km/h.
Stroški: poraba: 5,3-7,5 1/100 km * nakup: 11.840 DEM Fendi
Brežice * registracija in zavarovanje AO: 2.600 + 42.861 SIT.
42
NASVETI

KULTURA BIVANJA
^ " i		
		
		
		
		
		
		
L s		
HHBIl^BHHpMaMBfl		
V deželi pravljic
Ali ste se že kdaj zazrli v
sliko, na kateri so bile upri-
zorjene pravljične podobe?
Za trenutek se vam je zazde-
lo, da ste tudi vi del te čudo-
vite domišljije. Otroci odraš-
čajo s pravljicami. Enačijo se
s čudežnimi junaki in njiho-
vimi usodami. Pravljice so
zelo pomembne za razvoj
otrokove domišljije.
Poslikava vsaj ene stene va-
še otroške sobe bo še tako
dolgočasen prostor spremeni-
la v nekaj zelo posebnega. Na-
slikati stensko fresko pa je
mnogo lažje, kot si mnogo
ljudi misli. Pusta in prazna
stena lahko nenadoma posta-
ne okno s pogledom na gozd-
nato pokrajino ali pa prizor iz
vesolja. Poslikava (trompe
roeil) pa se lahko nanaša tudi
na majhen del pravilno izbra-
ne površine, ki prav tako učin-
kuje. Z nekaj osnovami bomo
zlahka osvojili tehnike posli-
kave, res pa je, da je to delo
lahko precej dolgotrajno.
izbira vzorca
Ta je seveda odvisna od
okusa in želje vašega otroka,
ki naj bi se v novem okolju kar
najbolj sproščeno počutil. Za-
mislite si vzorec, ki ste ga
izbrali v kakšni knjigi ali na
sliki, večkrat povečan na ste-
ni, ki jo boste poslikali. Dobro
premislite, kam boste name-
stili posUkavo.
Barve in orodje
Uporabite lahko skoraj vsa-
kršne barve, od akrilnih do
oljnih ali podobnih. Potrebo-
vali boste tudi več vrst čopičev
za barvanje različnih površin
in detajlov. Za mešanje barv
lahko uporabite navadne mar-
meladne kozarce, za večje ko-
ličine barve pa so primerne
tudi večje pločevinke. Pazite,
da boste namešali dovolj bar-
ve še preden začnete z barva-
njem, saj bodo sicer nastopile
težave pri ponovni sestavi is-
tega tona.
Priprava barve in
posiilcava
Steno umijte ah jo pobarvaj-
te z osnovno barvo, če je to
potrebno. Na steno s svinčni-
kom narišite vaš vzorec, po-
tem pa stopite stran in poglej-
te, če ima glede na velikost
ozadja in površine prava raz-
merja in če je kompozicija v
ravnotežju. Če risanju niste
bili nikoH vešči, si pomagate
tudi tako, da na papirju z vzor-
cem narišete kvadratno mre-
žo. To potem prerišete v pove-
čani dimenziji na steno, ka-
mor vnašate posamezne seg-
mente vzorca (glej skico). To
bo vaše delo zelo olajšalo.
Delajte metodično - začnite
pri vrhu, tako se ne boste
naslanjali na mokro barvo.
Barve nanašajte postopoma,
vedno pustite, da se sloji po-
sušijo preden nanesete na-
slednjega. Če naredite napa-
ko, počakajte, da se barva po-
suši in jo preprosto - prebar-
vajte. Majhne detajle in stič-
ne točke lahko dodate na
koncu in sicer je najbolje, če
uporabite barvne flomastre
ali črnilna peresa. Z malo tru-
da bo vaša otroška soba za-
bavna, domiselna in - zmeraj
zasedena!
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
DOMAČA ZELIŠČA
Bogastvo začimb na
kvadratnem metru
Ali na vašem vrtu ni dovolj
prostora za gojenje začimb?
Nič hudega! Pravo bogastvo
začimb lahko vzgojite na po-
vršini samo enega kvadrat-
nega metra.
Iz železa lahko izdelate sto-
jalo, na katerega postavite za-
boje za rože. V zaboje poseje-
te ali posadite različna zelišča.
Zaboji so lahko različnih veli-
kosti, stojalo pa v poljubnih
nivojih in barvah.
Takšna železna konstrukci-
ja ne pomeni le optimalne
izkoriščenosti prostora. Sve-
že začimbe imamo ves čas pri
roki. So bolj aromatične, če
jih uporabljamo sveže. Vse-
bujejo vse svoje vitamine in
mikroelemente, jedi pa so za-
Katera zelišča so primerna
za takšen način gojenja?
Origano: hitro se razraste v
dišečo »odejo«. Jeseni nas raz-
veseli z lepimi cvetovi roza
barve. Uporaben je pri pizzah.
Luštrek: liste uporabljamo
kot peteršilj. Je lahko dodatek
h kisu ali olju.
Bazilika: uporabna je pri
jedeh s paradižnikom, krom-
pirjevi solati in različnih oma-
kah.
Timijan: od poletja nabira-
mo timijan kot začimbo za
meso, ribe, juhe in za pripravo
omak.
Drobnjak: lahko ga začne-
mo nabirati, ko rastlina doseže
višino 20-25 centimetrov. Je
Majaron: liste uporablja
kot začimbo za meso.
Meta: liste začnemo nak
ti, ko rastlina doseže velii
30-40 centimetrov. Uporat
mo jo za zeliščne čaje, lii^j
in sirupe.
Šetraj: poganjki se upo
Ijajo kot dodatki stročnic
Njegovo listje pa zmanjj
bolečine pri piku žuželk, -
Kodrasti peteršilj: je po
uporabnosti v različnih je
tudi prikupen okras.
Kaj bomo pridelovali,'
bomo izbrali po svojem c
su. Pa še novost: zelišča
biramo opoldne v sonči
vremenu. Rastline nisov
ne od rose, so pa še ve
sveže. V toplih dneh jih;
to okusnejše in zdrave. Najo-
kusnejši so poganjki zelišč, ki
jih režemo vse leto. Posebno
aromatična so zelišča v zrelo-
sti, na primer timijan ali ma-
jaron, tik pred cvetenjem.
Prednost je tudi v tem, da
lahko zemljo v zabojih prila-
gajamo zahtevam rastlin. Ze-
lišča uspevajo v rahlih tleh,
bogatih s humusom. Sredo-
zemska zelišča potrebujejo
nekoliko bolj peščeno podla-
go, ki je lahko revnejša. Za-
boj čke lahko prestavljamo na
sončno ali senčno lego. Veči-
na jih potrebuje veliko sonca,
ki omogoča, da odlično uspe-
vajo in razvijejo več aromatič-
nih snovi. Prečke v stojalu pa
lahko služijo tudi za sušenje
zelišč. Hkrati imajo zelišča,
gojena na omenjeni način, es-
tetski učinek bodisi na terasi
ali na balkonu.
začimba za solate, meso, ribe,
juhe in omake. Poseben okras
so njegovi vijolični cvetovi.
Kresa: se uporablja kot za-
čimba v solatah. Listi se lahko
uporabljajo kot samostojna
sveža jed. Uporabna je tudi za
izboljšanje sendviča.
vamo zjutraj in zvečer. V j
bojih moramo imeti drel
žo, ker korenine ne smi
biti v vodi. Zaboje z bazilil
krešo, majaronom... pozi
prestavimo v stanovali
kjer prezimijo.
SUZANA SUHOLEŽI^
LEPOTA IN ZDRAVJE
Poletna kopel
Priznana švicarska fitote-
rapevtka priporoča v vročih
poletnih dneh sprostitev in
poživitev z zeliščnim ob-
kladkom celega telesa.
Veliko belo bombažno ali
laneno rjuho namočimo v vre-
lo vodo, v kateri smo pravkar
prevreli mešanico naslednjih
naravnih zelišč: poprove me-
te, sivke, bezga in rožmarina.
Vse to prevremo, vmes nekaj-,
krat ■ premešamo, vzamemo
rjuho iz posode in jo raztegne-
mo na posteljo (prej jo pokri-
jemo z nepremočljivo prevle-
ko), ležemo nanjo in prosimo
nekoga, da nas zavije v zelišč-
no rjuho. Nato se zavijte še v
plastično prevleko, po potrebi
se še pokrijte z odejo, zaprite
oči in se pol ah eno uro sproš-
čeno predajajte blagodejnim
učinkom zeliščnega ovitka ce-
lega telesa. Pri tem lahko po-
slušate umirjeno glasbo ali ka-
seto, namenjeno meditaciji.
Potem se odvijte, se preteg®
in smuknite v življenje.
tili se boste kot preroj«
Omenjen zeliščni obkladei
lahko privoščite tudi na
za hišo ali pa na samotni pl^
Sicer pa so zgodnja pole'
jutra in dolgi vroči večeri I
nalašč za sproščujoče, pot
jajoče in poživljajoče mla^
kopeU z dodatkom raznih
lišč. Najenostavnejša je upo
ba eteričnih olj (lahko p3
sami pripravimo tudi previ
ke in izvlečke). Poprova
deluje krepčilno in poživlja
če, lipa sprošča in ponii'
meta jača tonus, poživlja
osvežuje, tavžentroža čisti
sprošča, brinove jagode ^
jo, poživljajo in krepijo,
darina čisti in poživlja, vaH
ja pomirja in sprošča, pc"^'
no kot sporiš (verbena).
prav tako sprošča in poif'
(priporočljiva pred span)'
oz. počitkom).
PETICA	NASVETI	EB
ALTERNATIVNA
Homeopatija
[{omeopatija je sistem
pravljenja oz, medicinski
jjtein. pri katerem se vsaka
Ljiezen zdravi z zdravilom,
^ipri zdravem človeku pov-
jpjja podobne bolezenske
ijjptome.
^iMiiitfžiaiBahmi!!^
Homeopatija temelji na na-
jlu^ po katerem so simptomi
lOgosto posledica delovanja
jlesnega obrambnega meha-
ij2ina, ki odgovarja na napad,
[lomeopatska zdravila v bis-
ne zdravijo, temveč telesu
ffafajo podrto energetsko in
ijuhovno ravnovesje in s tem
,flo vzpodbujajo, da se ozdra-
flsamo. Pri tem ima zelo po-
membno vlogo terapevt, nje-
govo poznavanje bolnika in
jjravila, ki ga bo uporabil.
Utemeljitelj homeopatije je
nemški zdravnik Samuel Hah-
ijmann, ki je živel pred dobri-
mi dvesto leti. V svojem labora-
loriju je preizkušal zdravila, ki
iojih predpisovali v tistem času.
Skušal je ugotoviti,kako deluje-
jo in vplivajo na zdravega člove-
I Poseben vtis je nanj naredil
lin, ki so ga v Evropo prinesli
Biitski misijonarji iz Južne
toerike in ga uporabljali za
Iravljenje malarije. Ugotovil je,
\ zdrav človek dobi simptome
rzlice, če vzame dozo Idnina.
^.podlagi te izkušnje je skle-
I, da simptomi malarije niso
Bki bolezni, ampak znaki od-
ka, ki ga organizem nudi bo-
lni. Nekaj podobnih rezulta-
9 je dobil tudi pri preizkuša-
nju drugih zdravil. Tako je izde-
lal sistem, ki deluje po principu,
da se podobno zdravi z podob-
nim (Similia similibus curan-
tur). To načelo sta omenjala že
Hipokrat in Paracelzus. Med ra-
ziskavami je Hahnemann tudi
odkril, da potenca homeopat-
skega zdravila ni povezana z
njegovo močjo, merjeno po obi-
čajnih metodali. Zdravilo posta-
ne še učinkovitejše, če je razred-
čeno, npr. v vodi. Načelo poten-
ciranja je bilo na videz tako
protislovno, da ga je zavrnila
večina zdravnikov tistega časa.
Clovelc Icot celota
telesa in duha
Homeopatija je danes prak-
tično razširjena in znana po
vsem svetu. Hitro širjenje kro-
ničnih in degenerativnih bolez-
ni ter relativna neuspešnost
klasične (alopatske medicine)
pri zdravljenju teh bolezni pov-
zroča, da se vse več bolnikov
zateka po pomoč k terapev-
tom homeopatije, da bi našli
svojo pot k zdravju. Najbolj
uveljavljena je homeopatija v
Nemčiji, Avstriji, Švici, Angliji in
Franciji. Homeopatska zdravi-
la je možno dobiti praktično v
vsaki lekarni. V nekaterih drža-
vah je homeopatija edino priz-
nana alternativna metoda
zdravljenja. Na nekaterih me-
dicinskih fakuketah jo tudi pre-
davajo kot izbirni predmet.
Kljub temu pa jo uradna medi-
cina še do dandanes ni sprejela
kot enakopravno udeleženko
pri obravnavi bolnika oz. nje-
gove bolezni.
Glavno načelo homeopatije
je, da obravnava človeka kot
neločljivo celoto telesa in duha.
Glavni pomen pri nastanku bo-
lezni pripisuje homeopatija te-
lesni odpornosti, precej manj
pa zunanjim vzrokom, za razli-
ko od klasične medicine, ki
pravi, da nastane bolezen zara-
di zunanjega povzročitelja in
precej manj zaradi zmanjšane
telesne odpornosti. Zdravje
predstavlja harmonijo in ener-
getsko ravnovesje. Če je to rav-
novesje moteno se krepijo bo-
lezenski znaki in čez nekaj ča-
sa se lahko razvijejo prave or-
ganske bolezni. Po mnenju ho-
meopatov zdravljenje z Wasič-
nimi (alopatskimi) zdravili od-
pravlja samo bolezenske zna-
ke, ne vrača pa organizmu iz-
gubljenega energetskega rav-
notežja.
Obisk pri
terapevtu
Obisk bolnika pri terapevtu
homeopatu se praktično ne raz-
likuje od- obiska pri zdravniku,
razen pri anamnezi, ki je obšir-
nejša in se bolj ukvarja z bolni-
kom kot posameznikom, ne pa
toliko z boleznijo, zaradi katere
trpi. Pogovor lahko traja tudi
več kot eno uro. Važno je, da
bolnik pove, kako občuti in do-
življa svoje težave oz. bolezen
in da terapevt dobi mnenje o
značaju bolnika. Terapevt se
mora vživeti v srž bolnikovih
težav, da bi izbral tisto zdravilo,
ki bo bolniku pomagalo. Pri
tem je seveda tudi pomembno,
da je bolnik pripravljen za sode-
lovanje in da ima željo po oz-
dravljenju. Homeopatsko
zdravljenje lahko traja od nekaj
mesecev pa tja do več let. Bis-
tveno je tudi, da se bolnik drži
napotkov za uživanje zdravila,
prav tako pa se mora tudi na-
tančno opazovati in obvestiti
svojega terapevta o morebitnih
težavah oz. spremembah.
Priprava zdravil
Pripravljanje homeopatskih
zdravil je* zelo kompleksno.
Uporabljajo se najrazličnejše
snovi in raztopine narejene iz
naravnih snovi rastlinskega ali
živalskega izvora. Temu sledi
razredčevanje, učinkovitost
snovi oz. raztopine pa se po-
tencira z tresenjem ali drgnje-
njem. Zdravila se pripravijo do
tiste stopnje (potence), ki je
potrebna za učinkovito delo-
vanje pri posameznem bolni-
ku. Homeopatska zdravila je
treba varovati pred onesnaže-
njem. Hranimo jih v nepredu-
šnih posodah in jih izpostav-
ljamo zraku samo toliko časa,
kolikor je potrebno, da jih vza-
memo iz embalaže in jih zau-
žijemo. Lahko obstajajo v raz-
ličnih oblikah, kot npr. tablete,
zrna, tinkture, praški, mazila.
Načeloma jih naj ne bi jemali
skupaj z drugimi (alopatski-
mi) zdravili, se pa mnenja o
tem močno razlikujejo.
Homeopatija je vse bolj pri-
ljubljena tudi med zdravniki in
farmacevti širom Evrope. Veli-
ko jih je tudi vključenih v ho-
meopatska društva in združe-
nja, ki prirejajo strokovna sre-
čanja in predavanja. Podobno
je tudi v Sloveniji, kjer doživlja
homeopatija vse večjo popu-
larnost med ljudmi, po drugi
strani pa ostre napade uradne
medicine. Menim pa, da bosta
morali tako uradna medicina
kot tudi homeopatija spoznati
prednosti ene in druge in jih
uporabiti skupaj v korist bol-
nika in njegovega zdravja.
■■■■H MILAN RAJTMAJER
NEDEUSKO KOSILO
Miščni štrakeljci v kostni juhi
^iščančji džuveč, ocvrta jabol-
ka, zelena v solati
Sadna torta
Piše: sestra VENDELINA
Zeliščni štrukeljci
Potrebujemo: vlečeno te-
l^oiz 25 dag moke, soU, belja-
žličke olja in tople vode.
^adev: 5 dag masla, 1 jajce,
' rumenjak prihranjen v te-
lili. 1 žlico zelišč: narezan pe-
, listek zelene, pehtrana,
''^jarona, mete, nekaj listkov
""^ana, 1 žlica drobtin.
Priprava: zamesimo vleče-
jo testo, dobro pregneten
^^bček položimo na pomo-
desko, namažemo ga z
^i^m in pokrijemo z ogreto
"^edo. Tako ga pustimo pol
nato ga z valjamo in raz-
^^femo, morebitne robove
J°režemo. Testo namažemo
nadevom po vsej površini,
^^resemo z zelišči in drobti-
j^i. Če hočemo bolj debele
^^keljce, testo zvijemo od
j^^h nasprotnih straneh in
^ukeljce narežemo z lese-
^ nožem ali robom krožni-
da jih obenem zapremo,
J® f^e uhaja nadev. Pri majh-
Štrukeljcih pa testo posto-
•^a zavijamo in zvitke
Pfoti odrežemo.
Nadev: maslo nekoliko
ogrejemo, penasto vmešamo,
zamešamo najprej rumenjak
in nato še celo jajce.
Štrukelj ce zakuhamo v pre-
cej eno kostno juho in pokrite
kuhamo 7 do 10 minut.
Piscanc|i dzuvec
PotrebiSjemo: 6 dag maš-
čobe, 4 žlice sesekljane čebu-
le, 60 dag piščančjega mesa,
15 dag paprike, 2 debela para-
dižnika ali žlico paradižniko-
ve mezge, 1 korenček, skode-
hca graha, 1/41 riža, sesekljan
peteršilj, sol.
Priprava: piščančje meso
narežemo, bolje je, če ga obe-
remo od kosti in kosti pose-
bej kuhano in z juho zalijemo
džuveč. Papriko prerežemo,
odstranimo seme, operemo
in narežemo na široke rezan-
ce. Paradižnik narežemo na
krhlje, korenček naribamo,
grah posebej skuhamo.
Na maščobi spražimo če-
bulo, dodamo meso in meša-
mo toliko časa, da izpari me-
sni sok, dodamo korenček,
papriko in nekaj trenutkov
pražimo. Zamešamo riž in
paradižnik in kmalu na to
precedimo dobre pol litra ju-
• he. Osolimo, ko zavre, zame-
šamo grah in na majhnem
ognju kuhamo 20 do 25 mi-
nut. Na koncu kuhanja zame-
šamo peteršilj.
Ocvrta jabolka
Potrebujemo: 75 dag ja-
bolk, maščoba za cvrenje, 1/2
1 mleka, sol, dve jajci, moko.
Priprava: v mleko damo sol,
jajci, moko, olje in gladko zme-
šamo. Dobro je, če testo počiva
pol ure.
Jabolka olupimo, izdolbe-
mo peščišče, jih narežemo na
1/2 cm debele kolobarje, po-
močimo v testo in rumeno
ocvremo.
Zelena v solati
Potrebujemo: 2 gomolja
zelene, sol, poper, 2 žlici olja,
kis in po želji 2 v trdo kuhani
jajci.
Priprava: zeleno okrtači-
mo pod tekočo vodo, kuhati
jo damo v osoljeno vrelo vo-
do, vre naj neprenehoma do
mehkega. Nekoliko ohlajeno
zeleno olupimo, narežemo
na tanke rezine, pokapljamo
z oljem, dodamo poper, kis
in rahlo zmešamo. Po želji
zamešamo na rezine nareza-
ni jajci.
Sadna torta
Potrebujemo: biskvitno te-
sto iz 7 jajc, 21 dag sladkorja,
21 dag moke, 1 zavitek vanilin
sladkorja.
Nadev: 3 jajca, 12 dag slad-
korja, 1/4 1 mleka, 1 dag žela-
tine, 4 dl sladke smetane, 1
žlica ruma, 1 pločevinka
kompota, 3 žlice mandelj-
nov.
Priprava: za biskvitno te-
sto vtepemo beljake, dodamo
sladkor in rumenjake in med
penasto maso zamešamo
moko in vanilin sladkor. Te-
sto damo v namazan in z
moko potresen tortni model
in pečemo pri 200 stopinjah
Celzija 35 do 40 minut.
Ohlajeno torto, še bolje na-
slednji dan, dvakrat prereže-
mo, kolobarje navlažimo s
kompotovo vodo z dodatkom
ruma in namažemo s kremo.
Del kreme prihranimo, da z
njo namažemo po vrhu in ro-
bovih, potresemo z narezani-
mi in praženimi mandeljni.
Krema: želatino namočimo
v vodi. V kotliček damo slad-
kor in jajca, med spenjena prili-
jemo vroče mleko, dodamo
ožeto želatino in stepamo v
vodni kopeU toliko časa, da se
krema zgosti. Medtem, ko se
krema hladi, jo mešamo, po
okusu dodamo rum in ohlaje-
no vlivamo med mešanjem v
spenjeno sladko smetano.
SADJE ZA ZDRAVJE
Borovničeve sladice
Borovnice vsebujejo precej
vitamina A, nekaj vitaminov
iz kompleksa B ter vitamin C.
Od rudnin pa vsebujejo kal-
cij, kalij in železo. Borovnice
so tudi izredno zdravilne.
Zagnar Berg trdi, da borovni-
ce vplivajo zdravilno, ker vse-
bujejo tanin v kemični spoji-
ni z barvilom, ki učinkuje še-
le v črevesju, kjer tanin posta-
ne topljiv. Zato borovnice
uporabljamo v dietni prehra-
ni želodčnih in črevesnih bo-
lezni.
Borovnice uspevajo na rah-
lih humusnih tleh, občutljive so
za pozebo, sicer pa obrodijo
vsako leto. Sveže nabrane bo-
rovnice lahko v prehrani vse-
stransko uporabimo. Okusne
so pripraYljene v surovi solati,
kompotu in v surovi osvežili
pijači. Z njimi lahko pripravimo
tudi razne sladice, zavitke, om-
lete, pudinge, narastke in po-
dobno. Lahko pa jih tudi na
različne načine konzerviramo
za zimo. Iz borovnic pripravi-
mo visokovredni sok. Za pre-
delavo v dobre sokove uporab-
ljamo sveže iz gozda prinesene
borovnice.
Mleko z
borovnicami
Potrebujemo: četrt litra bo-
rovnic, 8 dag sladkorja, sok
četrtine limone, limonino lupi-
no, žlico konjaka, 6 dl mleka.
Priprava: čiste borovnice
stlačimo, dodamo sladkor, li-
monin sok, nastrgano limoni-
no lupino in konjak ter dobro
premešamo. Med mešanjem
prilivamo ohlajeno mleko. Če
pripravljamo pijačo za otro-
ke, opustimo konjak.
Borovničeve
omlete
Potrebujemo: pol litra mle-
ka, 2 jajci, 40 dag moke, sol,
četrt kg borovnic, olje za peče-
nje in sladkor za potresanje.
Priprava: iz mleka, jajc in
soli naredimo gladko testo za
omlete, ki naj pol ure počiva.
Potem mu primešamo borov-
nice. Spečemo bolj debele
omlete in jih serviramo, po-
tresene s sladkorjem.
Borovnice s
smetano
Potrebujemo: 1 kg borov-
nic, 10 dag sladkorja, 2 dl
sladke smetane.
Priprava: sveže nabrane bo-
rovnice preberemo, operemo,
odcedimo, stresemo na krož-
nik in osladimo. Sladko smeta-
no spenimo ter ji rahlo prime-
šamo oslajene borovnice.
Borovničeve
rezine
Potrebujemo: 12 dag mar-
garine, 12 dag sladkorja, 12
dag moke, 2 rumenjaka, 2
beljaka, sol, pol žličke pecil-
nega praška, malo limonine
lupinice, malo vanilijevega
sladkorja, četrt kg borovnic,
sladkor za potresanje.
Priprava: margarino, slad-
kor in rumenjaka penasto
vmešamo. Dodamo s pecilnim
praškom presejano moko, sol,
sesekljano limonino lupinico in
vanilijin sladkor Narahlo zme-
šamo. Testo denemo na poma-
zan in z moko potresen pekač
in ga razravnamo po njem v 2
cm debelo plast. Po vrhu dene-
mo pomokane borovnice in
vse skupaj spečemo na srednji
temperaturi v pečici. Hladno
sladico zrežemo na rezine in
jih serviramo potresene s slad-
korno moko.
Borovničev
kompot
Potrebujemo: sveže borov-
nice, sladkor, limonino lupinico.
Priprava: borovnice prebe-
remo, po potrebi tudi operemo
in dobro odcedimo. Nato pa jih
menjaje s sladkorjem nadeva-
mo v kozarce. Nekaj časa jih
pustimo stati, nato kozarce za-
premo in jih cca 25 minut se-
grevamo pri 80 stopinj Celzija.
Borovničev sok
Potrebujemo: kilogram in
pol borovnic, pol litra vode,
40 dag sladkorja.
Priprava: borovnice z malo
sladkorja prevremo, da raz-
padejo. Sok precedimo, mu
dodamo sladkor, vremo še 10
minut, še vročega napolnimo
v steklenice in zapremo z gu-
mijastimi zamaški.
Borovničev (lip
Potrebujemo: 2 dl mleka,
pol dl borovničevega soka, 2
žlici malinovega ali ribezovega
soka, 1 jajce, sladkor po okusu.
Priprava: vse dodatke zmik-
samo v mešalniku, če pa tega
nimamo, jih z metlico dobro
stepemo, da je tekočina pena-
sta, napolnimo kozarce,, doda-
mo kocko ledu in serviramo.
BOJAN SEŠEL
0] I	J^K ZA RAZVEDRILO	|
PETICA I_ZA RAZVEDRILO_| [fl
H I	HUTON ■ ROMAN	|
Nekoč so po največji ja-
majški reki splavarili banane
in druge pridelke, danes pa
bolj ali manj le še turiste. Žal
se je od Flynnovih časov mar-
sikaj spremenilo. Bregove še
vedno obdaja bolj ali manj
nedotaknjeni pragozd, toda
na vejah malomarno visijo
pridobitve sodobne civilizaci-
je - plastične vrečke. Modre
nadloge uporabljajo na više
ležečih plantažah banan. Z
vrečkami sadeže zavarujejo
pred škodljivci, toda ob obira-
nju banan, jih usoda plastič-
nih nadlog očitno ne skrbi
preveč. Lepo jih odvržejo na
tla, potem pa jih prvo deževje
spravi v reko, ki jih lepo raz-
trosi po celi obali. In potem se
domačini čudijo, zakaj turisti
niso več tako zelo navdušeni
nad splavarjenjem po druga-
če čudoviti reki.
Spust po reki je najprijetnej-
ši v jutranjih urah, preden se
nad reko spusti pregreti zrak,
pred katerim te tudi osvežitev
v ravno prav hladni vodi ne
more obvarovati. To je tudi
pravi čas, ko v jutranji tišini
srečuješ mišičaste domačine,
ki vlačijo splave proti toku, vse
do vasice Berrydale. Kljub na-
pornemu delu se odzivajo na
pozdrav »yeah man«, toda za
klepet nimajo časa. Vsak splav
pomeni lep a trdo prigaran
denar, ki ga tudi tod ni nikoli
preveč. Med nekajurnim spu-
stom in kratkimi postanki za
osvežitev v globokih tolmu-
nih, ne srečava niti enega turi-
sta. Tudi za prodajalce spo-
minkov in pijač sva bila prez-
godnja, kar me je še posebno
razveselilo. Prav nič mi ni bilo
do pregovarjanja z vsiljivimi
domačini, ki so s stojnicami
ponekod zlezli na peščene na-
nose sredi široke struge. Na-
mesto njih so bregove ob red-
kih naseljih zasedale perice s
celimi kupi perila, med kate-
rim so se lovili razposajeni
otroci.
Dolgočasje
rajskih plaž
Port Antonio se ne ponaša s
posebno lepimi plažami. To-
da, kljub temu, da kopanje v
samem mestu skorajda ni mo-
goče, pa ljubitelji morja tukaj
vseeno pridejo na svoj račun.
Ob obalni cesti, ki se vije proti
Kingstonu, se v nedogled vr-
stijo zalivi in zalivčki, katerih
prav vsak ti nudi nekaj nove-
ga. Večina najlepših je v pri-
vatnih rokah, toda za ne pre-
tirano vstopnino, se je mar-
sikje mogoče naužiti narav-
nih lepot. Najbolj se mi je
vtisnil v spomin »French-
mans cove«, majhen zalivček,
v katerem dan in noč bučno
pristajajo visoki valovi na
obaU naj udobnejšega peska.
Na z mangrovami poraslem
koncu zaliva, se v morje izhva
bistra rečica, po kateri se po-
dijo pisane ribice. Modrozele-
na voda se vije med zračnimi
koreninami dreves, ki spomi-
njajo na velikanske dracene
in se izgublja nekje med zve-
riženimi drevesi in čudno
ukrivljenimi kokosovimi pal-
mami...V senci kokosovih
palm so razmetani beli ležal-
niki, na belo pogrnjeni mizi
pa se ponuja mamljivo raz-
stavljena jedača in pijača.
Temnopolti natakarji se spre-
hajajo med porjavelimi telesi
in nevsiljivo ponujajo pijačo.
Zdelo se mi je, da se brezhib-
ne natakarske obleke črnim
telesom še posebno podajo.
»Everything O.K.?« me spra-
šujejo ob vsakem obhodu. »Ja
vse je v redu,« jim vračam
nasmešek in žulim že skoraj
toplo pivo, ki je na zasebnih
plažah nekajkrat dražje kot
drugod. Udobje ima pač svojo
ceno... Toda, ko se s pogle-
dom sprehajam po zamišlje-
nih obrazih, na njih ne zasle-
dim posebnega navdušenja.
Nekateri ubijajo čas z žogo,
trebušasti Nemec zamišljeno
srka zelenkasti coctail, dolgo-
letni partnerji praznih pogle-
dov zrejo nekam v daljavo,
prikupna pubertetnica pa se v
brezdelju utaplja v nekaj pr-
stov debeli knjigi. Tropski raj,
kakršnega mnogi žal vidijo le
v prospektih, je lahko tudi kaj
dolgočasen, kakor je pač dol-
gočasno neprestano poleža-
vanje na katerikoli obali...
Deževni
pragozd
vsepovsod
Velik del Jamajke prekriva
bogat deževni pragozd. Tako
je običajno ob obali komaj do-
volj prostora za manjša naselja
in cesto, ki se je pogosto
dotika pragozd. Prvotni prebi-
valci Jamajke Indijanci Arava-
ki so svojo domovino imeno-
vali Xaymaca - otok izvirov,
kar ni nič čudnega, saj se na
Jamajki skozi pragozd spušča
preko sto rek. Tako ni težko
najti lepega kotička, kjerkoli
že se nahajaš. Ko sem prvič
zgolj slučajno zašel z uhoje-
nih poti, se kar nisem mogel
načuditi podobi, ki se skriva le
nekaj deset metrov od dokaj
prometne ceste proti Port An-
toniu. Tu se skozi gozd prebija
reka, ki se spušča preko z ma-
hom poraslih skalnih previsov
in se umirja v temno zelenih
tolmunih, nad katerimi se
spreletavajo ptiči - vodomci.
Vsak tolmun nudi ljubiteljem
narave prijetno osvežitev. Iz
vode štrlijo nazobčane skale,
preko katerih se previdno
sprehajajo rakovice. Ob naj-
manjšem gibu se skrijejo v
najbližjo luknjo, od koder v
miru, opazujejo, od kod preži
nevarnost.
Voda pada v naravno sote-
sko tudi iz strani, kjer se pre-
bija med podrtimi drevesi.
vitkimi bambusovimi debli in
temno zelenimi grmi, s kate-
rih se kot rdeči prameni spuš-
čajo skoraj meter dolgi živo
rdeči cvetovi. Mogočna dreve-
sa, ki z bogatimi krošnjami
kipijo v nebo, se s prepleteni-
mi koreninami krčevito okle-
pajo skalnega pobočja. Kljub
mogočnim krošnjam pa še
vedno prepuščajo dovolj svet-
lobe tudi za rastline, ki raste-
jo pri tleh. Med raznimi ma-
hovi se kvišku prebijajo pra-
proti, med katerimi nekatere
dosežejo celo višino malega
drevesa in so od daleč še naj-
bolj podobne kokosovi palmi.
Po razgibanih tleh se plazijo
ovijalke z oblasto suličastimi
Usti, kakršne pri nas gojimo
kot nadvse hvaležne lončni-
ce. Tu pa tvorijo pravcato rast-
linsko preprogo, stkano iz
prepletajočih se rastUn. Ne-
katere se vzpenjajo po drev-
ju, na katerega se prisesajo z
zračnimi koreninami. Tako so
tudi debla zelena, saj so pre-
krita z hsti vseh mogočih ze-
lenih odtenkov. Listi vzpe-
njalk so lahko čisto majhni ali
pa se pahljačasto raztezajo
tudi več kot pol metra na širo-
ko. S tako porasUh dreves se v
šopih spuščajo debele zračne
korenine in< olesenela stebla
plezalk, ki te zamikajo, da bi
se kot Tarzan povzpel v vrho-
ve krošenj. Toda razočaran
kmalu ugotoviš, da prava
džungla izgleda drugače kot v
filmu, ko se že kar prva lijana
utrga pod težo telesa...
Hoja po jamajških pragoz-
dovih je še posebno prijetna in
brezskrbna, saj tod ni kakšnih
posebnih nevarnosti, niti za
mestnega človeka. Razen pi-
kov komarjev se ti kaj hm,
ga skoraj ne more prim^lj
Kače so iztrebili mungl, i^j
jih naselili na otoku pr^^
tem namenom.
Le začasno
slovo
Jamajka, na prvi pogj^
majhen otok, nudi obiskovj
cem številne možnost za pf
živet je zanimivih tednov j
celo mesecev. Prav vsa^t
lahko najde kraj in družbo,
mu najbolj ustreza. Otok
sicer ne ponaša s kakšnij
kulturno-zgodovinskii)
atrakcijami. Njegova privla,
nost so predvsem vedno d,
brovoljni domačini, njihov
sproščeno prenašanje vsakd
njih tegob in nenavaden nafj
življenja prepojen z reggaj
jem.
Pred letališko zgradbo sem
pogledom .še zadnjič objel vi
hove kokosovih palm nad l(j
terimi se je dvigovalo mogot
no gorovje Blue mountainsj
že ne vem katerič zasliS
vprašanje: »First time Jamajd
- prvič na Jamajki?« Navdih
no sem le prikimal, saj semM
že od prvega dne na otold
prepričan, da je enkratd
obisk Jamajke več kot dovoi
Le zakaj bi se vračal, ko paj
na svetu še toliko zanimivil
dežel? Toda tokrat sem prvi
pomislil, da bi si vendarie a
lel še kdaj vrniti. Zamudil sei
največji reggae festival, nisei
se povzpel na najvišji vrh I
majke in »zastrupil« sem se
reggae glasbo, ki resnično ži
le na Jamajki.
»11 Jiill^^ r. W -I II lllll I iiiM^^	- m^
»Kaj pa ti je? Dobro ti je hotela!« sem bil jezen nanj in
spoznal, da tudi jaz hitro udarim. Žal mi je bilo, hkrati pa sem
si dopovedoval, da si je udarec zaslužil. Sonce je za tisti letni čas
močno grelo. Usta so mi postala suha. Že sem kanil tudi zase po
vodo, ko je osel začel stresati z uhlji in nato s celo glavo.
Pogledal sem vanju. Globoko v desnem je poplesovala velika
mesarska muha. S prstom je nisem mogel doseči, zato sem
rahlo potiskal vrbovo šibo vanj. Osel je nagnil glavo na stran in
jo držal čisto mimo. Muha je kmalu priletela iz uhlja, osel pa je
kljub temu še kar držal glavo postrani. Želeli si je še drezanja
po ušesu. Tega pa nisem storil. Po kratkem čakanju je začel
sunkovito rigati. Pomiril sem ga šele z bezanjem po uhlju. To
sem ponovil nekajkrat in vsakič se je odzval enako.
Prišlo mi je na misel, da bom morda na takšen način izbezal
tudi strica iz gostilne. Pustil sem ga rigati, dokler ni prišepal,
žugal s palico in glasno bentil. Ko je prišel bližje, sem ga
požgečkal po ušesu. Utihnil je takoj.
»Ti sakramenska prikazen, boš nehal orglati ali ne,« je vpil in
še kar mahal s palico.
»Ne pretepajte ga! Saj ježe tiho. Vas uboga, mene pa ne,« sem
ga miril. Povesil je palico; bil je zadovoljen.
Domov grede je postajal vedno bolj zgovoren. Popita pijača
mu je stopila v glavo, začelo ga je tudi zanašati. Kmalu sem
moral jaz voditi osla, stric je hodil opotekaje za nama. Lesena
noga mu je vedno glasneje škripala.
»Kaj mi je le dal popiti prekleti vinski krstnik, da mi je tako
stopilo v noge, posebno še v leseno?«
S palico je opletal; bal sem se, da si jo bo zapletel med noge in
padel. »Počijva malo! Ne morem več naprej!« je zastokal, sedel
na strmino ob cesti in si s palico podprl brado, kot da je glava še
bolj utrujena kakor noge.
»Praviš, da te osel ni ubogal?« je ponosno vprašal.
»Ne, ni me. Z riganjem ni hotel prenehati, dokler niste prišli in
mu zažugali.«
»Vidiš, to je sad urjenja. Če pa je osel le preveč neumen, ga ne
boš ničesar naučil; takšnega ne smeš kupiti!«
»Kako pa veste, ko ga kupujete, kateri je bister in kateri ni?«
»Tega ti ne povem. To je skrivnost, ki jo poznamo le poznaval-
ci oslov in gre običajno iz roda v rod.«
»Komu boste vi razkrili skrivnost?«
»Zdaj še ne vem. Morda tebi, če boš tako, kot se šika.«
Postal je otožen. Oči so se mu ovlažile. Solza mu je kanila na
košate brke.
»Zakaj ste pa žalostni?«
»Ker nisem kupil nič otrok!«
»Saj jih ni treba kupiti. Bog jih da.«
»Nama jih ni dal. Ko bi vsaj enega!« Zajokal je naglas. Smilil
se mi je. Ko seje pomiril in pogladil brke, je potegnil iz hlačnega
žepa lepo poslikano porcelanasto stekleničko, jo odčepil in
potresel nekaj njene vsebine na hrbet roke, nesel previdno k nosu
in jo vdihnil. Prav lepo je zadišalo.
»Kaj pa delate?«
»Njuham tobak.«
»Zakaj ga ne žvečite?«
»Ker ima žvečilni tobak grd in grenak okus. Njuhanec pa lepo
diši in glavo zbistri. Hočeš poskusiti?« Na dlan mi je potresel
majceno njuhanca in smeje rekel:
»Zdaj pa vdihni v nos, pa ne premočno, da ti ne pride v grlo.«
Napravil sem tako. V nosu me je zažgečkalo. Žgečkanje je
postajalo vedno močnejše. Začel sem kihati, vedno pogosteje
kihati, solze so mi tekle in začela mi je pojemati sapa.
»Hitro se usekni!« mi je rekel Ubogal sem. Mučno kihanje je
polagoma pojenjalo. Obrisal sem si solze, bil na strica nekaj časa
jezen, ker me je grdo potegnil, potem sem se pa kmalu začel
smejati mojemu prvemu njuhanju in ga vprašal:
»Zakaj vi nič ne kihate?«
»Utrjen nos že imam,« je menil in pogledal po cesti navzdol,
odkoder je prihajala konjska vprega. Lepo rejena konja sta vlekla
velik parizar
»Pižorl je! Naprej nama ne bo treba hoditi peš. Peljala se
bova,« seje razveselil Na vozu je razkrečeno sedel suhljat možak
nizke rasti, s pinčem na glavi, za katerim je tičal prevelik
gamsov čop. Z redkimi rjavimi zobmi je stiskal ustnik velike
porcelanaste čedre.
»Ali gresta domov?« je vprašal skozi zobe, ne da bi kaj prida
premikal ustnice in ustavil konja.
»Kajpak! Na poti domov sva, le da malo počivava.«
»Pa menda tija ni spet stopila pijača v leseno nogo?«
»Kako moreš reči spet? Že več kot šest tednov nisem srknil
poštene pijače. Kar pa se noge tiče - trhla postaja in na glažke je
vedno bolj občutljiva. Bodi naprošen in vzemi naju na voz. Bn
ti naj dobroto poplača!«
»Aha! Bog mi naj poplača! Kaj ko bi ga poprosil še jaz, naj\
namesto mene plača za punčohe, ki mi jih izdelaš ali popravil
se je pošalil in se piskajoče zasmejal, pri čemer se mu je desi
kotiček ust raztegnil daleč proti ušesu.
»No, nikar me ne glej kot kakšno prikazen. Skobacaj se n
voz, da ne bom kriv za tvoje težave in bi me tvoja Pavlina ošteli
Ne bi seji rad zameril. Pridna ženska je in še čedna povrh ha. hi
ha!« Neverjetno spretno je zlezel na voz in si zadovoljno glad
brke. Jaz sem sedel na zadnji del sore, držeč osla za povodei
Kmalu smo se pripeljali do Pižorlove domačije. Na pragu hiše]
stala velika, lepo zaobljena ženska. Zdravje je kar žarelo iz nji
»Kod se klatiš? Gospod so v hiši. Celo večnost te že čakajo!«!
je osorno ogovorila.
»Ne bodi no huda, Barbika! Les sem dobro prodal, pa sei
moral dati za pijačo. Sam sem malo pil,« jo je pregovarjal
piskajočim glasom.
»Ne mencaj in hitro pridi v hišo!« je zapovedala, se zavrtela^
peti in izginila v vežo.
»Danes je spet nasajena ko hudir. Kaj ji je le?« se je zaskrbljen
spraševal
»Kolikor poznam ženske, najbrž premalo skrbiš za njen teleSi
blagor,« je pripomnil stric in se široko zarežal
»Saj, skoraj bi bil pozabil!« je preslišal stričevo pripombo j
rekel: »Naroči tvojemu svaku, naj čimprej pride k meni. OS
bova morala v Sedražje k župniku, da si bomo skupaj ogledi
strešno ogrodje na zvoniku. Nujno je potrebno popravila.«
Stric je prikimal, pozdravil iji odšepal k oslu. Odšla 5W
Kmalu se je med zelenjem prikazala njegova belo popleska^
hišica. Obšel me je prijeten občutek, da sem zdaj tukaj dot^
Začudil sem se samemu sebi, kako sem mogel v tako kratk&
času pozabiti na Belce. Zelo so se mi oddaljile. V spominu so"
ostale le še kot daljni sen.
Pred hišo je osel obstal in veselo zarigal od nekod je prihit^
teta, nui dala šop sočne trave in pomagala stricu pri raztovarja^
Vpraševala je po novicah in bila videti razočarana, ker ji ni vd
povedati nič posebnega. Ko pa ji je omenil, daje Pižodovka uedf]
osomejša z dedcem, mu je velela naj bo tiho in ji to pove pozn^
Odšel sem v kuhinjo k materi. Sedela je za mizo in nekaj šivo»
Sestri sta sedeli pri mizi in se prepirali zaradi neke knjige.
»Jutri zjutraj greš v Gostence. Prijaviti se moraš v šolo. ^
pravi, da če se boš tudi to zadnje leto pridno učil, boš »
naslednje leto v Celje, v meščansko šolo. Materinega opozori
nisem bil vesel Spet bom moral čemeti v šolski klopi, ko j
zunaj sijalo sonce. Spet pisati domače naloge in se učiti veli^
krat tja do večera. Nisem rad hodil v šolo, tudi učil se nise^
navdušenjem, toda učil sem se kljub vsemu, saj bi se od sra^,
vdrl v zemljo, če ne bi znal odgovoriti na učiteljevo vprašaji
Imeli so me za nadarjenega, sam sebi pa se nisem zdel Bi^f
sem vztrajen.
PETICA
_V MODNEM VRTINCU
E
iMošIce modne počitnice
lilij j^ poletni mesec,
tudi najbolj zagrizene
Ljiolike prešine spozna-
la bo vendarle potreb-
j^ojo dušo in telo poslati
' »polnjenje akumulator-
\jorje, planine, potovanje
jvtodomom po Evropi, po-
Lce na kmetih ali preobli-
Lnje telesa v fitnesu kak-
Ijgga zdravilišča - to so se-
individualne odločitve,
pnutni trend narekuje, naj
p oddih razgiban, aktiven,
ijatka, eno samo lenarjenje
Lda sploh ne prispeva k
Ijijšemu počutju ter razvija-
li! telesne in duševne zmog-
^-osti zaposlenih ljudi.
Kakorkoli - k prijaznemu
jfutju v slehernem okolju
J precej prispeva pravilno
jrana, modna obleka. Tu-
rnima ženski spol nikakr-
šnih privilegijev - tudi moške
želi videti letošnja poletna
moda urejene, domiselne,
smele...da, naravnost zape-
ljivo privlačne!
Bistroumni Freud je dejal:
»Kjer velja kakšen tabu, tam
vselej obstaja tudi želja.« S
tem morebiti ni imel v mislih
strogo dolgočasno oblečene-
ga moškega, ki si ne drzne
niti pomisliti na živo rdečo
prosojno srajco ali pisano ru-
tico okrog vratu, saj bi spo-
dobno razmišljajoča okolica
utegnila še podvomiti o nje-
govem... Pa vendar se ob
strogo »zapeti« moški modi
pogostokrat zasluti želja po
sproščenosti, ekscentričnih
kombinacijah, celo narci-
soidnih detajlih, ki izvirajo iz
ženskega modnega sveta. In
kje bi si moški lahko dali
duška, če ne prav pri nefor-
malni počitniški modi? Pa
poglejmo, kako smelo podi-
ra ta moda tabuje, kako šar-
mantno zna prepletati no-
stalgično preteklost z razgi-
bano sedanjostjo.
Čaščenje gole
kože ali
prosojnost po
moško
Prva novica, ko jo sporoča
moda, izmučena od sivo-za-
brisanih barv, dolgočasne ele-
gance in predpisanih detajlov
je: prihajajo barve! Barve so
na svojem poletnem pohodu
vroče, žive, z njimi sta tudi
nebarvi črna in bela. Med vso
to barvno mavrico pa se pre-
pletajo mehke, pastelne nian-
se, izhajajoče iz puščavskega
peska, kamel, barve bele ka-
ve in smetane.
Druga novica, ki jo bodo
vzeli zares predvsem tisti sa-
mozavestni in »fit«-mladeniči.
pa je prosojnost. Bodisi v ob-
liki čipkaste večerne srajce ali
takšne z asimetrično vstavlje-
nimi prozornimi aplikacijami
ali strastno oprijete, povsem
prosojne srajce, pod katero je
zvedavim ženslcim očem
moško telo smelo na ogled
postavljeno.
Golota je v letošnji modi
nasploh zelo čaščena in njej
na ljubo so se kratki,rokavi
še skrajšali, enako hlačnice
na kratkih hlačah. Skratka,
telo je znova izpostavljeno,
kar pa je vse prej kot dobra
modna novica za vse moške
pivovske trebuščke...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Še najbolj priljubljene moške kopalne hlačke - boksarice.
Polo in oksfordske vreče
Seveda pa si s temi muhami moda še ne zasluži, da bi jo kar
uglasili za izzivalno ali celo nemoralno, saj zna biti do moškega
eta, ki se ne more ponašati z mišičasto postavo grškega boga
pote, nadvse tolerantna. Obožuje namreč tudi duhovito široke
jjetne hlače, imenovane »oksfordske vreče«, ki so običajno iz
alnega platna v bermuda in iz lanenega materiala v dolgi izvedbi,
takšni hlačni opravi, ki je zelo prikladna za skrivanje vseh
Bledic prej omenjenih tekočih in ostalih prehranjevalnih užitkov,
imenitno podajo T-majčke in znova modne polo srajce. Te so v
isičnem mornarskem stilu, po vzoru casuala iz 50. let s kontrast-
n ovratnikom in obrobo, pa obveznimi štirimi gumbi, ali pa divje
slikano v geo-
Btričnem stilu
ip-arta iz šest-
setih let.
In v kakšni
?ravi skočiti
led hladne va-
ive? V drznih
isoko izrezanih
opalnih hlač-
Jh, še vedno
Jjbolj priljub-
fnih živopisa-
boksaricah,
zajemite sa-
D - v enodel-
fin kopalnem
feu, kakršne
® nosili moža-
ki v zgodnjih
Msetih letih.
Moški telo na ogled postavi...
Kratko in oprijeto zahteva »fit« telesa.
Za vsestransko varen pogled...
Kaj in kako pa boste videli vi na plaži in okoli nje, bo v bleščavih
sončnih dneh predvsem zasluga sončnih očal. O tem, kako izbrati
modne okvirje in kvalitetna stekla, je bilo v zadnjem času
popisanega že veliko papirja. Kar se tiče izbire pravega modela
glede na obliko vašega obraza, pa le trije namigi: za obraz v obliki
kocke (sl.l), jajca (sl.2) in trikotnika (sl.3).
Sandali in natikači - le nogavice nikar!
Ko se beseda ustavi pri moških nogah poleti, ne prenese, razen v
navezi s športnimi oziroma tenis copati, le enega dodatka -
nogavic. Zato povsem na kratko - ne glede, ali boste počitniške dni
preživeli v športnih mokasinih, usnjenih sandalih ali estetiki manj
ljubih plastičnih natikačih, odmislite kakršnekoli nogavice. Vsa ta
poletna obuvala se namreč nosijo na golo nogo. Brezkompromi-
sno. Pa prijetne, čeprav bosonoge počitnice vam želim!

TRAČNICE
Rubrika: ugodno
Samo ugibamo lahko, kaj bo državni sekretar za energetiko
Alojz Kovše počel s krožnikom. Mogoče bo kar na krožniku
prinesel komu kakšno ugodnost? Glede na to, da je direktor
premogovnika dr. Franc Žerdin že pokazal rubriko, kjer bodo
vpisali številke, nastale pod Kovšetovo vladavino, se bodo
mogoče med tistimi, ki bodo jemali s krožnika, znašli tudi
velenjski knapi.
Velike
spremembe
Ko je v nedeljo zaradi nove
gasilske brizgalne odklenkalo
piromančkorn v Ločah, je po-
vezovalec programa predsed-
nika krajevne skupnosti pro-
glasil za župana, namestnik
župnika je bil župnik in na-
mestnik papeža, ki je tudi
»zrihtal vreme«, predsednik
gasilske zveze Slovenske Ko-
njice, Stanko Kukovič, pa ni
hotel začeti s programom, do-
kler ni večina botrov dobila
nageljčkov. Tako je, ko vza-
mejo gasilci stvari v svoje ro-
ke.
Tope škarje
Ob zadnjem večjem slav-
nostnem dogodku, odpiranju
mostu v Gornjem Gradu, se je
poslanec Jakob Presečnik zelo
trudil z rezanjem traku. Pa
ne, da je prišlo do sprememb
in se Zadrečani tako bojijo za
Jaka, da so mu preventivno
dali tope škarje, da se ja ne bi
poškodoval?
O polknih
Poslanec dr. Jože Zagožen
je na srečanju z obrtniki ome-
nil, da je že dve leti brez pol-
ken na oknih. Je šlo za očitek,
izrečen na pravem mestu ob
pravem času? Kasneje se je
izkazalo, da krivda za zavla-
čevanje tiči izključno na Za-
gožnovi strani.
O poslancih
Na zgoraj omenjenem sreča-
nju je bilo slišati tudi zanimi-
vo tezo, zakaj nekaterih vab-
ljenih poslancev ni bilo v Lačji
vasi: »Nimam jaz glave za to,
da bi Savinjčani pljuvali po
njej,« se glasi ta teza.
Rolete gor ali dol
v svetu velja, da so predsed-
niki ali kralji u svojih reziden-
cah, kadar njihove podanike
na to opozarja izobešena za-
stava. V Celju pa zastava ni
potrebna, saj menda občani
po roletah na županovi pisar-
ni vedo, kdaj uraduje in kdaj
ne.
(Od)klom
Spremenili končno smo usta-
vo,
menda sedaj imamo pravo;
dopust so si zaslužili poslanci,
prav presodili bodo jih za-
namci.
Sicer pa naše morje spet cveti,
o, ko bi cvetelo, kar vse bolj
plahni,
v našem praznem žepu cvenk
recimo,
in ostalo vse, kar z dobrim
leze v rimo.	POPEVKAR
BODICE
•	Zdi se, da beseda »akcija«
pomeni v trgovskem žargonu
klic na pomoč.
•	Že ko pogledaš ceno teleti-
ne, se lahko zavedaš, da boš z
nakupom izpadel tele.
•	Na vlaku, ki pelje v Nato in
EU, igra Slovenija vlogo slepe-
ga potnika.
•	Izrek z napako: slovensko
jabolko ne pade daleč od bal-
kanskega drevesa.
•	V Evropsko skupnost in Na-
to se mudi zlasti tistim, ki jim
je zmanjkalo terena za mafij-
ske posle.
•	Kljub uvedbi devetletne os-
novne šole bomo ostali etično
nepismeni.
•	Tisti, ki so se obračali po
vetru EU, so zdaj naleteli na
tornado iz ZDA.
MARJAN BRADAČ
AMADEUS POROČA
Pasji dnevi
Hov, hov, ali gospodarju usiha pogum?
Nategovanje rokov je polomija!
Jaz, Artur, izjavljam, da proračun
sestavil bom sam in moja pasja kompanija...
VELIKA DREVESA CEUA
Hrast dob v Novi vasi
Nekoč je bil gozd skoraj
vsepovsod. Nižinski in gri-
čevnat svet srednje Evrope
so poraščali v glavnem hra-
stovi gozdovi in podobno je
bilo tudi v ravninskem pre-
delu celjske kotline. Zgodo-
vinar Janko Orožen v svoji
Zgodovini Celja in okolice
navaja, da je še konec sred-
njega veka severno obrobje
Celja poraščal »lep hrastov
gozd, ki se je pričenjal v
ozadju bivše cerkve Sv. Du-
ha (v bližini današnjega ho-
tela Celeia) in je segal skoraj
neprekinjeno do Šmartnega
v Rožni dolini. Imenovali so
ga Ostroženski ali Celjski
gozd«.
Ker je bilo območje primer-
no za kmetovanje in
poselitev, so ta gozd postop-
no izkrčili in danes nas poleg
nekaterih manjših hrastovih
gajev nanj spominjajo le še
posamezna drevesa. Hrast
dob (Quercus robur L.), ki
raste na še nepozidanem
travniku v Novi vasi, je eden
izmed njih. Drevesu gre slabo
in v oči nam pade zaradi šte-
vilnih suhih vej in štrcljev, ki
nemo zrejo v nebo. Starost
drevesa, ki je visoko 25
metrov in debelo 124
centimetrov, ocenjujemo na
160 do 200 let. Gozdarji že
nekaj let spremljamo pojav
splošnega sušenja hrastov,
vendar še vedno ne poznamo
pravih vzrokov. Eden izmed
njih je verjetno spremenjen
vodni režim v tleh. Dobu na-
mreč" zelo ustreza nihanje
podtalnice, ki pa jo regulacija
vodotokov in izsuševanje tal
močno zniža. Ker vseskozi
govorimo o hrastu dobu, naj
omenimo še njegovega
»dvojčka« - hrast graden. Oba
sta si precej podobna, pogo-
sto se celo naravno križata
med sabo. Razlika je ta, da
dob uspeva v nižinah, na
vlažnih in svežih tleh, graden
pa raste tudi na bolj suhih
rastiščih in prevladuje v gri-
čevnatem svetu.
Hrastu na travniku v Ni
vasi ni pomoči. Kar lahko i
redimo je, da ga pustimo'
stojanstveno umreti, pri na
tovanju novih stanovanjsl
sosesk pa bi morali bol) t'
kočutno vključevati dreve
ki tam rastejo že stoletja.
ROBERT HOSTf^
Foto: FRANCI HOR^
VITEZI BELEGA MESTA