Stev. 241.
       mmim
V Ljubljani, četrtek dne 29. avgusta 1912.
Leto L
actuiaa
Posamezna Številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhnja vsak (lan — tudi ob Hedeljah In praznikih — ob I. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesoft.o K 1*20, z dostavljanjoni na dom K 1*60; s poSto celolctno K 20‘—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina s® a*	pošilja upravniStvu.	53
»u
Telefon Številka 118.
JS
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnifitvo:	vs
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi ae poSltjajo uredništvo. Nefrankirana pisma i se no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase >e plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko, a
•••
•M
Telefon Številka 118.
a
Zakaj je bilo tako?
Prejeli smo:
V	torkovi številki Vašega cenj lista prinašate članek »Jerobi«, kjer dokazujete, da so se klerikalci sami od sebe postavili za jerobc slovenskega naroda, da so sledili našim ljudem tja ob Ren, v Ameriko in zadnje čase jim liočejo slediti tudi v naša obmejna mesta, — posebno v Trst — ne da jih rešijo za naš narod ampak da jili upognejo pod jarem klerikalizma. To ste popolnoma prav povedali. Toda pri tein bi bilo treba omeniti tudi sledeče:
Kdo pa se je zanimal za našega človeka, ki je odhajal iz svojega rojstnega kraja? Kdo ga je spremljal na potu? Kdo ga je videl v novem kraju, kjer si je pod težkimi pogoji skušal dobiti svoj vsakdanji kruh? Nihče!
Doma je da! naš človek za mašo, za srečno pot (priporočil se je domačim svetnikom, poslovil sc ie od svojih ijudij in je odšel. Na poti se je izročil v roke agentom, ki so ga prepeljali čez morje — v tujem kraju pa si je pomagal, kakor je vedel in znal. Enako je bilo s priseljenci ob Renu in v drugih večjih mestih — le s tem razločkom, da je tam naš človek prišel v soc. demokratično organizacijo — ali pa se je popolnoma izgubil. To so zapazili klerikalci in so šli za delavci ob Ren in drugam in so jih pridobili zase. Tudi soc. demokrati so se potrudili, da bi dobili naše delavce v svoje vrste. Kdaj pa je kak narodni človek, ali t. zv. voditelj naroda šel za slovenskimi ljudmi?
Nikoli!
In vendar je vkljub temu mnogo našega delavstva ohranilo toliko narodne zavesti, da je ostalo v tujini zvesto svojemu narodu. To velja posebno za Amerikance, ki so postali pravi zgled narodnih ljudi. Ob Renu so naši delavci ali klerikalci ali sociji. V naših obmejnih mestih so povečini soc. demokrati, ker pa slovenska oz. jugoslov. soc. demokracja v teh krajih nima upliva, se naši delavci s tem potujčujejo. Tudi v Trstu je bilo tako. bele z ustanovitvijo N. D. O. so se razmere izboljšale in danes imamo v Trstu mase slovenskega delavstva. Koliko je nar. zavednosti med našim delavstvom v severnih obmejnih krajih kaže n. pr. to, da so še letos hoteli delavci v Leobnu ustanoviti svojo podružnico C. M. družbe To pomeni, da je po naših krajih mnogo narodnih delavcev, ki niso niti klerikalci, niti soc. demokrati. Kaj Pa naj bodo?
To delavstvo spada po svojih nazorih in po svojem prepričanju k narodno delavski organizaciji. Ako bi bila taka organizacija že nekaj let obstajala v vsej naši domovini, ako bi bilo to delavstvo organizirano na nar. soc. podlagi, koliko naših ljudi bi bili rešili pred potujčenjem. Ako bi imeli po vseh mestih, kjer so naši delavci, svoja društva, kjer bi vsak priseljenec našel svoje ljudi, koliko narodno zavednega delavstva bi že imeli danes po onih mestih ki vsako leto požro narodno na stotine naših ljudi. Včerajšnja »Zarja« sc sicer jezi nad »Dnevom« češ, da brez potrebe povdarja »Narodnost brez konca in kraja«. Toda statistika zadnjega ljudskega štetja, ki so jo »Freie Stim-men« s takim veseljem prinesle in konstatirale nazadovanje Slovencev na Koroškem in Štajerskem, nas uči, da se naši ljudje pod okriljem mednarodne soc. demokracije ponemčujejo in
—	ker smo narod delavcev — je naša dolžnost organizirati naše narodno delavstvo.
Kaj je torej storiti?
Rekli smo, da so se doslej za delavce v tujini brigali le klerikalci in soc. demokrati, doma pa so se zmenile za delavstvo domače narodne stranke le takrat, kadar so ga potrebovale. Tako bi bilo tudi naprej.
Edina rešitev iz tega je organizacija slovenskega narodnega delavstva. Naravni sedež središče narodne delavske organizacije je Trst, kjer ima narodno delavstvo že močno organizacijo. Od tu je treba ustanoviti društva v vseh večjih mestih: Pulj, Gorica, Ljubljana. Treba pa je ustanoviti narodna delavska društva pa vseh krajih in mestih na Koroškem in Štajerskem, kjer se nahajajo naši delavci. Pred vsem je treba mladinskih organizacij. Da je torej bilo pri nas tako, kakor je bilo, temu smo sami krivi. Klerikalci so se napravili za jeroba slov. naroda — toda oni so se za to potrudili. Enako so se za delavca potrudili soc. demokrati — le da se je delavstvo potujčevalo. Rešitev iz tega je edino narodna delavska organizacija na nar. soc. podlagi, Ta bi družila naše narodno delavstvo v delu in beju za sebe in za domovino.
izlet v Trst stane samo 8 K tja in nazaj z vožnjo po morju.'
1 Balkan.
Od Balkana prihajajo razni glasovi, po katerih sc ne more jasno presoditi, kakšen je položaj. Dočim nekatera poročila trdijo, da je vojna nevarnost vsak dan večja, da je vojna takorekoč neizogibna — se sliši od druge strani da se bo rešil mir. Od vojne na Balkanu, kakor se kaže, bi ne imel nihče gotovega dobička — zato se je vsi ogibljejo. Dočim se povdarja, da je Bolgarija odločno za mir, da Srbija ne misli na vojno, da se je Črna Gora pomirila, da celo Turčija in Italija že skušati najti pot pogajanj —• se sliši na drugi strani, da Grška skuša porabiti zase ugodno priliko,' da pridobi zase grške otoke, ki so jih zasedli Italijani — vročekrvna srbska mladina zahteva vojno, bojeviti Črnogorci sc ne boje boja, makedonski vstaši nadaljujejo svoje delo. v Bolgariji se med narodom oglašajo klici po rešitvi macedonskili bratov in Arnavti so še . vedno pripravljeni, da nadaljujejo svoj boj. Pobijanje Arnavtov v Stari Srbiji je zopet vznemirilo Srbjo. Srbija je proti vojni, ker razmere v Macedoniji ugodno kažejo za Bolgare, Srbija pa ne privošči Bolgarom, da bi do-bili Solun.
Posredovanje grofa Berchtliolda ne kaže posebnih uspehov. Turčija sama, ki je nasvete avtsrijskega grofa odklonila obeta svojim narodom. da jim bo dala narodne pravice in avtonomije. Toda takih turških obljub je bilo že mnogo, izpolnile pa se niso še nikoli. Ako bi dobili sedanji narodi v Turčiji svojo avtonomijo, bi se Turčija s tem, vsaj za nekaj časa izmazala. Njeni sosedje: Bolgari. Srbi, Črnogorci, Or M namreč že dolgo čakajo, da dobe svoje deleže. Sedaj je ugoden čas, da bi se razdelili — in to bi se tudi zgodilo, ko bi ne bilo velevlasti, ki malim balkanskim državam niso naklonjene in varujejo Turčijo pred razdelitvijo — in pa — ko bi si te državice med
seboj ne bile preveč nevoščljive za negotovo dedščino.
»Balkan balkanskim narodom.« — -Balkanska kofederacija« — in druga taka gesla — padajo, ko se približa ugoden čas, da vsak kaj dobi. Ob času delitve dobi vsak rajše več. ko mogoče — evropske velevlasti pa skrbc za to, da ne dobi nobeden nič, kajti evropske velevlasti potrebujejo Balkan, zase in hočejo še nadalje na njem delati svoje kupčije.
POLJTISKA KRONIKA.
Francija pred novimi boji v Maroku. Odstop bivšega maroškega sultana Muleja Hafida, ki je sedaj odpotoval na Francosko in prokla-inacija novega sultana v osebi Muleja Jusufa, sta vplivala na večino maroških rodov skrajno neprijetno. Francija je bila sicer pripravljena na to, da z novim sultanom ne bodo vsi zadovoljni, toda s tem, da pride do hudih bojev, ni računala. Prestolni pretendent El lieiba ie s svojimi pristaši že zasedel mesto Marakeš 111 vjel tudi tamošnjega francoskega konzula. Upliv protisultana postaja radi velikih vspehov vedno večji. Poglavarji raznih rodov, ki so bili poprej popolnoma udani Francozom, so sedaj prestopili k njemu. El Heiba je izjavil, da bo skušal izgnati Francoze še iz Rabata in Casablance. Francija si je sedaj v svesti svojega položaja v Maroku in bo bržkone znatno pomnožila svojo armado, da tako že v začetku prepreči vsak večji upor Marokancev. Vsekakor bo treba še mnogo bojev in mnogo denarja, predno bodo maroški rodovi pacificirani.
Srbski ministrski svet. Povodom dogodkov v Novem Pazarju in v Stari Srbiji je bil sklican srbski ministrski svet na izvanredno sejo, ki se je vršila pod predsedstvom kralja Petra samega. Seja je trajala do pozne noči. in sc je obširno razpravljajo o zadnjih dogodkih v Stari Srbiji. Rezultati so strogo tajni. Skoro gotovo je, da poda sedanji kabinet v najkrajšem času celokupno demisijo. Kralj Peter stoji namreč odločno na 'stališču, da je neobliodno potrebno, da z ozirom na nevarno situacijo, stepi na krmilo države močen kabinet, v katerem bodo zastopane vse stranke, s Pasičcm na čelu.
Rumunska pristopi k trozvezi. Potovanju avstrijskega zunanjega ministra grofa Berch-tolda v Rumunijo- sc pripisuje v ruskih diplo-matičnili krogih velika važnost. Splošno se opaža, da postaja razmerje med Avstrijo in Ru-munsko vedno tesnejše in za to se govori, da skuša grof Berchlold privabiti Rumunijo v tro-zvezo, ki naj bi bila potem nekak protiutež proti sedanjemu uplivu Anglije. Rusije in Francije na druge balkanske države. Toda v Rusiji prevladuje mnenje, da Rumunska nikakor ne bo nastopila pot aktivne politike, ker bi ji to tudi ne kazalo.
Potovanje kralja Petra na Dunaj. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu, Ugron, ki se sedaj nahaja na dopustu, je bil kakor znano, te dni sprejet v posebni avdijenci v Ischlu. V belgijskih političnih krogih se razširja vest, da je Ugronova avdijenca pri cesarju v zvezi 2 vprašanjem poseta kralja Petra na Dunaju. Koliko je resnice na tem, seveda ni znano, vsekakor pa je gotovo, da se glede obiska kralja Petra na Dunaju vrše že dalje časa pogajanja z avstrijskim dvorom.
Četrta duma. Vprašanje, kedaj bo sklicana četrta duma. se smatra lahko sedaj že kot re-
šeno. Prvotno se je mislilo, da se novoizvoljena duma snide že 1. novembra k zasedanju, toda sedaj sc je izkazalo, da je to popolnoma nemogoče. Oblasti bodo namreč vse sodelovale na moskovskih slavnostih povodom stoletnice pohoda velike Napoleonove armade v Rusijo, vsled česar se prvi volilni sestanki ne morejo vršiti pred J. septembrom. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da se duma snide med 15. in 20. novembrom.
Interparlainentarna konferenca v Ženevi. Od 18.-—20. septembra se vrši v Ženevi v Švici sedemnajsta interparlamentarna konferenca. Interparlainentarna unija si je v zadnjem času pridobila tak ugled, da so njeni sklepi skoro ravnotako vplivni kakor sklepi mirovnih konferenc v iiagu. V Hagu so na prvi in drugi mirovni konferenci nadaljevali razpravo o svetovnem mirovnem sodišču, katero idejo je sprožila interparlamentarna unija, lnterparlamen-tarnc konference sc udeleže zastopniki vseh držav in večjih narodnostij.
DOPISI.
Sv. Štelan pri Šmarju. Naš občinski odbor je s Svojim postopanjem z volilnim imenikom zopet pogorel. Ker se ni uklonil razsodbi glavarstva, namestnije in ministrstva, da bi raz-položil volilni imenik v občinski hiši, kakor to zahteva postava, se je zopet vložila pritožba na glavarstvo. To je sedaj ponovno zaukžtzaio županstvu, da se mora ravnati po postavi in volilni imenik še enkrat razpoložiti. Zagrozilo je obenem z globo 100 K. Klerikalna upornost proti postavnim predpisom je res — ginljiva!
—	Naša javna ljudska knjižnica priredi 8. septembra ob 3. uri pop. pri g. Setiičarju v Volčji jami veliko ljudsko veselico, čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig.
Iz Središča. Naša nedeljska sokolska slavnost se je izborno obnesla. Klerikalni shod v Obrežu je bil klavern. — Dne 8. sept. se vrši pri Sv. Bolfenku Flegeričeva slavnost. Zjutraj ob 10. uri bo pri Sv. Bolfenku maša, nato odkritje nagrobnega spomenika, popoldne ob 3. uri pa bo na domu v \Odrancih odkritje spomin^ ske plošče, nato ljudska zabava.
DNEVNI PREGLED.
Policijski psi. Tržaški dopisnik ljubljan-. skega »Slovenca« se je vslužii v posel policijskih psov, ki vohajo za razbojniki in anarhisti. Siccr »Slovenec« sam na sebi ni nič drugačen in mu je menda govoril tržaški politični denun-cijant prav od srca. Tržaški klerikalni dopisnik je namreč spravil v ljubljansko kloako sledeče besede, ki diše prav po vohunski naturi dopisnika: >: Motijo se krogi okrog ,Edinosti’, če mislijo, da bomo pridobili kaj več državnih mest z antimilitaristično gonjo s klici ,Živijo Srbija!’ «
—	Hvala bogu, ima Trst malo tako podlih kreatur v sebi. kakor je denuncijantski policijski pisec teh vrstic. A tudi te gnilobe sc mora Trst otresti, ki je prava sodrga za naš slovenski narod. S klicom »Živela Srbija!« je imel dopisnik »Slovenca« gotovo v mislih župnika z Goriške, ki je pripravljal atentat na nadvojvodo in ga je policija imela pod nadzorstvom zaradi vohunstva. Terziti iz Trsta, ki pišejo v »Slovenca«, s svojim dejanjem ne bodo dosegli svojega namena, da bi njih pasje nature pokupila vlada vsled denuncijaeij, še manj pa bodo z denun-
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(Dalje.)
Zdaj sem moral biti kroginkrog obdan od sovražnikov, zakaj iz neke hiše ob poti se je razlegalo glasno petje nemške pivske pesmi; jahati sem moral čez polje, da me niso zapazili. Jedva sem ušel tistim ljudem, že stopita nenadoma dva moža iz grmovja v jasno mesečino in mi zakličeta nekaj po nemški; galopiral sem dalje, ne meneč se za njiju, in ker so nosili njihovi huzarji uniformo, slično naši. si tudi nista upala streljati name.
Noč je bila preljubka; ščip je stal na nebu in razsvetljeval pokrajino s skoraj dnevnojasno svetlobo. Globok pokoj je odeval vse naokoli, toda nekje na severu je divjal velik požar, ki me je nehote navdajal z resnobo. Saj so mi pretile nevarnosti od vseh strani; niti minuto nisem bil brez skrbi za svoje življenje! Toda ker že po naravi nisem inalodušnež in ker sem bil videl po svetu že toliko neprijetnega, se mi je kmalu vrnil pogum, Sam pri sebi sem požvižgaval pesmico in mislil pri tem na .svojo srčkano malo Lizeto, ki sem jo hotel posetiti v Parizu. Se so mi hitele misli proti stolnemu mestu, kar se zaletim na ovinku v pol tucata nemških dragoncev ki so kurili ogenj.
To veste, da sem izboren vojak. Ne, da bi si mogoče kaj domišljal; ne morem pomagati — kar je, to je. Razumen sem in previden; kakor bi trenil, spoznam sleherno možnost in se odločim vselej tako srečno, kakor da bi bil tuhtal cele tedne. Zdaj, na primer, sem vede{
čisto jasno da me bodo preganjali, mene, na Violetti, ki je imela že vražji pojezd za sabo! Naj me pode naprej in ne nazaj, da se vsaj približam svojemu cilju.
Zatorej pogumno naravnost! Jedva zapa-zivši čelade in bradate obraze, izpodbodem konja in Šinem dalje kakor vihar. Če bi bili slišali tisti hurp za mano! Trije dedci so izpalili name svoje karabinke, trije so se pognali na konje. Ena izmed krogel je treščila ob moje sedlo, kakor da bi udaril s palico po vratih; Violetta je drevila kakor obsedena, in bal sem se že, da je ranjena — na srečo je bila le neznatna praska na levi sprednji nogi. Moja draga kljusica je kmalu premagala strah in prešla spet v svoj lahki iztegnjeni galop; kopita so ji rožljala kakor kastanjete španjolski plesalki. In nič več nisem mogel premagovati radosti; obrnil sem se na sedlu in kriknil: »Vive 1’Einpereur!« in ploha kletvic, ki mi je zadonela v odmev, mi je izvabila samo nove vriske veselja.
Toda nevarnost še vedno ni bila pri kraju. Eden izmed vojakov, golobrad oficir je imel boljšega konja kakor tovariši in se mi je bližal od trenotka do trenotka. Ostala dva jezdeca sta bila pač svojih štiristo metrov za njim, in zdelo se je, da razdalja vedno narašča.
Oficir je jahal krasno plavko, ki se sicer ni mogla primerjati z Violetto, a je bila močna žival in očividmo še čisto sveža. Ko je prehitel ostale za dobršno daljav.o, sem začel jahati zmerom počasneje, tako da je moral misliti, da je igra dobljena. Zdaj mi je bil v streljaju; pomeril sem nanj in ga opazoval, kaj stori. On pa se ni pripravil, da bi streljal, in kmalu sem spoznal tudi vzrok: mladi mož je bil vzel pištoli iz toka, ko je dospel v nočevališče, in zdaj ni mogel drugega kakor kleti in vihteti sabljo
preteče proti meni. Pri tem mu niti ni prišlo na 11111, da je zdaj popolnoma v moji oblasti; narobe, prijahal je čisto blizu k meni in zaklical: »Rendez vous!«
»Dobro znaš francoski!« pravim jaz in 11111 pomerim v lice. Ta hip je spoznal tudi 011, kako stoji stvar, kajti videl sem v mesečini, da je prebledel kakor zid. Že se mi je prst dotikal jezička — toda spomnil sem se njegove matere in sem pognal kroglo njegovemu konju skozi pleče.
A kmalu sem se moral prepričati, da sc banda ne da otresti kar tako. Vojaka se nista zmenila za svojega oficirja nič bolj kakor za rekruta, ki je padel v jahalnici s konja; mirno sta ga popustila usodi ter se zapodila za mano. Ravno sem hotel nekoliko odelmiti ob znožju nekega griča, ko zapazim, da sta mi za petami. Nisem se smel obotavljati; šlo je dalje, v polnem diru; moja kljusica je vrgla glavo v zrak, jaz pa čako. da pokažem, kako za malo se nama zde dragonci ki naju pode. Toda zdajci se mi ustavi smeh. in srce mi je skoraj zamrlo, zakaj pred mano je stal na beli cesti cel oddelek konjenice in čakal name. Mlad vojak bi jih imel za gručo drevja, mene pa ni mogla prevariti takšna reč.
Dragonci za hrbtom, huzarji pred mano! Zdelo se je v resnici, da preži name smrt od vseh strani. Od Moskve do tistega dne nisem bil nikoli v takem položaju. No. sem si mislil, če ni druge izbire, se dam pa že rajši posekati huzarju kakor dragoncu! Zato nisem pomišljal niti trenotka marveč sem pustil Violetti, da je drevila neovirano naprej. Spominjam se samo še, da sem hotel poslati molitvico v nebo, toda ker sem imel premalo vaje v takih rečeh, sem sc domislil samo besed, s katerimi so prosili na predvečer počitnic za lepo vre-
me. »Boljše to kakor nič!« sem dejal sam pri sebi — kar mi udarijo tik pred mano francoski zvoki na uho. Ah, mili Bog, kako mi je vzdr-htlo srce veselja! Saj sem spoznal svoje drage tovariše od Marmontovega zbora! Kakor bi trenil, sta obrnila moja dragonca svoji mrhi ter odgalopirala na žive in mrtve jaz pa sem jahal prijateljem prav udobno naproti. Hotel sem, da vidijo, kako pride huzar sicer lahko v položaj, da mora bežati, umika pa se kljub temu lc polagoma. Upam samo, da Violettino stanje ni postavilo mojga brezbrižnega obraza na laž!
I11 koga mi je bilo namenjeno zagledati na čelu oddeika? Eh, starega Bouveta, ki sem mu rešil pri Leipzigu življenje! Ob pogledu name so se mu zalile drobne oči s solzami in tudi mene jc silno genilo njegovo veselje. Razume se, da sem ga obvestil nemudoma o namenu svojega potovanja; oti pa se je le smejal mojemu namenu, jahati skozi Senlis.
»To ne pojde!« je menil, »sovražnik ga je zasedel.«
»Tem boljše!« pravim jaz.
»Zakaj pa ne jašete naravnost proti Parizu? Zakaj si izbirajte kraj, kjer je gotovo, da vas ubijejo, ali vsaj ujamejo?«
»Vojak ne izbira, 011 uboga!« se mu odrežem natanko z Napoleonovimi lastnimi besedami.	...
No, stari Bouvet se je začel smejati in se je smejal tako dolgo, da sem zavihal brke Iti ga pomeril s pogledom, ki ga je takoj izpa-metoval.
»No, če že ni drugače, se vsaj pridružit# nam! Senlis je tudi naš cilj — razgledati hočemo ta kraj; škadron poljskih ulancev Ponia-towskega jaha že pred nami.«
(Dalje.)
ičijacijami zastavili napredno gibanje v Trstu.
S podlimi podtikači se bode hitro obračunalo.
Z jugoslovansko iredento ne bo nihče koval zase kapitala, najmanj pa tisti, ki bi s podlimi podtikanji in izmišljenimi klici naš narod radi denuncirali vladi in hočejo zatreti delo za svobodo slovenskega naroda. Tudi slovenski narod mora živeti in postati svoboden na svoji zemlji, če pa že hočejo, naj klerikalci sami poginejo kot psi. Spričo svojega početja tudi dru-zega vredni niso!
Veleizdajalska žilica. Slovenski klerikalci so postali pravi vladni špijoni. Veleizdajalska žilica jim ne da miru. Prav po madžarskem receptu hočejo vsako stvar doseči z veleizdajalskimi sumničenji in podtikanji. Zdaj slišijo klicati ».Živela Srbija!« zdaj »Eviva Italia!« To so podla dejanja za poštenega človeka! Včerajšnji »Slovenec« prinaša zopet tole ostudno podtikanje: »Skoro vse pošte v Istri so^ v italijanskih rokah. Italijani so skoro vsi iredentisti. Ka] bi bilo z našimi poštami, ko bi nastala vojska med našo državo in Italijo?« — Tako piše včerajšnji »Slovenec«. Na ta način se ne rešuje ne istrskih Hrvatov in ne Slovcncev, ker to so naravnost podla dejanja, nevredna poštenih ljudi.
Izjava, izjava ?n zopet izjava. Kdor te dni, ko se vrše v Ljubljani porotne razprave, čita »Slovenca«, mora na prvi pogled opaziti, da se v škofovem listu dan za dnem vrste razne izjave in preklici, flospodje okolu »Slovenca«, ki tako radi in s tako naslado vedno blatijo razne naprednjake, postanejo takoj, ko se približa porotuiško zasedanje, krotki kakor ovčice. Obleči morajo spokorno obleko Jn prositi milostno tožnike za odpuščanje. Šele pred dvema dnevoma je »Slovenec« priobčil izjavo, v kateri je prosil vseučiliškega docenta dr. Rostoharja za odpuščanje in se mu zahvalil, da je odstopil od tožbe, a včeraj je prinesel zopet sledečo izjavo: 'Slovenec« je v 63. številki letošnjega letnika priobčil v stalnem sobotnem podlistku »Boltatu Pepe« Članek pod naslovom »Gspud Franketatuva žalast«, v katerem se je na več mestih z raznimi izmišljenimi anekdotami smešil g. Engelbert Franchetti, občinski svetnik v Ljubljani. Podpisano uredništvo »Slovenca« obžaluje, da se je ta podlistek priobčil, izjavlja, da ni imelo namena s tem g. En-gelberta Franchettija žaliti, in preklicuje celo vsebino kot izmišljeno, — Uredništvo »Slovenca«. Učeniki morale in časnikarske dostojnosti okolo »Slovenca«, obenem pa tudi ona splošno znana oseba, ki spravlja v sobotne »Slovenčeve« podlistke svoje duševne svinjske izrodke, so si podali s tem najboljše spričevalo.
Smrdljive ptujske klobasice. V Žetalih so bile na dan Marije Tolažnice, 19. t. m., kon-fiscirane vse ptujske klobasice, ker so smrdele že od daleč. Čudno, da jih ne konfiscirajo tudi v Ptuju, kjer prodajajo ravno takšne in od istega fabrikanta pred Strašilovo in Huterjevo žganjarno (seveda, saj obe smrdljivi reči skupaj spadata!) Pa vseeno, tudi ubogi kmet ali siromak, če kupi za zdrav denar klobaso, želi, da bi bila zdrava, ker tudi nima pasjega želodca. Sicer bi pa tudi dobro bilo, ko bi ljudje enkrat sprevideli, kak strup je ptujski »šnops«. Le poglejte sedanje fante pri naboru, kako so slabotni. Kolikor jih ne uničijo tovarne, pa »šnops«, ker vsak misli, da piti se mora, samo rda teče. Ko bi ljudje vedeli, kaj piše o alkoholu sloveči dr. Kopp, bi dali tisti denar za mlado drevje in včakali doma zdravo pijačo.
Zgubljeni in najdeni akti. Pred približno dvemi leti je upravno sodišče vsled pritožbe Slovencev razsodilo, da je bil volilni imenik za pred tremi leti izvršene volitve v Brežicah nepravilno sestavljen in da je treba nekatere slovenske volilce sprejeti v imenik. Posledica te razsodbe bi bil moral biti razpust odbora in nove volitve. Toda zgodil se je čudež: akta ni bilo več najti. Iskali smo ga pri upravnem sodišču; le-to je reklo, da je akt pri namestniji; ta pa se je izgovarjala na glavarstvo itd. Skratka, akta ni bilo in tudi dr. Benkovič ga ni mogel izslediti. Sedaj po preteku treh let, ko se imajo vršiti nove volitve, je prišel akt od na-mestnije. Glavarstvo je sedaj odbor razpustilo In imenovalo kot komisarja bivšega župana Fa-leschinija. Slovenski zahtevi, naj se postavi za komisarja kak političen uradnik, glavarstvo ni ugodilo, češ da baje tega posla sedaj ne more prevzeti uradnik, ker se zida vodovod, kanalizacija itd. Jasno je, da je imela tu zopet namestnija svoje umazane prste zraven. Volitve Se bodo vršile še to leto.
Kaj se godi po hribih. V času naših katoliških organizacij se vrše po zakotnih vaseh naše mile domovine čudne stvari. Tako sta n. pr. v Štaneji, ki je znan klerikalen kraj, prišli dve marifini devici v drugi stan s svojima bratoma. To so naravnost protinaravni grehi, ki se množe tem bolj, čim bolj pada ljudstvo v iversko tercijalstvo in izgublja že s tem smisel za zdravo prirodo in celo za naravno nravnost. To so pojavi protireformacije.
Vest o poroki akad. slikarja g. Petra Zmitka se ne potrjuje.
Zaročil se je g. med. vet. Ignac S1 a j p a h, okrožni živinozdravnik na Brdu, z gospodično Minko S t a j e r j e v o. Čestitamo!
Iz ljudskošolske službe. Za provizorično Učiteljico v Naklem Je imenovana Marija P i -$ k u r, za provizorično učiteljico na dekliški šoli v Tržiču Olga Kalinger, za provizorično učiteljioo na dekliški ljudski šoli v Kranju Olga Savnik, za provizorično učiteljico na deški ljudski šoli Palm ir a Fajdiga. Za provizorično učiteljioo v Loškem potoku je imenovana Terezija Podboj, za provizoričnega Učitelja na Raki Jožef Bertoncelj, za pro ■vizoričnega učitelja v Cerkljah Alfonz Za
V	r š n i k.
»Omladina«, 5. in 6. številka glasila na-rodno-radikalnega dijaštva, prinaša bogato vse-jbino. »Omladina« je postala splošna revija, k ‘s kritičnim očesom pregleduje vse naše javno življenje. Dasi tuintam zavzame skrajno stališče, ima vendar v sebi mnogo lepih novih na-ivetov. Tako učena seveda ni, kakor misli
neko svobodomiselno akademično društvo, ki je pisalo, da je preučena. — V sedanji številki nas posebno zanima članek »Bodoča generacija« — in pa »Obrambni vestnik«. K prvemu članku se šc vrnemo, »Obrambni vestnik« pa naj si ogledajo oni, ki se zanimajo za našo narodno obrambo.
Za I. vseslovenski cvetlični dan so se po nekod začele živahne priprave. Tako prirede 1. septembra cvetlični dan v Velikih Laščah, v Kranjski gori in v Opčini pri Trstu; 8. septembra v Kranju, na Viču pri Ljubljani in v Vrtojbi na Goriškem; 15. septembra pa v Ljubljani. Vendar pogrešamo še mnogo krajev, katerih na splošno začudenje ne najdemo med prireditelji te važne priredbe v korist Družbe sv. Cirila in Metoda, Slovenski Sokolski Zvezi in v prid revnega dijaštva. Kje so Cerknica, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Ribnica, Šiška. Vrhnika, Žužemberk, Ajdovščina, Bovec, Gorica, Miren, Prvačina, Sežana, Solkan, Tolmin, razni tržaški predkraji in druge slovenske trdnjave. Zadnji čas, da se povsod zganejo na rodoljubno delo. Prireditev cvetličnega dneva se mora povsod naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Vloga mora biti z 1 K kolekovana. Važno je pripomniti, da se za cvetke ne zahteva nobene stalne cene. ker se tako prihrani pristojbina za licenco. Če se s cvetličnim dnevom združi kaka javna veselica, se lahko to na isti vlogi, torej brez posebnega kolka, prosi, le za ples je treba licence od županstva. Običajno se vlagajo prošnje za dovoljenje tri dni pred prireditvijo, vendar zakonito ni predpisan nobfcn rok. Naj tedaj povsod pravočasno poskrbe za oblastveno dovoljenje. Ljubljanski pripravljalni odbor se obrača do vseh Slovenk, naj bi poslale za 15. september kolikor največ aster, dalij in georgin za razprodajo pri ljubljanskem cvetličnem dnevu. Dopisi v zadevi cvetličnih dni naj se pošljejo »Centralnemu odboru za I. vseslovenski cvetlični dan« v Ljubljani. Šubičeva ulica 3.
Marijina devica kot detomorilka. Naši duhovniki ustanavljajo Marijine družbe — kakor izkušnje kažejo — za zabavo fantov in za državnega pravdnika. Eden takih slučjev sc je razpravljal v torek, 27. t. m., pred novomeško poroto. 231etna Jožefa Sline iz IJršnil sel pri Toplicah je že od svojega šestega leta od doma po raznih službah. Imela je doma več sester, katerih dve sta že imeli z fanti — smolo. Lani je služila pri Klemenčiču v Toplicah. Rada je imela fante, dasi je bila zapisana v Marijini družbi. Nekoč novembra p. 1. je prišla k Jožefu Knavsu, čevljarju v Gradišču. In tedaj se mu je udala brez vsakega obotavljanja. Knavs izjavi, da se je to pot prvič in zadnjič združil z njo, pač pa je dekle imelo znanja z drugimi fanti. Ko se je čutila nosečo, je šla iz Toplic in stopila v službo pri gostilni Murn v Gradacu v Beli Krajini. Tu je svojo nosečnost tajila na-pram gospodinji, koji se je zdela sumljiva. Rekla je, da je tako boli debele rasti. Za porod se ni prav nič pripravila. Sklenila je že naprej otroka odstraniti. V noči 18. julija je dobila porodne spopadke. Napram gospodinji je tožila, da jo »po trebuhu ščipije«. Gospodinja ji je ponudila brinjevca in konjaka, a je ona odklanjala pomoč, češ bo že bolje. V sobi, kjer je spala tudi pastorka gospodinje, je po noči porodila živega, zdravega otroka. Še ko se je otrok držal maternice, ga je povila v posteljno zagrinjalo, pokleknila nanj tako, da je z desnim kolenom pritiskala na otrokovo glavo. Otrok je vsled te izredne »materine ljubezni« seveda takoj umrl. /Tedaj pa je »mati« odtrgala popkovino, otroka pa je še enkrat zavila v mizni prt. Ta zavitek je nesla v svinjsko kuhinjo, ga vrgla tam med umazano perilo. Od tam ga je pozneje mislila kam pokopati. Vse to se je vršilo, ne da bi kdo za dejanje vedel. Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, je zjutraj vstala, stregla gostom, kakor po navadi. Vendar se je sled poroda poznal po celem životu in obnašanju. Gospodinja jo je vprašala po otroku, toda ona je še vedno tajila. Odtegnila se je nadaljnim izpraševanjem ter šla na njivo. Konečno se je morala le udati; priznala je napram gospodinji porod. A prosila jo je, naj bo le tiho o tem. Gospodinja pa je zadevo ovadila orožništvu. Napram orožniku je tajila; prvič je rekla, da je porodila mrtvo dete; drugič, da sploh nič ne ve, kaj se je zgodilo; konečno je našla izgovor, da se je otrok morda zadušil, ko je njo tri krč. Pri razpravi je obtoženka v bistvu priznala svoje dejanje. Razpravna dvorana je bila polna občinstva, zlasti seveda ženskega spola.
V	obče simpatično je uplival zagovor doktor Slanca, ki je slučaj kazal v socialni luči. Po kratkem posvetovanju je prvomestnik porotnikov objavil porotniški izrek; krivda detomora soglasno potrjena. Na podlagi tega krivdoreka je senat proglasil razsodbo: Jožefa Stine se obsodi radi hudodelstva detomora na tri leta težke ječe.
Krvava binkoštna noč v Pijavclh pred novomeško poroto. V noči od binkoštne sobote na nedeljo so v gostilni pri Škafarju v Pijav-cih sedeli mladi fantje pri kvartah in pijači. Po 11. uri stopi v gostilno Vincenc Žitnik, fant, ki je na glasu velikega pretepača. Vstopil je oborožen z žilavko, pričvrščeno z železno krogljo. Pričel je izzivati, češ, ne bojim se ne boga ne hudiča, ne vseh fantov. Pa se je dal pogovoriti ter plačal še za dve steklenici piva. Proti polnoči pa se je družba podala iz škafarjeve gostilne proti Šircljevi gostilni. Šli so porazdeljeni v dveh družbah. V sprednji družbi je bil tudi Franc Zorc, v družbi za njim pa rogovilež Žitnik. Ko so prvi pričeli petj, se jim pridruži zaostala Zitnikova družba. Žitnik je zopet začel izzivati ter se prerivati z fantoma Repovš in Rus. Enemu izmed teh fantov je celo predlagal: tu imaš roko, pa se dajva tepsti, da bo šlo brez tožbe. Žitnik je res ponujal roko, a oni fant ni hotel skleniti take kupčije. Ker Žitnik le ni miroval, ga je še Zorc posvaril, naj miruje. Vinjenega Žitnika je ta Zorcov opomin posebno razkačil. Skočil je proti njemu s kli-
cem: Kaj pa tebe skrbi. Prijel ga je z eno roko ter ga odrinil z besedami: »auf! zdaj pa udrimo!« in je udaril Zorca z omenjeno ži-lovko po glavi. Zorc razburjen, se obrne, vzame Repovšu krepelc iz roke, se hitro obrne, pa lopne dvakrat po Žitnikovi glavi. Žitnik se je takoj zgrudil na tla ter brez kakega glasu umrl na sredi ceste. Zorcu pa to še ni bilo zadosti. Že ko se je odstranil od mrtvega, je šel še enkrat nazaj, pa mrtvemu prisolil par udarcev po zadnjici. Nato so nekaj časa še počakali. Ker pa na cesti ležeči Žitnik le ni dal sledi življenja o sebi, so šli fantje pogledat in se takoj prepričali, da Žitnik ne bo nikdar in nikomur več nagajal. Mrtveca so prevlekli vstran iz ceste, potem pa, ne da bi koga obvestili o smrti, se razšli domov. Uboja obtoženi Franc Zorc, šele 19 let star, prizna svoje dejanje, zagovarja se le z razburjenostjo vsled Zitnikovega napada. Priče izpovedo, da takrat, ko je bil Žitnik prvič Zorca udaril in dvignil žilovko k drugemu udarcu, je Zorčev tovariš Rus prijel za žilovko, a Umek je Žitnika držal za ramo, tako, da je bil Žitnik razorožen, da torej Zorc ni bil v silobranu ali v bojazni, da ga Žitnik še enkrat udari. Žitnikovo smrt smatrajo izvedenci kot »šok«, torej ni nastala zaradi smrtnih udarcev, marveč le v zročni zvezi. Porotnikom se je stavilo samo eno glavno vprašanje na uboj iz sovražnega namena. Obtožbo je zastopal dr. Hočevar, za-govorništvo dr. Šegula; senatu je predsedoval dež. sod. svetnik Žmavc, prisednika dež. sod. svetnik Jarc in sodnik Kuder. — Že med posvetovanjem so porotniki zahtevali še dodatno vprašanje na silobran. Ker so porotniki potrdili vprašanje zadevno prekoračenja silobrana, je bil obtoženec od, hudodelstva uboja oproščen, obsojen pa zaradi pregreška prekoračenega silobrana na tri mesece strogega zapora.
Drobiž iz Štajerske. P ož a r. Dne 23. t. m. zvečer je v Vezovju pri Št. Jurju ob južni železnici krojač Matjaž Kocuvan zažgal hišo sosede in sorodnice Neže Repec, baje iz maščevanja, ker mu je večkrat očitala pijanost. Zgorelo je vse in je škoda velika, ker je bila zavarovana samo za 400 K. Drugi dan se je Kocuvan sam javil sodniji. — V 1 o m. V noči 23. t. m. je nekdo vlomil v žago Franca Ja-merja v Pristovi pri Ptuju in odnesel transmi-sijski jermen, več orodja itd. v vrednosti 284 kron. Kot vlomilca so zaprli dninarja Fr. Ivančiča iz Nove cerkve. — V G r a d c u se je vršil 25. t. m. strankin zbor nemške delavske stranke za Štajersko. Ta stranka seveda ni nič drugega, kot privesek nemških nacijonalcev in radikalcev, da jim nalovi nekaj delavstva v mreže. — Pretep v Spodnji Purkli pri Radgoni. V noči 26. t. m. sta kmečka fanta brata Moder, znana pretepača, v gostilni Kern iskala prepira in povoda za pretep. Ker se nihče ni hotel pretepati, sta kar brez povoda zbodla mirnega kmečkega fanta Franca Puntigama v hrbet, pleča in glavo. Seveda so ju zaprli. — Iz Celja. Cesar je potrdil izvolitev dr. pleni. Jabornegga za župana. — Redka starost.
V Krčevini pri Mariboru je umrla 21. t. m. Ana Ferš, stara 101 leto. — Iz Zgornje Radgone se nam poroča: Sedaj je prišla razsodba notranjega ministrstva na pritožbo Slovencev proti postopanju ljutomerskega okrajnega glavarstva in pa štajerske namestnije, ki sta razveljavili volitev v gornjeradgonski okrajni šolski svet, katero je izvršil še slovenski okrajni zastop 24. julija 1911. Ministrstvo je razsodilo, da je bila ta volitev popolnoma pravilna. — Iz Rogatca. Dne 24. t. m. se je peljal skozi vas Ceste klobučarski tovarnar Gerersdorfer iz Zagreba v naglem diru z avtomobilom. Pri tem je povozil 601etnega kmeta Jožefa Buk-šeka. ki se je vračal s kosci s polja domov. Buk-šek je bil na mestu mrtev. Gerersdorferja so pri sodniji v Rogatcu zaprli. — Pevsko društvo v Št. Rupertu pri Gomil-skem priredi 15. septembra veliko veselico.
—	Požarna bra m b a v P o 1 z e 1 i si je postavila nov gasilni dom, ki bo 22. septembra slovesno otvorjen. Ob tej priliki se priredi velika narodna veselica.
Utonil v Donavi. Neki 241etni strugar je napravil 26. t. m. v Stadlau s čolnom izlet po Donavi. Med vožnjo je skočil v reko in plaval za čolnom, ki sta ga veslali njegova mati in žena. Naenkrat je pa izginil pod vodo in ga ni bilo več na površje. Tudi trupla še dozdaj niso našli.
Norec na spomeniku. Preteklo nedeljo je splezal neki delavec na Tegetthoffov spomenik na Dunaju, se prijel krog njegovih nog in jih poljubljal. Poskušali so na vse mogoče načine spraviti moža s kipa, a šele poklicanim ognje-gascern se je to posrečilo.
Samomor luijigotržca. 25. t. m. popoldne se je obesil v neki dunajski gostilni knjigotrže Albert Last. ustanovitelj velike knjižnice. V njegovem žepu so iiašli 50 vinarjev denarja in pismo, v katerem piše, da je vsled groznih živčnih napadov zavžil 12 veronalnih praškov. Ker le-ti niso njegovi bolezni nič pomagali, se je obesil, da napravi konec neznosnemu življenju.
Škofa kamenovali. Ko se je prošlo soboto vračal škof Golembiovvski iz mariavitske cerkve domov, ga je napadla na ulici množica ma riavitov in ga s kamenji obmetavala. Škof je baje težko ranjen, mnogo izgrednikov so aretirali.
Stotnik kraljeve telesne straže zblaznel.
Stotnik della Torre iz Madrida, ki je služil pri kraljevi telesni straži, je naenkrat v Ženevi znorel. Grozil je vodji taksametra s samokresom in zahteval od oblasti 400.000 frankov Prepeljali so ga na španski konzulat, kjer so ga vklenili in prepeljali v blaznico.
Pes in mačka pri lokomotivi. Na neki mali postaji v bližini Maria - Theresiopeia na Ogrskem so pred kratkim nastavili v službo k vlakovodji Csollorju kurjača Horwatha, ki se že dolgo časa gledata kot pes in mačka. Hor-wath je vsled tega prosil že prej šefa postaje da ga naj ne namesti k Csollorju. Bilo pa ni časa ng razpolaganje in ker niso mogli takoj
najti drugega kurjača, je moral Horvvath nastopiti službo pri Csollorju. V času, ko je pometal kurjač pepel izpod lokomotive, je vlakovodja naenkrai; pognal stroj. Železna kolesa so šla preko kurjača in mu potrla kosti. Morilca so takoj zaprli.
Ljubici razklal glavo. V Rumelsburgu pri Berolinu je razklal tvorniški delavec Giiuter* berg svoji ljubici glavo in se sam prijavil policiji.
— Usodna zmota. V gališki vasi Lezacho\v je prejela 25. t. m. finančna straža obvestilo, da bodo po noči utihotapili tatovi od ruške meje dva bela konja. Slučajno se je peljal davčni upravitelj Baczynski tisto noč po označeni cesti. Naenkrat zavpije nanj finančna straža, a ker voznik ni hotel konj ustaviti, ie straža oba konja ustrelila. Davčni upravitelj in voznik sta menila, da sta napadena od roparjev in sta zbežala. Šele drugi dan sta zvedela, kaj se je zgodilo.
Dvanajst huzarjev utonilo? Iz Jaroslava v Galiciji so prišla poročila, da je ob priliki nočnih vaj desetega kora v noči med četrtkom in petkom ponesrečilo v reki San 12 huzarjev. Pri tem je baje izginilo v valovih dvanajst ljudi in trinajst konj. Rešila sta se baje le dva častnika. Poveljstvo desetega kora izjavlja, da dozdaj še ni dobilo nikakega uradnega poročila o nesreči, a najnovejša poročila javljajo, da je stvar popolnoma neresnična.
Dozdevni blaznik strelja! na dva duhovnika. Iz Pariza poročajo, da je neki človek, hlineč blaznost, streljal na mostu čez Seino na dva duhovnika in oba nevarno ranil.
Policaj ubil potepuha. V noči med nedeljo in ponedeljkom je napadel v Berolinu na Nemškem neki potepuh mestnega stražarja, ga vrgel na tla in ga hotel zadaviti. Policaj je bil prisiljen rabiti orožje in je ubil napadalca.
Zastrupili se z gobami. V Monakovem na Nemškem se je zastrupilo z natrganimi gobami šest oseb. Dve osebi sta takoj umrli, a štiri so v smrtni nevarnosti.
Iz maščevanja zažgala gozd. V Parenci na Laškem sta zažgala dva kmečka fanta iz maščevanja gozd svojega soseda. I^osestnikov sin je pa hudobneža pri delu zasačil in se mu je posrečilo s pomočjo poklicanih kmetov ogenj pogasiti.
Ljubljana.
Spomin na dr. Franceta Prešerna. Poroča se nam: Dr. Fr. Prešeren je imel navado, da se je po svojem uradovanju popoldne podal na sprehod pod Tivoli in od tam čez sedanjo Rožno dolino na Vič. Tam je prišel poleg Bo-benčka na državno cesto in se krepčal v neki mali gostilni pri »Bernu«, ki stoji sedaj tik Bo-benčka. Dotična hčerka mi je pripovedovala več o dr. Prešernu. Nekega dne je prišel v. plašč zavit v gostilno in pravil: »Srečal sem neko staro ženico ki me je pozdravila z besedami: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Jaz pa ji odgovorim: «Od veka do veka!« Dolgo časa je ženica gledala za menoj in premišljevala, kakšen kristjan sem jaz, da ji dam tak odgovor. Nekega dne pride Prešeren jako dobro razpo- *' ložen v gostilno. Med drugim pravi tudi proro-ške besede: »Čez sto let ne bo nihče vedel, kdo je bil guverner na Kranjskem, pač pa bodo vedeli ljudje, kdo je bil Prešeren.« Iz tega sledi, da se je dr. Prešeren že takrat, ko so bili zavedni Slovenci še zelo redko nastlani, zavedal, kaj da je in da »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.«	Ljubljančan.
— Ruska pesem Aškerčeva. V Aškerčevi zapuščini se je našla tudi ruska pesem, ki jo je zložil Aškerc sam. Pesem dokazuje, kako dobro je bil zmožen naš pokojni pesnik ruščine. Pesem ima pet kitic in nosi datum 19. oktobra 1900. Naslov pesmi je: »Klobuku«. Pesem govori namreč o neki ruski znanki, ki je menda takrat potovala skozi Ljubljano. Pesnik pravi, da so bili skupaj na kolodvoru in da so pili — teran. Zato je baje nastala ona pesem. Pesnik nagovarja v pesmi klobuk svoje znanke in ga vprašuje, kod potujeta sedaj. Pravi, da je imel po oni noči svidenja — lepe sanje. Nje lepa podoba ga je vabila k sebi, bližal se ji je, hotel jo je poljubiti — ona se je zasmejala in pesnik se je vzbudil. Kje hodi sedaj v tujem svetu ta znanka z lepim klobukom? Kakor vlak beži čas in življenje je tako hudobno...«
Slavnosten sprejem z godbo in z zastavo bodo priredili Tržačani v nedeljo Ljubljanča-nom, ki pridejo povodom petletnice N. D. O. s posebnim vlakom v Trst. Sprevod bo takoj po sprejemu z godbo na čelu odšel v »Narodni dom«, kjer se bo vršil shod. Kakor poroča »Edinost«, je vlada prepovedala inanifestacij-ski shod na planem pred »Narodnim domom«, istotako tudi popoldanski obhod iz »Narodnega doma« proti Sv. Jakobu. Vlada se najbrže boji, da bi jih Italijani ne dobili par po butici.
Vožnja po morju, ki jo narede izletniki dne L septembra z brzoparnikom »Dalmacija« je najlepša'tura. ki se je more narediti iz Trsta v enem popoldnevu. V spored te vožnje je jako srečno izbran, ker se bo nudilo izletnikom mnogo zanimivega in krasnega, 'laka tura stane že z navadno barko za osebo po 10 K in ugodnost, ki se nudi izletnikom, je velika. Zanimivosti te ture Trst. Milje, Koper, Piran, potem počez čez širino Jadranskega morja v Gra-dež v Grljan, Miramar, Barkovlje in nazaj v Trst opišemo jutri. Ta velik krog okrog more prepluti v 3. urah le brzoparmk, kakor jih ima
družba »Dalmacija«.	n M
O razmerah v hotelu »Union«. Gosp. Majer podjetnik hotela »Union« nas je včeraj obiskal in nam pojasnil nekatere razmere. Zatrle nam da ni nasprotnik Slovencev in da pošilja svoje otroke v slovenske sole. Nekateri služabniki so v zadnjem času sami zapustili službo v hotelu »Union«.
1	" — Poneverba na ljubljanski pošti. Na ljub-
ljanskem poštnem uradu so prišli v začetku letošnjega leta na sled dvem poneverbam priporočenih pisem, poslanih iz Severne Amerike na Slovensko. Prvo pismo je reklamirala Katarina Vašek, a drugo Jožef Lapajne. Katarina Vašek
Je prejela: meseca oktobra prošlega leta od svojega moža v Severni Ameriki pismo, da ji Pošlje v kratkem 10 dolarjev za priboljšek. Ker denarja le predolgo ni bilo. je opomnila Katarina pismeno svojega moža. nakar ji je odpisal, da je odposlal 10 dolarjev v priporočenem pismu z dne 23. decembra 1911 in ji poslal za potrditev tozadevni recepis. Nato je ona vložila Pfi pošti reklamacijo. Drugo reklamacijo je vložil J. Lapajne za 2 dolarja, ki mu jih je poslal 12 1 ittsburga y Ameriki njegov sin. Na poštnem uradu so takoj napravili vse potrebne korake. Pregledali so natančno dostavne knjige. iNa dostavnicah, katerih datumi so se vjemali z vso verjetnostjo s časom, ko bi bila pisma lfnhp61? • v„ Ljubljano naslovljena imela na ionski poštni urad dospeti, so našli dvoje ‘luiianih mest. Na dotičnili radiranih mestih so bila zapisana italijanska izmišljena imena Ca-uutti u Dumbotti. Pod enim teh falzificiranih Jinen se je razločno poznalo izbrisano prvotno nne Vašek. Sum je padel na pismonošo Matijo Sintič. Poštni nadoskrbnik S. ga je poklical na odgovor. Sintič ga je prosil, da ga ne prijavi in jc naravnost priznal svoje delo. Izgovarjal sc jc le, da sta bili pismi že prej malo odprti in da ni bilo v njima nikakega denarja. Ta Sintl-čeva izjava sc jc protokolirala pred preiskovalnim sodnikom v nemškem jeziku. Na porotni obravnavi 28. t. m. jc pa obdolženec to prvotno Priznanje zatajeval, češ, da ni vedel, kaj pišejo v preiskovalni zapisnik, ker se je razpravljalo v nemščini^ ki je on ne razume. Priči Poštni nadoskrbnik St. in kontrolor Lev. sta Pa izpovedala, da ta izgovor ne drži, ker se je razpravljalo v slovenskem jeziku, le protoko-liralo se jc nemški. Z rodoljubnim strelom potemtakem Sintič ni zadel porotniške klopi... Na pomoč mu je zato priskočil zagovornik, ki ga je bolj diplomatično vlekel iz mlake, češ, da mu je obtoženec dejal: »Jaz sem pri preiskavi odgovarjal kratko z »da«, ker sem bil 11 let orožnik v Bosni. Tam sem moral predpostavljenim vedno pritrjevati z »da«, ki mi je torej popolnoma prešel v meso in kri. Pa tudi ta ni držala. Državni pravdnik se je odločno zavzel za interes države in državljanov, ki zahteva vestno in pravilno funkcioniranje državnega aparata, češ, »mi vsi, ki smo tukaj v sodni dvorani, ne izvzemši niti gosp. zagovornika ne moremo dopustiti, da bi nam poslani denar izginjal v žepih poštnih uslužbencev.« Tudi g. zagovornik sc je izrekel za to izjavo, nakar je stavil sodnik na porotnike vprašanje, če je Matija Sintič kriv, da je zaupani mu znesek 12 dolarjev priporočenih pisem poneveril in s tein zagrešil hudodelstvo zlorabe uradne oblasti v smislu § 101 kaz. zak. Porotniki so vprašanje z osmimi glasovi potrdili. Nato je* drž. pravdnik predlagal za obdolženca kolikor mogoče majhno kazen, ker ima doma ženo in enega otroka in jc bil do zadnjega časa po izpovedbi prič in predpostavljenih vedno uzoren in zanesljiv v svoji službi. Zagovornik je prosil zanj »izvanredno milost.« To jc Sintič tudi dobil. Sodni senat mu jc prisodil le 8 mesecev težke ječe poostrene vsak mesec z enim postom in enim trdim ležiščem in v povrnitev. 100 kron poštnemu erarju.
— Akademičnl kipar Lojze Dolinar je razstavil v izložbi Gričar in Mejač skupino »Trnjeva pot«. Kipar Dolinar je bil občinstvu do zadnjega časa precej neznan, kakor navadno umetniki, ki s vojim stremljenejm korakajo pot. ki jo hodi masa šele po bogve koliko letih potom popolnejše izobrazbe in spoznanja — in baš zaradi tega je treba, da se ta trudna vsakdanjost približa kolikormogoče tisti težki misli, ki jo nosi umetnik — tujec med brati v svoji veliki duši. Da bi dosegel Dolinar svoj cilj? Nekoč gotovo! Ker pa ie umetnik človek odvisen prav tako od svojega vsakdanjega kruha, kakor mi, ki hodimo to »Trnjevo pot« upajmo, da naš mladi toliko obetajoči Dolinar tudi sreča svojega kupca!	p__k
— Konj Se mu je ubu pretečeni teden'je vozil sin Ant. Pečarja iz Most živež za vojaki po Dolenjskem, f ant ima pa to grdo navado da podi konje kakor hudič polhe. Ko je tako naglo vozil, se mu je konj zaletel, padel na tla, ter takoj poginil. Ljudje pravijo, da je to tisti konj, katerega je Pečar kupil v Mengšu, ko sta z gerentom Oražmom od nekega sedlarja kupila iz rubežni več blaga. Pečar ima kljub nesreči še dobiček, kajti voz in konjska °Prava sta še vedno 80 kron vredna.
1R - V mestni klavnici so zaklali od U. do
šičf^Vg^sta 70	6	bikov,	6 krav, 111 pra-
Vnpp i. telet, 72 koštrunov in 6 kozličev.
7aiTi So 451 kg niesa- 3 Zf»k>ane prašiče, 22 zaklanih telet.
_i , Sokol I. bo zaključil poletno telovadno .lo z veliko društveno javno telovadbo in veselico prihodnjo nedeljo na Ledini. Plakati so ze razobešeni. vabila bodo poslana članstvu v Prihodnjih dneh. Zanimanje za to prireditev jc splošno. Odbor je včeraj prejel v velikem za-ooju skrbno hranjeno »anonimno damsko darilo« za veselico Sokola I. na Ledini. — Go-ovo bo marsikaterega oboževalca sveže mla-aosti in zenske lepote privabilo v nedeljo na Ledino, če mu povemo, da bo streslo nnrl vodstvom šestih paviljonskih dam sokolskim In Stom 50 veselih deklet, vabljivih po svoj lenoti in nevarnih pobiralk narodnega davk?
— V kavarni »Central« vsak dan vso noč koncert na novo došlega dunajskega damskesrn elitnega orkestra.
Trst
.. Petletnica N. D. O. Nar. del. org. priredi o priliki petletnice obstoja v nedeljo, 1. septembra t. 1, veliko slavnost po sledečem sporedu: Ob 9. dopoldne sprejem Ljubljančanov na južnem kolodvoru z godbo in zastavo. Od tam Pred »Nar. dom«, kjer se vrši velik inanifesta-cljskl shod z dnevnim redom: Petletnica nar. del. organizacije. Popoldne se vrši kongres, katerega se imajo pravico udeležiti samo po-vabljenci. Kongres prične ob 1. popoldne. Ob treh pop. obhod izpred »Narodnega doma« z godbo in zastavo proti konsumnemu društvu »Jadran« pri Sv; Jakobu, kjer prične točno ob
4. pop. na prostornem vrtu velika ljudska vc-selica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, tombolo itd. Na tej veselici se razvije zl .tava zidarske skupine N. D. O. Strel naznani razvitje zastave. Prižigali se bodo tudi umetalm ognji. Na sporedu so tudi govori. Te slavnosti se udeleže razun Ljubljančanov, ki dospejo v Trst s posebnim vlakom, zastopniki narodnega delavstva iz Pulja, Gorice, Ajdovščine. Volo-sko-Opatije itd., nadalje zastopniki vseh narodnih strokovnih organizacij na slovanskem jugu. Jugoslovansko delavstvo bo torej častno praznovalo petletnico svoje voditeljice, svoje zastopnice — Narodne delavske organizacije.
»Dan« v Trstu. Sporočamo prijateljem »Dneva«, da se bo dobival »Dan« v najkrajšem času v vseh tobakarnah, tako v mestu, kakor v okolici. Gledali bomo tudi na to. da se bodo naročili na »Dan« vsi gostilničarji, brivci itd. Nekatere gostilne, ki »Dan« niso imele, so si ga po našem zadnjem odločnem nastopu — preskrbele. Za »Dan« bomo tudi v bodoče tako nastopali; kjer ni razprostrt »Dan«, tam »Danjaši« nimajo iskati ničesar! Na ta način hočemo se umikati temi, ki leži, kakor mora na našem ljudstvu. Vsakega naprednega tržaškega Slovenca dolžnost je, da širi »Dan« povsod. Naša parola bodi:	»Dan«
med nezavedno maso!!!
Skedenj pri Trstu. Prisiljeni bomo v naj-bliž|i bodočnosti posvetiti v »narodno trdnjavo«
— Skedenj z »Dnevom« v rokah. Tam vladajo naravnost škandalozne razmere, ki jih bo treba odpraviti. Danes konstatiramo samo. da velja Skedenj za »narodno trdnjavo«, medtem, ko to ubogo ljudstvo nosi denar trgovcem, ki se sramujejo celo slovenskega napisa, dasi je Skedenj izključno slovenska vas. Trgovci — renegati imajo samo italijanske napise na trgovinah; tisti pa. ki se prištevajo slovenskim narodnjakom — med njimi je celo en deželni paslanec
— nimajo na trgovinah nobenega napisa. Ali se boje Italijanov, katerih v Skednju sploh ni? Ne! Boje se renegatov. To je škandal, to je sramota! Za danes samo to, prihodnjič pa pride kaj več.
Napis na Ciril Ju Metodovi šoli pri Sv. Ja-obu - popravljen. Pred kratkim smo opozorili. da je napis na novi Ciril in Metodovi šoli pn Sv. Jakobu zgrešen. Sedaj pa so že popravili črkico in ne glasi se več drušbe, temveč družbe. Pa je hitro pomagalo, ko smo tozadevno podregah v »Dnevu«. Tako je prav!
—	Rodoljub Šorn. »Edinost« z dne 26. t. m prinaša pod rubriko »Darovi« sledeče: »Ž ozirom na notico priobčeno v listu »Dan« pod »rodoljub« itd. se je darovalo v gostilni »J't dran« K 4.— za otroški vrtec. Denar hrani go' stilničar.« — Da bodo naši čitatelji na jasnem' moramo že citirati vrste, ki jih je orinp^r •Dan. z dne In. I. Kdor jih Sc ni S naj pazno čita! Glase se tako-le: »Rodoljuba Sorna, kateri sedi vsaki večer v konsumnetn di ustvu »Jadran« pri Sv. Jakobu ter hujska proti narodno-socijalistični mladini, opozarjamo, da ga bomo v slučaju, da ne preneha s to protmarodno gonjo, prav pošteno razkrinkali. Naj on ne misli, da s tem. da se hvalisa pn vsaki priliki, kako je naroden, narod rešuje.
IvvJ-.NcaL ^ vAmo-, da so ljudje, ki se vedno hvalisajo, najslabši. Rodoljub born naj si to
zapomni.« — Nas zelo veseli, da smo dosegli tak naravnost velikanski uspeh. Kdo bi si to mislil, da se bo rodoljub Šorn poprijel narodnega dela za slovensko šolstvo; kdo bi si mislil, **a bo rodoljub Šorn nabiral za otroški vrtec
— denar? Kaj takega pa res nismo pričakovali; za to nas res zelo veseli. Družba sv. Cirila in Metoda bo imela od tega korist. Mi bomo pa poskrbeli, da se bo za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo še več. Preračunajmo malo, koliko bi rodoljub Šorn nabral za Ciril in Metodovo družbo v protest proti pisavi »Dneva«, ako bi se ga razkrinkalo popolnoma! Da, prišlo bi precej denarja skupaj, ako bi se rodoljuba Sorna malo pogladilo od nog do glave s
krtačo. Z goriomenjeno notico smo samo posvetili nanj, a vseeno K 4.—. Torej za deset vrst v »Dnevu« pod naslovom »Rodoljuba Soma.... K 4.—. Na vrsto pride potemtakem 40 vin. Cc bi napisali 100 vrst, bi to znašalo
— K 40.—. Recimo	trikrat	v	tednu, to	bi bilo
— če se nc motimo	— 40	X	3 — 120.	Na te-
den 120 K. Leto ima pa 52 tednov. To bi bilo 120krat 52 jc 6.240. —. Na leto K 6.240.— v protest proti pisavi »Dneva«. O koliko kamnov za Ciril n Metodov	sklad!	Le	gradimo,	kamen
za kamnom palača!	Bomo	že	poskrbeli.
poneverjenje v Idriji.
Izprd ljubljanske porote.
Idrijski društvi »Obče konsumno društvo* in »Bratovska skladnica c. kr. rudarjev« imata medsebojno pogodbo, po kateri naroča blago za obojni društvi »O. k. d.«, da jim tako nabavljanje blaga na veliko pride cenejše. »Bratovska skladnica« kupuje nato blago od »O. k. društva«, kolikor ga že potrebuje in sicer po isti ceni kakor ga nabavlja od tvrdk O. k. d. Tekom zadnjih let so pa bilance O. k. društva izkazovale precej nenormalno lice. Razmerje med množino Bratovski skladnici prodanega blaga in med v blagajniških knjigah O. k. društva vknjiženih prejemkov, ki jih jc Bratovska skladnica izplačala za prejeto blago, je postajalo naravnost izzivajoče. Istočasno so se pa med zgovornim idrijskim prebivalstvom širili raznovrstni razburjajoči glasovi o konsum-nem blagajnik«, vpokojenem rudarju Janezu Podobniku. Posebno ženske oči so silile Podobnikovi družini naravnost v kuhinjo in sit venia verbo pod nos . . . Tam se je cvrlo, pilo vino in pivo, dišale so mastne ribe, izvo-ščeki so se hvalili, da je Podobnik »fest« človek. ki daje rad napitnino in za pijačo, skratka Podobnik ne živi svojemu stanu primerno. Odkod ta potratnost, odkod denar?
Sele nekje v sredini letošnjega leta so pogledali odborniki O. k. društva malo globokejše v blagajniške knjige. In kaj so našli v njih? Masten »Špeli \ Prejemki za Bratovski skladnici prodano slanino so bili zelo prikrajšano vknjiženi v blagajniški knjigi. Primanjkljaji so bili naravnost kričeči: 2000 K, 3000 K. za leto 1911 celo čez 5000 K primanjkljaja in to na slanini, ki se je prodala Bratovski skladnici le v trinajstih obrokih. Poneverbe so bile torej velikanske. Medtem je tekom letošnjega leta terjala tvrdka Bern v Jagersdorfu od O. k. društva 1013 K 64 h za poslano slanino. Odbor je pregledal blagajniško knjigo in je našel dotični znesek vknjižen kot že poravnan. Našli so ček na tvrdko. Bil je izpolnjen z zneskom 1013 K 64 h, tudi poštni pečat je bil na njem. A ta je bil narobe vtisnjen. Izkazalo se je, da je tudi ta ček falcificiral Janez* Podobnik. On jc dejanje takoj priznal. Drž. pravdništvo ga je nato poklicalo pred porotno klop, kjer so včeraj za blagajnika izza dolgotrajnih veselih dni nastopili resni časi...
Obtoženec je dejanje priznal, a izgovarjal se je, da so ga nagnale na hudodelstvo žalostne gmotne razmere. On je nastopil službo blagajnika I. 1902. Imel je spočetka res zelo skromno plačo 40 kron na mesec, od katere vsote je moral plačevati mesečno 6 K kavcije. Razen tega je imel 17 kron pokojnine od rudarskega društva. Pozneje so mu plačo zvišali in je zaslužil zadnja 3 leta oktog 100 K mesečno, ima ženo in štiri otroke, dvoje še nepreskrbljenih. Progresivno s plačo so pa rasle tudi njegove poneverbe, spočetka skromne, so dosegle zadnja leta že nad 5000 K na leto.
Celokupni primanjkljaj iznaša 16.673 K.
To vsoto si je Janez Podobnik v letih 1906 do sredine letošnjega leta v večjih in manjših zneskih prisvojil in začel svoje potratno, grofovsko življenje. Ker so te številke govorile
tako glasno so tudi porotniki izrekli enoglasno, da je Janez Podobnik kriv hudodelstva nezvestobe v smislu § 18-3 k. z. in ga je sodni senat obsodil po § 184 k. z. s porabo s? 338 k. pr. r. na eno ir, pol leta težke ječe, poostrene z enim mesečnim postom in trdim ležiščem. Ima razen tega poravnati sodne stroške. O. k. društvo ne more zahtevati od njega nobene odškodnike, ker je bivši blagajnik ves denar zapravil. Dobilo je od njega le 801 K 51 h potom javne dražbe in 930 K, kateri znesek je bil kot njegova kavcija naložen pri društvu.
87 letel morilec.
Izpred ljubljanske porote.
V	Čeljah pri Ilirski Bistrici sc jc dogodila 8. maja t. 1. nenavadna krvava tragedija. 89-letni trikratni vdovec prevžitkar Martii Frank je zabodel z velikim kuhinjskim nožem svojo staro sovražnico sinaho Ivano Frank, iz-vršivši tako na grozen način maščevalni naklep, ki ga je že dolgo časa s težkim zatajevanjem nosil v svojem srcu. Stari Martin je zapustil pred kratkimi 25 leti sinu Janezu v dobrem stanju precejšnje posestvo. Sin jc pa z nerednim življenjem in slabim gospodarstvom s posestvom kmalu zavozil in dal povoda sodniji, da je posegla vmes. Zapravljivega sina je dala pod kuratelo, a velik del zadolženega posestva prodala.
Od tega časa je bil v družini Frankovih pravi pekel. Kregali, pretepali in preganjali so drug drugega; na eni strani sta si bila v laseh sin in njegova žena, a zdaj proti enemu zdaj proti drugemu je nastopil stari Martin. Zadnji je bil očividno najnaslabšem. Nezadovoljen sam s seboj in svojo starostjo jc zabavljal zdaj na hrano zdaj na gospodarstvo in prihajal z mlado sinaho v vedno večja nasprotja, ki so ju pripeljala do sovraštva, pretepov in nazadnje do krvavega umora.
Dne 8. maja t. 1. ni hotela baje siriaha dati staremu tastu zajtrka, nakar je Martin odšel od doma v vinograd. Med potjo je izpil pol os-miuke žganja in se vrnil proti večeru v svojo hišo. Ravno tisti čas se je vrnila s polja njegova 18ietna vnukinja Marija in je on zahteval od nje večerje. Ona ga je precej osorno zavrnila, češ, da drugi tudi še niso večerjali, nakar se ie starec čutil užaljenega in zapostavljenega. Začel se jc kreg med njim in med vnuki, ki so se ravnokar vrnili z dela. Prišla je tudi sinaha :.n njen mož Janez. Ker se stari le ni dal umiriti, ga je Janez zgrabil baje precej surovo in ga vlekel v njegovo sobo. Starec je pa naenkrat izginil iz sobe na dvorišče in tu jc prišlo do krvavega čina. Ko je sinaha šla iz hleva v hišo, je skočil izza zida njen tast Martin in ji zasadil v trebuh velik kuhinjski nož. Žena se je nagnila za par korakov naprej in zatulila z divjim glasom Prihiteli so otroci. Bil je grozen prizor.
Na tleh se je valjala v krvi zaklana mati, a mimo nje so kričali otroci divje, brezupn >. Prišli so sosedje in so odnesli težko ranjena žensko v postelj. Poklicali so takoj župnika in sodnika. Na vprašanje, kdo jo je ranil, je umirajoč zašepetala svoji hčerki kakor tudi sodniku najprej brez prisege, a pozneje pod prisego; »stari«. Poslali so po zdravnika v Ilirsko Bistrico, a ko je drdral voz po rešnika, je mlada mati že izdihnila. Oster nož ji je prerezal trebušno votlino, iz katere je viselo kakih 20 cm črevesa, nakar je sledilo vnetje trebušne votline in za njo smrt. Stari morilec se je potegnil po dejanju v svojo sobo in odgovarjal oblegajočim in zgražajočim se vaščanom: »Kar sem storil sem storil. Kavo naj bi mi bila dala«.
Drugo jutro so ga odpeljali orožniki v Ilirsko Bistrico in nato v preiskovalne zapore deželne sodnije v Ljubljani. Včeraj je stal stari morilec pred porotniki. Upadel, slab in potrt je priznaval svojo krivdo, zanikaval ie pa, da bi imel namen umoriti svojo sinaho. Zaslišanih je bilo 11 prič, deloma iz njegovega so-
—	760
XXII.
Poldne.
Zapustili smo Izabelo v trenotku, ko jc odprla vrata vodeča v Odettino stanovanje. Ivan Nevsrašni jo je na kolenih prosil milosti, ali njena maščevalna strast je pronicala že vse njeno mišljenje in niti senca prizanesljivosti ni živela več v nji...
Odette je pravkar klicala svoje služabnice. Ali nihče se ni odzval njenim klicom, nihče ni prišel... Temna slutnja io je prešinila, razburjena je stekla pogledat po stanovanju. Nikjer žive duše, vse kakor izmrto. Strah je prešinil njeno zavest. Hotela je h kralju, krenila proti izhodu... Vrata pa so se odprla sama od sebe ...
Izabela je počasi vstopala. Šla je naravnost proti nji. Odette se je umikala korak za korakom in nepremično zrla v oči strašne kraljice, ki ji je zlokoben smehljaj krivil ustnice. Izabela je korakala vedno naprej, deklica se je v enaki razdalji odmikala. Tako sta prišli v sobo, kjer je Odette preživela vse svoje samotne dni.
— Poslednjikrat si zreva oči v oči, je spregovorila z ledenim počasnim glasom Izabela in se ustavila. Poslednjikrat vas vprašam: ali hočete oditi od tod? Ali se hočete odstraniti iz Hiše Saint-Pol, iz moje bližine?
Odette ni mogla odgovoriti. Beseda ji je tičala v grlu in jo davila. Oči so ji postale mrtvaško trudne in kakor jagnje je pričakovala zadnji trenotek svojega življenja. Videla je, kako so kraljični prsti segli po ročaju bodala, ki
— 757 —
Bragaiile in Bruscaille sta ga presenečena posiušala. Bragaiile je jel glasno tarnati:
— Izgubljeni smo, primejo nas. izvrtajo oči, porežejo nam nosove, hu, hu!
Bruscaille se je zamislil in iskal rešilno misli.
—• Biunraillcn, je spregovoril konču), edino to, kar si nam pravkar predlagal, nas moro rešiti: beg...
-• In Ocouetonville in Burgundci?
Poskusimo vsak na svojo pest in po>< žurinio se. Skoro jame biti poldne!... i
Kakor bi trenil, so se opasali z moči visečimi na zidu, znosili darove na mizo in si raz. delili bogastvo na tri enake dele. Ko je pospra« vil vsak, kar mu je bilo odmerjeno, je zapovedal Bruscaille:
— Na pot! Odidimo skozi ta vrata tu!
Naglo so se prestopili. V tem hipu pa so
še zaslišali hiteči koraki od zunaj in vrata so s truščem udarila Bruscaillea, ki je ravno hotel pritisniti kljuko. Trojica je presenečena odskočila. Pred njo je stal — Ocquetonville.
— Pripravljeni? je kriče vprašal in na-mršil obrvi.
— Pripravljeni! je potrdil Bruscaille in po vojaško pozdravil. Messire, slekli smo v ta namen že kute...
— Prav! Zdaj jih ne potrebujete več.
— Popolnoma, sem se je že privadil, je menil Bragaiile.
— Čujte me! Vojvoda vam pošilja to-le tukaj in vam priporoča, da takoj po uboju izginete iz Pariza. Dal vas bo iskati, in če vas prl-
H15a Saint-Pol.	153
rodništva deloma hišni sosedje. Sin .huicz in nekaj mlajših vnukov je pričevanje odklonilo. Ostali so izpovedali za starega očeta kakor smo v kratko gori opisali. Posebno vprašanje se je stavilo glede morilskega noža. Dotični nož so imeli Frankovi dalj časa za kuhinjsko porabo. Enkrat po Božiču je pa nož naenkrat izginil. Vzel ga je stari Martin in ga skril v svoji sobi. Od začetka je govoril pred sodnijo, da ga je imel na polici, a že popoldne je priznal, da je imel skritega pod svojo skrinjo za vsakdanje potrebe.
Po izpovedbi prič sta dala svoje mnenje glede corpusa delicti zdravniška izvedenca dr. Schuster in dr. Plečnik. Oba sta sc potegnila za obdolženca z utemeljitvijo, da je on sicer normalen človek, a je vsled duševne in telesne starostne oslabelosti izgubil v hipu početja, tisto zavest konfinence dolžnosti posameznika do družabnega reda, ki upravičuje pri zdravih mladih ljudeh vpisanje dejanja v krivdo. Izvršil jc delo v momentani zmotenosti svoje duševnosti. Državni pravdnik je bil nasproten temu mnenju in predložil, da se razprava preloži v svrho zaslišanja novih izvedencev. O tem ie sklepal sodni senat in predlog drž, pravdnika z ozirom na § 125 k. pr. r. zavrnil. Sodni senat Je stavil nato na porotnike tri vprašanja: ali je starec izvršil hudodelstvo umara ali hudodelstvo uboja in konečno dodatno vprašanje, ali je storil dejanje v momentani duševni zmedenosti. Porotniki so prvo vprašanje zanikali z vsemi glasovi, drugo z vsemi glasovi, a zadnje z dvetretjinsko večino potrdili. Na la izrek porotnikov je sodišče obtoženca oprostilo. Državni pravdnik je vloži! ničnostno pritožbo. Obtoženec se je s sklenjenimi rokami sodnikom zahvalil na milostni sodbi. Bil jc sploh tekom cele razprave precej ginjen in je večkrat brisal solze iz oči in milo stokal.
SKRIVNOST IZ POGOVORA DVEH POLI-T1ŠKIH LISJAKOV.
Čuvajev pes.
Po vsem svetu se sedaj mnogo govori o potovanju znanega hrvatskega diktatorja Čuvaja.
Nam se je pa posrečilo izslediti še sledečo interesantno tajnost iz Čuvajevega obližja:
Kakor je znano ie Čuvaj sedaj na potovanju, spremlja ga spreten policijski pes. Bil je v Gmundenu, da si nekoliko odpočije od svojega dela, od tam odide te dni v IŠ1, iz Išla pa pojde v Budimpešto. Naravno jc, da je dobil Čuvaj več grozilnih pisem, ker ima povsod mnogo sovražnikov. Zato je Čuvaj obdan noč in dan od detektivov, ki jih vodi nadzornik Mlinarič. Te detektive spremlja poseben izučen policijski pes, ki bi že od daleč izvohal vsakega napadalca. Ker sc Čuvaj boji, da bi ne bila v kakem pismu kaka bomba, mora nadzornik Mlinarič odpirati vsa pisma. Tako Čuvaj ni nikjer varen. Pravijo, da ima vsak to, kar zasluži.
V merodajnih politiških krogih na Ogrskem so pričeli soditi, da je Čuvajev pes hr-vatsko-srbskega pokolenja. Zato mu nič kaj ne zaupajo.
Čuvajeva policija ga ima zato pod strogim nadzorstvom. Na psu samem je opazka, da mu
ni nič kaj všeč nova služba. Ne diši mu in je ne opravlja z veseljem.
Pravijo, da jc tudi Čuvaj že'to opazil in osumlja svojega psa ■— veleizdaje.
Vendar sc vzdržujejo vse te vesti sedaj še strogo tajno.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POGAJANJA Z BOSENSKIMI STRANKAMI.
Sarajevo, 28. avgusta. Pogajanja bosenskih strank s skupnim finančnim ministrom vit. Bi-linskim se prično zopet sredi meseca septembra.
USTANOVITEV MLADOČEŠKE STRANKE NA MORAVSKEM.
Brno, 28. avgusta. Tukajšnje glasilo čeških agrarccv javlja, da se tekom mesca septembra osnuje na Moravskem mladočeška stranka, ki bo nastopala proti politiki čeških naprednjakov na Moravskem.
» TURŠKO-CRNOGORSKI OBMEJNI KONFLIKT.
Dunaj, 28. avgusta. Turško-crnogorski obmejni spor se nahaja sedaj radi obojestranskega razburjenja v nekoliko boljšem položaju. Obmejni boji so skoro popolnoma prenehali. Da se je položaj zboljšal, se vidi tudi iz tega, da je Turčija vse one čete iz Male Azije, katere so bile namenjene za črnogorsko mejo zopet odpoklicala in jih odposlala v ana-tclske posadke.
Petrograd, 28. avgusta. Po vesteh, ki so dosle semkaj, je v Crni gori še vedno veliko razpoloženje za vojno.
Cetinje, 28. avgusta. Z ozirom na napeto stanje med Črno goro in Turčijo so zastopniki velevlasti intervenirali pri črnogorski vladi in posredovali za mirovno poravnavo spora. Kralj in vlada sta odgovorila, da hočeta kljub velikim težavam vendar ugoditi željam velevlasti.
Odgovorni urednik Radi voj Korene.
Las! in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Vabilo na izlet.
V nedeljo, dne 1. septembra 1912 slavi v Trstu »Narodna delavska organizacija* petletnico. Ta dan vozi iz Ljubljane v Trst
poseben vlak.
SPORED:
1) Odhod iz Ljubljane (juž. kolodvor) v nedeljo 1. septembra oh 5. uri zjutraj. Med potjo stoji vlak v Borovnici, Logatcu, Rakeku, Postojni, št. Petru in na Nabrežini. Prihod v Trst ob'8 36 dopoldne.
2) Sprejem na južnem kolodvoru v Trstu.
3) Izprevod s kolodvora v »Narodni dom? z godbo N. D. O. na čelu.
4) Ob 10. uri dopoldne manifestacijski shod v »Narodnem domu".
5) Od 1.—4. ure zabavna vožnja po morju iz Trsta v Milje, Koper, Piran, Grado, Grljan, Miramar, Barkovlje in nazaj v Trst.
6) Ob 4. popoldne izprevod po mestu z godbo N. D. O. in natb razvitje prapora zidarske skupine N. D. O.
7) Veselica.
8)
Odhod iz Trsta ob 12 20 ponoči, in prihod v Ljubljano ob 4 22 zjutraj.
Vožnja po morju se vrši na velikem salonskem brzoparniku paroplovne družbe »Dalmacija* ter bo pripravljen za 600 ljudi. Vožnja bo torej prijetna, krasna, ker bodo udeleženci videli velik del istrske obale, najvažnejša okrog Trsta in se
vozili daleč okrog po Jadranskem morju. Cas — popoldanski — je za tako vožnjo najbolj primeren ler bo imej od nje vsakdo obilno užitka. • izkaznice za vožnjo s posebnim vlakom iz Ljubljane v Trst in nazaj ter všteta zatiavna vožnja po morju stanejo za 111. razred po 8 kron, za II. razred po 12 kron, ter se prodajajo v Ljubljani v trafikah Češarek v Šelenburgovi ul,, Dolenec v Prešernovi ul., pri natakarici v »Nar. domu" in pri društvu »Bratstvo" istotam. — S pismenimi priglasitvami je obenem vposlati tudi denar. — Pohitimo v nedeljo v obilnem številu v Trst, da bratski stisnemo roke vrlim slovenskim delavcem na obali sinje Adrije. To bo dan slavja zavednega slovenskega delavstva in kdor čuti z njim, bo pohitel ta dan v Trst.
Izobraževalno društvo »Bratstvo* v Ljubljani.
Pozor!!	Pozor!!
Te dni začne izhajati v „Dnevu4t
„V senci
velezanimiv roman, v katerem se nadaljujejo usode glavnih oseb v
„Otroci papeža"!
Sirite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike!
Mali oglasi.
Učenka se takoj sprejme pri šivilji v Za-tiški ulici št. 1.	572—1
Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni predal 38, Ljubljana.	567—3
Spretna,
prodajalka
čevljarske stroke, linega vedenja, prijazne simpatične zunanjosti, zmožna slovenskega in nem. škega jezika, se takoj zprejme. Ponudbe ako mogoče s sliko, na
Smichovgraško zalogo čevljev
Henrik Kenda, Ljubljana.
Akviziterje
sprejme takoj „UčiteIjska tiskarna" v Ljubljani.
Plača po dogovoru.
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18.
Špecerista m delikatesna trpvina, Ipaliica za taro z električnim obratom ii vročim zrakom.
Specialiteta!	*«“	Žgana kava.	Specialiteta!
Posebna mešanica ... kg K 4-80 I Kavarnarska mešanica. . kg K 4 Ljubljanska mešanica . .	» » 4 40	|	Tržaška mešanica ...	»	„ 360
Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
Velika prodaja poletnih oblek
za gospode in dečke, ter razne damske konfekcije za polovično ceno. Nadalje priporočam ravnokar dospelo 'jesensko damsko konfekcijo kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke po čudovito nizkih cenah. Ogromna zaloga klobukov od K 1.30 naprej.
„Angleško	sklad
O. Bernatovič,	Ljubljana.
K
—	758 —
mejo, glejte sami. Upam, da sl predstavljate, kaj čaka kraljeve morilce?
Brancaillon jc vrgel na mizo nabito mošnjo. Bruscaille je potegnil bodalo ih je zasadil
V	napeti trebuh. Zlati in Srebrnjaki so se stresli 113 mizo.
— Razdelite si denar, je dejal Ocqueton-ville. Ko bo izvršeno vse, se naglo odstranite po malem stopnjišču. Vrata spodaj so odprta. Tu so križi sv. Andreja, pripnite si jih na prsi In pri vratih vas izpuste. Tecite k Seni, kjer najdete moža s tremi konji. Drugo Je> vaša Stvar...
,	— Amen, je dejal Bragaille.
— Ce boste slučajno potrebovali pomoči, potrkajte na te duri tukaj.
Ocquetonville je odprl vrata vodeča v sosednjo dvorano. Trojica je pogledala: dvanajst mož je tam stalo in vsak jc držal v pesti usnjen bič z nebrojnimi jermeni, na katerih so bile privezane železne bodičaste kroglje.
Bruscaille se je ozrl v. Ocquetonvillea, ki se je ironično smehljal.
— Kakor vidite je za vse poskrbljeno! 'jr 'dejal.
Trojica je pobledela. Razumeli so! Bili so izročeni na milost in nemilost dvanajstorici...
Ocquetonville je odšel. Mrtvaški molk je legel na celo palačo. Vojaki, razpostavljeni vsepovsod so napeto čakali na znamenje, čakala fe nanj naša trojica z naježenimi lastni, z mrtvaškim potom na čelu, nepremično kakor na
Smrt obsojena.
Dolgo so tako stali kakor vkopani v zemljo. In ko je začelo škripati kolesje M uri in
-j. 759 —
se Je prvi udar kladiva na zvon brenčeče odbil od brona, so se stresli in zganili, kakor bi strela šinila vanje. V hipu so se zavedli.-..
Bilo je poldne!	.
Zaeno z donečim zvonom se je oglasil drug glas, ki je rezko hreščal:
— Hola! Kje so moji menihi, privedite mi menihe, kralj se hoče smejati!
Norec je klical smrt.
Vrata so se odprla in poveljnik dvanaj-storicc je stopil k Bruscailleju in mrko vprašal.
—- Ali ste čuli?
— Culi, je zašklepetal z zobmi Bruscaille,
poldne bije... .v , ....
—- Kralj vas kliče! Idite, smejati se mu
hoče!
Bruscaille se je noro zarezal. Izdrl je bodalo, uprl oči v tovariša m hripavo zakričal:!
— Idimo!...
Krenili so proti kraljevemu stanovanju.
V	trenotku, ko je Bruscaille odprl vrata, jim je priletel na ušesa obupen klic, da so trepetajoč obstali in prisluhnili....
Tudi kralj ie slišal kr.lk- Smrt fist ie obšla in prepaden ie jel klicati:
— Straže! Kapitan! Nekoga ubijajo!... Duri so s truščem odletele in v odprtini
so se pokazali Bruscaille, Bragaille in Brancaillon v polni bonji pravi in z bodali v rokah...
Kralj se je krčevito nagnil naprej, oči so mu izstopile iz jamio, x goltancu mu je pojemajoče zagrgralo...
Trojica le planila naprej. . *
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina “!
„DAN“ se prodaja
po 6 vin. s
1, .V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor,
Ter. Leban. Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna, Gosposka ul. 9,
U. Likar, državni kolodvor.
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
9. Na Bledu: Pretnar in A. W51fling. '
4. V Bohinjski Bistrici: M. Orobotek.
0. V Radovljici: Oton Homan.
0. V Škofji Loki: M. Žigon.
'7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. WerlL
9. Na Rakeku: A. DomicelJ.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus.
11. V Postojni: I. Marinčič.
12. V St. Petru na Krasa: K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Kos,
14. V Opatiji: A. Tomašič.
10. V Reki: J. Trbojevič.
10. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Petermati.
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko WeixL