ZASAVSKI Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah - Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Tiska Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave:. »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprava rudnika. — Telefon št 54 - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146. — List izhaja vsak četrtek. — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din. mesečna 25 din. — Posamezna številka 6 din, na 6 straneh « din. na več 10 din. — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo dopoldne in se ne vračajo. LETO IV. — ST. 16. TRBOVLJE, 23. APRILA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH DUDI ZASAVJA VEČNA SLAVA BORCU BORISU KIDRIČU Na poslednji poti so velikega revolucionarja spremljali vsi narodi naše Jugoslavije. Dve sto tisoč ljudi je v Ljubljani izkazalo zadnjo čast pokoj-Uemu heroju Borisu Kidriču. Državljani Iz vse Jugoslavije so se poslovili Prejšnjo sredo od tega velikega moža In mu v poslednji pozdrav poslali več tisoč vencev. Kdor ni prisostvoval po-B*ednji poti tega nepozabnega sina slovenske zemlje, ki mu vse življenje ni Pilo nič drugega kot večen boj in trdo ^'o za blaginjo poštenih delovnih ljudi, se je v mislih spominjal mrtvega "eroja narodnoosvobodilne vojne Slovenije — Petra Kalana, ki se je prečuden od dela in bojev vrnil k svojim Vojnim tovarišem — padlim narodnim uerojem. Ob krsti pokojnega junaka so se poslovili od njega njegovi najožji tovariši iz časov borbe in dela: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Janko Rudolf in Josip Vidmar. Iz naših revirjev je odšel na pogrebne slovesnosti poseben vlak, še pred njim pa so odšli v Ljubljano godbeniki »Svobode-center« iz Trbovelj, ki so sodelovali na čelu žalnega sprevoda. Težko je popisati občutke in veliko žalost ljudi v poslednjih trenutkih te žalne slovesnosti. V svojem govoru je tov. Edvard Kardelj, ko se je poslavljal od dragega tovariša, zajokal; z njim je zajokala vsa Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija. Revolucionarji so se s solzami v očeh poslovili od nesmrtnega narodnega heroja — Borisa Kidriča. Zadnje besede pa mu je spregovoril v slovo tovariš Tito. Maršal Tito dragemu Borisu! Dragi tovariš Boris! , Težko,je govoriti, ko se srce krči *u usta drhte ob misli, da mi, Tvoji sluri dolgoletni tovariši ne bomo nikdar mogli slišati Tvojega glasu in de-['ti s Teboj veselja nad vse večjim jflumfom veličastnega dela za socia-ll7em, v katerega temelje si Ti vgradil svojo mladost in končno svoje živ-Jjenje. Tvoja življenjska pot je bila čnjeva pot revolucionarja. Pristopil si * revolucionarnemu gibanju brezpravnega, izkoriščanega razreda še kot ne-Pulnoletni deček. Izhajal si iz vrst raz-*eda, ki Ti je osebno mogel zagotoviti hdobno življenje. Ti nisi pristopil k delavskemu gibanju iz sentimentalno-*ti niti iz avanturizma, niti iz konjuk-'nrizma, ker si vstopil v Komunistično Partijo v času najtežjih preganjanj, v ^su iztrebljanja njenih članov od stra-d* vojne diktature Aleksandra in generala Zivkoviča. Pristopil si k delavnemu razredu zato, ker Tvoj pleme-"'ti duh in srce nista mogla prenašati Ja mirno gledati neenake borbe med čkoriščanimi in izkoriščevalci. Pristopil si zaradi tega, ker je Tvoj po na-tavi revolucionarni in iščoči duh že v najzgodnejši mladosti prodrl v zako-?• družbenega razvoja, v znanost jnarxa, Engelsa in Lenina. Pristopil si f delavski Partiji zaradi tega, ker si jntel biti kot soudeleženec in aktivni i?rec z vsem srcem in z vsem svojim *stvom pri rojstvu nove družbe, ne Pri umiranju stare. , Dragi Boris! Tvoji stari tovariši spremljali tedaj Tvojo borbo proti i “im, ki so Te hoteli odvrniti s poti, v1, si si jo izbral. Ti si bil neomajen. Jsi Se dal prestrašiti niti s temnico, Jč z drugim zastraševanjem. Šel si Lj*’ *sle celice ječ, kot mi, in to že jjdnj, ko si šele stopil v življenje. Kvi1 si se kot se mora držati pravi Sol Uc'onnr Temnice so bile za Te L !a za obogatitev z znanostjo mar-i0’*lna. Niso Te pomehkužile, kot so 4 r®žniki pričakovali, temveč nasprot-pt| navdale so Te s še večjo energijo a 1 nadaljevanju Tvojega rcvolucio-pe*o dela. oj | °ris dragi! V tem mestu, kjer bo hr„*ei počivulo Tvoje telo, sem Te {L d 19 leti kot komunist ilegalec sre-kot komunista pod policijskim nud-14 jdvom. Tedaj si bil, Boris, poln žara ®eJjremagljive energije, zaradi česar 0? l'e jaz kot mnogi tovariši vzljubil. *kii tcda.i do danes, 19 let sva delala lj |P®°» ne glede na to, kje je bil kdo. •Hira 4 "? 'me* Prll'ko spremljati for-e Tvojega herojskega revolucio-lika. 19 let nisi niti mene, niti (Im "n tovarišev nikdar razočaral. Vi- bnJVjn Te v Pragi leta 1937, ko si po-jrezij,, - - - - s, prekinil študije in delal kolikor 'W,/>,5el 7,1 nBi° Partijo in za našo *s3? y,n°- Videl sem Te v Parizu leta sili ’ 1938 in 1939, to je v najtežjih ča-leih * na^° Partijo, ko je njen organi-vrh ^Jjrdejala frakcionaška borba v . 1° ko ji je pretila nevarnost Wd*Va °d strani tistih, ki so bili v i? . "S Klavni krivci za frakciona-Br °*k° v naši Partiji, tvoj r,s> neprecenljive vrednosti je Itdai “comajnost in podpora, ki si jo hion:,,tnndil, du bi ohranil enotnost In ležL ’ 'jnost Partije in jo vzposobil za *n Bf ^?sc, ki so se približevali in ki ’ dapL i 7 uničenjem naših narodov. n‘‘.h’ polnih negotovosti in groženj v-/1!? domovino in naše narode, si 7,9 1 emigracije, da bi delil uso- ijl,J,° s svojimi tovariši in s svo-St,, stvonl- Vedel si, da je Tvoje jkbp^.nied njimi. Delal si neutrudno • vijoi’ * nom'- skupno z nami si do-'1 p. 'jeselje ustvarjanja enotnosti ?.fitMnH,0,itno*ti naSe Partije, ki ji je ii *tl i zgodovinska naloga, organi-vuPB*n ,v°diti ljudsko vstajo proti '•de, if>rju in izdajalcem naše domo-*'*>t eden oo-trebno, napadel vlak z druge strani. Tretja četa se je razporedila na levem krilu bataljona. V njenem varstvu je bil gorski top kakih trideset metrov oa razvila resna ljubezen, ki so je igre se je pa _____________________ . končata — « poroko Dominika in Valerijo. Film boste gledali v teh dnoh v ki, »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah. da prvi Rosin mož Se živi In se *e vručp v domovino Vlčenoova pokvarjenost in krščanska llcomernost pripeljeta Draga in Rose v težko preizkušnjo. Na robu svojih —:l -jjojj jjjj speljeta v ne-Drago hoče g ponaro- KINO »SVOBODA-CENTER« TRBOVLJE (Delavski dom) bo predvajal v bližnjih dneh jugoslovanski film V viharju Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric KINO »SVOBODA« V TRBOVLJAH II bo igral prihodnje dni angleški film Pekel je razprodan Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric HUMOR PO SVETU gato poplačana: na spomlad 1949 so vkorakali v svobodno Ljubljano. — Vse lepo, toda zdi se ml, da sva malega le preveč raznežila. (»Die 'Veltwoche*) Črke: AA, DDD, EEEEEE, KKK, NNN, OO, RRR. Rešitve nam pošljite do ponedeljka, 27. aprila. Izžrebani bo dobil lepo knjižno darilo. LISTNICA UREDNIŠTVA ZA PIONIRJE Pionirjem Cirilu Potisku, Alojzu Starcu. Ernestu Hančlču in Francu Repovžu ter pionirki Hertl Cajllnger: Prav lepa hvala za poslano. Pride ob priložnosti na vrsto. Hrvatshi HI m „V VIHARJU** telesnih in duševnih moči jih zupeljeta v nepremišljena dejanj«. Drago hoče s ponarejevalcem v čolnu pobegniti če* mejo. Rose pa se med viharjem vrže s obalnega parnika v morje. Toda zmagalo js življenje, zmagala je zdrava volja in prav ta ljubezenska sila. ki klije Iz porušenega tn uničenega in ki raste .........................ist v< iz ljubezni do človeka, je bistvo vsega filma. Nehaj besed pred velikim festivalom DRUŠTEV ..SVOBOD- V ZAGORJU . Le nekaj tednov nas še loči od ve-“kega festivala »Svobod« v Zagorju. Ako hodiš po mestu in se razgovarjaš z ljudmi, so vsi veseli, da bo ta slovesnost v Zagorju, v kraju, ki ima bogate tradicije v kulturno-prosvetnem delu že v predvojnih letih. Tako nanese pri- času tekmovanja, to se pravi, da so naša društva storila vse za poživitev in razširitev svojih sekcij. Tudi pionirsko-mladinsko godbo iz Trbovelj, ki deluje v »Svobodi-center«, bomo videli in slišali na festivalu, v kateri je najmlajši godbenik star sedem let. Mladinska . Šestih mesecev v vseh »Svobodah« ^oga okraja. ... Po objavi obširnega programa fe-,falskih slovesnosti, ki so ga čitateljl Zasavskega vestnika« brali v njem kratkim, so nastali različni ko-?entarjL Tako je to in ono društvo jjrašalo, zakaj nismo še to in ono sek-vključili v program, ki bi rade ^delovale. Glavni odbor prireditve je t*tregel vsem društvom, se z njimi pogovoril in poskrbel, da tudi naši jZJbani ne bodo prikrajšani v festival-b1*1 dneh. Tako bo »Svoboda I« iz lastnika uprizorila v Zagorju preko H3na lutkovno predstavo »Polet na [p3«, prosvetno društvo z Dola pri ,»astniku bo gostovalo v Zagorju z jasico marogico«, topliška »Svoboda« 5? Mj t »Rdečo kapico«. Torej se bodo tudi najmlajši razvedrili v festivalskem hu. Kaj pa naši pionirski zbori? Teh bo topilo pet, a vsi so se ustanovUi v godba »Svobode I« iz Hrastnika se nam bo prav tako predstavila, zato prebivalci našega okraja ne zamudimo dni festivala v Zagorju, zlasti pa ne za- ‘Ctgani« so bili z uspehom uprizorjeni na odru Svoboda-Center v Trbovljah fožnost, da se razgovarjaš tudi s kakš-gledališkim igralcem, glasbenikom 0u pevcem; vsi ti so nekako slavnostno ^Položeni v velikih pripravah za ta 0Ultumi festival, ker bodo tudi njihova “hiš tv a ali sekcije sodelovale v festivalskem tednu in tudi na glavni dan paznika naših »Svobod«. Vsakdo, pa si bo kulturnik ali ne, sleherni predaleč našega okraja tako nekako reče, 0a smo lahko ponosni na tako hitri raz-V°J kulturne dejavnosti, ki se je pred-V3am pokazal po veličastnem zletu ‘Svobod« v Trbovljah lanskega poletja, »av posebno pa še v času šestmesečnega tekmovanja naših kulturnih društev. PJ> raznih koncertih doma in v drugih ^ajih, pa tudi izven okraja, povsod ^edo nastopajoči, da tekmujejo, saj j.6 tudi v tekmovalnih točkah nakazano, ?a je potrebno več takih gostovanj po “rUgih krajih, zlasti pa na naši vasi. To naša društva tudi storila. Predvsem bilo mnogo koncertov na podeželju Jašega okraja in še izven njega, tako pr. »Svoboda« v Trbovljah pri Za-»u, »Svoboda II« v Hrastniku, »Svo-center« v Trbovljah ter še druga “fUštva. Tekmovalni elan je tolik, da bo j^hisiji, ki bo ocenila najboljše dru-*tvo, zadana težka naloga objektivne f^nitve, ker je razpon med najboljšim r najslabšim zelo majhen. Komisija, ki 10 je postavil Okrajni odbor Ljudske posvete, se bo mudila teden dni na L0ronu in ugotavljala tekmovalne uspe- ključnega dne slovesnosti v nedeljo, 24. maja t. L Ko bodo naša prosvetna društva zaključila svoje 6-mesečno tekmovanje, bomo videli rezultat njihovega dela. Kulturni festival in manifestacija na zaključni dan bosta počastitev rojstnega dne predsednika republike, maršala Tita. Tudi samo Zagorje se v velikem obsegu pripravlja na ta veliki dan. Ce obiščeš predsednika tehničnega odbora festivala, tov. inž. Franca Malovrha, ti rad razloži dosedanje delo tehničnega odbora ter pokaže načrte, kaj vse pripravlja ta odbor za sam festivalski prostor in za olepšavo mesta Zagorja. — Predsednik programskega odbora tov. Franc Kojnik je pa v stalnih stikih z društvi ter je imel te dni konferenco z dirigenti, pevovodji, gledališkimi režiserji itd., da bo sam potek nastopov posameznih kulturnih enot pač kar najboljši. Razgovor s predsednikom glavnega odbora festivala tov. Dušanom Kolencem ter ostalimi člani glavnega odbora pa da misliti, da so stvar vzeli resno v roke in da jim ni vseeno, kako bo potekla ta kulturna slovesnost naših »Svobod« v Zagorju. Zaradi tega se skoraj vsi dnevno shajajo ter razgovarjajo o svojih vsakodnevnih nalogah. Tudi gospodarski odbor festivala je delaven, veftdar se bo moral še bolj poglobiti v svojo nalogo, če jo hoče brezhibno izvesti. Zagorjani so prepričani, da bo mesto dostojno sprejelo goste, ki jih je povabilo na to veliko kulturno prireditev našega okraja. L. L. T udi takrat je bita pomlad.. . Takrat, pred osmimi leti, sem pričakovala pomlad z veseljem in upanjem v srcu, da mi ne bo prinesla samo cvetja in zelenja, temveč tudi tisto, kar sodi med največje dragocenosti — svobodo. Vedela sem, da je konec strašne vojne v resnici blizu. In pomlad je prišla... Vsa narava se mi je zdela v svoji spomladanski obleki kot mlada nevesta. Ljubila sem jo. Ljubila sem polja, travnike in gozdove, ki so bili domovi naših hrabrih borcev. Upala sem, da mi bodo gozdovi vrnili vsaj nekaj tistega, kar so mi vzeli. * V aprilskih dneh petinštiridesetega leta se je zgodilo. Dva partizana sta me opoldne poklicala iz kuhinje v vežo. Bila sta resna. »Ranjen je,« sta dejala. Strahoma sem vprašala: »Ali bo ostal?« Ne vem, kaj sta odgovorila. Nemirno sta prestopala in odhajajoč rekla: »Uboga si, sama boš ostala...« Vsa velika pričakovanja, vse lepe misli, vse lepe sanje mladosti, vse, vse se je zrušilo. Vse je preplavila neizrekljiva bolečina. Padel mi je drugi, zadnji brat, padel pred koncem. Ob slovesu mi je rekel: »Da ne boste ponoreli od veselja, ko pride svoboda/« Tudi takrat je bila pomlad. Mislila sem, da bo najlepša v mojem življenju, a je bila najbolj žalostna, kar sem jih doživela. Res bi kmalu ponoreli, kajti žalost nam je glodala izmučena srca. Vsako leto, ko pričenjajo zeleneti bukve in se prvič oglasi kukavica, na novo oživi spomin na aprilsko soboto petinštiridesetega leta. ko me je strel domačih izdajalcev oropal najlepše mladostne sreče. Minilo je že osem let. Čas celi rane in žalost manjša zavest, da so kosti borcev temelj, na katerem trdno stoji mogočna zgradba — naša ljudska, resnično svobodna Jugoslavija. Včasih pa kljub temu v srcu zaskeli, ker se odgrne zapesa, za katero so spravljeni biserni spomini naše mladosti... Marica Rudi Dolničar je praznoval 20-letnico svojega pevskega dela V četrtek, 16. t. m., smo prisostvovali prisrčni slovesnosti ob 20-letnici zborovodskega dela tov. Rudija Dolničarja, pevovodje Delavskega pevskega društva »Zarje« v »Svobodi-center« v Trbovljah. Zbor je naštudiral za to priliko nov program, prehajajoč iz lažjih k težjim pesmim v poslednjem delu koncerta, o katerem lahko samo rečemo, da je bil program izbran posrečeno in — če izvzamemo nekaj rahlih spodrsljajev — odpet odlično. Novice iz Litije in okolice Uspelo predavanje književnika Etbina Kristana v Litiji Nedavno je obiskal najstarejši slovenski književnik Etbin Kristan litijsko ljudsko univerzo io priredil predavanje pod naslovom >V starih časinc. Zaradi izredne popularnosti tega našega ameriškega izseljenca je prišlo v kino dvorano toliko ljudi kakor še doslej na nobeno drugo predavanje Ljudske univerze. Pisatelj Kristan je domala v dveurnem govoru prikazal borbo slovenskega ljudstva za socializem. Največ je posegel v svoje osebne spomine, saj je bil Kristan med tistimi, ki so bili začetniki delavskega gibanja pri Slovencih. V svoja zgodovinsko zanimiva izvajanja je vpletel tudi mnogo anekdot in osebnih spominov, kar je dalo predavanju še večjo sočnost. Kristan je prikazal slovenske delovne ljudi v borbi s kapitalizmom in za delavsko organizacijo ne saino v Ljubljani, temveč tudi v Zasavju, saj je v letih pred prvo svetovno vojno obiskoval naše kraje v družbi takratnega kandidata Ivana Cakaria. Tega je prav Etbin Kristan privedel v politično areno in Cankar si je ob državnozborskih volitvah leta 1907, ko je smel delavec tedanje Avstrije prvič pristopiti na volišče, izbral za svoj volilni okoliš prav litijski volilni okraj (sodne okraje Višnjo goro in Radeče).V Zagorju, ki je tedaj pripadalo Šmarčani so popravili občinske ceste Dobro urejene ceste so prvi pogoj za normalno utripanje gospodarskega življenja. Zato posveča naša ljudska oblast cestam vso pozornost. V okraju Ljubljana-okolica je 95 km cest I. reda, to so takoimenovane zvezne ceste. Cest II. reda, tnkoimenovanih republiških cest, je 165 km. Ceste III reda so okrajnega značaja in teh je 556 km. Največ pa je občinskih cest; te merijo v vsem okraju Ljubljana-okolica 1050 km. Za vzdrževanje občinskih cest skrbe občine some. V Šmartnem pri Litiji so sc v zadnjem času kmetje in drugi občani pošteno _„ .. .* 1 ; . » I, »..nlnnin /lAui « n cnPA/ll kjer so ugotovili, da so dobro urejene občinske ceste in pota v korist vsega domačega prebivalstva in lajšajo vožnjo vprežni živini. Nato so napravili sklep, da bo vsak občinski odbornik poskrbel za ceste v svojem okolišu ter pritegnil k delu svoje sosede in okoličane. Ta pametni sklep so nato res izvedli. Ljudje so pomagali z ročnim delom, pa tudi z vprežno živino so dovažali cestni posip. K stroškom je prispevala nekaj tudi občinska uprava Zdaj so v Šmartnem in okolici zadovoljni, ker so složno in s sodelovanjem volivcev uredili občinske ceste in pota. v okraj Litija, je Cankar imel med rudarji svoje najbolj zveste opornike. Kristan nas je s svojimi izvajanji popeljal tudi na Dunaj in nato v Ameriko, kjer je preživel dobršen del svojega življenja in bil vselej zvest pobornik za pravice slovenskih delovnih ljudi. Vsi smo občudovali mladeniški zanos in temperamentna izvajanja sivolasega moža, ki je prekoračil že običajno življenjsko jesen in stopa v 86. leto. torej ie v obdobju, ko se navadno le malo ljudi udejstvuje v javnem življenju. Kristan pa je to pot dokazal, da je trden dren, poln sočnega življenja in govornik prvega reda. Ob zaključku je spt zabobnela dvorana v hvaležnem priznanju, nakar je moral predavatelj obljubiti, da bo prišel v kratkem še med hvaležne Litijane in tedaj jim bo pripovedoval o Ivanu Cankarju in njegovih kandidatskih poteh po zasavskih krajih. Odličnega govornika bomo tedaj spet nad vse prisrčno sprejeli v našo sredino. Zdravstveni dom v Litiji Litija se razvija v važno središče, kjer se tudi industrija lepo razvija. Vsa leta smo pogrešali primernih prostorov za zdravstveni dom. Sedanja zdravniška ambulanta je v nekdanji predilniški ambulanti. Ti prostori so nezadostni in ne dovolj higienski. V Litiji imamo razen dnevne ambulante tudi rentgensko postajo. Obe ustanovi vpdi zdravnik dr. Franc Lebinger. Rentgenska postaja je tudi v predilniŠkih prostorih, v takoimenovani stari kuhinji, ki so jo seveda preuredili v zdravstvene namene. Krajevni činitelii so v zadnjem času napeli vse sile, da bi dobila Litija prepotrebni zdravstveni dom. Litija je ustanovila v ta namen poseben gradbeni sklad, ki je narasel že na tako višino, da lahko začno z gradnjo. V gradbeni fond je prispeval tudi okrajni ljudski odbor okraja Ljubljana-okolica. Za stavbišče novega zdravstvenega doma je dolečen prostor na pre* dilniškem svetu nad železniško rampo. Po drugem predlogu pa naj bi stal novi zdravstveni dom na takoimenovanem Cerarjevem svetu, v bližini litijskega mostu, nasproti kina. Kakor so pa t ozemlju, plavi. litijskega mostu, nasproti kina. ugotovili strokovnjaki, stoji ta , ki ga reka Sava ob visoki \ svet na vodi po- IZ LOKE IN OKOLICE Javni vodnjak na Razboru. — Razbor je lepa planinska vas v okolici Loke pri Zidanem mostu. Mnogo planincev hodi tod grede na Lisco. Elektriko so'imeli tukaj že pred vojno kot na Lisci. Ako se pa razgovarjaš z ljudmi, se ti potožijo, da nimajo pitne vode. Edini vodnjak s talno vodo leži kakšnih 100 metrov pod šolo. Ce si ga ogledaš, opaziš, da je v zelo slabem, nehigienskem stanju. Razpoke zijajo krog in krog, tako da se lahko izteka v deževju vanj vsa nesnažna voda. V takem stanju, kot je ta vodnjak, hi bila možnost pojava kakšne nalezljive bolezni. Potrebna bi bila asanacija vodnjaka, da bo vas tako preskrbljena z zdravo pitno vodo. Za to je pa potrebna primerna investicija, ki je pa vas aili občina ne zmoreta. Mogoče bi zdravstvena ustanova kaj prispevala s primerno vsoto k temu. Domačini bi bili pripravljeni pomagati k izvedbi tega načrta s prostovoljnim dedom, saj je to njihov življenjski Interes. Tudi šola je zelo slabo preskrbljena s pitno vodo, ker Ima tudi pokvarjen vodnjak. Umestno bi bilo, da bi se sanitarna inšpekcija pozanimala za to in si ogledala vodnjak na kraju samem r bi uvedla nato vse potrebne korake. Na Itregu stoje že dalj časa drogovi za v doglednem času vendair vaščanom izpolnila želja, da bodo tudi na Bregu zasvetile žarnice. K prednjemu naj pripomnimo, da je gostilna Klliikon že dobila luč. Tovariš Dolničar je prejel za svoje dolgoletno delo priznanje, saj je sprejemal med koncertnimi odmori čestitke in priznanja kulturnih in oblastvenih forumov, ki so mu izrekli priznanje ne samo z diplomami, marveč tudi s pri- Rudi Dolničar srčnimi željami, da bi njegovo nadaljnje delo še v naprej rodilo uspehe na kulturnem področju kot doslej in da bi ga še mnogo let srečavali kot pevovodjo v »Zarji«, dvigajoč jo od uspeha do uspeha, kakršnih smo bili vajeni v polpretekli dobi. O jubilejnem koncertu pa lahko rečemo samo, da je bil skrbno pripravljen, dobro izveden in more biti pevovodja samo zadovoljen, da je bil večer, posvečen njegovemu jubileju, tako prisrčen. -o- IZ HRASTNIKA Nesreča — Cez most je padel ▼ potok Boben 80-letni upokojeni rudar J. Markovič in se zelo poškodoval. Umrl je v bolnišnici. Zvečer je Šel iz gostilne Loger pri hrastniški postaji. Ker v *.» 0 tnuist tel pozneje ato Ib rekla Silvina z rahlo trepetajo-RInnom: »Rada bi kal kmalu začela * ®°m lepot Sicilijo, ki Jih Je po prlpove-a»Ju toliko, vendar liiuun tako malo fač pa bi sl . vsaj enkrat. . rada 1*1» dragocenosti v trgovini vašegn *•« Pogledala Je Jiirnu v njegove sive *l so postale pod njenimi pogledi tem- 11 velike !*sso!t Je ob njenih besedah nehote ue-?», zamahnil z roko. Izglodalo Je, da )vl«o namero ni zadovoljen. A?« Je ob njenih beseduh naglo vstal, j^te * menoj!« Jo zaklical. »Peljal vas 'tjakaj. , da trgovina bo vendar že davno za-*>* Je pristavil Hasolt z odrevenelim l,l°m Silvine lieeede so ga prestrašile. , ,,ka Je. da ni mogel govoriti z JUrge-o v.opelljem o poslovnih zadevah. .i *J mislite vendar!« Je J#rn zaklical il® Ja globoko zadihal. »V Kantanlji »o ®®le začne šele ponoči.« Ji^dllj Vipelius Je »edel medtem v ovoji llV01 na majhnem stolčku, prevlečenim I'***'«« Izložbeno okno Je bilo Se zagrnjeno f"v®so, ki Je čez dan odbijala močno n?® »vetlubo, laku da Je bilo v prodajaln .„,*čiio Nikola) Jo »edel a prckrlžaulml v n| in kadil pipo. «»ii‘¥°vl«l ni bil sani Na nekem divanu majhen, živahen mol temne polti, bi. nl**a le ležal slamnik, pred okroglo, k a°vl"o obloženo mizico pa Je atala neka k, "»'na Oblečena Je bila v tenno prlle-la, *® kostim; imela Je elnohrasto rdoče la. "n® ustnice, kratko ostrižene lase In • J Poševno ležeče oči V rokah Je dr-»»skl nakit Iz alatlh ploščic. 8 finimi preti Je igrivo tehtala ta nakit, nato pa ga Je naenkrat položila na mizico. »Ne,< Je rekla in se visoko zravnala. Niko se Je rahlo nasmehnil. Gospod ua divanu Je vstal. »Ne bi smeli reči ne, slgnora,« Ji Je prigovarjal z okroglimi gestam; svojih urnih rok. »Nekega dne se boste kesali.« Dama, ki Jo Je njen glas Izdajal za špa-nJulko, še bolj pa za Južno Američanko, Je skomignila z oglatimi rameni. »Ne vem,« Je rekla obrnjena proti Niku. »Ko bom odšla, bom mislila, da moram Imeti ta nakit. Te bliskajoče se zlate ploščice! Ce pa sem tukaj, ae ne morem odločiti za nakup, Kaj ate ml že omenili pred tednom dni? Da Je nakit Izkopanina Iz groba, ste rekli. Iz četrtegu stoletja Torej le ta nakit nosila neka mrtva ženska.« . „ Dama Je nagubala čelo. Pograbila Je svojo ročno torbico, ki Je ležala na mizici. »Spet moram oditi brez prekrasnega na kita.« Daln Je Niku roko, Tudi Niko Je vstal. »Mogoče me boste Jutri pregovorili.« »A rivederla, slgnora!« JI Jo dejal Niko »Na svldentc scnlior Vopclil« Odšla Je. Ko Je odhajala, Je mož a slamnikom gledal za njo skozi okno. Hodila J« naglo a svojimi dolgimi, čvrstimi koraki, dokler ni Izginila za oglom. »Komični ste. slgiinr Vopeli.« mu Je rekel. »Res, strašno komični ate Oprostite, da tako rečem, vendar imam prav.« • V kakšnem pngtediif« »Vse to ženske prihajajo vendar semkaj samo zaradi vas. Ena pove to drugi. Sam bog ve. od kod to vedo. Slgnore Vopeli Je zanimiv mož.« pravijo. »In potem kupijo zaradi vas kakšno svetlikajočo se reč, če Jo kaj vredno ali ne. Lahko bi si nabrali bogastvo, če bi . . .« električno napeljavo. Železniška uprava Je namreč v svoji režiji napeljala električni tok iz št Jurija do obeh železniških blokov, kjer je že pred dvema mesecema zasvetila električna luč Sedaj so pa postavili drogove do začetka vasi in polagoma napelja-vajo elektriko do hiš. — Upamo, da se bo »Ce bi.. ,f je vprašal Niko brezbrižno. »Ce bi vsem tem ženskam olajšali nakupe. Prigovarjati bi Jim morali, kramljati bi morali z njimi. Tako kot delajo to vsi drugi.« »Dragi moj Vecchionl. za to mi manjka temperamenta.« »Moj bog, temperament .« Vecchionl Jo zmajeval z glavo. Iz jopiča Je potegnil bleščeče se bodalo, ki ga Je položil pred Nika. »Temperamentu vara no manjka. Ce človek pomisli .. Arabsko delo. Kupili ga boste, kaj nef« Niko Jo vzel bodalo v roke in ga ogledoval. »Ce človek pomisli . . .« Je nadaljeval Sicilijanec »povejte, slgnore Vopeli, ali Je res. da ste nekoga umorillV« Niko je vrtel bodalo med prsti. Biseri na ročaju so ae bliskali »Ali ste znoreli, Vecchionl?« »Ce niste nikogar umorili, potem ... potem je vse to sijajen reklamni trik. Imeniten. čudovit.« Niko Je položil bodalo ua neko omarico Iz dragocenega lesa. »Ne bom ga kupil.« »Zakaj ne?« Je vzplamtel Vecchionl. Niko je molčal »Dal ml ga Je Beppo.« »Tako, tako. Ucppo vani ga je dal.« »Našel ga Je. Delu na Lago dl Lontini. Pripovedoval sem vam že o tem.« »Tako tako. Ali ni njegova dolžnost, da takšne najdbe takoj oddat« »Toda prosim vas!« »No, bilo sl kakor že, bodala ne bom kupil.« •Grozen človek stel« ga Je rotil Vecchionl in krilil z rokami Nato je skočil, da b| apet vzel bodalo Toda Niko ga Je prcbltcl. Položil Je budalo ua neko oddaljeno bronasto ploščo. Smejal ec Je. »Dodalo bom poslal nazaj.« jo pristavil a pomirljivim glasom. Vecchionl Jo kremžil obraz. »Vrnili ga boetet Kum vendarf Ne razumem vas.« »Poslal ga bom v Palermo. Bodalo izvira očitno Iz Mueea Naztonale.« »A Ileppo .« V sivem obrazu Vechlonlja je bil mrtvaški nasmeh. »A Beppo Je zelo epreton. vem.« ima most samo betonski podstavek, a še nobene ograje, je stari možiček omahnil z mosta v potok. — To je sedaj že drugi primer, da je človek tu izgubil življenje. Skrajni čas je, da odločilni činitelji urede to pereče vprašanje in dajo napraviti ograjo na tem mestu. Riickloo most — Obok mostu, pod katerim drži okrajna cesta, so zidarji že popravili. Tudi tesarji so ga opažili, da bodo vozniki in pešci bolj varno bodili pod mostom. Gradbena dejavnost se je v Hrastniku letos precej razmahnila. Kakor smo že večkrat poročali, raste novi Godbeni dom prav hitro, na Logu pa velika stanovanjska hiša. Več rudarjev in uslužbencev si gradi stanovanjske hišice. Tudi tovarna kemičnih izdelkov dobiva pod vodstvom ravnatelja Grešaka lepše lice. Stare, skoraj stoletne zidove podirajo in grade nove z velikimi okni. Tako je prav, kajti pogled s ceste na tovarno je bil skoraj obupen. — Gradnja obeh novih tržnic v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku lepo napreduje. Steklarna prav tako zida novo transformatorsko postajo, novo mizarsko delav- »Motite se, signore.« »Prav, potem bom poprej v Palermu vpra šal, preduo odpočijem to reč.« »Tega ne boste napravili. Tega ne smete storiti! Bodalo je moje... Beppova last je. Ce ga ne boste kupili, potem. ..« »Ne razburjajte se vendar, Vecchionl! Čemu naj sl kvariva najine tako dobre kup-čijske zveze s prepirom! Spijte čašo vina. Smejte se! Prihodnjič mi pu prinesite nekaj, kar niste debili od lieppa.« Niko mu Je natočil čašo vina. nate pa Je prižgal luč Vecchionl je vzdihoval. Pil Je in se igral s slamnikom. »Kupite vendar bodalo,« je poskusil še enkrat. »Prodajte ga Jutri Južni Američanki. Navdušena bo.« Niko ga je hladno pogledal. »V Taorminu bi si trgovci prste oblizali. Poceni vam ga dam.« »Boste spili še kozarček vina?« ga Je vprašal Niko. »Vaša nezaupljivost Je res smešna. Ce človek pomisli, da ste nekoč nekoga ■ ■« »Sedaj pa pojdite,« mu Je dejal Niko mirno, toda v tej mirnosti je bilo nekaj grozečega. »Prihodnji teden pridem vprašat, kaj bodo Iz Palerma odgovorili.’ »Prav, toda sedaj odidite.« Vecchione je odšel z razočaranim obrazom. Ko je bil Niko spet sam, se Jo moral vsestl. Silno utrujen jo postal naenkrat. Toda obvladal se je. Stisnil Je zobe. Zaklenil je zlato zapestnico, ki se zanjo Američanka ni mogla odločiti, da b| jo kupila. Zaklenil Je tudi bodalo, kt Je bilo nedvomno ukradeno iz kakšnega muzeja. Tudi vino tn čašo Je umaknil. Stopil Je na cesto. Pogledal Je proti nebo, ki Je postajalo mračno, nato pa Je v Izložbenem oknu dvignil zaveso. Bilo Je toplo, milo vreme. V ulici Garibaldi so žo pričeli prižigati luči. Nato je spustil pri izložbenem oknu železen zastor in ga zaprl. Nekega človeka jo umoril! Ali ste znoreli Vecchloni? Nič ne vem o tem. Kako pravite? Da sem pozabil? Da,res Je, v enajstih letih človek lahke tndl na kaj takega pozabi. nico in štiri stanovanjske hiše preko Snve. Na Logu nameravajo že letos začeti z gradnjo nove štirirazredne osnovne šole s telovadnico za Zgornji Hrastnik. Ta telovadnica bi služila tudi športnikom, ki si želijo postaviti poleg nje svoj Športni dom in ie več let projektirani stadion. Hrastničani so lepo počastili spomin pokojnega revolucionarja in heroja Borisa Kidriča. Po hišah in podjetjetjih so plapolale črne in državne zastave na poldrogih. Uprave podjetij in sindikati so imeli žalne seje ter so poslali žalne brzojavke na pristojna mesta. Prejšnji ponedeljek zvečer se je napolnila dvorana Doma TVD Partizana s Hrastničani, ki so prišli h komemoraciji, velikega, nepozabnega socialista in gospodarstvenika. Po tem žalnem sestanku so Hrastničani odšli na železniško postajo, kjer so očnkali vlak s posmrtnimi ostanki velikega pogojnika. Drugo jutro je pa več sto Hrastničanov odšlo v Ljubljano na pogreb nepozabnega sina slovenske zemlje. — Slava mul Mladinski oder »Svobode I« v Hrastniku je uprizoril v soboto ob štirih popoldne za pic-utrje nižje gimnazije mladinsko igro Pavla Golte »Jurček«. V nedeljo so to igrico ob devetih dopoldne ponovili za učence osnovne šole, popoldne pa za odrasle. Spet se Je vrnil v trgovino ln vzel prekrasno budalo iz omare- Iz Taormlne bo pisal v Palermo. Ko Jo stopil drugič na cesto, da se prepriča, če Je železni zastor dobro zaprl, se Je nekaj zgodilo; pod marmornatimi stebri, ki so krasili piazzo Mazzini, je zagledal neko postavo. Vztrepetal je. V mraku, med lučmi, ki so Jih prižgali po trgovinah, ga Je navalila davno minula preteklost. Silvina! Tista ženska tamkaj je bila Silvina! Ob ne, bil Je samo privid, samoprevara. Strahove Je videl. 2e tisočkrat so mu Je tako zgodilo. 2e tisočkrat Je mislil, da bo srečal Silvino, nazadnje pa je bila le kakšna nepoznana ženska lepe rasti z dolgimi svetlimi lasmi. Tukaj Je bila. Neka tujka. Neka žena izmed nešteto lnozemk, ki pridejo vsako leto na Sicilijo. Silvina je umrla Še vedno je videl pred seboj njen mrtvi obraz, bled in voščen, K majhno krvavo liso na čelu, z malo zapo-tegnjcniml usti Kako se je že glasila tista brzojavka, ki jo je dobil takrat v Miincbe-nu? Silvina se Je na zagoneten način ponesrečila Mrtva je Čakam Te v Forchi. Nelppert« Ne, ni se odpeljal v Forcho. Zena. ki ga Je spominjala na Silvino, se mu je približevala. Niko je strmel vanjo. Osupnil je. kako podobna Je bila Silvini. Seda) jo Je videl že natančneje. Iluzije Jo bilo kunec. Niti podobna ni bila Silvini. Imela je temne lase. bila je bolj vitka ln tudi njena drža Je bila drugačna. Tudi njen nasmeh je liil drugačen. šele zadnji trenutek Je opazil, da je poleg te tujke njegov brat Jtirn. »Ail boš trgovino že zaprl?« ga je vprašal Jtirn Udaril je Nika po rami, ki je še vedno stal oa svojem mestu kot omamljen. »Pripeljal sem tl gospodično Konstunco pl. Dyckenhoff. Hotela sva si ogledati tvoje dragocenosti.« Nekaj sekund pozneje je bil Niko že spet zbran. Peljal je svoje goste v trgovino, prinesel stol. napravil močnejšo luč. Vprašal je tujko: »Za ka.1 se najbolj zanimate?« »Za nakit.« inu te odgovoril Jtirn namesto n)e smeje. Jtirn n! umaknil oči s svoje spremljevalke. »Za starina*! nakit, kaj ne?« (Dalje prihodnjič) uxq vvi 9pcwT Nedeljski šport v Zasavju V okviru nogometnega prvenstva Zasavja so bile v nedeljo odigrane sledeče tekme: Na stadionu Rudarja sta se srečali v prijateljski tekmi mladinski moštvi Rudar in Retje. Zmagali so mladinci Rudarja s 5:0. Za prvenstvo Zasavja ie Rudar II dosegel z Dobrno le neodločen rezultat 2:2. — V glavni tekmi domače moštvo Retje ni moglo doseči proti borbenim Kisovčanom več kot neodločen konec 1:1. V Hrastniku je napravilo moštvo malo presenečenje: premagalo je Bratstvo na njegovem igrišču s 4:2. Litijani so bili boljši in so zasluženo zmagali. HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA Šibenik : Rudar 6:0 Na vročih dalmatinskih tleh je moštvo Rudarja moralo kloniti proti boljšemu nasprotniku ter je izgubilo tekmo z visokim rezultatom 6:0. Prihodnjo nedeljo se bo moštvo Rudarja srečalo doma z moštvom Proleterja iz Osijeka, ki vodi na lestvici hrvatsko-slovenske lige. KEGLJANJE V prijateljski tekmi sta se srečali kegljaški ekipi Rudarja in Retja. Zmagala je ekipa Retja s 588:318 podrtimi klini. MOTO SEKCIJA V TRBOVLJAH V Domu SD Rudarja v Trbovljah je bil preteklo nedeljo ustanovni občni zbor moto sekcije, ki bo delovala v okviru SD Rudarja. Na oočni zbor je prišlo veliko motociklistov in to največ z motorji. Za predsednika sekcije so izvolili tov. Lojzeta Dularja. Po občnem zboru, kjer so se dogovorili, da bodo krepko prijeli za delo, so motociklisti odšli na propagandno vožnjo. KOŠARKA Domžale : Rudar 44:42 Na igrišču za OLO Trbovlje je bila v nedeljo prijateljska košarkarska tekma med TVD Partizanom in domačim Rudarjem. Medtem ko se domačini niso znašli na terenu in so igrali nervozno, je gostom igra tekla po loju. Sodnik Marinič je bil nepristranski; Ruaarjevci pravijo, da je bil njihov drugi nasprotnik. Kavčič je sodil mlačno. Za Rudarja so bili uspešni: Hodej 19, Jelen 13, Piki in Mahkovec po 4, Pust 2. — Za Domžale je bil najuspešnejši Grandovec (19). V predtekmi so mladinci Rudarja zmagali nad Domžalami z 42:13 (21:6). ROKOMETNA TEKMA V CELJU V nedeljo 19. t. m. je bila v Celju prvenstvena rokometna tekma med Rudarjem in Železničarjem Celie II. Igra ni bila ravno lepa, saj so igralci obeh moštev precej grešili v podajanju. Vendar je bil Rudar skoro celo tekmo v premoči. Končni rezultat 9:6 (5:4). Rudar je nastopil v postavi: Spiler, Golob, Kolar, Zupan, Letnik, Turk, Berger, Zupančič, Vanelli, Majdič in Plevčak. Gole so dosegli: Zupančič 3, Vanelli 2, Plevčak, Turk, Berger in Majdič pa po 1. Za razliko od Celja I, ki tekmuje v mariborski padzvezi, igra Celje II v ljubljanski skupini, v kateri sodelujejo Svoboda I in II, Krim, Železničar, Celje II in Rudar. Trenutno je Rudar na 3. mestu. V nedeljo 26. aprila bo v Trbovljah važna prvenstvena tekma med Rudarjem in Krimom, katere izid bo precej vplival na vrstni red. NOGOMET V ZAGORJU Proletarec : Gregorčič 2:1 (1:0) Preteklo nedeljo sta odigrala v Zagorju prvenstveno tekmo 8. (1. povratnega) kola Gregorčič z Jesenic in domači Proletarec. V začetku je bila tekma tipično prvenstvena. Proletarec je po Prašnikarju kmalu dosegel vodstvo 1:0. Jeseničani so se poslej do polčasa samo branili, vendar je napad Proletarca zapravil nekaj lepih priložnosti. Prvih pet minut drugega polčasa je Proletarec nevarno oblegal vrata Jeseničanov in po Kurentu dosegel 2:0, toda gostje so se kipalu otresli nervoze in po krivdi obrambe znižali rezultat na 2:1. Sodnik je opravil svojo nalogo zadovoljivo v korist obeh moštev. Prihodnjo nedeljo bo na stadionu v Zagorju ob 14. uri tekma med Korotanom iz Kranja in Proletarcem. Upamo, da se bodo Zagorjani častno borili. Cenjenim, gostom in odjemalcem ter delovnim kolektivom teli prav srečen praznik dela 1. MAJ • GOSTINSKO PODJETJE na debelo in drobno KZ Studenec obrat Bevško - Trbovlje V družbi ASK ? Obvestilo Zveze košarkarjev Slovenije, da letos zaradi odhoda državne košarkarske reprezentance na evropski šampionat ne bo prvenstva I. državne lige v košarki, je tudi med košarkarji »Rudarja« vzbudilo živahne razprave. Končno se je sešel tudi odbor košarkarjev »Rudarja« in proučil možnosti za republiško prvenstvo. Odločitev, da iz navedenega vzroka ne bo letošnjega prvenstva v I. zvezni ligi, ampak le v okviru finalnih tekem za prvih 12 mest v državi, je pravilna. Hkrati se pa nudi Sloveniji edinstvena priložnost, da imamo letos kvalitetno republiško ligo, kjer bi sodelovala tudi zvezna ligaša ASK in ljubljanski »železničar«. Košarkarski klub »Rudarja« je stavil Zvezi košarkarjev Slovenije predlog, naj se prvenstvo Slovenije odigra v enotni 8-članski ligi, kjer bi sodelovali: ASK, 2elezničar(Ljubljana in Maribor), Branik, Slavija, Rudar, ŽSD Celje in Domžale. Tekmuje se po dvokrožnem točkovnem sistemu s pričetkom prvega dela 10. maja, drugega pa 12. julija. Tako je dana tudi možnost, da se prvo- plasirani ekipi udeležita zaključnih tekem za državno prvenstvo. Stališče KK »Rudarja« je podprto z okoliščino. da bi to prvenstvo v najveeji meri dvignilo kvaliteto slovenske košarke in vzbudilo med ljubitelji košarke živo zanimanje. Prepričani smo, da bi zvezna ligaša ASK in železničar dala vsem prireditvam lesk, ki bi privabil na košarkaška igrišča mnogo več publike kot doslej. Ostala moštva bi sodelovala v ligi »C«, ki bi bila po predlogu zagorskega »Proletarca« deljena v vzhodno in zahodno skupino (v kateri bi sodelovali tudi zasavski klubi). Nadaljnji predlog »Rudarja« ie, naj ima izvršni odbor Zveze košarkarjev Slovenije pred svojo odločitvijo širšo sejo s predstavniki posameznih košarkaških središč, kjer bi te odločili za predloge klubov. Ne vemo sicer, da li bodo košarkarji »Rudarja« tekmovali v družbi najboljših, v družbi ASK, vendar želimo, da se jim to omogoči ker bo s tem dana največja možnost, da košarka prodre v večji meri tudi v Zasavje. Kolektiv podružnice Državnega zavarovalnega zavoda v Krškem ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU VSEM SVOJIM ZAVAROVANCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM! OPOZORILO Glede na ponovne primere nešportnega vedenja posameznikov na nogometnih tekmah, ki jih izven našega kraja še potencirano napihujejo, opominja spodaj podpisano društvo, da bomo vse kalilce reda in discipline izročili organom javne varnosti v kaznovanje, društvo pa bo prisiljeno takim prenapetežem prepovedati vstop na igrišče. Uprava javne varnosti bo ob ponovnih napadih na športne sodnike zahtevala odigravanje tekem brez prisotnosti občinstva ali pa bo igranje tekem na našem stadionu sploh prepovedala. V korist nas vseh je, da ščitimo čast delovnih ljudi našega bazena in da se v bodoče vedemo proti funkcionarjem, sodnikom in tujim igralcem tako, kot se to spodobi za objektivno športno občinstvo. Uprava SD »Rudarja«, Trbovlje Prvenstvo Trbovelj v namiznem tenisu Pred dnevi je namiznoteniška sekcija »Rudarja« pripravila prvenstvo Trbovelj. Tega zanimivega tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev, ki pa so vsi člani »Rudarja«. Žal nismo opazili na tem tekmovanju namiznoteniških igralcev športnih klubov »Retja« in »Dobrne«, akoravno sta bila oba kluba o tem pravočasno obveščena. Tekmovalci so se najprej kosali v štirih skupinah. Prvi iz vsake skupine se je uvrstil v finale od 1. do 4. mesta, drugi pa v finale od 5. do 8. mesta. V finale so se plasirali Ličar, Berger, O. Čamer in Fric ter Herman, Vozel, Plevčak in Lepše. Finalne bitke so bile zelo zanimive in razburljive; opaziti je bilo tudi nervozo posameznih igralcev, ki jim je skazila končni uspeh. Končni vrstni red drugega prvenstva Trbovelj je bil sledeč: 1. Ličar, 2. Berger, 3. O. Ca-mer, 4. Fric, 5. Lepše, 6. Vozel, 7. Plevčak, 8. Herman. S tem je SD »Rudat« dobil osem namiznoteniških igralcev, ki ga bodo zastopali na okrajnem prvenstvu, ki je napovedano za 27. in 28. aprila v Domu »Rudarja« v Trbovljah. —pl— šah v Trbovljah V letošnjem letu so šahisti zaključili turnir za V im IV. kategorijo. Turnirja za V. kategorijo se je udeležilo 16 šahistov. S premišljeno in zanesljivo igro je nepričakovano zmagal mladinec Henrik Dolinšek. Drugo mesto turnirja je zasedel Jože Pfajfer. Na tretje mesto se je uvrstil mladinec Franc Blaznik, ki im igra prehitro. Četrto in peto mesto sta si razdelila Janez Srbeč im mladinec Skok. Nasledja mesta eo zasedli Jože Horvat, Zvone Irt in mladimeo Jože Resman. Vsi ti so si osvojili V. kategorijo. Vrstni red je sledeči: Dolinšek 12 točk, Pfajfer 11, Blaznik 10 Vi. Skok in Škrbec 9 Vi, Horvat 8 'It, Irt 8, Resman 7 Vi, pionir Osolnik 5 Vi točke itd. 19 ie i#i?£ prednosti mladince Peter Rajevee,. Zmagovalec je s Paveljškom izgubil, s Kozmusom remiziral, vse ostale partije je pa dobil. Drugo in tretje mesto sta si razdelila Milan Paveljšek in Jane® Škrbec. Paveljšek igra počasi in je turnir s težavo končal. Za točko in pol zn njima sta Jože Pfajfer in mladince Ivo Goljuf- Sledijo: Zvone Irt in mladinec Edi Kozmus in Vinko Pfajfer. Vsi navedeni so dobili IV kategorijo Vrstni red je tale: Peter Rajevee 16 'It točke, Milan Paveljšek in Janez Škrbec 15, Ivo Goljuf in Jože Pfajfer 18 'It, Edi Kozmus ter Janez Irt 18, Vinko Pfajfer 12 Vi, mladinec Franc Špajzer 9, Skok 6 Vi točke itd. V teku je tudi turnir za III. kategorijo. Sodeluje 16 šahistov. u. j. IAHBURAŠHI HOMER! V TRBOVLJAH Koncert tamburaškega zbora rudniških gasilcev v Trbovljah je prvi koncert tega zbora po naši osvoboditvi ali bolje rečeno: prvi koncert po 13 letih, ko so tamburaši v svojem samostojnem društvu pred vojno, v »Tamburaškem društvu Kolo« pod vodstvom pokojnega Ivana Uleta prirejali koncerte ne samo doma, marveč tudi po drugih krajih Slovenije, prav tako pa nastopali v Radiu Ljubljana. Sedanji taraburaŠki zbor gasilcev v rudniku Trbovlje je pravzaprav naslednik gasilskih tamburašev, ki slavijo letos 25-letnico svojega obstoja oziroma 30-letnico, odkar so začeli s tamburanjem v trboveljski dolini. Ni pa bil takrat začetek tamburaškega zbora v Trbovljah, kajti ustanovitev tega zbora sega nazaj v leto 1897, v dobo ko so se tudi Tnjovlje začele prebujati v narodnostnem pogledu. Zbor, ki danes nastopa, je znatno okrnjen, kajti tudi člani tega zbora so odšli v narodnoosvobodilno vojno, od katerih se štirje niso vrnili; dali so svojo kri za svetlejšo prihodnjost nas vseh. Ta tamburaški zbor, ki je koncertiral preteklo soboto v Delavskem domu v Trbovljan, ni edini v dolini. V vseh »Svobodah« so ustanovili tam-buraške zbore oziroma odseke, ki pridno delujejo. Zato upamo, da se vam bo predstavil morda že v bližnji bodočnosti bolj močan tamburaški zbor in še z boljšim sporedom. Namen tega koncerta ni samo, da vam v dobri uri zaigra nekaj glasbenih del, temveč je njegov cilj, da zainteresira mladino za to vrsto glasbe, ki je poleg tega, da jo mnogi prav radi poslušajo, povsem naša — to ie slovenska in jugoslovanska. To so bile nekako uvodne besede, ki so bile izrečene v sobotnem koncertu v Trbovljah po prvi odigrani koračnici, ki so jo poslušalci sprejeli s ploskanjem. V sporedu, ki je obstojal iz dveh delov, so nato sledila lažja in težja glasbena dela, med njim n. pr. »Slava Prešernu«, »V pečini«, »Zdravica mornarjem« itd. Nastopajoči gasilski tamburaši so pri občin- stvu, ki je v lepem številu napolnilo kocertno dvorano, želi zasluženo priznanje za svoj tru<1. Mislim da bo prav, če ob tem prvem koncertu dam tamburašem nekaj nasvetov, ki I1® bodo, če jih bodo upeštevali, samo koristili. izmed glavnih napak tega tamburaškega zbora je, da nima stalnega vodje, kar se je na koncertu poznalo. Zbor je vadil in nastopil bre* dirigenta, zato izvajanje in prednašanje glasbenih del ni bilo na tisti višini kot bi lahko bi|°-Vse dotlej, dokler zbor igra lažja glasbena dela. bi bilo to še opravičljivo, kakor hitro so pa na sporedu koncertna glasbena dela, ja pa navzoč; nost dirigenta brezpogojno potrebna. Le tedaj bodo prehodi glasbenih del iz enega dela v drugega pravilno izvedeni, s čimer bo zbor na prenašanju mnogo pridobil, naj tamburaši o te® resno razmišljajo in uspeh ne bo izostal. Kljje temu smo opazili, da je zbor pred nastopom dobro vadil in tudi v izvajanje vložil ves svoj trud. Druga napaka je v tem, da zbor ni komp*®' ten; manjkala sta dva instrumenta — prva bul; garija in čelo brač. Kar pa je še važnjše: v t?j sestavi zbora je bilo preveč prvih glasov, med' tem ko so bili drugi in tretji glasovi v manjšin*-Če bi bilo razmerje glasov pravilno in v ravn°' ves ju, bi bilo izvajanje nedvomno boljše. Zbor naj torej v prihodnje nastopa v polni zasedb1 in z ustrezno razdelitvijo instrumentov. Upam, da mi tamburaši ne bodo zamerili...5* sem navedel nekaj pripomb in nasvetov, saj P® bo to le v prid, v korist pa tudi ostalim naši® tamburaškim zborom, ki se jih podobna »bolezen« kaj rada oprijemlje. , , i H kraju še nekaj. Tamburaškemu zboru pt\ poročam; nar ne bo »vase zaprt« — pritegne naj v svojo sredo še d»uge, zlasti mladino, in bo zbor štel dvajset ali Še več godbenikov, b® lahko pokazal, kaj je lepo tamburanje — 10 takrat do prišel do svoje prave veljave. U. F. KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24_25 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ! i L J i..... IBM 1 1 ■ Mi i B i 1 IQ: i ■ zrini L _ J...... ■ ! IH ...L S! L B 1 m 1 i...... BS 0 m | 1 B9 1 iHi IM 1 m ! ! lil 1 e j Lj m is a j a i B T 1 ! i m Tih h —j— ...... . m l! 1 Hi 1 _BL H n, m ifli m m ■ ‘Th i m Bi -U ”1 a Ji B d m .. Bi L B i lil jHC li r i I B — B jjs B ..... — m i i i i i i Vodoravno: 1. boreo za svobodo — svoj. zaimek — imajo nekatere živali — prvi komandant NOV Slovenije, 2. kratica za opombo — udarjam na zvon — mene — kaz. zaimek — prvi predsednik vlade LRS — soglasnik iu samoglasnik, 3. vremenska enota — zaimek — Število — Leninov ukreip — kratica za prevod — znam — cev (popačenka), 4. predlo«; — ime komandanta NOV Slovenije — izstrelek — industrijska rastlina, 5 razkuževalno sredstvo — grška črka — obrtnik — rečem, 6. najmanjši delec — razkuževalno sredstvo — krpa nogavic« (tujka) — rimski pozdrav — ga je strah, 7. kratica za titularen — dol hiše — zdravstvena ustanova — gl. mesto Norveške — vrsta barve, 8. oranje — teniški izraz — naša tovarna — turškemu gospodu — spanju, 9. oblečen — termin — pokrivalo — kratica tel. agencije biv. Estonije — pozival, 10. kraj na Primorskem — raste na glavi — glagolska oblika — priložnosti, 11. tinjal — naša tovarna — zavedna — kroži po telesu — redi (obratno), 12. dva samoglasnika in soglasnik — špica — roba — vrsta zemlje — papiga, 13. kratica morske enete — Teodora — gospod (po poljsko) — samoglasnik in dva soglasnika — domača žival (dvoj.) — vrsta papige — dva soglasnika, 14. število — prvenstvo — kontinent —žensko trne, 15. nasprotnik naturalizma in pozitivizma — največjo operno gledališče v USA. . s Nevednost ati zlonamerna propaganda V 13. številki »Zasavskega vestnika« smo priobčili članek pod naslovom »V Zagorju gradijo delavski dom«. Ta članek je med rudarji — kakor zatrjujejo nekateri tovariši — napravil mnogo hrupa v zagorski dolini, ker navaja članek mišljenje raznih skupin delavcev na obratih glede pomoči pri gradnji teca doma. Zadevni odstavek se glasi: »V nekaterih obratih rudnika Zagorje so se že posvetovali o tem, da bi vsak delavec doprinesel mesečno določen delež. Nekateri delavci so za to, da bi žrtvovali po en poldnevni, drugi pa celodnevni zaslužek vsak mesec. Večina (teh) je mnenja, da bi laže dali vsak mesec po enodnevni zaslužek, namesto da bi hodili na prostovoljno delo.« Kdor bo pazljivo prebral ta odstavek, bo videl, da v njem ni govora o tebi, da je kolektiv že sklenil, da bo dal vsak mesec po enodnevni zaslužek za gradnjo doma, kakor hočejo sedaj nekateri tolmačiti delavcem smisel članka. V članku so mišljene le določene skupine ljudi, ki so se pogovarjale, kako bi bilo najboljše nuditi izdatno pomoč za izgradnjo doma. V pojasnilo naj navedem, da so se v nekaterih zagorskih podjetjih delavci izjavili, in sicer strokovni delavci, da bi sedaj, ko so na vrsti zemeljska dela na gradbišču, ne hodili na prostovoljno delo, pač pa da bi v danem trenutku prostovoljno opravili razna strokovna dela za novi Delavski dom kot n. pr. 25-letnica ustanovitve gasilskega društva v Kotredežu Gasilsko društvo v Kotrodotu je eno mod najboljšimi gasilaklmi društvi v trboveljskem okraju. 2e v bivši Jugoslaviji so imeli svoj dom. Mod okupacijo je bil požgan, hkrati pa uničena tudi vsa njogova oprava Po osvoboditvi ao zgradili nov, lepši in večji dom. Nakupili so »i tudi najpotrebnejšo gasilsko opravo. Lani ao dobili sodobno motorno brizgalno, leto« pa so Si kupili gasilski avto. Društvo skrbi prav tako za svoj podmladek. V okviru tehniškega moštva je vključeno deset pionirjev. Tudi na kulturno-prosvetnem področju so delavni. Njihova dramska družina le naštudirala le več gledaliških iger, s katerimi so nastoplli doma z nekaterim! pa tudi v bližnjih krajih, V nedello. 19. aprila. Je to društvo prazno valo 25-letnico svojega obstoja. Jubilej so proslavili s posebnim kulturnim »porodom. razna mizarska, ključavničarska, kle-panska, instalacijska dela itd. Pravijo pa, da' so pripravljeni med tem časom z denarnimi prispevki podpreti to gradnjo. Jasno je, da bodo s 6vojim strokovnim delom na osnovi prostovoljnega dela več koristili, kot oa če bi kopali temelje ali nakladali in odvažali zemljo. V rudniških obratih izjavljajo zavedni tovariši, da radi žrtvujejo nekaj od svojega zaslužka, samo da bo Delavski dom v Zagorju čimprej dozidan. Zaradi nepravilnega tolmačenja navedenega članka se sedaj rudarji razburjajo, češ: kaj bi hodili na prostovoljno delo, če bomo pa morali vsak mesec dati po enodneven zaslužek. Resnica je namreč taka, da so delovni kolektivi na več obratih rudnika — kakor tudi v krajevnih podjetjih — sklenili, da bodo zaenkrat darovali po 1 enodneven zaslužek, zraven tega pa še pomagali s prostovoljnim delom, no katerem vidimo vsak dan v večjem eli manjšem številu delovne kolektive iz najrazličnejših obratov. — Člani delavskega sveta in sindikalni aktivisti naj bi kolektivu takoj pojasnili vse potrebno v zvezi e širjenjem raznih govoric, ki po mnenju pisca teh vrstic izvirajo od ljudi, ki niso pripravljeni darovali nič ali pa zelo malo za gradnjo zagorskega Delavskega doma. Tako širjenje raz-hurjanja med delavci je ali zlonamerno, ali pa je temu vzrok nevednost ali slaba povezava med sindikalno organizacijo in delavskim svetom z delovnim kolektivom. Ob tej priložnosti naj omenim, da tudi iniciativni odbor za gradnjo Delavskega doma v Zagorju doslej še ni organiziral splošne akcije med zagorskim prebivalstvom za pridobivanje denarnih prispevkov ali pa delovnih obvez. Akcija naj bi zajela slehernega prebivalca v Zagorju in bližnji okolici, saj bo dom služil vsem, tudi našim zanamcem, zlasti pa se bo v njem kulturno izživljala naša zavedna mladina. Po sedanjem proračunu bodo stroški za dom znašali nad 80 milijonov dinarjev, torej bo treba od nas vseh še precej materialnih žrtev, predno bo dom dograjen. Komur je pri srcu razvoj kulturnega življenjn v Zagorju, bo rad dal »voj prispevek in ne bo nergal, kukor to žal delajo nekateri, ki ne sledijo r voju socialistične misli in SP* ,fu(l-kulturnemu napredku delovnega U » stva in ki bi radi, da bi delovni čloM^ še nadalje ostal suženj mračnjašKin ki so dolga stoletja držala našega j veka v duševni temi in neznanju- e* j*j takim ljudem 6e moramo odločno » in jim onemogočiti delo, ki služi ob' bi nazadnjaštva in reakcije. _____ O B | A V E ricL ■ Prodam dve postelji in dve posteljni oma Naslov v upravi. Preklici r Preklicujem žaljivke, ki sem i porekla proti Jožefi Banič, TrbovlJI > lodvorska 15. — Angela Klopčič, i lje, Kolodvorska 15. * ero* Preklicujem žaljivko, izrečeno F Mariji Šmid. — Fani Redenšek, lje, Dobrna 1. Iz|«va , Izjavljam, da moja mati ni da sem se ločil od svoje žene. p o sem od žene Iz lastnega nagiba je ženini krivdi. Kdor bi govorih p0, tukaj prizadeta moja mati, b1 ,efišek stopal sodnijsko. — Vladimir H Trbovlje, Dobrna 1. Zahvala Namesto venca na grob P0’*” jidsK* Borisu Kidriču je osnovna inv* 4OOO organizacija v Hrastniku dar0Vadine,‘. dinarjev »Društvu prijateljev m ijepf Odbor društva se za to darilo zahvaljuje. — Zanj: Mirko osi' Hrastnik. Ustnica uredništva ? R R., Trbovlje, Trg .Svobod«, - priobči poslano pesem, vendar je ne mori- °_inr» .""n* ter je v metriki Šibka Vsak. pesem « svoj ritem, svoj Inki, ne *mr blU r| 0*“„, preveč ne premnln slopov. - Ucii gol Zupančiču: trksl nje*ovih pe»rai tika. — Lep« potdrav«! »ko — a/riška roka (mrioi.) — veznik-vstaja — nagli preokret — arabski k-jt 24. epoa — sozvočje, 25. obrtnik — zakon javen. Navpično: 1. stopala — osmokotrij 2. mašine — ameriški denar, 3. nerabe^ 4. dva soglasnika — produkt segrevanja letopis — veznik, 5. m-oško ime — katolf* duhovščina — pravica, ki se je poslužuj1^ Sovjeti v OZN, 6. pas — dva soglasnika ime ministra Srbije, 7. žensko >me — m8‘ moško ime — sapa — egiptovsko božanst' ’ 8. nikalnica — cilj — mednarodna kratic 9. mera za dolžino — glasbeni izraz — sLp razum-ugovor, 10 gol — del vode — mi italijanska), U dve črki — oblika fdaS0,. najti — prebivalec Balkana — dva sogl8^, nika, 12. me — važna kulturna panoga peloponeški kraj v Jonskem morju, 13. iz Cankarjeve farse, obenem ugovor »s®* kana z državami glede cerkv. polit, odnos®;’ 14. vrsta tkanine — naš šahist — staro Zagreba, 15. elokt. enota — značilnost b čanstva — srbska kratica za OLO — znak za železo, 17. pasta — oče — biv. em‘r v jugozahodni Arabiji, 18. priimek se*‘ tarja OZN (fon) — jezero v Rusiji — škratov, 19. samoglasnik in dva •ogla*“‘), — zverine — predlog — veznik tobr&v“ 20. naša bogata pokrajina — staroslovan pijača — imajo ptice, 21. začimba — ,oV». i »—o Vsemu delovnemu ljudstvu Trbovelj in okolice čestita k prazniku delovnega ljudstva, 1. maju Uprava kina »Svoboda-Center«in uprava kina Svoboda-Trbovlje Ih Naš program: KINO »SVOBODA-CENTER« (DELAVSKI DOM) Od 1. do 4. maja ameriški film »VIVA ZAPATA« Od 8. do 11. maja angleški barvni film »KNJIGA O DŽUNGLI« Od 15. do 18. maja avstrijski film »KOGAR BOGOVI LJUBIJO« Od 22. do 25. maja francoski film »PREKLETI« Od 29. maja do 1. junija francoski zabavni film »BONIFACIJ MESEČNIK« Od 5. do 8. junija mehiški film »LA MALQUERIDA« (Hudičevo dekle) Od 12. do 15. junija ameriški film »GLAS DRUGEGA« Od 19. do 22. junija avstrijski zabavni film »EVA PODEDUJE RAJ« Od 26. do 29. junija italijanski film »SANJALA SEM O RAJU« KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II Od 1. do 4. maja slovenski film »JARA GOSPODA« Od 8. do 11. maja italijanski glasbeni film »NOČNI TAKSI« Od 16. do 18. maja francoski film »VARUJTE SE PLAVOLASK« Od 22. do 25. maja ameriški barvni film »TRIJE MUŠKETIRJI« Od 29. maja do 1. junija francoski film »KONEC POČITNIC ZA LJUBEGA BOGA« Od 5. do 8. junija angleški film »BEGUNEC« Od 12. do 15. junija ameriški barvni film »NA OTOKU S TEBOJ« Od 19. do 22. junija angleški film »MALA BALERINA« Od 26. do 29. junija angleški film »ZA KYLOVE NI PROSTORA« Tudi v bodoče bo osnovna skrb uprave obeh kinematografov, da preskrbi kinoobiskovalcem najboljše filme m Lrfjorbene pozdrave vsem delovnim ljudem širom po naši domovini pošilja kolektiv MESTNEGA GRADBENEGA PODJEDA v Mariboru ob praznovanju mednarodnega delavskega praznika ter jim želi še uspehov v nadalini delovni borbi za bol|še življenje — za socializem Vsem investitorjem m poslovnim pnjateljem pa se se nadalje^ priporoča Delovni kolektiv MEGRAD Maribor ^.SAVSKI VESTNTK« nHM>mW»M»»«tH«>HHIMIIHWHIIIIIIIIIIHIHIIIIIHIIIIHIIIIIIIIII Gradbeno podjetje Borbeni pozdrav vsem delovnim kolektivom socialistične Jugoslavije pošilja ob delavskem prazniku 1. maju URADTELJ SLOVENSKA BISTRICA Ob delavskem prazniku, 1. maja POŠILJA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE BORBENE POZDRAVE KOLEKTIV rt Kmetijske zadruge Celje-mesto, Mariborska št. 10 Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo tudi v bodoče 'riSSS&BS ^ _______ Delovni kolektiv in uprava ERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE ČESTITATA K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE' Splošno gradbeno podjetje BETON Celje, Ljubljanska cesta 16 IZVRŠUJE S SVOJIMI KOLEKTIVI HITRO IN SOLIDNO VSA V STROKO SPADAJOČA DELA S PODROČJA VISOKIH GRADENJ, NIZKIH GRADENJ TER INDUSTRIJSKIH GRADENJ Z VSEMI OBRTNIŠKIMI DELI Gradbišče pri Strojni tovarni »Miha Marinko« v Trbovljah čestita vsem k prazniku delavskega razreda - 1. maju! Delovni kolektiv Trgovskega podjetja telefon 23-374, 22-043, 20-138 KOVINA LJUBLJANA Stritarjeva ul. 7 POŠILJA PRVOMAJSKE ČESTITKE POSLOVALNICAH: z železnino: »ZELEZO«, Stritarjeva 7 »KLADIVAR«, Zaloška 21 »OPREMA«, Gosposvetska 4 »IDEAL«, Wolfova 8 »PRI KOSI«, Miklošičeva 15 »VERIGA«, Celovška 59 »OKOVJE«, St. Vid 91 s kolesi in kolesnimi deli: »KOLESAR«, Karlovška 4 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TER SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH z električnim materialom: »ELEKTROOPREMA«, Mestni trg ? »SVETLA«, Gosposvetska 10 »ELEKTRA«, Cesta 29 oktobra 19 z gradbenim materialom: »CEMENT-OPEKA«, Smartinska 21 s furnirji in vezanimi ploščami: »SLOVENI.JA-FURNIR«, Gosposvetska cesta 13 kjer prodaja vsakovrstno ŽELEZNINO, STAVBNO in POHIŠTVENO OKOVJE, ORODJE za OBUT IN POLJEDELSTVO, ŠTEDILNIKE, PECI. KUHINJSKO POSODO in ostale GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, KOLESA in KOLESNE DELE, ves GRADBENI, INSTALACIJSKI ln ELEKTRIČNI MATERIAL ***********