j 5™* j GLAS NARODA S Ima nad 8000 naročnikov. « ^ ^ 1 ^ W ^X X | I^ued every da, «eep, j List slovenskih delavcev r Ameriki. 8 un yS an ° 78: Z TKLSFON PMA«K«: 4.87 OOETLA-DT. M ■^■Oto«, M»tt«, H, lttl, rt th» fort OtMm »t K«w York, X. T• ate th» Art «f OoMr*« of M»r»h », 187». XMLMF0X fT.»» „„ TO1TLUID1 NO. 294, - ŠTEV. 294._NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 14, 1912. - SOBOTA, 14. GRUDNA, 1912. VOLUME XX. - LETNIK XX PO IZGUBLJENI VOJNI: DVATPRŽKA TOPOVA IN UBIT TtmfiTN Samo pod pogojem častnega miru odložijo Turčini morilno orožje. -o- TURŠKI MIROVNI POOBLAŠČENEC JE IZJAVIL, DA SE SOVRAŽNOSTI NA BALKANU TAKOJ ZOPET ZAČNEJO, AKO NE PRIVOLIJO ZAVEZNIKI V ČASTEN MIR. *-o-- MIROVNA POGAJANJA. -o--# FORMELNO DELO MIROVNIH POOBLAŠČENCEV SE ZAČNE V PONEDELJEK V LONDONU. — GRKI SE ŠE VEDNO VOJSKUJEJO S TURKI. — ZMAGE IN PORAZI. Pariz, Francija, 13. dee. »—} "A ko ne privolijo zavezniki v j za Turčijo časten mir. se so vraž-; noMi takoj zopet začnejo". To je ena izjav, katere je podal f Kechad paša. eden otomanskihj mirovnih pooblaščencev, ki se na-j haja na poti v London. GorenjoJ izjavo je padal nekemu poročevalcu "Tempsa". 1 Nadalje je pristavil Rechad paša. da je moč turške armade od dne do dne večja, (jlasom njegovih napovedb se naiiaja sedaj1 pred Cutaldžo 175.000 dobro obo-rožt nih. dobro prehranjenih in zdra\ih turških vojakov. Pripravi jt-ni ho takoj začeti s sovražnostmi. ako bi bili predlogi balkanskih zaveznikov poniževalni za Turčijo. Otomanski pooblaščenec je tudi pripomnil, da bi bila Turčija eventualno pripravlje na pri pozna t i avtonomijo Albanije pod sultanovo nadoblastjo. Izjavil je. da bo za turške pooblaščence težko se podajali < irsko. ker lc-ta noče podpisati! začasnega premirja. London, Anglija, 13. dec. —! Kormohio delo turško državo in j zvezne balkanske narode zastopa-' jočih mirovnih delegatov se zae-l lie v ponedeljek; ta dan se začne-j jo podajanje, po katerih zaključ i ku se i/premeni zemljepis bliž- j njega vzhoda, seveda, če bodo! podajanja uspešna. liolearski delegati so prišli da-j ll. S. Sprejel jih je bolgarski po i slanik in uradniki bolgarske le-J gaejje. Turški pooblaščenci so prišli pozno zvečer. Grški, srbski in črnogorski de-; legati so prišli že prej. štiriurnem ognju uničiti sovražne baterije v Lagatora. število naših ranjencev znaša nekako »O. Bitka s.- j.- morala končati, ko i se je znočilo. Grška armada v Epiru. nujza-padnejšem delu balkanskega polotoka. je začela v sredo na vsej i črti z ofenzivo. Po ponovnih napadih so zavzeli ki bi se končal z razdelitvijo Av-| stro-Ogrske med Italijo, Rusijo, Romunsko in Srbijo". Belgrad, Srbija 13. dec. — Avstrijske parobrodue družbe, ki ! oskrbujejo promet s srbskimi pristani na Donavi, so danes končale ; to službo. Avstrijske oblasti se trudijo regulirati pasaširsko slu-;žbo na avstrijsko-srbski meji. Avstrijski podauiki, »d katerih jih je več tisoč v raznih službah | v Belgradu, se ne smejo vrniti v j srbsko glavno mesto, čim preko-i racijo mejo. Le onim, ki so stari 'nad 42 let, smejo nazaj v Belgrad._" Goethals minister? Kakor se poroča iz AVashing-tona namerava baje Voodrow Wilson imenovati o priliki otvoritve Panama prekopa polkovni-rka Goethalsa za vojnega ministra. Parnik ''FRANCE" (Francoska proga) odpluje dne 17. dec,, — namesto 19. dec., kakor naznanjeno na več vprašanj. — 2 navedenim parnikom bo rojakom še mogoče dospeti za praznike v staro do-movino. ...... OLAfi NARODA; 14. GRUDNA, 1912. vsako delo se opravlja javno. Orijentalec ljubi javnost in čim več ljudij ga gleda pri delu. tem urneje mu menda gre izpod rok. Nemara si misli, češ, le, glejte me, kako znam!... Predno pridemo po strmih ulicah mej pestroj množieoj peščev, jahaeev in no-" sačev spet doli do Galatskega mostu, moramo obiskati tudi takozvani egiptovski bazar (Misr čar-šiisi). Grede skozi ta bazar čutiš, da so tukaj združene vse vonjave sveta, prijene ko rožno olje in pikantne ko mošus. Vsi parfumi sveta združeni so tukaj v veliko blagodišeČo "simfonijo". ... Ko je tako tudi nos dobil "svoj del" na današnjem ekskur-zu. oddidemo — ura kaže 11. t. j. jedno pred solnčnim zahodom — domov" v Pero... Kalespeza— Konstant inopolis. * Aškerčev "Izlet v Carigrad" je poln lepih misli. O Carigradu sodi sledeče: "Ob Zlatem rogu je moralo veliko mesto nastati in to mesto mora imeti v bodočnosti še večji pomen. To bo takrat, ko se spoji anatolska železnica -z inskimi železnicami in ko Turčin ne bo imel več oblasti v "Evropi". Kadar bode kak kulturen narod zapovedoval ob Zlatem rogu — n. pr. br atje Rusi, takrat bodo gotovo zvezali Carigrad s Skutarijem s takšnim velikanskim mostom, ka-koršen stoji med New Yorkom in Brooklyiiom ..." Tako je pisal Aškerc leta 1893. Od takrat je že dvajset let. Aškerc je bil na svojem povratku tudi v Bolgariji, videl je mlado cvetočo državo — toda ni si mogel misliti, da bodo čez 20 let stali Bolgari pred Carigradom. Ni bilo dano dočakati velikega dne pesniku bolgarskih rapsodij. Na koncu svojega "Izleta" pravi Aškerc: "Ako potuješ iz Slovenije preko Hrvaške, Srbije in Bolgarije — voziš se do Adri-janopolja nepretrgoma po čisto slovanski zemlji. Lep kos je je". To čutimo danes bolj nego preje — kajti vojni dogodki so nas prisili, da smo se naučili nekoliko zemljepisja in smo zopet enkrat spoznali svoj slovanski Balkan, katerega najsevernejši del tvorimo mi in segala bo poslej ravna črta od Trsta, — do Carigrada. Zato je prav, da ga spoznamo. Demonstracije Jugoslovanov na Dunaju. =fi —zzi* v gg]L.ji EDINA SLOVENSKA TVRDK4. ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA iN JEDNOTE. Oelo prve vrste. Cono ni^iz©. F. KERŽE CO, 26I6J4. LAW.-NOAl-« AVK., CHIC^OO 1Uf- siovy^syr r re vtki? za^tisvi ^rtOnfc. — I t je džamije. Vae victis! Stara pesem. Najbolj so ohranjene krasne fre-seo-slike iz starega in novega testamenta v džamiji "Kharije", bivši cerkvi sv. Zveliearja^ Tu vidiš še slike in mozaike ki kažejo: Rojstvo Jezi:sovo, Tri kralje, pastirje Betlehemske itd. Čeprav je sv. Sofija najveličastnejša in za krščanskega Evrooejea najzanimivejša džamija. vender največja ona v Carigradu ni. Največja je Sulejma-nova. poleg katere stoje mavzoleji s sarkofagi Sulje^nana I. in II., Ahmeda II. in nekaterih prin-cesinj. Bogato okrašene te krste lahko vidiš skoz okna mavzolej-ska . . . Vseli džamij je baje v Carigradu §91. mej temi 227 velikih ali cesarskih. Najelegantnej-ša se mi je zdela džamija Hami-dije. ki si jo je sezidal pod svo-joj rezidenci Jildiz Kiošk sedanji sultan Abdul-Hamid II. Na sprehodu svojem pridemo ua takozvani Hippodrom ali At-mjedau, ne "daleč od sv. Sofije. To je precej velik trg, kjer so se vršile v starih, bvzantinskih časih razne narodne slavnosti, igre itj. Na tem trgu stoie trije spomeniki. mej katerimi je najzanimivejši -JO m visoki granitni obelisk (monolith) carja Teodozija Velikega. Pokrit je od vrha do tal z reliefnimi hieroglvn, ki so še tako dobro ohranjeni, kakor da so bili še pred par leti vsekani. A ta obelisk je stal že 1600 let pred Kr. v Epriptu. J eden ostalih dveh spomenikov pa je sestavljen iz kamnitih kock in junak se je že odločil, na katero stran bo telebnil, nekega lepega dne, ker že sam ne ve. čemu bi tu stal brez namena; ali samo zato. da bi hodili radovedni turisti zijat vanj 1 — Tod v unžfni je tudi nekoliko podzemskih vodnjakov, ki so tako velikanski, da se raztezajo kot mala jezera kar pod celim mestnim kvartalom. Ti vodnjaki so vsi seveda izza bvzantinskih časov. Videl sem takozvani vodnjak "1001 stebra". Vodnjak ta je sedaj suh in zdi se ti, kakor da si prišel v kako podzemsko katedralo. Visoki marmornati stebri s korintskimi kapiteli podpirajo obok. Čudno! Zatem smo prišli do palače vojnega ministerstva (seraskerata >. poleg katerega stoji impozantni seraskerski. stolp, podoben one-muv Galati. Na stopnieih neke džamije videli smo sila komičen prizor. Star derviš je s handžar-jem gladil staro turško babo po hrptu in mej tem nekaj molil. Nemara je "izganjal" iz nje kako trdovratno bolezen, 11. pr. — "hudoben jezik". Po ulicah ' "Merdžan-jolu" in, ne vem, kod še. dospeli smo naposled do velike znamenitosti Carigrajske, namreč do velikega mestnega ba-a. Ta bazar je prav za prav mesto zase, to je cel labvrint, kjer se ne moreš orijentirati brez Ari jad . . . pardon ! brez voditelja dragomana. Vse ulice v tem trgovskem mestu par exellence so* pokrite, obokane in svetloba prihaja "v mesto" skoz steklene strehe. Na prodaj je v resnici vse, čimer se sploh tržiti da. Od škatljiee švedskih "žveplenk" Dr. Šusteršič a dolžnosti Avstrije napram Jugoslovanom. Ljubljanski "Slovenec" je objavil interview z deželnim glavarjem in poslancem dr. Šuster-šičein. Pogovor se je gibal v mejah politične situacije in Šusteršič je rekel med drugim sledeče: Po dosedanjih zmagah Jugoslovanov na Balkanu se je pokazalo. da je jugoslovansko vprašanje za Avstrijo najbolj važno. To vprašanje je stopilo sedaj v najvažnejo fazo. tako važno, da FRANK P£TK0VSEK, lavni noi3f - Notsf« Public, j 7B-72U Market St., WAUK1 0AN, Sli , PitODAJA fina vi/ a, r .jooije ffas c is ixvrstne smotke— pat^ritovVa« i.rj vil* FKODAJA veins llSiKe rs;fc prcfcoa.or skih trt. POŠILJA enar *» star kraj »»ncsi'?vc i nepošteno UPRAVLJA vse v notstrifci posel spacia joč-:: tieia. Carigrad. « Kako je danes v Carigradu nam poročajo dnevni časopisi, lliee so polne lačnih ljudij, na obrazih se čita strah in obup, pc vogalih čitajo ljudje razna ozna nila — v pručah si liudje šepe če j o o novicah z bojišča, ki jih baje ni v časnikih. Vojaške čete gredo po ulicah, toda ne sprem Ija jih več navdušena nluožies kakor s početka vojne. Vse j€ poparjeno — dan za dnem se bolj euti, da se bližajo grozni dnovi Carigrad, slavno mesto. Kake velika zgodovina leži v njem. In krasno j<- to mesto. Nekateri pra vijo. da ima najljepšo lego na s\»-tu: Xenpel Carigrad, Praga ___Tisoč in tisoč potnikov je ob čudov;-!o to mesto. Občudoval ga je tudi naš pesnik Aškerc. L 1893. j«* šel Aškere na potovanje na vzhod. Njegov eilj je bil Ca rigi id S tega potovanja je spi sal woj Izlet v Carigrad". Po[»i>i so izhajali kot podlistki \ '"Slov. Narodu" in so potem iz šli v knjigi. Tu podajemo njego vo poglavje o Carigradu. Neka teri podatki so zastareli, Carigrad št. je n. pr. sedaj nad miljon pre bivalerv. Drugače je popis zelc za m mi v. Cariprad s tičje prespektive. — Na Oalat^kem mestu. — Aja So fija. — Dra?e džamije. — Veli ki bazar. Sdam aleikum! Tu ležiš torej P< d menoj ti st:.ri Bvzane ti sla \janski Carigrad, ti grška Kon stan? inopolis, ti turški Stambul V san.jali šara t«» gledal Bog vt kolikrat že. hrepnel po tebi iii želel te videti! Sedaj te gledan v resnici. S*-lam aleikum! Ljubi čitatelj. stopi v duhu k meni na takozvani (Jalatski, 50 m visok t>tolp, vrhu katerega stojim se daj jaz. Stolp ta se dviga 100 nj nad morjem. Ozriva se z višine doli — glej. vse velikansko me sto leži pod nama kakor na kak reHrfni karti geografski. Tare cul jugozahoda proti severovzho du lesk.ee se Bospor. od jugov zhoda proti st-ver oz a hodu pa Zla ti ro". Na jutru ob morni razprostira predmestje (ialata. proti se v» ru Pera. Tam onkraj Zlateg; roga leži prava Carigrajska "ci t y" Sta in bul, izmed katerega ki pi proti oblakom tisoč belili mi naretov. Tam dalje od Stambula proti severu le/i ob Zlatem rogu grški kvartal Fener ali Phanai i Ji više židovski predel Balat. Št više leži ultraturški Ejub. Še da I je s« vidi od tod — celo v nov del sveta! Glej. tam le onkraj Bospora kopici se od morja pc liribu navzgor amfiteatralno me sto Ceškiidar ali Skutari. Dalj« proti iugu vidiš na istem azij skein breiiu «"edno mesto Kadi-k"j ("Sodniška vas") stari Chal ki don: in daleč tam doli rasto i/. -Marmarskega morja Prineevski otoki. Nepopisen razgled! Glej. po Bosporu in po Zlatem rogu cel gozd jamborov! Na vse strani piha iu puha množica parnikov, med njimi pa šviga na stotine in stotine čolnov in eolničkov! Tu in tam stoji mirno in ponosno na sidru kaka velika trgovska ali vojna ladja — kakor velikan med pritlikovei. In ta hrum in Šum tu doli! Parobrodue piščalke kakor da imajo ravnokar kako poskuš-njo za velik koncert! To je cela skala zvokov, od globokega basa, do najvišjega tenora! . . . Na stolpu stoji oddelek gasilnega društva, da signalizuje vsak požar eim era zapazi. Dajmo slugi vratarju obligatni "bakšiš" in stopaj ni o P« nerodnih in sila ozkih stopnicah k tlom... Ako prašaš -riprostega Turka, kako velik je Carigrad, poreče, da je pač "bojiik" t. j. velik, zi-jalasti "Frank" pa hoče vsako veličino imeti v dolgočasnih številkah izraženo. No, turški učenjaki ho leta izračunali, da st» je ves Satmbul s svojimi deseterimi okraji 873.565 duš. Med temi je baje 3849.910 Turkov (Mohamedanov), 152.714 Grkov, 349.590 Armencev, (64442^katol. Armencev). 4377 Boigarovr44.361 Judov. 819 Protestantov, 1082 Latincev, t. j. katol. državljanov turških in 129.243 inozemcev. Dovolj suhoparne statistike? Po strmi in slabo potlakani ulici pridemo boljše rečeno: pre-rijemo ali prerinemo se skozi pisano množico doli do mesta, ki drži čez Zlati rog. Ta most se zo-ve Galatski, tudi most Valide ali novi most imenovan, ker leži više tega eden, stari most. TaiBti, ?ez katerega gremo mi, je 450 m dolg in leži na železnih ladjah .(pon tonih). Kdor hoče vedeti, kake narod-| nosti stanujejo v Carigradu, ali ' vsaj prihajajo tu sem in skozi to I mesto, ta naj postoji na Galat-i skem mostu kake pol ure. Ni ga ; na svetu mesta, ki bi se, kar se t£če etnografske mnogovrstnosti, moglo meriti s poglavitnim mestom turškega cesarstva! Stoj in opazuj ! Glej. tu mimo gospoda v črni obleki in s cilindrom stopa samozavestni Turčin v dolgem plašču in s turbanom na glavi. To je Staroturek. Tam le gre gibčni Grk v narodni noši in s fesom. Mimo njega prikoraka gravitetski Arabljan ali kak Be-duin s temnorjavim, klasično rezanim profiljem. Glavo mu pokriva nekaka pisana, čez pleča sc^oča ruta. ki si jo je prive-jzal okrog senc z nekakim pozla-; čenim motvozom. Tam le hiti j burni Arnavt. Vrhu lilae ima neko ženskemu krilu zelo podobno j stvar iz bele volnine, ki mu sega do kolen in pri halji pleheče okol i njega kakor obleka — baletni j plesalki . . . Glej, v elegantni ko-čiji pelie se tod neki mlad čer-keski knez s krasnoj Črnoj bra doj. Na sebi ima belo volneno ob leko in takisto veliko belo kučme < na glavi. Tega je zdaj-le srečal drug fijaker. ki pa vozi — nekega japonskega grofa. Sinoč sem slišal tega Japonca v restavraciji hotela "de Pest" govoriti t svojim sosedom v gladki — nem širini. Zdaj gre mimo nas par er-; nih Sudancev. Tam-le pa prihaja kar cel — harem turških žen ? črnimi robinjami. Ogrnile so se v svilene plašče različnih barv obraze pa si pokrile s sila fini j mi prozornimi koprenami. tako j da ne vidiš samo lahko njihovih j velikih črnih očij. ampak tudi ■ ves obraz ... In tako se vrti ta j etnografski kalejdoskop uro ze uroj, polir zanimivosti, poln kontrastov — brez konca in kraja. 1 Prava narodopisna razstava ! . .. Na Stambulskem koncu mosta | zagledamo visoko džamijo, Jeni džami", no ne utegnemo v nje iti ker se nam mudi dalje — l Aji Sofiji. Po raznih ulicah, ve-Kinoma ozkih in slabo potlaka-nih, pridemo mimo zanimivega po celem svetu znanega poslopja ' če gar vzhod se zove — Visoka , Porta. V palači sami nameščeni so razni bureaus: velikega vezirja, ministerstva notranjih in vna-- njih del in državnega soveta. Mimogrede si ogledamo kos Se-rajskega vrta, kjer stoje razni ! antični kipi ter eele vrste veli-i kih marmornatih sarkofagov, j prinesenih večinoma iz Male Azi j je. Poleg vrta stoji muzej in 1. ; 1889. ustanovljena eeole des be-aux arts. Dalje pridemo na neko j teraso, na tako zvani Janiearski j dvor. Tu stoji stara velikanska | platana. Na debeli vezi zabit je še žrebelj, kjer so obešali uporne jJaničarje. Ker nimamo vstopnic, j ne moremo, ko bi tudi utegnili, jogledati si Se^ajskega dvorca; ! zatorej gremo raji v slavno Ajo Sofijo k i stoji na Justinijanovu trgu. Prvotno cerkev zgradil je že cesar Konstantin Veliki 1. 326. ter jo posvetil sv. Modrosti božji. V krasno cerkev na to je prezidal in povečal car Justini-jan. Hotel je postaviti baziliko, ki bi v krasoti svoji presegala vse cerkve sveta in — posrečilo se mu je. Ko so Turki I. 1453. pri-'iruli v Carigrad, zaprlo se je več tisoč kristjanov v sv. Sofiji. Divjaki so pa vlomili vrata in poklali vse, ki so notri zavetja iskali . . . Stopimo v prostrano dvorišče, potem še v veliko in malo preddvorano (narthex), plačamo lep bakšiš za vstopnino in hodža nam odgrne na srednjih — "kraljevih" — vratih velikansko usnjato zaveso — v "sveti" Sofiji smo, t. j. v džamiji moha-medanski. Veličansten tempelj! Cerkev ima tri ladije Na sredi nad celim poslopjem stoji veli-Itwmska kupola, ki ima sama 32 m v premeru in visi 65 m dolga in 70 m široka. Ne mislim je dalje ooisavati. Strokovnjaki pravijo, da se v krasoti, veličanstno-sti. smelosti arhitekture in div-nosti mozaikov niti slavna Št. Peterska cerkev v Rimu ne more kosati z Agijoj Sofijoj! V štirih kotih pod kupoloj vidijo se štiri veliki kerubini v mozaiku; na oboku nad bivšim velikim oltarjem pa se baje razpozna še glava Kristusova. Jaz je nisem mogel najti, Velikanski zlati napisi iz korana "dicijo" stene in kupolo — drugače je vse prazno. Črnobradati hodža pa nam je zmerom za petami ker se menda boji, da bi tudi mi po angleški navadi izruli si kak košček mo- je postalo za monarhijo uprav utan svafel och fosfor !I, ki ve- j življenskega pomena. Avstrija je lja četrt piastra, do zlatega prsta-j bila s svojimi sedmimi milina s pravimi briljanti, ki je vre- .ioni Jugoslovanov do sedaj naj- den morebiti 100 turških mošenj (circa 5000 gld.) ; od žepnega robca za jeden piaster do dragocenega perzijskega čilima (preproge). za katero hoče imeti kakšen Sulejman effendi cel tisočak, vse dobiš! V odprtih ducanih sede trgovci, seveda a la turea, s podvitimi nogami na preprogah pušeč cigarete. Narodnosti so večja jugoslovanska sila, a ona je zamudila priliko in je pustila, da so jo sedaj drugi prehiteli, namreč male balkanske državice. To je velika zgodovinska zmota. Balkanske države bodo štele po sklenjenem miru 10 milijonov slovanskih prebivalcev in jasno je, kake dolžnosti bo imela naša država. Ona bo morala svoje Jugoslovane narodno zadovoljiti in Dobri zobje pomeni dobro prebavaivje. Dobro pretavanje pomeni dobro zdravje. VPRAŠAJTE SVOJE PRIJATELJE O ;ViEIVI. Vsako delo jameeno. Vsako delo brez bolečin. O demonstracijah jugoslovan- ' DR. A. HL WEISBERGER skih dijakov ua Dunaju poroča * ■ * *> t očividec: Za nedeljo 24. nov. je — zoDozuravnik bila v srbski cerkvi napovedana j SO E. Stn St. (St. Mark's Place; (med. prvo in drneo Ave.) New York, zadušlliea za padle junake na Odprto do S. zvečer, T nedeljah pa do 3. popoldan. Kosovelu. Cerkev je bila nabito i polna jugoslovanskega dijaštva i in drugega občinstva. Po službi božji so dijaki ob Vil uro mirno in v vrstah po štirje odkorakali pred srbsko poslaništvo v j Sehmidgasse. Nabralo se je vseh J skupaj nad 300 dijakov. Pred poslaništvom so gologlavi zapeli' najprvo "Hej Slovani'' in nato i "Onam' onamo". Navdušenje je; postajalo vedno večje in čuli so! se neprenehoma različni klici na balkansko zvezo in balkanske j vladarje. Nato je dijaštvo zapelo "Naprej zastava Slave" iu '"Oro; kliče si višine" in na vsako pesem je grmelo živio-klieev. Poli-! cija je bila videti popolnoma nepripravljena in nI ničesar storila, j Dijaki so odšli k bolgarskemu j poslaništvu in tudi tam ni delala policija nobenih zaprek. *'Zaori-| hi je "Sumi Maricain "Ljepa naša domovina". Od tu so hoteli dijaki pred rusko poslaništvo na Reisnerstrasse. Cez Schvvarzen-1 bergov park so prišli na l\t-nn-\veg in tam krenili v stransko u-lieo. proti ruski cerkvi; toda ko so prišli sto korakov daleč po u-liei. jim je prišla nasproti policija in napravila čez cesto kor-don. Videč, da se množica pomika naprej, je policija potegnila sablje in dijake izrinila nazaj na f Kennvveg. Nastal je vriše in poleg ruske himne so se čuli burni klici "Abzug Čuvaj!" Nekaj dijakov, kar jili ne stanuje blizu univerze, se je tu razšlo, drugi so pa odšli proti prvemu okraju, in sicer po Karntnerstrasse do Štefanove cerkve. Neki dijak je začel peti "Hej Slovani" in to je dalo povod, da je dunajski mob popolnoma podivjal; najbolj so se odlikovali šoferji in postreščki. ki so kar tekmovali v nasilstvu med seboj. Vrgli so se na dijake, jih pretepavali in suvali, pasantje, so udrihali s palicami in jih brcali z nogami, po dvajset ljudi je pretepalo po enega dijaka. Policija ni tega branila, šele potem, ko dijaki niso bili več podobni ljudem, jih je straža aretirala in jih odvedla v zapor, dunajske barabe, tudi v cilindrih, pa so jim spremi jeva je kazali zobe in jim grozili s pestmi v obraz. To je prava in čista resnica o tej demonstraciji. S i Zastopnik "'GLAS NAtjC'DA", 8*2 Corliandt ijt..riew i t j. Ali ste bolni ? Ako trpite na kakih nepravilnosti želodca, kakor: slabi tek, neredni odčistek, riganje, ako ste slabi, bledi in ako Vaša kri ni čista naročite takoj jodno škatuljo PARTOLA CUKERNIH TABLETO V, katera stane samo $1.00 ter Vam zadostuje za več kot jeden mesec. Omenjeno zdravilo je od najboljših zdravnikov priporočeno kot najboljše za označene bolezni; in da so v resnici neprekosljivi, kaže dejstvo, da se jih je v tem kratkem času že nad JEDEN MILIJON ška-tulj razprodalo. Dalje ako trpite na katerej drug? bolezni kakor: kašelj, reumatizem, trganje po udih. prtni, pljučni bolezni, bolezni jeter ali ledic, glavobol, izpadanje las, aH katera koli tajna spolna bolezen, ter ste že zastonj trosili denar, poskusite od najboljših zdravnikov priporočena zdravila svetovno znane lekarne P AUTOS. Pisma naslovljajte točno na: The PARTOS PHARMACY 160 2nd Ave., cor. 10th St., New York, K. Y. Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj! 4 <3 4 •i 5 različne; tu so Turki, Armenci, Grki- Spaujoli itd. Ako se kate-|to ie edini način, da varuje svoje remu približaš in želiš kaj kupi- j ''legitimne interese". Če hoče ti, povabi te s ponosnoj uljudno-1 Avstrija delati pametno jugoslo-stjo v svoj duean da ti prinesti J vansko politiko, potem ni raz-črne kavane in ti ponudi cigare- i umeti, zakaj ne bi smeli Srbi doto. Prašaš za ceno (po dragoma- biti pristana na Jadranskem nu, seveda!). Gospod Ibrahim ce- morju, ni blago za dve tretjini više, nego je vredno. Nejevoljen zmaješ z glavoj in greš dalje. Ali Ibrahim pride po prstih za teboj ter te potegne nazaj v svoj "brlog". Zdaj si ujet. Tisti dve tretjini ti Razočaranje. Gospodična A.: Dandanes je že tako, da dobiš potom inserira-nja v časopisih še najlaglje mo-odpusti od cene, a ti si nikar ne j Pa ljubimca. domišljaj, da si res Bog ve kako po ceni kupil! Pa če tudi ne miliš ničesar kupiti, ogledati si ga vendar moraš ta čarobni trgovski labvrint; hodiš po teh polu-temnih ulicah in gledaš na desno in na levo in ko prideš naposled ven v odprto ulico, misliš, da si se sprehajal pob azaru samo kake pol ure, a bil si notri — tri ure! Okrog pokritega bazara teko ulice, ki še tudi spadajo k nje- zaika za spomin. Sv. Sofija ima 4 mu. Po teh ulicah je tudi vse pol- minarete ... Kakor sv. Sofijo, tako so moslemi še veliko drugih krščanskih cerkva spremenili v no prodajalnic, v katrih pa se ne prodaje samo, ampak tudi dela. Rokodelce najdeš 'tukaj vse! In Gospodična B.: Oh, tudi to že ne pomaga. Že desetkrat sem in-serirala; na "ženitno ponudbo" sploh nisem dobila nobenega pisma. na ponudbo "duševno prijateljstvo" sem pač dobila eno pismo a to mi je pisal — moj papa. Preskrbljen. Burkeljc: "Kako so obsodili porotniki tvojega Jozeljna, ker si tako dobre volje?" — Martinovec: "Hvala Bogu, obsojen je za celo življenje — zdaj je preskrbljen!" Socialisti v balkanski vojni. Odlomek iz nekega pisma, ki bo pač vsakogar zanimal: Tu hočem omeniti še neko za nimivo stvar. Med rezervnimi častniki srbske armade je prav veliko — socialnih demokratov. Po zatrdilu njihovih poveljnikov so to najboljši častniki. ki neustrašeno drve v žrelo smrti. Pozabili so na svoje nauke in se kar fanatično bore v vojni, ki se vrši pod geslom: "Za krst častni i slobodu zlatnu." Vodja socialistov v Srbiji je jako izobražen mož, Dimitrij Tucovie, sin pravoslavnega duhovnika. Tucovič je rezervni poročnik pehote in on je bil edini srbski vojak, ki je bil ranjen v bitki na Kumanovu, pa po nobeni ceni ni hotel iti v bolnišnico. marveč je ranjen korakal dalje na čelu svoje čete proti Velesti. Prilepu in Bitol.iu (Mo-nastiru). Ta "rdeča" požrtvovalnost in ljubezen do domovine je napravila na vse najboljši vtis. Socialisti, ki se nahajajo v bojnih vrstah, so najboljši vojaki tisti pa, ki za vojno niso sposobni in so ostali doma, pa po "Rad-ničkih novinah" kriče proti vojni. Kako so si s tem škodili med delavstvom, lahko presodite po tem, da izhaja sedaj njihovo glasilo, ki so ga ,pred vojno tiskali v 7—8000 izvcaih, komaj v par sto iztisih. Vrh tega je list, ki je bil pred vojno dnevnik, postal reven, zanikern tednik. ; Turška vlada proti brezverskim listom. Ugledni turški list "Sabah" v Carigradu je vlada udušila, ker je, liberalen kakor je že, primerjal svetega preroka Mohameda človeku Petru Velikemu in Wash-ingtonu. NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Briiijevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec . . :. " " 12.00 Slivovka...... " " " 12.C0 Cognac....... " " " 12.00 Kneipovo grenko vino " " " 6.00 Cena .na galone. Slivovka galoni $2.75 Tropinjevec 4 4 2*75 Cognac 44 2.75 Whiskey 44 2.00 Vino domače rdeče 44 . 50c. ^Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobČene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA T0CNA. Za o bil a naročila se priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. B102-04 St. Clair Ave., Cleveland, O. stM , JM «i„ feirrtit^iSi- r,:-i - ............ . • ... . . .-.„,. ' . J-1" ,■- a, V .. ' GLAS NARODA, 14. GRUDNA, 1912. Tretja krogla. —o- Pri mizi nekega hotela v Niei sta sedela dva mlada Belgijca. Uila >ta zvesta prijatelja, študirala sta skupaj in sta nameravala po malem potovanju začeti v hruslju svojo advokatsko pi- Njiiaa- nasproti je sedel nek Anglež. Govoril ni z nikomer, ko sjiedel svojo večerjo je še malo molčeč posedel in odšel brez pozdrava. Eden izmed Belgijcev, Paul Vidovi©, ki je bil vedno šaljiv človek se je hotel malo po-nonVvati. izAngleža. Zabavlal se je živo s prijateljem, vzel kakor m-hot.- košček kruha, ga zvil v j krogljieo in jo vrgel proti Angle- j žu. Krogljiea je obvisela na njegovem desnem rokavu. Sir Alfred Denson je vzel kro-j gljieo in jo spravil mirno v žep.! To je dalo povod k novemu na-i padu. Minuto kasneje je zadela druga krogljiea v Angleževo roko in% taka j tretja Angleževo | Anglež je spravil obe, vstal in Oba sla se začela smejati in z! njima tudi natakar. Po večerji j sta na verando, boteč poka-i diti običajno smo t ko. Kar naenkrat je stal pred njima Anglež. "Brez uadaljnih besed boste! razumeli je rekel Pavlu, "da! -te m,- surovo užalil. Pravico s imam, da zahtevam svoje časti! nazaj, vi pa mislim da se tudi ne' ho>te branili z menoj streljati."' "(iptovo ne", je rekel uljudnoj I'--Igijec iif se priklonil. "jazj s<-in vam na razpolago". "Dobro. Toraj jutri ob petih j zjutraj. Vse potrebno bosta preskrbela najina sekundanta. Zdravo. gospoda!" Primerno je pozdravil in odšel / njemu lastno, zravnano hojo. Prijatelja sta bila potrta. Kaj tiiko resnega nista pričakovala.! toda kar je. to je! Natančno ob določeni uri so se stali. Zmerila sta daljino med seboj, nabasala pištole in čakala j, Pridno sta pa dala sekundanta znamenje, je rekel Anglež in po- | t » gnil kruhovo krogljieo iz žepa: "Ne pozabite, s to ste me j sem zadeli!" ] Spustil je krogljieo na tla, po- j kazal na svojo desno roko in se h vrnil nazaj na svoj prostor. __ i V naslednji minuti sta počila I dva strela. Paul je omahnil —j kroglja mii je predrla desno j liana ni bila smrtno nevarna, i« da zelo skeleča, in prešli so L štiri tetini, p red no zaiuogel ro-. zopet rabiti. Sir Alfred je dan / i dnem vpraševal o njegovem i stanju, in takoj ko je zvedel dal je dober, ga je zopet obiskal. ".Mi boste že oprostili. go- h spod ". ga je nagovoril, "da vas' opozorim s«- enkrat, ker moja j. east se ni j-ešena. Pričakal sem i vašega zdravja in sedaj lahko j' nadaljujeva dvoboj, kaj ne?" "Pripravljen sem", je odvrnili na videz mirno, bil je pa zelo j ] pr-seueuen, ker ni vedel kako sej liuče Anglež maščevati. j Drugega dne sta si stala zopet; i nasproti. Zopet je potegnil Sir j i: žt-pa kruhovo krogljieo in re- i kel: "Ne pozabite, s to ste mer semkaj zadeli"; pokazal je na \ svojo desno ramo. Strela sta počila. Nad Angle-j ževo glavo se je utrgala vejica. Paul je pa padel brez zavesti s predrto ramo na tla. Obvezali so ga in kakor hitro mu je dovolilo stanje so ga peljali v Ženevo k njegovi omoženi s stri. Seveda so rekli vsem, da se je po nesreči poškodoval. Belgijec je ležal dolgo časa v grozni mrzlici; njegova močna narava je zmagala in za kaka dva meseca se mu je obrnilo na bolje. Sievr je še vedno trpel, ker je pa bila nečakinja njegovega svaka, krasno, mlado deklece. vedno pri njemu, so mu tekli dnevi kakor v sanjah. Anetta je tako lepo znala govoriti, tako je skrbela zanj. da se je kmalo zaljubil vanjo. Bal se ji je razodeti svojo ljubezen. Šele ko se je hotel vrniti domov, ni mogel več zatajevati svojih občutkov in ko je spoznal, da ga tudi ona ljubi, je bil presrečen. Sklenili so prejkomogoče obhajati poroko. "Nekaj sem ti pozabila povedati". mu je rekla sestra tisti dan. 4 nek .gospod je ves čas tvoje bolezni spraševal o tebi, toda vstopiti ni nikoli hotel". "Kaj za en gospod T" je vprašal Paul nekaj hudega sluteč, | mogoče Sir Alfred Denson?" "Da. da ta; kaj ga poznaš?" "V Niči sem ga večkrat vi- Severov Almanah za 1913 je sedaj na razpolago. Dobite ga danes (d vašega lekarnarja zastonj. 0 izvanrednem slučaju 1 nam piše g. P. Jurieek, RFD. No. 7, Box 26, Ennis, Texas: "Naši hčerki je otekla Č-noga okoli čffenka in ji dala veliko bolečin. Ker se je to nam zdelo nevarno, smo .J* poklicali zdravnika, ki ji je to oteklino prerenal, a tudi to ji ni pomagalo. Štiri zdravniki so jo zdravili in nazadnje so ji hote.i še nogo odrezati. V veliki skrbi smo pisali "W. F. Severa Co., za svet, katerega so nam takoj dali. Dali smo ji uživati iu Sul0 ji nadrgnUi del s SEVEROV6 SEVEROVIM zdravilo zoper revmatizem Gothardskim Oljem. g . (Severa's Rheumatic Remedy) $1.00 (Severa's Gothard Oil) 50c. Dobre učinke teh zdravil smo kmalu opazili in naposled nam je hčerka ozdra- S vela. Ne morem dovolj izreči svoje hvaležnosti za vaš nasvet." Zgorenja dva zdravila hitro prežjneta revmatizem, nevralgiio, do- kostnico, bolečino v straneh, otek.ine, okorelost in bolečine v hrbtu. % ------------— g Na prodaj v lekarnah povsod, ak iih vaš lekarnar nima, pišite O nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na 1 del", ji odgovoril, "na vsak način moram govoriti z njim. Zdravnik mi je dovolil, da že lah-\ ko grem na izprehod, in tako se bom namenil n-i ure j k njemu". Vedel je v kaki nevarnosti se nahaja. Krvoločen Anglež je hotel pričakati samo njegovega ozdravljenja, ga v tretjič poklicati pred orožje in mu v tem slučaju, vzeti življenje. Toda hotel je vztrajati do konca. Drugega dne je šel k niemu in Sir Albert se je silno začudil nje-' govemu obisku. Paul je začel brez -ovinkov:' "Vem. da me še vedno zasledujete in ko vam bom tretjič na razpola«™ bodem za večno prost od vas. Dovolite mi samo, da za en mesec odložim dvoboj, ker bi I se rad poročil z deklico, ki jo ljubim čez vse." "Vi se hočete noročiti?" je vprašal Anglež, "no, potem mej j boste že saj povabili na ženito-j vanje", t * "Gotovo", je odgovoril pripro-Isto. "nimam prav nobenega vzroka, da bi vas odklanjal". Prijazno sta se pozdravila in se poslovila. Štiri tedne pozneje je bila po-' roka. Mlada nevesta je bila krasna. tudi Paul je bil na videz ve-j sel. Zadnji med čestilci je bil Sir, Alfred Denson. Ko mu je podal Paul roko mu je stisnil ta zlato škailjico v pest, rekoč: "To je moje ženitvanjsko darilo!" Takrat je zginil in ga ni bilo več. Ko je Paul odprl škatljico je našel v njej malo, posušeno kruhovo krogljieo. # ♦ * Sirovo darilo je bilo največje vrednosti, ker mu je daroval ži- j vljenje. __ ———- Skopje - druga srbska prestolica. Skopje (Ueskiib) proglase za drugo srbsko prestolico. Srbski kralj bo v Skopi ju vsako leto preživel približno dva meseca. Skoplje je mesto nekdanje srbske slave in veličine. Celo Skop-lje je pretkano s starimi srbskimi spomenici, ki so še dandanašnji žive priče srbske veličine in velikega razvoja trgovine in kulture v srednjem veku. Že v rimski dobi je imelo Skoplje ve- j lik pomen. Za časa dinastije Ne-mai.jičev je bilo Skoplje najve- j čje mesto z 200.000 prebivalci, j danes jih šteje le še 50.000. Sko-j pije je bilo 112 let srbska kralje-1 va in potem carska prestolnica t. j. od 1. 12b2. do I. 1394. Prebi-. vali so v njem: kralj Milutin, kralj Stvean Dečanski, car Dušan Silni, car Uroš, kralj Vuka-šin. V Skoplju so zborovali dr-! žavni sabori. Tu je bil razglašen j tudi glasoviti Dušanov zakonik.j Tu se je Dušan Šilu* proglasil in • kronal za carja. Tudi pod Turki je Skoplje ohranilo svoj veliki j pomen; bilo je središče kosovske-1 ga vilajeta in vseh upravnih in vojnih oblasti. Skoplje leži na križišču železnice Belgrad—Solun in Solun—Mitrovica. Skoplje je bilo od nekdaj ena glavnih točk na potu, po katerem se je vršila vsa trgovina in promet od i zapada na vzhod in obratno. Da-j nes je med 50.000 skopeljskimi j prebivalci polovica Turkov in po- ; lovica Srbov, nekaj Grkov in Arnavtov. Turki so prosili, da bi smeli tudi pod srbsko upravo ostati v Skoplju kot podaniki Srbije, kar se jim je tem raje dovolilo. ker večina njih ni turškega pokolenja, marveč so potur-čeni Srbi. V Skoplju je katedrala srbskega pravoslavnega mitropolita, srbska višja gimnazija, srbsko možko in žensko učiteljišče, srbska višja dekliška šola in veliko število srbskih ljudskih šol. Tu je tudi več turških srednjih šol, in do nedavna bolgarska gimnazija. ki se je pa na podlagi srb-sko-bolgarske pogodbe ukinila. Skoplje leži na reki Vardar, preko katere vodi velik zidan most. ki ga jez gradil Dušan Silni. Temu most^ skozi dolga stoletja ni mogel škodovati ne zob časa ne šumni valoviti Vardar. Po njegovi čvrstosti in lepoti se more sklepati, na kako visoki stopinji je stala kultura v Dušanovi Srbiji. Skozi sredo mesta teče majhna reka Serava, ki se tu zliva v Vardar. Skoplje ima trg in bazar ter teg za oglje. Na skali s trmim padom proti severu in za-padu stoji Dušanov grad. Mesto je polno džamij, ima pa tudi več cerkev, katerih najpomembnejša je katedrala Sv. Spasa. • Hagija Sofija v Carigrada (Resnica in legenda). Stojimo v letu 548. po Kristusovem rojstvu. Ravnokar so dovršili Maloazijci, najslavnejši stavbeniki tedanje dobe, eno naj-veličanstnejših cerkev krščanstva. Šestnajst let je trajalo delo, in pri tem je bilo zaposlenih neprenehoma deset tisoč delavcev. Zdaj pa je kolosalna stavba dogotovljena, in danes se ima vršiti posvečen je c-ekve Svete Modrosti. Velik vladar bizantinskega cesarstva, Justnijan, se pripelje v četveroprežnem vozu in stopi v spremstvu carigrajskega patri-jarha v cerkev. Njena notranjost je obširna in v visočini 56 metrov se dviga kakor nebesni obok kupola. Justinijan se ozira in veseli svojega dela. Občuduje pisan marmor ob stenah, umetnosti polni mozaik v zlatem dnu kupole, stotere stebre iz rdečega porfirja in zelenega marmorja, ki nosijo kupolo in galerije. Neizmerno je bogatstvo cesarjevo! Sedem zlatih križev je podaril novozgrajeni cerkvi, teža vsakega je stot! V zakristiji se nahaja 40.000 kel-hovih plaščkov. vsi pa so prepleteni z biseri in dragocenimi kamenčki, dalje 24 biblij, z zlatom okovanih platnic, katerih vsaka telita dva stota! Okraski treh portalnili vrat so iztesani iz lesa Noetove barke in vrata glavnega vhoda so iz samega srebra : v druga so pa vdelani lepi izdelki iz cedrovine, ebanovine in jantarja. Med 12 srebrnimi stebri se blišči ravnotako iz kovanega srebra, toda pozlačena podoba Križanega, Najsvetejše tega svetišča, resnična podoba onega križa, ki so ga rimski barbari več kot pred petsto leti postavili v Jeruzalemu. Obok se koplje v luči. Srebrni lestiinci nad cesarjevo glavo tvorijo mogočno obliko križa simbol zmagovitega sijaja nebeške svetlobe nad zemeljsko temo. V mozaiku kupole se svetijo v vsej milobi obličja svetnikov, ki klečijo v tili* pobožnosti pred Bogom; pod obokom plavajo štirje kerubini. In cesar se spomni druge knjige Mojzesove: "Kerubini so razprostrli zgoraj svoja krila in z njimi krili prestol milosti, in njih obličja so si bila obrnjena nasproti in zrla na prestol milosti". Ali pa ni bilo v tem skromnosti pred Najsvetejšim, pa obenem poln človeškega ponosa, pade Justinijan na kolena in vzklikne: "Češčen bodi Bog, ki me je smatral vrednega, da dokončani to delo! Prekosil sem te, Salomon!" In novi rodovi, nova stoletja hodijo po sledu prejšnjih. V cerkvi Svete Modrosti še vedno obdajajo kristjani sijajne vsakoletne svečanosti, patrijarhi in cerkveni očetje pa se snidejo tu na zborovanjih. Že so skoro tisoč let sijale zvezde nad to mogočno hišo božjo, kar so ugasnile v jutro 29. maja 1453. leta. Turški sultan je naskočil s svojimi brezštevilnimi četami obzidje Konstantinoplja. V groznem strahu beži stotisoč mož, žen in otrok v Hagijo Sofijo in prepu-ste ostalo mesto opustošenju. Zmagovalec se ne bo drznil oskruniti svetega kraja. V uri stiske, tako se glasi prerokovanje bo prišel angel božji z neba ter rešil cerkev in mesto. Ze brnč mogočne trobente Moli amedancev z bližnjih gričev. Strahovito, srce razdirajoče vpitje odmeva pod obokom, matere pritiskajo svoje otroke na prsi, možje in žene se objemajo, sužnji galej, roke vklenjene še v verige, pribeže v temo za stebri. Grmeče butajo sekire Mohame-dancev* po vratih; trske dragocenega telesa odletavajo pod udarci. Tu hrešče vrata v stikih, tam pa so že razbita. Z ognjem in mečem razširjati njegov nauk, je zapoved preroka !... Pijani že mesarskega klanja ob obzidju, vdero janičarji v cerkev in s krvavimi, zakrivljenimi meči po-kose svojo žetev po zapovedi preroka. Neoboroženo množico vkle-nejo z verigami in izženejo kot živino. Nato začno ropati. Pod udarci mečev in sunki sulic se razleti mozaik, raztrgajo dragocene oltarne prte, mule ter vel-blode pa oprtajo z neizmernimi zakladi srebra in zlata. Med divjim tulenjem vlečejo podobo Križanega skozi cerkev in črno-brad moslim posadi poln besnega verskega fanatizma, svojo ja-ničarsko čepico na trnjevo krono, in prevzetni zmagoslavni vrisk prevpijejo vzkliki, polni zasra-movanja: "To je Bog kristjanov". Tam spredaj pred glavnim oltarjem, pa stoji grški škof v častni opremi velikega svečenika. Brez strahu bere z glasnim, mirnim glasom sveto mašo za kristjane in jim prosi tolažbo v njihovi strašni stiski. Toda končno stoji čisto sam. Tedaj seže po zlatem kelihu in hiti po stopnicah navzgor na galerije. Kar ga zapazijo Turki in z golimi sabljami in povešenimi sulicami se zažene za njim trop janičarjev. Še en trenutek in zgrudil se bo mrtev nad svojim kelihom, kajti ubežati je nemogoče, kroginkrog nemo stoje trde stene. Toda v tem trenutku se naenkrat odpre pred njim zid. škof stopi skozi odprtino in za njim se zagrne zidovje. Od začudenja onemili odskočijo Turki, potem pa naskočijo stene s kopji in sekirami. Toda zid se ne uda in zasramuje njihovo brezuspešno prizadevanje. Polni začudenja se odstranijo vojaki. Spodaj v ladji pa sta priki-pela rop in krik do vrhunca. Tu nese sopihajoč konj jezdeca k glavnemu portalu. Mohamedan-ski vojskovodje in paše ga spremljajo. Sam zmagovalec, Mohamed II., turški sultan se bliža. Z njegovega obraza odseva mladost, ponos in neuklonljiva volja, pa tudi resnoba. Peš stopa po mramornih ploščah, katerih je dotikala pred tisoč leti noga krščanskega cesarja Justini-jana. Prva stvar, ki jo zagleda, je janičar, ki prešerno seka s sekiro mramornati tlak. Mohamed pristopi in ga vpraša: "Zakaj!" — "Zaradi vere!" se glasi odgovor. Pri tej priči udari sultan s svojo sabljo vojaka, da se zgrudi po tleh. "Psi! Li še*niste dovolj naplenili ? Stavbe tega mesta so moje!" Ubitega brcne v stran in se poda na lečo kristjanov in z grmečim glasom razglasi cerkev Svete Modrosti za last izlama. Polpeto stoletje je minulo, odkar se je nadomestil na kupoli Ilagije Sofije križ z mogočnim polumescem, in večer za večerom se razlega še vedno raz površine štirih minaretov, ki so jih prizi-dali Turki cerkvi, glas oznanje-valca molitve. Oblečen je v doig plapolajoč plašč z belini turba-nom na glavi. Na vse štiri strani neba kliče z mogočnim glasom čez Stambul: "Bog je velik", se razlegajo njegove besede. "Ra-zun boga ni nobenega boga in Mohamed je njegov prerok! Pridite v blaženstvo! Pohitite v odrešenje! Bog je velik! Razun boga ni nobenega boga!" Nato zatone solnce za obzorjem. Kar se zasliši pok topa. Kajti zdaj je postni čas, med katerim smejo mohamedanci čez dan niti jesti niti piti, pa tudi ne kaditi. Tako veleva prerok v koranu, njihovem pvetem pismu. Ono znamenje pa oznanja za danes konec posta in če so se pra-1 voverni zdaj pokrepčali z mesom in sladili ob sladkem satjju. se potem podajo v staro cerkev Svete Modrosti, kakor se še vedno imenuje. Okoli minaretov sveti na tisoče svetilk in med stolpi pišejo plapolajoče luči sveta imena v nočno temo... V mošeji pa visijo na 50 metrov dolgih verigah lestenci z neštevilnimi oljnatimi svetilkami, in na trdo napetih vrveh visijo lučice tako gosto druga poleg druge kot jagode na Tnolku. Morje svetlobe pre-pravlja tla mošeje. Na mogočnih zelenih grbih so napisana z zlatimi črkami imena Alaha, Mohameda in svetnikov, vsaka črka pa je visoka devet metrov. Tlak je pokrit s štorjami; kdor vstopi, mora sezuti čevlje ter umiti obraz in roke. Beli in zeleni turbani ter rdeči fesi s črnimi robovi se mešajo med seboj. Vsi. ki prisostvujejo pobožnosti, se obrnejo z obrazi proti Mekki. Naenkrat vzdignejo roke do obraza visoko z naprej obrnjenimi dlanmi in palce drže ob uhlih. Potem se pripognejo z zgornjim delom telesa naprej in upro roke na kolena ter se dotaknejo s čelom tal, "Molitev je ključ do raja", veli koran, in vsak del molitve zahteva gotovo pozicijo telesa. Na leei stoji svečenik. Njegov I pevajoč glas prekine svečanostno j tihoto. Zadnja beseda izzveni na | njegovih ustnicah, toda odmeva 1 j še dolgo pod temnim svodom ku-pole in plava kot nemiren duh | med kipi kerubinov. i Za Turke pa ni več varno v ' tem njihovem svetišču. Dan pla- j Čila bo prišel enkrat tudi za osvo- ; jitelje Hagije Sofije in vedno več I prebivalcev Stambula opušča i svoja grobišča zunaj na pokopa-1 liscih pred mestnim zidom in pre- i{ pelja va svoje mrtvece v Skutan, I da jih položi k počitku v senco azijatskih cipres. Grki še vedno | verujejo, da se bode na dan, koj pade Hagija Sofija zopet v roke kristjanov, odprl oni zid na garij i, in da se bo prikazal škof s kelihoin v roki. Mirno in veli-čanstno bo stopil po stopnicah nizdol. šel po cerkvi ter stopil pred glavni oltar in bral svojo mašo dalje, nadaljujoč natanko pri onem mestu, kjer so ga pred 450 leti prekinili Turki. .. VELIKI SLOVENSKO-ANGLEŠKI TOLMAČ, Najnovejša knjga za samouke katera obsega slovensko-angleško slovnico, razgovore, spisovnik navodilo za-naturalizicijo, angle ško-slovenski in slovensko-angle-ški slovar. Knjiga (380 strani) okusno v platno vezana stane $2 n je dobiti pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., S2 Cortlandt St., New York Citj THE LACKAWANNA. Najpripravneiša železnica ia potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parni kov. Prevoz potnikov in prtljage zelo pc ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove o krije. Med New Yornom in Buffalo voxi vsaki dan v sake] smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom i» rapadom vsaki i an štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom m jugozapado n, dnevni promet; Med lokahiimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vof-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pi* Vokalnih agentia ctli pa pri ^ ,Een rge 4. Cullen, [■acBBHMra oromeial a&dzoralk pol liUjijuVg^ nivo v BriiVlIlmir 90 We,t Str«et, New York. Društvene tiskovine! vr > i - * * tV" -* * * i * -*■ T ISOČE % * zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovine od slovenskih društev po celi Ameriki. MILIJONE % % tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir, zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izdelujemo vse mogoče tiskovirte po najnižjih cenah. Točna in vestna postrežba. Slovenci, naročajte svoje tiskovine v slovenski unij ski tiskarni. Clevelandska Amerika^ 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Vprašajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- H •<* * * K yi « *::( ** ****** ****.*-; ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJrFNE.TŠT DNEVNTK —IMI win iian »i i w VeMkaze og vin« 1 r» žjenn;a. a r !o a ^ 1 7 ^ Brinjevec 12 steklenic .............. ^^^jffiSab, Za obilno naročbo ne priporoča IF MARIJA CRILL, «30H »l. Clair Ave., IN. E,, Cleveland, * A. J. KRASHOW1TZ Oakford Ave., Richwood, W. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo trnih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet VSE dE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI IC SVOJIM! v. r>41- lUippBllt«^^ j | GLAS NARODA, 14. GRUDNA, 1912. "8LAS NARODA" (8lov«nlc Dally.; Owned and published by the llovnlo Publishing Co. (• corporation.) JfKANK SAKSER, PrwidenL J*MJt»0 PLEHKO. 6ocr»tmr* LOCI8 BENEDIK, Treasurer. Place of Bnginum of the corporation and addreuw of above officers . 82 Cortland t •ueet, Borough of Manhattan. Nev York City, S. Y. Is celo leto velja liet za Ameriko in Canada.........«3.00 " pol leta........ 1.50 • Uto za naeeto New York . . 4.00 • pol leta za meato New York . 2.00 • Evropo za rm lati . ... 4.50 m •"* " po!leta.....2.60 • " " četrt »eta .... 1.75 ••GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzem£i nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") fcfMd every da v, ^ex« ept Sundays and Subscription yearly $3.00. A4lvertlaementa on »»ulint. I Dopisi brez podpisa in osebnosti se n« prti sne jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po -Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Enotirno, da se nam tod i preJAnje ilvallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom pošiljat vam naredite ta na »GLAS NABODA" S2 Cortland t St., New York City, Telefon 4<;«7 Cortland t. Koncem tedna. Sicer pa, s čim upa pokriti Proletaree svoje stroške? Pred dvema tedni je pisal, da stane izdajanje Proletarea približno $100 na teden, dohodkov je pa komaj $75. Na mesec je tedaj najmanj $100 izgube, na leto $1200. Kristanovo potovanje je tudi požrlo kak tisočak. S čim |hočete plačati svoje dolgove? Z denarjem. katerega so vplačali člani SNPJ v Jednotino blagaj-ino. Ne bo šlo. pa ee s*1 še tako pridušate! Da nimajo socialisti pri ŠXPJ ! poštenih namenov, je najboljši .dokaz ta. da so sieer postavili v pravila inieijativo in referendum, i n** pa recall a. katerega tudi za-; hteva socialistična stranka v j svoj platformi. Zakaj ste tu izpustili recall! No, recall je namreč določba, da se lahko vsakega nesposobnega ali nevrednega u-radnika odpokliče. Toda prenevarno se jim je zdelo, postaviti v pravila še recall, zakaj, mora biti vsakemu jasno. # • * S kakšnim ponosom je povedal j zadnjič Proletaree, da '"na oseb-[ne napade pa ne odgovarjamo"? Že takrat je kar mrgolelo osebnih napadov, v zadnji številki je pa listič prekosil samega sebe v časnikarski lopovščini. Le tako naprej, pa vam že danes voščimo — .srečno pot! # » # Ker jo je dobil Proletaree po zobeh na svojo laž, kdo se bori v balkanski vojni, imenuje v zadnji številki črnogorskega kralja kozjega pastirja. No. lepo "duševno" hrano daje Proletaree svojim čitateljem. Avstrijski cesar, vreden spoštovanja ne radi tega. ker je cesar, ampak ker je star- le) nagrado: zakaj je ne dajo so-|ček' ki -i" ŽP v<* izkusil »iJ 8veta-cialistom ! Ti so za mir, denarja Iveč' Pretrpel kakor malokdo, je v pa tudi potrebujejo, saj v socia-|°*eh socialistov "star ,tepec", lističniii listih ni brati drugega. baIkanfiki kralii Pa koz.'i Pastir" kakor tinto neprestani) pridnša-p* dnhovmki so vsi po vrsti pro-nje. naj dajo kaj denarja in najl^^1 ltd itcI- itd. Take ia- t . kinske nesramnosti imenujejo &e nartj/e nu list. •' 1"prava Nobelove nagrade no ve, komu bi letos priznala mirov prilikah vedno spominjali svoje narodne dolžnosti. Pri te^ priliki se prav lepo zahvaljujemo rojaku za dobro potieo in za še boljše vino. Vsi želimo, da bi zamogli tudi drugo leto na enak način krstiti prvi pridelek. Hvala tudi g. Josipu Rauhu, ki je tako pridno vlekel s%*ojo harmoniko. — Eden. ki je bil v družbi. Orient, Pa. — Tukaj je nas malo Slovencev in vsi smo večinoma zaposleni v rovih. Dela se vsak dan. zaslužek je pa od delavca in prostora odvisen. V bližini je več slovenskih društev, ki I dobro napredujejo. Naše društvo •Habsburški sinovi" št. 28 S. D. P. Z. je imelo 8. dec. volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sle-deči: predsednik Mihael Biščik. tajnik Ivan Erjavec, blagajnik Anton Kovačič. podpredsednik Ivan Pineulic in podtajnik Mihael Spohar; za odbor: 1. Bolest. Anton Jeram in Andrej Zoreč.— H koncu želim tebi "Glas Naroda" veliko napredka v novem letu. da bi prinašal še zanaprej toliko zanimivih povesti kot do-sedaj ! Pozdrav! — Ivan Erjavec. Leadville, Colo. — Tukaj se je pripetil res redek slučaj. NV-k tukaj rojeni Slovak se je poročil pred enim letom z Amerikanko, ki ni bila katoliške vere. Teden dni je od tega. ko mu je porodila sina in 8. dee. je krstil v naši slovenski cerkvi župnik J. Prše mater in sina. To je res slučaj, ki se ne pripeti vsak dan! Pozdrav! — Naročnik. kinske nesramnosti '' poučevanje naroda". Nekega otroka, kjfteremu se je vnela obleka, so rešili s tem, da so trn vrgli v lužo na ulici. Kljub tej prednosli bi bilo vendar želeli, da bi bile naše ulice mah« snažne j še. V Londonu na konferenci začne pravi h »J je začela in i rov->WKlaj šele se za Turčijo. Avstrija m je izposodila v New • Yorku dvajset milijonov dolar-1 jev... To dokazuje, d« ima tudi J Amerika v evropski politiki ka, tehtno besedo. Denar, sveta via dar. ima važn« ciji in vojni... Bankir j' jo čekovno knjižico časih nejst, kakor kak general Kakšno ljubezen ima Proletaree do slovenskih onemoglih delavcev v Ameriki, kaže najbolj sedaj, ko noče zapisati niti ene vrste o tem. da se je začelo z veliko vnemo delovati za uresničenje Slovenskega Zavetišča, namenjenega oslabelim slovenskim delavcem! Niti par palcev prost oi a ne d;'t za reklamo za Zavetišče. ki bo zavetje za oslabele delavce. Tu. ko se da nekaj uresničiti v resnično korist onemoglega delavstva, molči Proletaree kot grob. Torej je PROTI Slo- mesto v diploma- ■ venskemu Zavetišču! s svo-i mogoč S sab najjasnejše razvideti. Da Avstrija nekaj hoče, to ve danes vsakdo, toda kaj in s kakšno pravico, je še vedno nerazrešena velika ugaujka. • * * Kdor išče kamen, ga navadno tudi najde. In kadar ga ima v roki. išče priliko, da razbije svojemu sosedu šipe. Z narodi je baš tako. * a • Po se-tMnku slovenskih časnikarjev v t'hieagu in zastopnikov raznih organizacij se je vršil Uidi shod. na katerem se je vse povprek povdarjalo iu priporočalo, liaj se izpustijo i/ listov osebni ni! pad i, naj se piše Iwtlj dostojno. • * « Pa poglejte zadnjo številko Proletarčevo. Najumazanejših o-sebnih napadov se kar cedi. v resnici je sramota, da se drznejo natisniti gotove osebe takšne go-rostasne budalosti in nesramne napore. Boste že videli, kakšen sad bo rodilo to. • * • Osebne napade izpuščamo in se dotikamo oseb le, kolikor je neobhodno potrebno. Ako hoče kakšna oseba zastopati napačno stvar, potem se vendar ne napade stvari same. ampak se malo pogovori z dotično oseljo. * • * Proletaree pa zavijo in -nesramno laže, da kar poka. Tedne in tedne smo govorili o tem, kaj pravi ustava SNP.T, ti časnikarski cigani pa trdovratno vstraja-30 pri trditvi, da napadamo Jed-noto. To je pač višek časnikarske lopovščine. Ali motite se. ako mislite, da vam ljudje verjamejo.* Jednotina blagajna bi bila v resnici vredna, da bi vam služila za molzno kra-vieo, p.a ne bo šlo, ne bo in ne bo. I/. tega je da je Pro-i Marec najslabši slovenski list v S Ameriki, ko še sedaj ni priobčil j»ač najvažnejše slovenske novi-|ee, kakor je ustanovitev Slovenskega Zavetišča, ter da je vse njegovo pisanje o "delovanju za delavstvo'' pesek v oči. vsakomur jasen švindel. Od takih Šuštarjev tudi ni nič drugega pričakovati. Slovenske vesti in dopisi. m Razglas. — Ker slišimo, da se ljudje begajo in mislijo, da je najbolje, da denar iz hranilnice vzamejo in ga doma spravijo, naznanjamo svojim vlagateljem 11a-[ slednje; V hranilnici je denar popolnoma varno naložen tudi takrat, ako bi bila vojska, kajti v hranilnici imajo naložen denar c. kr. sodišča za varovanec in ne-doletnike in ga ne jemljejo iz hranilnice. Hranilnica ima razpo-sojtai denar na posestva in tu ona ne izgubi niti vinarja, zato tudi vlagatelji ne morejo izgubiti niti vinarja, posebno pa še zato ne. ker mestna občina ljubljanska jamči za vse vloge. Če pa sodišča zaupajo denar hranilnici, smejo ga še bolj zaupali zasebniki. Tudi se hranilničnega denarja ne sine nihče polastiti, kajti minister je izjavil v državnem zboru, da se vlada ne bo nikdar polastila tujega premoženja in da tudi nima nobene pravice do tega. Kdor ne potrebuje denarja, stori najbolje, da pusti denar v hranilnici, ker je tu najbolj varno naložen. — V Ljubljani, dne 26. novembra 1912. — Ravnatelj-st vo Mestne hranilnice ljubljanske. Brooklyn, N. Y. — Pred nekaj dnevi smo krstili pri rojaku Petru Klariču novo vino. Zabavali smo se prav dobro in smo se seveda tudi spomnili svojih trpečih balkanskih junakov. Nabrali smo čedno svotieo denarja in radi bi videli, če bi se rojaki ob enakih Zapisnik OBČNEGA ZBORA SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA v Chicagu, 111. (Nadaljevanje.) Po čet rt urnem odmoru se nato najprej prečita vabilo začasnega odbora, kateri vabi na veselico. Priredi se v korist, zavetišča. Nato se preide na pravila. Debat o posameznih odstavkih ne priob-čujemo v zapisniku, ker je navsezadnje glavno, kaj se je sprejelo. ne pa, kaj se je govorilo, predlagalo in svetovalo k posameznim točkam. Ob šesti uri zaključi predsednik g. Fr. Sakser drugo sejo s povdarkom, da se je sicer precej razburjalo in debatiralo, tla pa je bilo to potrebno za medsebojni sporazum in zbliža nje. Zapisnik 3. seje S. Z. Predsednik g. Fr. Sakser otvo-ri zborovanje. Prečita se zapisnik prejšnje seje in pravila, kolikor jih je bilo vsprejetih. Prečitano se odobri. Mesto zastopnika JSKJ g. Ste-blaja se vsprejme za zastopnika predsednika rečene organizacije g. Ivana Germ a. Predsednik ga pozdravi, nakar se mu ta zahvali. Kot drugega zastopnika za SSPZ se vsprejme predsednika rečene organizacije g. Antona Mladiča. Nato se nadaljuje s pravili. Zapisnik 4. seje S. Z. Predsednik otvori zborovanje. Prečita in potrdi se zapisnik prejšnje seje. Nadaljuje se s pravili, katere se dokonča po vsestranski debati. Preide se na plače. Določi se plača za vse direktorje po en dolar na leto. Varščine se določi za vsakega direktorja po sto dolarjev, za tajnika, predsednika in predsednika nadzornega odbora po tisoč dolarjev, za blagajnika pet tisoč dolarjev, za člane nadzornega odbora po tri sto dolarjev za vsakega. Vsprejme se tudi, da se najame za tajnika in za nadzorni odbor varnostne male blagajne v kaki banki, in sicer za tajnika eno in za nadzorni odbor eno. Vsprejme se predlog, da se takoj prizna veljavnost pravil in da se vrše volitve v odbore v smislu in določb novih pravil. Ponudi se eno mesto v direktorij u tudi začasnemu odboru, kar pa ta odkloni. Določi se. da urede vse potrebno za poslovanje tajnik s pomočjo nadzornega odbora. Ker ima v smislu pravil vsaka organizacija pravico do enega direktorja, vsa samostojna društva do enega in vsak list do enega, se preide na volitev. Izmed navzočih zastopnikov se voli sledeči direktorij: Za organizacije: Za Jugoslovansko Katol. Jed-no£o: g. Ivan Germ. Za Kranjsko Slovensko Katol. Jednoto: g. Pavel Sehneller. Za Slovansko Delavsko Podp. Zvezo: g. Ivan Pajk. Za Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo: g. Ivan Gantar. Za Slovensko Narodno Pod-j porno Jednoto: g. Ivan Zvanut.j Za Slovensko Svobodomiselno Podporno Zvezo: g. Josip Benko. j Za Zapadno Slovansko Zvezo:', g. Matija Pogorele. Za Slovenska Samostojna Dru-i štva po Zedinjenih državah: g.' Fran Mladič. "No Work-No Re&r TheWjrkingman's Problem Za časopisje: I Dnevnik: Za Glas Naroda: g. Frank Sakser. Dvotednik: Za Cievelandsko j Ameriko: g. Louis Pire. Tedniki: Za Glasilo SNPJ g.1. Ivan Verderbar; za Glas Svobode: g. A. II. Skubic: za Narodni Vestnik: g. George L. Brozieh: za Proletarea: g. Fran Podboj;! za Slovenski Narod: g. E. J.i ______ _____ Mensinger. ; t Za mesečnik Naš Gospodar: g.! Živinsko postopanje z Indijanci, j Fran Krže. London, Anglija, 12. dec. — Listi in organizacije, katere j 3ir Roger Casement, ki je preis- j niso imele svojega zastopstva, i-jkaval razmere v gumijevem okra-j majo pravico do imenovanja po) ju v Peru je izpovedal pred par- Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50e. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. F. AO. RICHTčR & Co.. 215 Pearl Street. Hew York. N T. , lir. Kichterieve Congo Pilule olajšajo. _ (23c. ali 50c.) C enega odbornika, oziroma direktorja. Sklene se še. da pomaga urediti pravila in zapisnik za javnost bodoči izvoljeni nadzorni odbor; Zapisnik s pravili vred se pošlje na vse liste v blagohoten ponatis. Prepusti se vsakemu iistu posebej, da komentuje po svoje ta ve-levažen korak v razvoju ameri-kanskih Slovencev. Ker je vspored dokončan, zahvali se predsednik vsem zboro-valcem za vspešno delo. Ob splošnem navdušenju in ploskanju se konča prvi občni zbor za Slovensko Zavetišče. Prva seja direktorija. Po končanju občnega zbora se snide direktorij. Na splošno zahtevo ostane za vodstvo seje tisti odbor kot pri prvem občnem- zboru. Preide se pred vsem na konstituiranje ali volitev odbora. Predsednik imenuje skrutinator-jem: gg. Pogorelca in Podboja. Nominira se tajno. Izvoljeni so s potrebno večino sledeči: za predsednika g. Frank Sakser, za podpredsednika g. Pavel &chnejler, za tajnika g. Fran Krže, za blagajnika g. Geo. L. Brozieh. Za nadzorni odbor: g. Josip Benko, kateri je zajedno predsednik, oziroma podpredsednik tega odbora. Nadaljni odborniki so: gg. A. H. Skubic. Fran Mladič, Fran Podboj in Ivan Žvanut. Pri volit vi nadzornega odbora se je upoštevalo pred vsem krajevne razmere, da se tako stroški za pregledovanje knjig kolikor mogoče znižajo. IIM M . 1111,1, — M | W--llC._|llll Slovensko katoliško |p=j=zs podp. društvo svete Barbare ' e -a za Zedlnjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja*1902 v državi Penn^ylvani* •DBORNIKT* Predsednik: MAJRTIN OKRCMaN, Box III, Forest City, nb Podpredsednik: JOSEF PBTERXEL, Box >1 WUloek. I. tajnik: IVAN TELBA.N, Box 707. Forest City, Fa. O. tajnik:: ŠTEFAN ZABRlC. Box Bo8. Conemeue*. M Bls»mjnik: MARTIN* MUHlC, Bo* 617, Forest City, Fib NADZORNIKI | Predsednik nadsomeja odbora: KAROL rALAR, Boa 547, Forest Cl«y. Ffc. C nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield St., Plttsbura Ft* BL nadzornik: FRANK SUNK, BO Mill St., Luserno, Fa. CO. nadzornik: ALOJZ TAVČAR. IPS Cor. K. — Ird St., Ks«k ■»rln«S. Rrf POROTNI IN FRDCIVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUI» OBREGAR, Box 402, Witt m ' »crotnlk: MARTIN OBERŽAN. Box 61, Mineral, tt«^« EL porotnik: ANDREJ SLAK, 771S Isaler ClerelanO« QHL VRHOVNI ZDRAVNIK: ' 3. M. RJELI&KAR, «117 St. Clair Are., Cleveland, OftM. Dopisi aaf pošiljajo L tajnik« IVAN ffBJLlAK, K. O. gta Iti FtflcH CJty. p*. Draltrene zlasllo: "'GI.A3 NARODA'*. lamentom svoja grozna odkritja. Uradniki delajo z Indijanci kot s živino. Otrokom drobijo ^hi ve > Sv. Cirila in Metoda priredi v so- f Indijance, | boto, dne 25. januarja 1913 letno žbi pri rojaku Petru Klariču. 1sl> m uprizarjajo love na kjer jih koliko mogoče p ostre-i veselico v "Beethoven ljajo. Rdečekožei silno trpijo I New Yorku. pred nečloveškimi gospodarji. j Društvo "Bratska Zveza" Brooklyn. X. V.: V veseli dru- Hall" v, G pri-1 Detektiv ustrelil zamorca.1 'redi svojo LETNO VESELICO v soboto, dne 1. februarja 1913 v Detektiv .Michael !. <.^uinn je i 'Liederkranz-IIair v Brooklvnu, že dalj časa v Xew Yorku zasfe- j doval nevarnega napadalca, črn-j Društvo "Orel" priredi svojo ca Charlesa Mitehella. Včeraj ga ' LETNO VESELICO dne 12. apri-je zasledil v neki trgovini št v. 'la. 1913. 811. Columbus Ave. Zamorec je ' najprej skušal poseči po samo- Jo-Ma-Kla-a vie. deg- Plllt kres, ker se mu pa to ni posre- \ čilo, je poskušal zbežali skozi stranska vrata. Detektiv je "ustrelil za njim in ga zadel do smrti. NAZNANILO. Rojakom v državah Ohio Pennsylvania naznanjamo, da jih ho obiskal naš zastopnik, gospod Ženska na vojni ladji. Xa krovu vojne ladje "Kan-' sa " so dobili včeraj v skladišču za premog neko žensko v možki obleki, ki se je utihotapila v Xew Orleansu, da bi se zastonj prepeljala v Philadelphijo. Kar je prav brez vseh %sredstev. so napravili mornarii kolekto ter ji izročili nabrano svoto. Xa suho jo postavijo v Galveston. Tex. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDF. DRŽ. NAROČITE SE NANJ. Društvene vesti za Greater hew York in okolico. eorge St.. so darovali: po 2">e: Anton Ktavdohar, Peter Klarič, Jakob Zidar. Martin Ranch. Jo-sip Gregorič, Josip Zdravič. sip Kauch. L. Stavdohar in i ija Zidar; po 10e: 1'ršula rič. Leuji Ranch in Neža Zdr New York. N. V.: Klam lič -fl. Tonawanda. X. Y.: Ivan j Skupaj +148.(10. prej $.S.72, z 'današnjim sku]»aj +158.^2. Danes smo odposlali -- K T.">0, to- . rej osi a ne Doseilaj smo na- brali $458.07, odposlali pa *4f>2.75 K 2250. Tako je |>)'a\_, rojaki' Res. lahko j ste ponosni. kakor bo ponosna jslara domovina na svoje ameri-I kanske brate! Le tako naprej. ker še so I'osne oči. ker niso še ; zaceljene rane. Pomagati balkanskim ranjencem se pravi, pomagat; svoji krvi in kdor dela to. je res človek. le. galona. A'ino razpošiljam od 2"» galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. Pri večjih naročilih znaten popust. nfi&s o^flb o^Sb o^flL? ofcš o^is o^flb n&As % Rojaki! Slovenci! VrHničani! odpravimo, ako čevlje dobro okr- t • . v < Društvo Sv. Petra Driredi v tacimo in potem namažemo z gli-■ , . . V . . l ' soboto, dne 4. januarja 1913. v cerinom ali pa s terpentinovim oljem, usnje postane spet votjito in.'-mehko. Liederkranz Hali 91etno veselic^. Osrednja podružnica v Brooklyn^ dražbe Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja ie / Občinska hranilnica na Vrhniki. Posluje Še le tretje leto in se ji je zaupalo že nad en milijon. sedemsto tisoč kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnijeaenar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišca cerkveni denar, Vložon denar obrestuje po 4-i°j0 brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsern svojim premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba v ti hranilnici — tudi * v slučaju vojske je popolnoma izključena. Denar pošiljajte po poŠti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na Občiusko hra nilntco na Vrhniki iu NE v kako drugo manj varno hranilnico ali posojilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. 'Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic tn posojilnic kot gotov denar, ne da bi se obiestovanje kaj prefcimlt>; i! i i it it i! i! it a Kaj hoče Srbija? Dr, Jovan Cvijič, znani srbski učenjak, je priobčil v "Review of Review" članek "Balkanski rat i Srbija ki ga je obenem izdal v posebni brošuri v srbskem jeziku, da. kakor sam pripominja, predvsem o motivih in namerah Srbije v sedanji vojski informira srbsko, hrvatsko in slovensko časopisje. V uvodu skuša dr. Cvijič dokazati. da je vojska Srbije s Turčijo spontano izbruhnila in da ni bila pripravljena, ter vidi glavni neposredni vzrok v neizvedbi postavnih reform v Stari Srbiji iu Macedoniji. K temu bi bilo le pripomniti, da je sieer res, da je Srbija izpočetka nasproti mlado-turškemu režimu zavzela jako simpatično stališče, a je je primerom ahtiro opustila in je že precej časa, odkar je možnost konflikta z orožjem v pretres vzela ter se je gotovo na to eventuali-teto tudi pripravljala. Ni namreč mogoče misliti, da bi balkanska zveza, katere početki, kakor nam dr. Cvijič sam odkriva, jako daleč nazaj segajo, ne bila tudi s tem računala. Meje interesnih sfer balkanskih držav. Dr. Cvijič najpreje pojasni, kako so si balkanske države razdelile svojo politično interesno siVro v evropski Turčiji, oziroma kako utegne tudi po vojski potekati med njimi iueja. Bolgarska interesna sfera meji na srbsko takole: Od Kustendila razdelilna črta med rekama Krivo in Pči-njo, tako da Kriva Palanka in Kratovo pripadeta Bolgarski, Skoplje in Kumanovo pa Srbiji; potem gre meja skozi Ovčje polje nekako v sredo med Peinjo in Bivgaluieo 111 *rre Čez Vardar severno od Velesa (ki bi tor^j bil bolgarski i. Odtod teČ^ po planini J a kil piči in Babi do ohridske-' ga jezera, tako da Prilep, Kra-ševo in Ohrid in seveda i jezero Presba, kjer so starodavni bolgarski državni spomini, pripadejo j Bolgarski. Struga, Debar (Dibra) in Tetovo (Kalkandelenj pa Srbiji. Meje nroti Albaniji dr. Cvijič ne določuje, po vsem pa bo najbrže od Struge na severu ohridskega jezera potekala ob Črnem Drinu do Jadranskega morja, tako da Medua in Leš pripadeta še Srbiji; dr. Cvijič meni, da bi Srbiji mogel tudi Drač pripasti, a to je malo verjetno, saj Albanci se bodo branili celo, da •se Debar Srbiij prepusti, ker izgubijo tako najrodovitnejše kraje, kjer so zdaj od ropa živeli, njim pa ostanejo skale, kjer ne morejo nikomur nič ukrasti. Da se bo pa Avstrija zanje tople *avzela, je gotovo, vrhtega je Drač pristanišče, ki ga tudi Srbiji sicer zlo prijazna Italija ne bo rada iz svoje interesne sfere pustila. Meje nasproti Črnigori na eni in (Jrčiji na drugi dr. Cvijič ne omenja, meni pa. da na Carigrad in Solun balkanska zveza sploh ne misli. med seboj porazdelili! — Ropanje žen in deklet je na dnevnem redu, pripomniti je tudi, da mo-| hamedanski Arnavt sme orožje rialno osvajalno politiko na Balkanu opustila, sicer bi jo pa taka politika zapletla v svetovno vojsko in tudi v notranje zaplet- na možuost vse večjega sporazuma in zbližanja med monarhijo ter Srbijo, tako da Avstrija pol tej poti mogla svoje gospodarske^ nositi, kristjan pa ne. Vsled teh ljaje. Na Balkanu ima le legitim-isile do viška razviti. Dobro raz-! razmer je razumljivo, da je vine komunikacijske in ekonomske i mer je pa je odvisno od Avstro-_ Stari Srbiji veliko Srbov, ki se interese. Ta okolnost jo veže na | Ogrske same. 'V-isto po arnavtsko nosijo in ve- j balkanske države, i tako je da-' To su glavue misli te knjižice, dejo, v resnici pa so Srbi. Zani- mivo je. da se v kraju Gnjilanu, ^ = Cenik knjig, = kater« te dobe ▼ zalogi J Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Stara Srbija. Avtor opisuje nato upravne in socialne razmere v Stari Srbiji, ki so Srbijo prisilile, da se loti osvo-bojenja tega ozemlja. To poglavje je gotovo najzanimivejše. V Stari Srbiji, ki je po naravi jako rodovitno ozemlje z dobrimi planina mi. pripravnimi za živinorejo, iu kjer je odnekdaj bilo na Balkanu najbolj naseljeno ozemlje, so Turki vse upropastili. Samostojni kmečki stan je izginjal, mohaniedanski Arnavt je postajal gospodar skoro celega ozemlja, Srb pa njegov najemnik. Arnavt so skoziinskozi razbojniško pleme, ki je Srbe na ta način oropal ozemlje: da je srbske kmete z neprestanimi ropi, proti katerim ni nobene sodnije in kazni, pregnalo, ali da je nalagalo na kmete velike odkupnine ali jim naprosto vzelo vse planine ter pokradlo živino. Tako se je samo od leta 1876. do danes izselilo iz Stare Srbije v Srbijo 150.000 kmetov! V neki vasi blizu Peči je 1. 1900. bil en sam imoviti srbski kmet, ta pa ae ni mogel drugače obdržati, kakor da se je pomohame-danil. Hotel je, da ji družina k izlamu prestopi, a žena se je tega z vso sil® branila. K staremu je hodil turški hodža, k ženi in otrokom pop. Ko so postale hčerke godne za možitev, so Arnavti zahtevali da jih kot mobamedanee njim da. Tudi to je žena preprečila. Kmetu ni ostalo drugega, kakor da se je v Srbijo kaelil, njegovo 4metje so si pa Arnavti nahajajo tudi kriptokatoliki, ki zunaj arnavtsko govore in so tudi izlam sprejeli, čutijo pa srbsko in tudi govore ter se drže doma krščanske vere. Krščanski trgovec in rokodelec ne smeta svojega denarja v kaka večja pod-vzetja nalagati, da Arnavti ne ; izvohajo, da kaj imata in jih ne ! oropajo. Mladoturki. Leta 1908., ko so Turki ustavo vpeljali, se je upalo na izboljšanje teli anarhičnih razmer, a je postalo še slabše. Srbom je namreč dozdaj v Turčiji .ostala še cerkev, ki jih je edina ščitila. Obstojale so cerkvene občine, cerkvena in samostanska imetja in cerkvene narodne šole. Prav teh so sc pa liberalni mladoturki najprej lotili. Mnogo cerkvene zemlje so proglasili za državno last, nanjo pa naselili Arnavte ter iz Bosne izseljene mohame-dance. Mladoturki so pa začeli preganjati celo srbske najemni-j ke, kojih razmerje z begi je bilo j vsaj po postavi iz 1. 1859. kolikor-j toliko urejeno. Srbska akademija znanosti jej dognala, da se je tekom 18. in 19. stoletja izselilo iz Stare Srbije v Srbijo okqli pol milojona duš. Druga posledica teh neznosnih razmer je pomohamedanjenje Srbov. Tekom 18. stoletja n. pr. se je nohomedanil celi okraj &ar-planine in Gore, okoli 20.000 duš, govore pa še danes samo srbsko. Nadalje okraji Drenica severno od Kosova. Prekoruplje. Medju-vode in cela Metohija (Peč in Prizren), kjer se govori arba-naško in srbsko. V celem je v Stari Srbiji 800.000 pravoslavnih Srbov, 300.000 Srbov mohame-dancev, kig ovore izključno srbsko. do 200.000 poarabčenih iz-lamskib Srbov, ki govore arba-naško in srbsko, ter 300—iOO.OOO pravih arbanaških lnohamedan-cev, ki so s planin v zemljo vdrli in ju Srbom s silo vzeli. Življenski interesi Srbije. Ne glede na to. da je Stara Srbija zibelka srbske kulture, ter je bila njeno zgodovinsko središče. je ekonomske življenjske važnosti za Srbijo. Srbija je najgo-steje naseljena pokrajina na Balkanu ter ima zato največ pogojev za ekonomski razvitek ter tudi največ ekonomskih potreb. Prej je šel njen eksport preko Avstrije na sever, po carinski vojski z Avstrijo se je pa na jug obrnil. Pot do Soluna je predolga. pot do Adrije pa po Drinu najkrajša in uajpripravnejša ter kot nalašč za železniško zvezo. S tem šele je Srbija nasičena in šele s teni si zagotovi tudi gospodarsko samostojnost. Stara Srbija, po kateri ta pot vodi, in primeren kos jadranske obali sta za Srbijo nujno potrebna iu to je bil i poglavitni motiv sedanje vojske. Balkanska zveza. Jovan Cvijič opisuje nato stvo-rjenje balkanske zvze, kolikor je to seveda znano. Balkanska zveza je delo mnogih generacij, mo-j goea pa je postala vsled kultur-j nega razvitka balkanskih naro-i »lov. Njen glavni namen je bil, da prepreči vmešavanje velesil v balkansko vprašanje, posebno pa Avstrije. Balkansko zvezo so svetovale balkanskim narodom i nekatere evropske velesile same. Prvi početki te zveze sep^o že v J leto 1904., v katrem so se izdelale osnovne poteze, samo glede podrobnosti se ni še sporazum dosegel. No, leta 1909., ko je car Ferdinand kralja Petra obiskal, se je pakt še bolj ugotovil. (Najbolj pa je pospešila balkansko zvezo aneksija Bosne). Popolnoma je bil gotov februarja t. 1. Balkanska zveza pa ni ustvarjena ad hoc, marveč za več časa in sega jako globoko — misli se ce-lo na popolno unijo srbskega in bolgarskega naroda, ki sta en narod. Avstrija. Jovan Cvijič naglasa potem, da bodo balkanske države po vojski precej trpele in imele same a seboj toliko dela, da si ne žele konflikta s kako .velesilo. Tu pride v prvi vrsti seveda vpo-štev Avstrija. Avstrija je terito- ZLATA ZRNA, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov. Prečestokrat pa kras telesa in pogled kakor solnce čist ' zakriva v prsih trdosrčnil. sovraštvo. zlobo in zavist. Fr. Gestrin. Preprosti ljud je dete domišljije, od vekov narod v njej živi bez spon. Živeč v vsakdanjosti posehnost ljubi, nov svet ustvarja z novimi ljudmi. V življenje mož slovečih vpleta bajke zdaj čudesa dobrote; zdaj zlo- česti, in čudoma in strahoma jih gleda zabivši, da strmi v izrode svoje. Ant. .Medved. Presrečen ta, ki med ljudmi srce enako si dobi, ter sveta vez ga sveže ž njim! o srečo sreč doseže ž njim! SI m. Gregorčič. Presrečni so, ki primejo življenje za roko, vidijo le to, kar kaže jim neskaljenega očesa luc! Osvežujoči tok življenja nosi na svojih jih valovih brez vprašanja ; bodočnosti jih ne skrbi temina, ne kljujejo srca jim mračni dvomi, trap^či dull nam o skrivnostih stvarstva, ne spluje čoln jim z varnega pristana, da stre uganko večnosti brezkončne. J. Šanda. Pretepi ga, kdor je palice vajen, on misli, da je od ljubezni glajen. Vlad. Levstik. Prevare strup človeštvo vzdra- mi, da se prahu otrese zmot, ukrene novo solnčno pot. Ant. Meived. Prevare strup človeštvo vzdra- mi, da se prahu otrese zmot, ukrene novo solnčno pot. Ant. Medved. Preveč ne upaj, človek, nikdar srcu % nestalno je kot časov brzi beg. In česar niti v sanjah ne bi zrlo. to včasih vanje se nenadno vseli. Ant. Medved. Prijatelja, Če hočeš izgubiti, žrtvuj se, gladi mu življenja pota: vse odpusti, dobrot ne odpusti ti. Neznosno breme je dobrota. Joa. Stritar. Prijatelj'* senci tvoji je enak. ki zvezo za teboj se vije, dokler ti sreče solnce sije; a ko se pripodi oblak, ko solnce ti zagrne mrak, se tudi "senca" tvoja skrije! Sim. Gregorčič. \ " - 1 Prijatelj spremlja te nepravi, dokler se vije gladek pot, a v breznih te boječ ostavi, steze si išči sam drugod. Vlad. Levstik. v t i Prijatelj! To je beseda vseh besed! kot meč, svetlo nabrušen, i v ognju i v strupu izkušen — on, ti — in na drugi strani — magari ves svet! O. Zupančič. Prijazna smrt---- i Fi ključ, ti Vvrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tje, kjer trohljivost vse verige Zgrudi, tje, kamor moč preganjevcev ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, v posteljo postlano v črni v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami. Fr. Prešeren. Pripravila si si prej primerno — filozofijo. Vsi delamo tako, vsi, ki se prištevamo med boljše ljudi. Celo boljši tatovi si pripravijo svojo filozofijo in pojasnijo ti vzroke in opravičenost svoje obrti tako prepričevalno, da te je sram, da si jih prišteval med lopove, da, skoraj, ker nisi sam tat. Dr. Ivo Šorli. 'Prisega je dih, ki veter ga vzame. Jos. Stritar. Prisojena pomlad je roži, prisojen cVet o srečnem letu, prisojeno je tud' dekletu, da ji srce deviško ljubi in kadar mož ljubeč jo snubi, oklene njega se ljubeče in ž njim cveto ji dnevi sreče. Iv. Jenko. Prva idealna platonska ljubezen so le nekatere sanje, fata, morgana ; dozorela, istinita, naravna ljubav je mogoča le v poznejši moški dobi, ko se človek otrese tistega sanjarenja, tiste smešne sentimentalnosti... Fr. Govekar. Prva ljubezen, ako jep rava, ta je človeku navadno usoda. Izpre-lnenifi mu utegne mišljenje in navade, prestvariti mu takorekoč značaj. Pavi Pajk. Rad sodi svet le po zunanjem. Fr. S. Cimperman. Raduj se skrivaj, ni varno v višavi! Fr. S. Cimperman. Ravnaj z dušno rano kakor s telesno. Ne rezati, ne širiti, nego obeži jo in čas jo zaceli. Najboljša obeza je dušna razvedritev. Oglej si svet in ljudi! Jan. Mencinger. Razboren mož ne stavi si naloge, dokler pomočkov ni do nje premislil. Ant. Medved. Različna dana je ljudjem oblast, rojena v dušni in telesni sili. Vse prednosti izvirajo razliki. Da smo enako močni in veliki, enako slabi, majhni vsi bi bili. Ant. Medved. Različne so življenja steze, do raznih ciljev vodijo in potoki vsi zasopljeni za slepo srečo blodijo. A tu na svetu sreče steze povsod, povsod se križajo: le onkraj groba k lepim ciljem vse v eno pot se zbližajo ... Ljud. Poljanec. Razočaranje? Kaj pa je življenje drugega nego neprestano razočaranje ? Iv. Cankar. Razum, če predaleč zaide *in napačne pote najde, pripravi človeka ob vsako vero. Ne veruje na Boga, ne sam na sebe, ni na to, da so še dobri ljudje na sveti. Jos. Jurčič. V Prijatelj, življenja se modro veseli, samo od sveta premnogo ne želi, dokler ti sijejo dnevi mladosti, telesne in dušne vadi kreposti; kadar nezgoda krog tebe vi- hari, obupu v oblast ne daj se nikari, pozorno uke poslušaj modra- kov, a skrbno se čuvaj lisic in lisjakov, služabnik neustrašen bodi resnici, ter klajaj se brez upora pravici: V srce si zapiši te svete moje in lehk6 sem porok ti sreče J tvoje. Jo«. Cimperman. ZA BOZIC IN == == NOVO LETO Razvoj .dušne in telesne svobode v globino in višino, brezpogojna demokratizacija duhovne in tvarne kulture, tov so cilji, h ^ katerim see trudi in poti po ovinkih in presledkih blodno človeštvo. Dr. Fr. Drganc. Resnica se izreči mora brez str%ha graje in nkora! 81 m. GrsgerCte. se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Prank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E* CLEVELAND, ™ mni ]hk__m@i Krasni roman "Prokl«ta": 1. zv. Prokleta, 2. zv. Volčji ubjalec 3. zv. Na pokopališču v Fremicourtu ■4. zv. Skrivnosti starega. Mardochea 5. in 6. zv. Ugrabljeni groflč 7. in S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov 1.80 SPILMANOVE POVESTI: I. zv. Ljubite svoje sovražnike —.25 2- zv. Maron krščanski deček —.25 3. zv. Marijina otroka _30 4. zv. Praški judek _.25 J 5. zv. Ujetnik morskega roparja —.25 ti. zv. Arumugan sin indijanskega j kneza *_.25 t 7- zv. Sultanovi sužnji —.30 5. zv. Tri indijanske povesti —.30 9- zv. Kraljičin nečak _.30 10. zv. Zvesti sin _.26 j 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —30 ■ 12. zv. Korejska brata —-.30 13. zv. Boj in zmaga. —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 ! 15. zv. Angelj sužnjev _.25 . 16. zv. Zlatokopi _.30 , 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 1 IS. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev _.30 : 19- zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Cigani —.40 Zupanova Micka _.20 Prvi ples _20 Brat Sokol —.20 j Dve tašči _oq j Nemški ne znajo _20 ■ Putifarka _20 Doktor Hribar _.20 Pot do srca _.20 V medenih dneh _.20 Raztresen ca _,20 I Idealna tašča _.20 ' Starinariea _*>0 Revček Andrejček _ ii RAZGLEDNICE: } NewyorSke, s cvetlicami, humoristič-»e, božične, novoletne in velikonočne po komad _.03 , ducat po _.30 ,! Narodna nošnja in mesta Ljubljane, ducat po _.35 Z slikami mesta New Yorka po —.05 ( Razne svete podobe po _05 , ducat —.35 | Album mosta New York krasnimi I slikami mesta _.35 1 ; ZEMLJEVIDI: 1 Avstro - Ogrske, mali —.10 veliki * —.25 'l Kranjske dežele, mali —.10 'i Združenih držav, mali —.10 1 veliki _.25 I Evrope, vezan —.50 ' Gorenjske z novo bohinjsko in tržl- ' Sko železnico —.25 1 Celega sveta —.25 1 Balkanskih držav —.15 [| Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania in J; West Virginia vsak 25 c komad. i HARMONIKE bodisi takoršnelcoli vrste izdelujem Id i popravljam po najnižjih cenah, a delo I trpežno in zanesljivo. V popravo xane J sljivo vsakdo pošlje, ker sem že umd 16 i let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem I lastnem domu. V popravek vsamen? 1 kranjske kakor vse druge harmonike te j računam po delu kakoršno kdo zahteva ) bres na daljnih vprašanj, ! JOHN WENZEL, > 1017 E. 2nd Str.. Cle'etaa', O )! -- UČITE SE ANGLEŠČINE PO-1] TOM DOPISOVANJA. ;; Poučujemo že peto leto. Xajno-!j vejša metoda. Šolnina nizka. Do-i bri uspehi za pridne ljudi. Uči se lahko vsak. Lepopisni vzorci za-s stonj s celo šolnino za anglesči-J no. Pišite po pojasnila še danes. J; Slovenska Korespondenčna Šola, »j 6110 Št. Clair Ave. (S. B. 10), 1 j Cleveland, Ohio. ;i--- ; NAS GOSPODAR, 1; edini slovenski magazin ▼ Ame-V riki. Izhaja na 32 straneh, vsak . mesec in velja za vse leto samo J $1.00. Prinaša podučne članke za > gospodarstvo, gospodinjstvo, le-! pe povesti, razprave o naših gi-) banjih in zanimivosti iz celega > sveta. Pošlji denar na: J' Naš Goapodar, ji 2616 S. Lawndale Avenue, >1 (10-8 v 2 d) Chicago, IIL : . w.iui, i'vj uui L i i Kmet —.^u j Ja:ua nad Dobrušo _20 Jarimil - _20 j Jazhec pred sodnijo . . ,*50l j Jetnikov! otroci _.50j Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 I zvezkov po 1._ Kaj se je Marku sanjalo _^20 I Kraljevič in" berač, _.15 ! vezano _25 I Kako postanemo stari — 3o I Ka ko se je pijanec izpreobrnil _C0i . Kraljica Draga _20 I KriStof Kolumbo _'20, ! Križem sveta _351 Krvna o sveta _15. Knez črni Jurij _20, Krvava noč v Ljubljani _[40 T-a21jivi Kljukec _.20 Leban. sto beril _20 Ljubezen in maščevanje, 102 zve z. 5—1 Materina Žrtev _jqI Mrtvi goslač _ Maksimiljan _ Mali vseznalec _'20 Mali, socijalen roman 1._ Marija hči polkova _.20 Miklova Zala _.40 1 Močni baron Ravbar _!20 Mlinarjev Janez _.40' I Mladi samotar _.15 N".i različnih potih _.20 Xa valovih južnega morja. —.15 Narodne pripovesti. L, II., III. in 4 zvezek, vsaki po —.20 j Na diviem zapadu _.50' Na boiišču ...35 Pa sjeglavci j.__ Pot spokornika _401 Mir božji _.70! Mirko PoStenjakovič —.20 Musolino _.30 Na jutrovem —.35 Na preriji _.20 N;\seljenici —.20 N^selnikova hči _.20! Navihanci l.—' Navodilo za spisovanje raznih pisem —.75 Nedolžnost preganjana in poveličana —.20 Nezgoda na Palavanu —.20 , Nikolaj Zrinski —.20 Oče naS —.35 Ob tihih večerih, vez i —80 , O j etiki —.15 , Favliha —.20 f Petrosini, znani N. Y. detektiv —.25 Potovanje v Liliput —.20 , Pcalednji Mohikanec —.20; Požigalec ' _.20 Pred nevihto —.20 1 Piihajač ^ —.30 , Pregovori, prilike, ^rekl —.25 Pri telefonu —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Princ Evgen Savojski —.20 Prst božji —.20 j l'od turškim jarmom —.20 PariSki zlatar —.20 Pol litre vipavca —.10' , Podobe iz misijonskih de£el —.ns' , Punčlka ' —.20; Revolucija na Portugalskem —-25 1 Ribičev sin —.15 1 Rinaldo Rinaldini —.30, Roparsko življenje —-15 Robinzon —.40 Uepoštev —.20 1 tiokovnjačl, narodna igra. —-40 . Rusko-japonska vojska 5 zvez, —.75 1 Pita, mala Hindostanka —.20 Skozi širno Indijo —-25 Slovenski šaljivec —.30 Stanley v Afriki —-20 : Stezosledec —.20 1 Sveta Notburga —-2» 1 Sveta Genovefa —-20, , Srečolovec . —-20' 1 Sanjska knjiga velika —.30j 1 Sanje v podobah —.15: 1 Šaljivi Jaka —-20 j 1 Sto malih pripovedk Krištofa Schmi- 1 da —-20 - Stoletna pratika —-tiO, 1 Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 5-— 1 S prestola na morišče —-20' 1 Šopek lepih pravljic —-20! ^ Strašna 03veta —-50; ■ skof med Indijanci v Ameriki —.35, > Sin, rodbinska drama —.50 1 -Slovenske legende —.35; » Strelec —.20 i • Strašno maščevanje "—30! IStrahovalcl dveh kron —.80; anje v podobah —-15 Tegethof —.20' >1 Turki pred Dunajem —-30 i Tlun Ling —.20 j i Timotej in Filemon _ —-20j 1 Trije tički, burka, v dveh dejanjih —.30) ' trebušnlk na slov. jugu —35; 1 trije rodovi —.50! . Jporniki • —.35 1 Vojna leta 2000 —.20 j 1 Vojska na Turškem —.35! 1 V snegu sama —.40 1 J delu rešitev —.20. 1 V gorskem zakotju —.20: 1 /rtomirov prstan —.20 1 Voačilnl listi —.20! 1 "" padišahovi senci, 6 zvezkov 1.— 1 .'eliki trgovec —.35' 1 V srca globini —30; 1] Uiroka o polnoči —-20 I žalost in veselje —.45 /'adni grof celjski —.30 i' Za kruhom —.20 1 Za tuje grehe —.60, ; Pilate jagode —.30 ■ življenja trtijeva pot —351 \ življenjepis Simona Gregorčiča —.60 ) 7, ognjem in mečem 2.— ) Zmaj iz Bonne —.50 ) Zeninova skrivnost —-20 MOLITVENIKI f ( DUŠNA PASA, vezana $—.80 z zlato obrezo l.— i POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano —.8 POT K BOGU, elegantno v šagrln vezano 1 *>o' RAJSKI GLASOVI —.40 Sv. URA, elegantno vezano 1.20i s zapono 1.30* SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 | s zapono * 1.30 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.4 t VODITELJ V SREČNO VEČNOST v platno vezano _.40 j POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan _.25 Abecednik nemški _.25 Ahnov aemško angl^ki t«lmač —.50 Evangelij vezan —.50 Domači zdravnik _50 Domači živinozdravnik —.50 Nove kuharske bukve, ves. _.80 Nemščina brez učitelja _.50 Grundriss der slovenischen Sprache vezano 1._1 Hitri računar, vezan —.40 Angleščina brez učitelja _.40. Mala pesmarica _ Angl. slov. in slov. angl, slovar —.40 Prva nemška vadnica —.40 Katekizem veliki . —.40 Prva računica _.30 Slovar slov. nemški (Janežič - Battel) nova izdaja 2.50 Slovar nemško slovenski (Janežič- Bartel) nova izdaja 2.50 Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1. 2. 3. in 4. zvezek vsaki po —50 Dobra Kuharica 2.50 Nauk o pčelarstvu 1.— Novi domovinski zakon _.30 Odvetniška tarifa _.40 Poljedelstvo —.50 Pesmarica, nf.grobnlce 1.— Katekizem mali —.15 Pouk zaročencem —.70 Ročni slovensko-nemški slovar —.40 Schimpffov nemško-slovenski slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemški slovar 1.20 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Veliki slovensko-angleški tolmač 2.— Zbirka domačih zdravil —.50 Zbirka ljubavnih pisem —.30 Popolni nauk o čebelarstvu l.— Slovenska pesmarica, T. in II. zve- 1 zek, vsaki po —.60 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec * —.50 Hi • M ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. Baron Laudon —.30 Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedioija —.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezano —.90 Baron Trenk —.20 Bele noči________—.20 Belgrajski biser —.15 Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti sto zvezkov 6.— Berači ca —.20 Boj za pravico —.35 Božični darovi —.15 Bucek v strahu, burka —.25 Rurska vojska —.25 Ciganka ■ —.20 Car in tesar —.30 Cerkvica na skali —.15 Cesar Fran Josip —.20 Cesarjevič in sestri dvojčki nji —.20 Človek in pol —.80 Crnl bratje —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkom 5.— Cvetko —-20 Cas je zlato —.25 Darinka mala Crnogorka —20 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20 Dama s kameljami 1.— Deset let v peklu —.30 Doma in na tujem —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Dve povesti —.20 Dve čudapolni pravljici —-20: Erazem Predjamski —.20 Evstahija, dobra, hči —.20: Fabiola —.25 Fra Diavolo —.25 George Stephenson, oče železnic —.25 <3oIobček in kanarček —.20 Godčevski katekizem —-2P Grof Radecki —.20 Grofica beračica, sto zvezkov 4-— Uedviga, banditova nevesta —-20 Hildegarda —.20 Bitka pri Visu —30 3ojtek —10 Cvetina borograjska —-40 Devica Orleanska —30 Don Kižot —20 Eno leto med Indijanci —.20 Gozdovnik, 2 zvezka —-80 Grizelda —.10 Hlapec Jernej —-60 H i r lan da —.20 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek po —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Lzdajavec —.35 Islandski ribič 1.— Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovine —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka —.20 GLAS NARODA, 14. GRUDNA, 1912, GLAS NARODA, 14 GRUDNA, 1912. TEMNA B ODOČNOST. Evropa: — Na kak način boš plačal dolgove? Sultan: — Ne vem, nisem prerok! Med otroci. Potrdilo. — Dokazana resnica je. da nam I male stvari delajo največ pregla- • vice. — Iiad vam vrjamem ko sem se 'vračal domov, sem hišo iz lahka našel, ključavnice pa na noben način ne! Brezobziren. Nedeljski lovci se menijo o lovu. ki bo prihodnjo nedeljo): ;"Ampak, prosim vas, gospod j Strel, nikari «ie pripeljite s seboj 1'rbana ! "Zakaj pa ne?" "O, ta mi lansko leto ustrelil posled-; nega zajca, ki sem ga imel v re-! vir ju!" "Ti sestrica tvoj bodoči mož bode imel hudo taščo!'' Slabo znamenje. — Veletrgovec Pestotnik je pa J že blizu konkurza. — Zakaj misliš to.' "— Zadnjič, ko sem bil pri njemu sem videl, ko sta dva igrala j iia eii sani trlasovir! Težak poklic. V medenih tednih. "^varAT" ZA SMEH IN KRATEK CAS. SKRAJNOST, Višek. Sodnik: — Obdolžen ste. da ste v zadnjem mesecu priredili 20 ulomov. Pred sodiščem. Zagovornik sodnikom: že en sodnik lyihko moti. Tie trije'" te kaj Tat: — To pa že ni resnica : ko sem jih delal po dvajset so bili boljši časi kot sedaj". Iz vojašnice. (Vtovodja prostaku: "Ti. osel. ali imaš še kakega brata?" — Da". — "Kakšna govedina pa je?" — "Cetovodja pri vojakih". Vedno pravičen. "Ali že veste, kaj .je novega? Klobasar se je oženil! — Tako? No, to me veseli! To se pravi — čemu bi se veselil, saj Klobasar hudejra 1 Prava beseda o pravem času. Tujec: "Gospod baron, ali ima-st'"jte kako službo zame?" Baron: "Zal, da ne vem, čemu i bi vas potreboval!" Vsak zase. | Tujec: "Če ne za drugo, vsaj i za svetovavca!" j Baron: "Prav, dajte mi torej [svet, kako naj se vas iznebim!" j V šoli. i Profesor: "Kaj spada k testa-i ! mentu ?" — Dijak: "Mrlič in pa premoženje !'' Njemu je pomagalo. Zdravnik, ki je znašel pomoček — Jaz vas ljubim, gospodična! i zoper ravmatizem, je zelo oboga- — Govorite z mojo materjo! j tel. Njegov prijatelj ga vpraša — Toda imam tudi nekaj dol- ( skrivaj, če res kaj pomaga. mi ni napravil ničesar I gov. Govorite z očetom! j —. Zdravnik: "Gotovo, 'meni je pomagalo!" vsaj IZ ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA. — Od očeta mi je celo rekel, ^eliko prištedil ne dobim nika kega denarja več da naj delam širše korake, ker na podplatih. : danes zjutraj bi lahko tako Mirovni an gel j: — Gospodje diplomati mi bodo toliko časa narekovali dokler ne bode nastal iz pisalnega stroja — ___________________ V gostilni. "Oštir, koliko sodčkov piva potočite na dan?" — Sest !" — "Lahko jih boste še več, če nam boste dajali manjše porte". Resnično. "Smelo trdim, da se moji odjemalci še nikdar niso pritožili nad mojimi izdelki". — Kaj pa izdelujete?" — -Mrtvaške rak ve". Žabji koncert. t Najkrajša pot. j Izdal se je. Sodnik: "Vi ste bili y a rad i he- j Konjski barantač: "Če konju račenja in tatvine že večkrat ka- kaj manjka, naj "bom precej tako znovani". jgluh. kakor je konj!" -— Za toženec: "Prosim, gospodi sodnik, zaradi beračenja ne. saj I Pc ovinkih! kar sem prosil, sem kar ukradel!" . Dobro zdravilo. Zdravnik (na javnem predavanju) :... To zdravilo rabim že petindvajset let in nikdar še nisem slišal nobene pritožbe. Kaj I dokazuje to? Iz nekega pisma . . . In jagod je tu toliko, da .bi lahko svinje "futrali": zato Vam jih pošljem prihodnjič cel košček. ljuba gospodična. Moderno. Dober prijatelj. Sodnik zatožencu. ki u svojega prijatelja: * S čim se morete zagovarjat i ?" Zatoženec: Gospod sodnik, moj, prijatelj je vedno trdil, da hi rad nanagloma umrl. V prodajalni. — "Koliko stane kava?" — Prodajalec: "2"> vinarjev!" — Kupec: "To je predrago — pri vašem sosedu velja li> vinarjev; kava je sicer slabša, pa je 10 vinarjev cenejša!" — Prodajalec: "Da je cenejša, to že verjamem, ampak da bi bila slabša, ko moja. to ne more biti!" Predizobrazba. j Zadolžen grof k novemu slu-jžabniku: — Ali pa znate tudi z j upniki postopati? i — Seveda, gospod grof. saj j Sem bil vendar pet let krotilec (živali! Nedolžen. i Gospod: "Tako mlad, pa beračite! — Ali vas ni sram, ko bi — Se sedaj mi nisi prinesel ko- lahko delali?" — Nimam nobe-ledarja ! [nega dela. sem ravno iz zapora — Oprostite, hotel sem vas sa-j prišel!" — Zakaj pa ste bili mo opomniti, da je danes prve- zaprt?" — Prav za nič. Sam sega in jaz še nimam mesečne plače.'bi sem naredil nekaj denarja!" VOJAŠKA TELOVADBA V AFRIKI. — Kdaj prsti u — Takoj, ko mi ga prejšnja soproga nazaj! Uradniška soproga: —* V soboto priredim pojedino; o, da bi bilo že vsaj takrat rešeno dra-ginsko vprašanje! Najhujše. Zdravnik možu, ki ima bolno ženo: ''Zal i bog. vam moram reci. da bodite pripravljeni na najhujše ! 3?ož: *' P;■ vendar, mende ne mislite, da bo še ozdravila! '" Slaba tolažba. — Slišal sem. da vas je vaš šef letos poslal na dež* lo na dopust. — 1 o >:i resnično — samo u-radne sobe je dal leno preli-kati. Prem era o sredst ve. ] Bolniški si reža j: "Za božjo voli), gospod doktor, .i. sem bol-fniku namesto zdravil da! tinte", j Zdravnik: Hm. — dajte mu brž j eno polo pivnika!" Napitnica ženam. Žene lajšajo naše bolečine, po dvoje naše radosti in potroje na-! še izdatke. Bog jih živi!" Neprijetno pieesenečenje. f Izbrana družba možakarjev znanosti se je zbrala v enem izmed prvih hotelov, da bi napravila poslovilni večer" učenjaku, 1 ki je bil prestavljen na drugo 1 vseučilišče. Ko je med duliapolnoj zabavo minil večji del gostije, se ' i je dvignil senior družbe, pozvonil je na kozarec in je začel med. splošno tišino: 4' Velecenjena družba! S potrtim srcem izjavljam — in glas se mu je vsied velikega razburjenja tresel — ako pomislim na težko izgubo, ki nas čaka. Danes tu vidimo zadnjikrat ono plemenito dušo — posljednjikrat gledamo v obraz ... posljednjikrat , ko .,. — ampak gospodje, kje pa je?" Nezaslišano! Šele sedaj se je odkrilo, da so pozabili povabiti odhajajočega učenjaka j na njegov poslovilni večer. Priliznjeno. — Gospodična, zdi se mi, da vas dolgočasim — nočete me poslušati. zato je najbolje^ da grem! — Le ostanite, jaz s. dolgočasim tudi če vas ni tukaj! Poznajo se. Dva sta se v vagonu predstavila tretjemu: — Rosenzweig, Goldstein. — Me veseli, jaz sem tudi Jud, je rekel tretji. Kranjska, pošta. - — Zakaj si povabil Zaplotni-kove na obed? — Saj sem jih vendar pismeno povabil in predno dobijo pismo bode obed že kedaj pri kraju ! Tako ali tako. — Kako se imenuje oni mož. k katerim ste ravno sedaj govorili? — Ne vem prav za gotovo; ali se piše Usnjar irf ima mlekarno, ali pa Mlekar in ima usnjarno! Vaje na žirafskem vratu. Slutnja. Nevesta: — Pomisli, moj oče je danes napovedal konkurz! Vrjetno. — Kdor hoče igrati glasovir mora biti že rojen za to! je rekel nek igralec kritiku. — Seveda, mu je odgovoril — če človek ni rojen, sploh ne more igrati glasovir j a ! Prav gotovo. — Pomislite, oni gospod hoče stopiti v pokoj in se zopet poročiti ! — Potem pa prav gotovo ne bode užival pokoja! Tolažba., Gospodična revni ženi Poto- Ženin: — Saj sem si mislil, da; lazite se. ifboga mati. jaz bom na bode uporabil vsa isredstva zoper prihodnjem |Slesu, plesali v ko-našo zvezo! _ « >,, a rist ubožcev. UPOŠTEVANJA VREDNO. Gost: — Natakarica, jaz sem prišel prej kot oni gospod, pa še sedaj nisem dobil kosila. Natakarica : — Vem, vem, toda če Oni ne dobi takoj mi vrže vrček v glavo. _______ »j _____ __________ __________■ • - Toraj za štirinajst dni naj prid« mo k vam? Ki um;' ht, moj mož bode šel takrat k nekemu pogrebu. Saj je vseeno! Stara devica je padla v vodo in začela klicati na pomoč. Mlad mož je prišel mimo in žalostno rekel: — Saj bi skočil za vami. pa žal ne znam plavati! — I,e skočite, le, je rekla vsa vesela — saj znam jaz! Ko sem danes rekel uredniku. na sosedi: — Ti ne veš kako jaz trpim pred svojimi nogami; če par minut stojim, mislim da bom znorela od same bolečine! — Z menoj je ravno tako, ji je odgovorila soseda. I — To je bilo ob dveh in ko sem se ob š«-sii zbudil, sta še vedno stali pod oknom . . . Nenavadno. V ljudski šoli si ie zapisoval učitelj imena posameznih učencev. Med različnimi Janezi in Franeeki itd. se je nahajal tudi Moric. Ko je spraševal učitelj učence po veri. je rekel maliMo-rie. ko je prišla nanj vrsta: "Zdaj se pa boste smejali, gospod uči-] tel j : — katoličan!" BRZOSTRELNI STROJ. Pobožna želja. QLAg NABODA, 14. OBODNA, 1912. Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota IrV -odporu ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. *edef£ v ELY, MINNESOTA. i & •KADNIKU , rre*w*nlk: TTAN G SRH, '07 O m-rr ^ »r or T oz 5? Brmddock, M. rotfvradaednlk: IVAN PRIMOŽI C, Eveleth, Mina. Bas Ml. Oltral tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn.. Box 4M FoacMtni tajnik: MIHAEL M RAVI N EC, Omaha, N«k, UM to. U «*L *V ■tog»JnHr: IVAN GOI'ZE, Ely. Minn.. Boa 1J*. •mmik: FRANK MEDOSH. Bo, Chicago, 111. 4*81 Ewln> At* VRHOVNI ZDRAVNIKI ■abtim a. rvK, MM .m, na n« cum«* m. NADZORNIKI t AAOI0 KOBTRLIC, OaHda COIO-, Box KM MIHAEL KLOBUCHAB, Camulet. Mlch., 11» — 7tk «%. CCTItl 8PKHAR, Kan mm City, Kajn*.. «31 No. «tk It POROTNIKI* ITAN ICBRlinNIK. BwrtUna, Pa.. Bob ltl FRANK QOUZE, Chlabolm. Ml on., Box 711 MARTIN EOCHXVAB P»«blo, Colo., 1S1B BUtf Ata Trt tfopUd naj m pošiljajo na »lamo®« tajnika, th dUATM poKlJatr* K aa (Iituh blagajnika Jednota. faAaotla« ClaaUo: "OJLAfl NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOVINE. 5; KRANJSKO. I Uboj. T«* dni se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem obravnava proti Valentinu Oolo-bu, 21 h-t stan-mu zidarskemu pomočniku v Godieu. Golob je bil tožen, da je v noči na 18. sep-t« nibra t. I. s peto kose ubil v Sp. Stranah fanta Antona Gradiška. j Sodi£e«> je pozvalo k razpravi 21 T>rič. Obdolženec je bil v preisko-; valnem zaporu. Stvar se je vršila! aledeee« Dne 17. sept. t. I. popi-j vala sta pokojni Anton Gradišek I in čevljar Jernej Stirn iz Spod. j 'Stranij. Ker je imel (jradišekf drup dan košnjo v Tujenei, pregovoril je Stirnu k temu, da sta *la oba skupaj na košnjo. Stirn j je bil zelo pijan. Po polnoči st;i' <%ln proti .Tajnicam. Nasproti so jima prišli fantje Valentin Go-| lob. Alojzij Kemperle in Janez Dobovšek. Vračali so se iz Stol-nika. Kjer so pili pri Franu Ko-matarju.,^ Od teh treh se j« najbolj naleze! Dobovšek. Culi so se običajni "auf '-klici in blizu Hremeevega kozolca je prišlo do spopada. Stirn je padel v neko grapo in medtem, ko jra j«-Gradišek na suho vlekel, je dobil na levo stran čela močan uda-* rec z neko trdo stvarjo. V temi Gradišek napadalca ni spoznal, vendar se je v preiskavi dognalo, da je storilec edinole Valentin j Golob, ki pa krivilo taji. Ker je bil Dobovšek pijan, ne pride v pošte v, marveč le Golob in Kemperle. Ta dva pa skušata eden na drugega odvaliti krivdo. Kakor. Dobovšek pripoveduje, je Kemperle prvi pri spopadu zbežal, za ! njim pa Dobovšek. Na licu mesta je «in!h1 sam (ioloh s svojima nasprotnikoma, ki je pa čez nekaj j časa ves preplašen in /asopljeii za svojima tovarišema p ribeza I. On trdi, da se je pri spopadu u-maknil na nasprotno stran v gr-! movje in šele zbežal, ko je Stirn s koso po grmovju udaril, (iolo-bovo krivdo kaže dejstvo, da je on. ko je prišel /a svojima tovarišema. dregnil Keinperla in mu nekaj zašepetal na uho. Nato sta Dohovška odslovila domu, češ. da naj gre spat. Golob in Kemperle sta šla pa nazaj na lice mesta. Ker nista tam nikogar našla, napotila sta se na Gradiškov dom, | in ker je bilo v hiši tema. sta šla I preti Stiriiov dom. Tu je bila so-1 ba razsvetljena in videla sta v; sobi Gradiška z obvezano glavo, ki ji- s Stirnovo družino govoril, j Ranjen Gradišek je dne 20. sept. popoldne umrl. Bil je pred smrtjo še pri popolni zavesti. Glasom mnenja zvedenceV je imel Gradišek vtisnjeno in zlomljeno eelni-eo. 1'darec je bil zadan s peto kose. Pripomniti je še, da Gradišek ni precej po udarcu padel, marveč je šel s Stirnom na njegov dom. Ljudstvo iz tega okraja je sicer govorilo, da je edinole Golob storilec. Porotniki se niso mogli zediniti za njegovo krivdo in so z glasovi krivdo zanikali. •Sodišče je Goloba oprostilo. PRIMORSKO. Zastrupila se je v Trstu 201et-na zasebna uradnica Pavla Bon-fuochi s phenilovo kislino. Upajo. da jo bodo rešili. Vzrok: nesrečna ljubezen. Mesto zlata — svinec. Tržaški parnik "Heluan" je naložil pred kratkim 40 zabojev zlata. Zlato je bilo namenjeno v Aleksandrijo v severni Afriki. Kot odpošiljalci so bile označene razne angleške i banke, kot adresat pa egiptovske , banke. Ko so zaboje v Aleksan- j driji izločili. so našli v .*i8 zabojih ( res zlato, v dveh pa je bil mesto j zlata svinec. Pečati teh dveh za-bojev so bili nedotaknjeni, teža < je popolnoma odgovarjala ozna- j eeni ti /.i v spremnih listih. V o- [ beh zabojih bi bilo mOralo biti ( 1<>.(»<)(I funtov zlata v vrednosti 240 000 K. Kje se je izvršila de- ( fravdacija, še ni znano. Uvedena j. je obsežna preiskava, ki pa do ^ sedaj ni odkrila nobenih sledi t predrznih tatov. «, Železniški mostovi in železni- i ški predori v obsegn goriške po- s sadke po vojaštvu zastraženi. C. j kr. okr. glavarstvo v Gorici na- j znanja sledeči oglas: Daje se v Š splošno znanje, da so od danes" [ naprej ponoči po vojaštvu za- j straže n e in z vojaškimi stražami t < nabitimi puškami zavarovane t vse važne železniške Zgradbe, ka- i tere leže v okrožju goriške po- t sadke. in sicer predora in galeri- ] ji v soški dolini, južno od Sv. A- ( haca, solkanski most, prehod pod i železnico na severnem koncu drž. kolodvora, predor kostanjevjški in most južne železnice pri Pod-gori. Po teh zgradbah muditi se i smejo edino le železniški usluž- j benci. Prehod preko železniške-ga mosta pri Podgori je prepo- ( vedau. Vojaške straže imajo u- ( kaz. da streljajo na vsakega, ki } se ne ustavi na prvi poziv ali ki { bi se na sumljiv način vedel oko- , li omenjenih naprav. ~ Strašne razmere v tržaški bol- j niči. Dve kmetice iz Podrage na , Vipavskem sta šle k goriškemu ] zdravniku dr. Gattorni. Mož je bolnici preiskal in odredil, da j naj gresta takoj v tržaško bolni-S co. Ko sta dospeli v Trst. sta vze- 1 li s seboj neko spremljevalko, ki j ume laško, ker sta sami laškega t jezika nezmožni. Tržaški zdrav- < nik baje dr. Grisotto je ženski s i strašno nejevoljo preiskal, eno i meninietebinič odslovil, drugo pa * obdržal v bolnici 8—K) dni. Nad spremljevalko bolnih žensk se je , strašno znosil, češ. zakaj mu vodi v bolnico bolnice, ki ne znajo , italijanski, kajti vedeti bi mora- ; la. da brez italijanščine v bolni- j ei nič ne opravi. Na krepek od- } govor spremljevalke. ki je kot zdravniku odločno pojasnila njegove dolžnosti, je brezobzirni 1-talijan utihnil in rekel samo. da naj gredo oni bolniki, ki imajo t denar —^kmetica je namreč kar naprej vse plačala — v zasebno oskrbo, češ. da on za take ljudi j nima časa. Tako se postopa na-* I pram Slovencem ! I 1 ŠTAJERSKO. Iz Ptuja. Obsojen je mesar J. Weissenstein, da je 18. nov. prodal pljuča, jetra in glavo nekega goveda, ki je bilo jetično. Iz Št. Petra v Savinjski delini poročajo, da je 17. nov. zjutraj zgorela žaga s skladiščem deftk vred. Škode je več tisoč kron. Lipnica — mesto. Trški občinski zastop v Lipnici je sklenil vlomiti prošnjo na cesarja, da bi i trg Lipnico povzdignil v mesto. Ujet morilec? V Tangi v nemški vzhodni Afriki «o 16. nov. u-jeli nekega Karla Kieureicha. ki je na sumu.' da je izvršil ropar-Iski u»nor na živinskem trgovcu ! Morthu pri Predingu. liaje ima-IJo proti Kienreiehu mnogo obremenilnega uiatepijala. % KOROŠKO. Ponarejene krone so dobili v Volšperku. Krone so jako dobro ponarejene in se ločijo od pravih samo po teži in pomanjkljivem obrobnem napisu. Ponarejene krone so napravljene iz takozva-ne kovine "Britania" in imajo letnico 1894. Požigi. V Št. Vidu in v bližnji okolici mesta je pogorelo v zadnjem času že več posestev, ki so bila po mnenju lastnikov in občinstva požgana. Pred kratkim je zopet izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika M. Ločnika. Ko so domačini zapazili ogenj, je gorelo posestvo že na vseh krajih. Gasilcem se je posrečilo, da so ogenj omejili. Da je bil požar podtaknjen, kaže tudi dejstvo, da so bila vsa vrata v poslopje od zunaj zaklenjena in zabarikadirana ter da so morali stanovalci meti ognjem vrata s skrajnim naporom razbiti, da so se mogli rešiti. Zanimivosti iz Ziljske doline. V Čajni so priredili letos gozdno veselico, ki ima sedaj, kakor je tu vselej, svojih posledic. Kjer je kaj pograbiti, so povsod vse roke zraven. Nekaj takega se je zgodilo tudi tu in je dalo povoda, da sta se sprla župan in podžupan in si predbacivala goljufijo in: podobne ljubeznivosti. Tako je prišla stvar pred sodnijo. Srečna občina, kjer dajajo prvaki take krasne izglede, ki vzgajajo Ijud-stvo le k sovraštvu drugega proti drugemu in k neznačajnosti! Poprej sta se tožila neki Hutter in Stockreiter, bivša načelnika.; oziroma namestnika krajnega sveta. Prejšnji župan Fischer se približuje zopet Slovencem, je spremenil barvo in oblekel slovenski plašč. Morda misli, da ga Slovenci zopet, kakor prvikrat, spravijo na konja. Ali kameleonov so v Smerški občini siti. To so isti ljudje, ki so preganjali prejšnjega nadučitelja. da je bil premeščen. Kadar treba komu Škodovati, tedaj združujejo ti prijateljčki vse moči; med seboj pa so kakor pes in mačka. In po takih ljudeh se daja višja oblast, to je deželni šolski svet. informirati, komandirati, za norca imeti! Res žalostne so razmere na Koroškem. Nič boljše niso. nego one na Hrvaškem p6d pestjo komisarja (uvaja. HRVAŠKO. Aretiran odvetniški 'kandidat, j V Zagrebu so aretirali pri dr.1. Decaku zaposljenega odvetniškega kandidata dr. Maneo Gagliar-1 dija. Aretacija se je izvršila na i ovadbo gospe Helene Odilon. Ta mu je namreč izročila po aretaciji dr. Radvana dve menici za 10.000 K, da bi se uvedli potrebni koraki za njegovo oprostitev. Dr. Manco Gagliardi pa je menici obdržal zase in denar porabil. j Cuvajeve prepovedi. Hrvatje niti dihati ne bodo smeli več. Čuvaju ni bilo dovolj, da je prepovedal uprizoriti "Kletve'', dramatizacije najboljšega hrvaškega romana: neko nedeljo je v sporedu običajnega vojaškega koncerta na Zrinjevcu črtal dve točki: odlomke iz Zajčeve opere "Zrinjski"' in Ivanovičevo "La Rose d" Orient". Oba komada sta se seveda že neštetokrat izvajala in je naravnost nezaslišano, da se na tak pobalinsk način postopa z zagrebškim občinstvom. Kaj se neki namerava s tem doseči V Iščem svojo sestro MARIJO BI DNA rojena Goršak v Ža-dovinku pri Krškem na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — John Goršak, 831 Pike St.. Alleghenv, Pa. (12-1.6—12) KRETANJE PARNIKOV KEDAJODP LU J EJO IZ NEW YORKA PARNIk I odpluj« V Nonlam ......j dee. iT Rotterdam France....... , ,, 17 Havre Finland...............„ lSAntwwpen Baltic ................„ 19 Liverpool Florida................„ 21 Havre Philadelphia..; ,, Southampton Alice ..................„ "21 Tret - Fin me Fried, »1-Gros^e, ^ 21)Bremen. Pres. Lincoln.. ,, 24 Rotterdam Va.lerland..........25 Antwerpen La Provence .. 26 H«vre Pres. Lincoln.. |t 28 Hamburg Niagara. .............,, 28 Havre Majestic..........28 Southampton Martfca Wasbiagtaa ,, 28 Tret Fiume Lapland ...... Jan. 2 Antwerpen Glede cene za parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na: F&ANK SAK8EK, 82 Cortlandt St., New York City. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 36 JSKJ v Conemaugh, Pa., se tem potom naznanja, da bode gl. j letna seja "dne 22. decembra in ne ! tretjo nedeljo dne 15. dec.,* kakor j po navadi. Vzrok temu je, ker je : plačilni dan na 3 tedne, in sicer ita mesec dne 21. dec. Torej bode ! lahko vsak član plačal društvene j prispevke za tekoči mesec, kakor tudi stari dolg, ako kdo kaj dolguje. Le na ta način je mogoče narediti koncem leta čist celoletni račun. Ker bode pri tej seji tudi volitev novega odbora za bodoče leto, zato prosim vse člane, da se dne 22. dec. vsi udeležijo seje. Kdor izostane brez važnega vzroka, bode moral plačati 2oc' kazni v društveno blagajno. Na svidenje 22. dee.! (12-14—12) Ivan Brezovec. Rojaki in rojakinje, spominjajte se o Božičnih praznikih, in na Novo leto Slovenskega Zavetišča! Vsak nikel dobrodošel! NAZNANILO. Ker je že stara navada, da si vsak Slovenec rad preskrbi kaj novega za božične praznike, naj s^ bode ta ali ona stvar, zato sem se jaz namenil, napraviti posebno nizke cene novemu vinu — za omenjeni čas. Vina imam v zalo-gi več vrst iz najboljše trte. ka- ; tera raste v hribih. Razpošiljam | ga po vseh krajih Zedinjenih dr-žav in-jamčim vsakemu, če se mu i pokvari, da ga nadomestim z drugim. Pišite po cene, da se vam' zamore ustreči do omenjenega časa! v Michael Jalovec, 6424 Spilker Ave.. N. E., Cleveland, Ohio. _(12-12 6x v 2 d) ..i --- /La vneDino tujlli oglas**>- ^ odgu- <>rno na aj>ravoiitro u« mTedniitv« Iz delavskega sveta. ZA SAMO i DOLAR DOBI-VATE "GLAS NARODA" SKO ZT 4 MESECI* VSAK DAN. — -—--—--- Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913. Devetnajsti- letnik "Slovensko A-' merikanskeeii Koledarja" za leto 1913, katerega je izdalo in založilo'"HaSe uredništvo, je iseišc-1; p. epriCanl smo, da. bodo rojaki pridno segali po njem. j Kakor vsako loto, se je potrudilo naše uredništvo tudi sedaj, da Je Koledar kar se tiče vsebine, ilustracij in oblike skrbno urejen, vreden sovrstnik dosedaj izišlih Koledarjev; zadovoljen bo vsak, kdor ga naroČi. Koledar se odlikuje po bogati, raznovrstni, poufni in zabavni vsebini. Ra-zun koledarii'nega dela obsega mnogo zelo zanimivih spisov. Popolna vsebina je sledeča: Ob Novem letu. _ Leto 1913. — Zakoniti Drazniki z Združenih državah.' — Spominski dnevi. - Poštne pristojbine. — Nekoliko statistike. — Tri zelo važne stvari: pravica volitve in glasovanja. kako pridobiti homestead, kako dobiti patent. — Določb« o potnih Ustih. — Primerjevanje toplomerov. — Avstrijski konzulati v Zdr. drž. — Konzulati Zdr. dr. v Avstro-Ogrski. — Plače vladariev. — Kako so nastala imena severoamerikanskih držav. — Časovne razlike. — Naselniške določbe. ČLANKI: SLIKE IZ SVEMIRJA. f3 »like), i Zanimiv spis iz zvezdoslovja. DRŽAVNI REŠILNI ZAVODI ZA' RUDARJE. (3 slike). Zelo zanimivo. | ZA OBLAST NA SREDOZEMNOM MORJU. (5 slik). K laško-turški vojni. Zanimivo za vsakogar. SLIKE IZ NAŠEGA ZVEZNEGA GLAVNEGA MESTA. (3 slike). Zelo zanimiv popis Washingtona, D. C. DAN DELA — LABOR DAY. {Zgodovinski spis.) POTNE iČRTICE. (6 slik). Piše Frank Sakser. REVOLUCIJONARNI ŠTRAJK. (4 slike). K borbi tkalcev v Lawrence. Mass. POVESTI: BISER. (5 slik.) Spisal Werner G. Smith, iz življenja londonskih sleparjev. Jako zanimiva povest. PRIPROSTI ČLOVEK. Spisal Bret Harte. Amerikanska povest. Princ Cantacuzeme. — Iz življenja amerikanskih gentlemenov-zločincev. Aniuška. Poveš iz Galicije. ZVEZDE V PRAPORU. — Slika Iz zapada. ZLATO IN ŽELEZO. (5 stik). Povest iz amerikanskeaa zapada. V MEHIKANSKI KOČI. NENAMERAVANA REVOLUCIJA. KRATKI SPISI POLJUDNE VSEBINE: Nekai o jetiki. — Prva pomoč v nezgodah. — Uporaba telefona v raznih državah. — Dremavost. — Ceste z nal-večilm prometom. — Morski valovi. — Kako čistimo nreproae. — Ljudsko štet-ie na Kranjskem. — Za hišo In dom. — Gospodarske drobtinice. — Pogodba za prevožnjo v Ameriko iz leta 1817. — Mož—beseda. — Sadne in druge konzerve. — Za večio varnost potovanja na morju. — Navadni In oslovski kašelj. — Prvi dolar. —- Zobje in zdravje. — Drobtinice. Razu navedenih članov in povesti vsebuje Koledar obširno SVETOVNO KRONIKO s 23 slikami, med katerimi je razun drugih slika bodočega predsednika z družino, alike k popisu katastrofe "Titn-nica", slika žpana ljubljanskega dr. I-van Tavčarja, "ter silke balkanskih kne-! zov. Vseh skupaj je teh krasnih slik v Svetovni kroniki 23, kakor zgoraj omenjeno, v vsem Koledarju Jih je pa 64. ŠALA obsega Sest strani z več slikami. Vsakdo mora pripoznati. da Je Koledar za leto 1913 v resnici krasna knji-i ga, ki stane samo 30 centov. Za ta denar jo poiljeno tudi v staro domovino. Koledar razpošiljamo sedaj, ne pozabiti, se sedaj naročiti nanj. Naročila naslovite: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. •II pa: , FRANK SAKSER. 6104 St.. CIalr Ave.. N. E. Cleveland. O i '___ 1 ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK 31Z. ^ _ . ^ __ i j Popolnoma Z&stoijj il^ 1 čevanju, poiiočevanjn iu raznim stT:wtr.tm travadam — možje, ki so L Jras^a PO' morejo v polni meri uživati radosti življenja — ti možje bi »SS ' ! M9 morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako.možje > Jest unijujejo svoja življenja, kako se nalezejo raznih bolezni in kako si zamore jo zopet pridobiti po- l M poluo 7.dracje, moč in krepost v kratkem času in pc- nizki eeni. Ako hočete biti možje rued možmi, ^Ja M Želodčne Teskoče, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, fi Iffi zastupljeita kri ali sifilis, triper, spolna "nemoč, splošna Izguba moči, gubitett »aL moške UicposM, nočni gubitek, izgubljena moška sila, atrolifa, striktura, organ-■ 1| si^ boleisai, bolezni jeter In posledice razuzdanega žlvlienpa hitro in staino ©gar lEg ozdraviti privatno doma v vaši hiši. B TWc mož je £« '-adobilo perfektno ZDRAVJE, MOČ TELESNO KREPOST potom t. J|| VVk. brezplačne knjižice. Zaloga, znanost; jo, i» vsebuje ravno tiste stvari, ki jih mora mat veak mlad ali star, bogat aii reven, samski aii oženjen in zdrav ali bolan mož. Ne zapra- JgBr vljaite denarja za razna malovredna zdravila, čitajte poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila Ji vam bo denar in vas poučila, kako -^dobiti POPOLNO ZDRAVJE IN MOČ. izpolnite, izre- JgE ^^^ m kar dobiti v najkrajšem času to zanimi- l|IHIIHIIiB||l|||||||||BQ3SB3 ^HA VO kniižico POPOLNOMA ZASTONJ; ■ - _ _ w H B ^ poštnih—Mnogi ■ Kupon za Brezplačno Knjižico g xjffipw gr občil:* i zdravniki skušajo ^sdsa * »voja l cia pošiljajo aa g Dr. JOS. LISTER & CO., flus. 200,208 N. Fifth Ave.TChirogo,in. ^Jlgl C.O. u. ali preti povzetju brez da jih H9 kdo naroči. Ml NIKDAR NE STO- ■ GOSPODJE:—Jaz Irpim %-sleJ Dolcrni. zato prosim. poMjit: ml Q r vrf^ate^j^ RIMO TEQA. Ako piietn po knji- M vaio brezplačno kujiiico zj. moic, pcitnine prusto. Žico. dobite jo brez oajmanjiib £! H obveznciti napram nam. ^ IMF * PoiljiU nam vaie ime in ^ ^r^Btt^. naaloT it dane«. H . _ - t ■■ ULICA in 5le«r. ali B^z......................................... MESTO........................Država....................... ■ ^B^iiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiini OGLAS. Velika izbera sloven-skill grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov, Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrnine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošlje-|mo zastonj in poštnine iprosto! V- J. TERBOVEC & CO. P. 0. Box 25. i Leaver, Colo. WELLS FARGO & COMPANY. Eden največjih ameriških denarnih zavodov. Glavnica 24 milijonov dolarjev. Obstoji šestdeset let. 8000 n rud o v po Z jed i njen i h držatah, Ciuifdi, Alaski iu Mexiku. DENAR SE POŠILJA. NA VSE STRANI V EVROPI NAJNIŽJE CENE PO NAJMODERNEJŠIH NAČINIH V NAJKRAJŠEM ČASU. Parobrodne tikete, zahenska deia, knjige in razne »tvari. Po ens in zilepkc p'site nam 51 New York Cily Wells Fargo & Company | f........ ■ ' _ n— »"u u*1-«« wijjiwir.'n^i"— ZA SAALO 1 DOLAR DOBIVATE "OT.AS NAHODA" SKOZI 4 MESEGE VSAK DAN. \ __ ii ^ • IH !! j Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, • vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov , j I j :|| in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega, j ^^ Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za- • more nastati radi bolezni v želod u, jetrah ali erevesih, slabi krvi ^ IsllPIift ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila, j E&šmSm kakor na primer pilule, dec o t i :ili močne žganja, toda brez vsakega i vspeha. To kur one potrebujt-jn je to znano zdravilo, ktero vpliva : J lfeT^i!ij 11 a vse prebavne organe, i IZ ČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDT BOGATO KRI, IffiMI UREDI PREBAVO. To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano j^A TRINERJEVO AHEBIŠKO ELIXIR GRENKO VINO, ^ ELIXIR"^^ l.fi To naravno zdravilo, kte-o je narejeno iz grenkih zelišč ir !*> f ■'•udeeega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč PlTTER"V/l»lt' kv iierediiostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja edega p 9 telesa.n To zdravilo morate rabit pri ^ 1 BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, H ZAPRTI JI IN NJE POSLEDICI, 1 VEČKRATNEM GLAVOBOLJTJ, Syii^^ ^ i REUMATIČNIH NAPADIH, / ^ I NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, trikerovo , S - MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, ^ORKE VINO I KOLIKIH IN K^ČIH, . ,--—------g VZDIGAVANJU IN KOVCANJU tyJOSEPH TR1NER S Ave. g jn pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka jJr^ m slabost. ^ . V LEKARNAH. JOSEPH TRINER, 1333-1333 SO. ASHLAND AVE., OHIGAGO, ILL * 'V* GLAS NARO 14. GRUDNA 1912 nisem blazne!. Prišel je vfcčer, vrgel sem se na zemljo, še strehe nisem imel. Moji Ijtiifje so bili pri Don Ramirezu. toda jaz nisem mogel vee prenočiti pod ono streho. Ležal sem na zemlji v mokri rosi in čuječ pričakoval jutra. Napočilo je. Vlekel sem se k stricu. Se sem upal. še vedno nisem imel za nemogoče, da me morda še sprejme. Sprejel me je sicer toda mrzlo in dal mi je svet. da naj grem v Mehiko, da naj tam prodani svoje posestvo. V splošnem mi pa on tudi rad izplača tridesettisoč dolarjev". Vedel sem dovolj, milord, toda premagal sem se in ostal miren. Vprašal sem ga samo, če mi more posoditi enega konja in dal mi je najslabšega, najstarejšega. Mislil sem samo še na vas, j milord; sicer še nisva dolgo časa znana, a vendar se mi je zde-i Io. da moram najprej k vam. Saj ste mi št- pred kratkim rekli, da J mi želite vse najboljše." ""Tega mnenja sem tudi danes. Lotario*". je rekel lord in mu i položil roko na ramo"; pred kratkim ste se pritoževali, da mo-irate Živeti v tej puščavi in da je vam žal ker se niste v svetu ni-j-česar izu'ili. sedaj vam je pa cel svet odprt, Don Lotario!" "Toda jaz sem bil prej samostojen človek.-bogat mož in kaj j sem sedaj .'" je stokal Španec. "Hodite moj učenec, moj sin", je rekel lord. "Oh" je zakiieal mladenič in globoko zavzdihnil, "to bi bilo še edino, kar bi me lahko potolažilo". "Toraj privolite! Vrzite od sebe vso preteklost; ne mislite več na kmetiško življenje, v katerem mora človek vaše vrste poginiti: ne mislite več na Rosa 1 bo, čeravno je vas storila nesrečnega. 1st varite si bodočnost! Rekli ste. da ste ubog revež; recite j mi odkritosrčno koliko je bila prej vredna vaša posest ?" "Stiristotisoč dolarjev", je zopet zavzdihnil Španec. "Dobro, jaz Vam toliko plačam: ali ste zadovoljni?" "Milord, če bi ne vedel, da ste vi najbolj hladnokrven človek na svetu, bi mislil, da blodite in me hočete imeti za norca. Ker pa vem da trovorite resnico vam nočem ponuditi haciendo. o kateri vem. da ni niti pet tisoč vredna". "Ne gr< se zato. koliko je vredna, mogoče sem pa jaz tem odkril sledove zlata". £ | "Res", se je začudil spanec, "toda ne, ne, namenoma me ho-p i čete slepiti: velikodušnost me je globoko ganila, vedno vam boji .i..,„ : ....... Kje je STANISLAV ITROVAT? Doma je iz Jelša pri Št. Jerneju. Pred nekaj časom me je spodaj podpisano izvabil, da sem prišla k njemu v Milwaukee, AY is., z obljubo, da me po-! roči. Sedaj me je pustil in otro-i ka. ne da bi vedela, kje je Rcdna tedenska zveza potom poštnih parmkov i Woparniki m dva vijaka. LAPLAND a j JCKOONJLAND 16,694 tor 12,185 ton F2NLANE m^l^S^^P^ V AD^LASD 12.185 tin i v ol ft ton ZCELAND 12185 ton. i/atks lil dU'juuv toi — poiutK* ► rtv*.!-!-.,. ».» rtiov«ofeMu, jarv*.*xo n Galicija, aajtl ai iuV^SVJL?^*' 31 Hospital Strvet, fHILADELPHIA PA., ST. LOUi^. MO- MONTREAL, OUl, ^ "glas naroda" stane za celo leto samo tri dolarji:. .naroČite se nanj i COMPAQNIE GENERALE TRANSATL ANTIQUE. RED STAR LINE. Plovltba med New' Yorkom In Antworpon Prosim, ako kateri cenjenih ro-j jakov ve za njegov naslov, naj mi naznani. — Roži Perkol. 429 Virginia St., Milwaukee, Wis. - (10-l:j—12) IT VAŽNO ZA VSAKKGA SLOVENCA I I Vwk potnik, kteri potuje tkozi | New York bodisi v stari kraj *li pa iz starega kraja naj obišče PEVi 8L0VEN8K0 HRVAT1U H OT E L, AUGUST BACK, 46 Washington It., . ". 2ft York Corner Cedar St. Na razpolago so vedno in t* »obe in dobra domača hrama po nizkih cenah Hamburg-American Line ZCELAND 12185 ton. dem hvaležen, vzeti pa ne morem Goddam ! j«- zakiieal Lord. ;'V splošnem nisem velikodu-i šen. Vprašam; vas zadnjič če hočete ali ne?" ".Moj Dog. če tako govorite, potem se seveda ne morem ustavljati". je /.mešano zajecal Don Lotario. "Dobrt)! Takoj vam sestavim menico, ker vam nočem, to že. lil 1 oraj poslušajte . je rekel potem, "predvčerajšnjo mirno in sladko sj.nl bil sem pri njej. pri dolini Rosalbiji]v. /budi divje upitje in nenavadna svetloba. kar naenkrat im Gjo sobo. v trenutku so : za na p rej novem, izplačati vsega denarja na enkrat. C'e hočete za j sedaj mogoče- dvajset tisoč dolarjev? Dovolj vam bo za enkrat. , ; da si pričaktfte boljše prilike. Tukaj je denar! •".Mislim, da sanjam", je zašepetal Španec in mehanično vzel ]s«-t bankovcev po tisoč dolarjev, "sedaj sem vendar bogat mož!" ti tem je lord nekaj pisal na velik kos papirja. imijt- nrthotJullf /vtzali in uklenili: peljali so m. v stran, klical sem kakor cfivji'__ 11,1 V »nioč. za rešitev, zapovedoval sem svojim ljudjem. da naj j w maščujejo toda zastonj! Nesli so me naprej, vrgli na ze-1 uljo in me pustili ležati. O. milord vi uit i ne slutite kaj se je do-»iiiTdo v moji notranjosti. Pred menoj je ležala haeienuda. ded-, . . ščina mojih očetov, /. iiilja. kjer mislil, da bom enkrat tako' . Ja tedensko in v.-lja 20c pošt 1' čen; i/ oken je švigal pl.-m« n. rdeči zlod.ii so pa divjali ka-,"n!e ,)rOSt° U v ^ lallko UJU'° Kor Kla/ni. uničevali, pustošili, v sv vlekli s seboj, jaz sem pa le-lC'Jtl ;al ne/avsten ua tleh. moj klik j«- zadušilo prasketanje ognja;' ves. lim upitjem roparjev so se z grmenjem podirali zidovi, _______ Vs.. m i In rd prav vs.- so razdejali. Ni.so me nameravali samo ok ra- ; SLOVENIC PUBLISHING CO liMleli so me uničiti ,.„. .:ipiavhi za vedno nesposobnega. s oo r.«^!««^* o* *r tr i " Knnina niso pustili na kamnu, prizanesli niso niti orodju. ,du- ' Y°rk' ve. sekire m lopate so nesli s s-boj. ali pa pometali v ogenj; kar: * Sef aj iuso mogli živine \/.-ti s seboj so jo poinorili. prekošteviliio oro-1 •Ije so pil metali v reko ,-li otf-'nj. Sramota! sramota! In vse 1 v) ■ za leto 1913 s zavee/aiiinri rokami iu nogami in ko jee napočil dru-j po $1.30 poštnine presto. •ji d.in je ležala hacienda v razvalinah, jaz sem bil pa l-vež. ubog.' _ apnše, n elo\i*k. ki si ni rešil ničesar drug« ga. kakor golo živ- f> ^ J. * za leto 1913 družinske in Blaznikove, posa VOJNA NA BALKANU. j Založila in izdala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ta spis iz- pn: SI oven ie Publishing Co.. Cortland t St.. New York Citv. nastopne knjigi MOHORJEVE KNJIGE Jllek« Slovensko-Amer, Koledar J jen je in tole razcapano "Grozno", se je začudil lord. "iu vaše ljudi so umorili kaj j Jiti?" "Ne iu to je ravno čudim ker ni uikdo niti za pičieo ranjen; mezni iztis velja lOč, 50 iztisov Kakor da bi me hoteli roparji samo uničiti, ničesar drugega. Za-100 iztisov $5.00. kai so mi pustili življenje rad bi ga žrtvoval, samo da bi ne prenašal te sramote. Nikogar niso ranili razen neznatno nekega mla-i d. ni'a. ki se je poskušal braniti: sam rop. gol rop je bil ničesar <4rug« an Moji ljudje so m. našli in um oprostili vezi. Indijanci; za leto 1913 -o že kedfi i ušli. zasledovali .jih tudi irismo mogli, ker so mi od-! cena je 30e. \/eli w konje. Malo je manjkalo, da nivm znorel. Mis, 1 ,,a Ko- Dobiti so tudi v podružnici-' fcaJbo me je v vzdrževala, samo nanjo mislim še sedaj — ah!" 6014 St. Clair Ave.. Cleveland, O j#ovor' lYitisni! je roko na srce in bolestno zastokal. — _ — 'i^1'"- "Don Kamitez je ve tebi: sprevidi, da nisi več prejšnji Dcn Lotario; kaj hoče ta hči to j,- njena stvar, toda svaril jo bodem vedno, da naj in- tla svoje roke beraču**. In nasprotno", je rekla Kosalba. "Don Lotario si mora /duj i-kati bogatejše iiewste". ".Meni s.- je zvrtilo v glavi, ničesar nisem razumei. skoraj selil omedlel To se toraj pravi, da me lfosalba zavrača.'" sem zapela!". Na vsak način, toda v vašo lastno korist Don Lotario". je tekla Kosalha. A* Mehiki boste lahko dobili bogato nevesto, ker ni še vaša nesreča splošno znana. Kar s.- mene tiče se ne bojim, '•odočnost mi je zagotovljena, beračeva nevesta pa nočem biti. i r mi ne dovoljuje moj ponos. Sicer je v bližini več oseb. ki imujo tudi oči; naprimer lord. vaš prijatelj, mi je marsikaj razodel — Prenehala je. moja je/a jo je prestrašila. Zavpila je in iz-giuila. Da. milord sposoben sem bil za umor. Ali je to ljubezen, ali je to ženska čast? Kaj so to ljudje?" Vroče solze so začele teči po Špančevem licu težko in silno je vzdihoval. "Vse to mi je hilo že naprej znano", je rekel lord mimo. toda sočutno: Ko sem vam rekel, da je donua Rosalba žena v pravem pomenu besede, sem mislil s tem, da ne zna ničesar drugega na svetu kakor računiti. Preračunala je. da bi bila lahko - ašiif nevesta, povedala mi je stvari, katerih si ne bi mislil o njej, po dobrem računanju vas je odvrnila. Lotario. velika sreča je za vas. da ste izgubili to žensko: nesrečni bi bili z njo!" "Moj Dog. moj Bog. to je težko, prevelik udarec jeT\ je stokal Španec. "S časoui se boste ž« umirili!" ga je tolažil lord", to.ia nadaljujte prijati^i! " "Saj selil skoraj vse povedal , je zakiieal Španec: "vrnil sem se nazaj ua svoje razdejano posestvo, blodil sem okoli, jokal, preklinjaj življenje, vse oh, inilord. še danes se čudim, da POZIV. Ali kdo ve, kje se nahaja moja žena s tremi otroci ? V septembru leta 1910 smo bili v gozdu delali doge in z menoj je bil eno leto še nek mož po imenu Frank Rutar, s katerim sva se ločila po j končanem delu. Jaz sem poslal nato ženo z otroci v Kantas City, Kan., odkar jo nisem več videl. Ona se je.-pisala preje Marija Stefančič. rojena v vasi Jabla-nec pri Ilirski ULstrici, sedaj o-luožena z menoj Marija Šestan.! Ona ima črne lase. pri ušesih malo okrožene. okrogli obraz in raja ve oči. Starejša hči Tončka, sedaj stara 9 let. ima bledorujave lase in okrogli obraz in mlajša Milka, seda.j stara f> let. ima pla-ve oči in svetlorumeue lase in na desnem licu rojstno znamenje. Rado! prekooceanakl promet is NEW Y0RKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG i dobro poznatimi parnLki na dva vijaka: Xaiseiln August« Victoria. America. Cinclnnat Cleveland, Preeičent Linc<^n, Presid^n Grant. Pennsylvania, Patricia, Pretoria ltd. Veliki modemi parniki nudijo naiLrjljše ndobnoa xa primerne cene- iv^rt-kosljiva kuhinji in DO^trcžha. Opi«mljeni »o > vaeml modernimi aparati Odhod Iz V rU a> PENNSYLVANIA — odpl. "21. tlec. ob popcl. PKES. LINCOLN — odpl. 2«. dec. ob 1. popol Vozijo tudi v Sred »zeuiBko inurje Hamburg American Line, U-45 {' oadway, New York City. •'lfe«; .lilaOelpfila, Boston, Pittsbor* Chivayo. 5t. Louis, San Francisco družba. PrencveSka parobrodn« Direktna čna do Havre, Pariza, ovice, Inomosts in Liublfane. podtn! Ekapres parnlk! sosf iPROVE CFM 4tASAVO!£" "LA LORILA.IVE" "FRANCE" z n r a viia prava in koristna. Po dolirem častj se mi je po=rečHo iz najti pravo Alpen tinkturo in Pomadt> prooi iznarin-. ._ nju in za ra^t las. kakoršne še d- sedaj na svetu ni bilo, od katere moikim io iensJHzn gosti In dolgi lašje reonič-oo popolnoma Uraatejo !n ne bodo več Izpadal'. ftr ne oeivelL Ravno tako moikim v 6. tedni o kraanl brki popolpoma armstejc. Kevmatbtm v rokah nogah In fcrižičah v 8 dneh popolnoma ozdravim. korja očesa bradavice, potne nose In ozeblina se popolnoma odstranijo. Da je to resnici Jamčim « »600. POtta po cenik katarja pošljem Poštni parnlkl aoi "ClHCAGO" ' LA T0URANE" ''ROCHAMBEAU4' "NIAGARA" QIavaa agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK corner Pearl St., Cbesebmggb Bulldlaf. Parniki cdplaieio od sedaj naprej vedno ob četrtkih is pritianiiČa iter. 57 Nortb River in ob »obetih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. P. O. Box 69 Fantek je se. Iskal sem jo že j na vse strani potom pisem, pa od i nikjer nisem dobil povoljen od- nje mi- Clevaland. O- Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. t fkan< k *La provence *la t o l* kai ne 9 jan. 1H12 16. jan. 1912 23. jan. 1912. A V M t E* O Vsem Slovencem iii\ITr-vatom, kateri ljubijo dobro vino se priporoča, da ie 7. naročili obrnejo vedno na posestnika vinogradov. On vas bode pošteno postregel z narav-jim blagom. Cena belemu staremu vinu je 45c. galon in novemu pa 40c. galen; staremu črnemu vinu 40e. galon in novemu črnemu po :»')c. ga Ion. Vse z posodo vred in manj kot 28. ga Ion ne razpošiljam. Z naročilom pošljite polovico denarja naprej iu drugo polovico plačate, kadar dobite vino. Vož-ne stroške naročnik sam olača. Prosim, naznanite natančni nasloV kam naj vino pošljem. Za obilo naročil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. B. 7, bx 124, Fresno, Cal. Kdor mi naznani dobi nagrade. Slovonic PublUhingCompnnv, I ^ Anton šestan. ! 82 Cortlandt Street, New York ) < 12-16 12)_Camilla. Tex. —-; _____ BOŽIČNO DARILO! Slovenski urar in zlatar. Imam veliko zalogo reguliranih ur in verižic, zlate prstane iu vse druge v ta ikfimen spadajoče stvari. Posebno nizke cene za mesec december. Popravljam staro-krajske in ainerikanske ure. Za moje blago jamčim, ako kdo ni zadovoljen, mu vrnem denar. Do ! praznikov odprto v nedeljah celi j dan. Sprejmem tudi po pošti po-; slane ure v popravilo. Se priporočam Joseph .Murovee. 1559 Clybourn Avenue, blizu llalsted St.. Chicago, III. j (2x i:i&20—12) 1/. Dec. 1912 eEA LOK KAI NE 26. dec. 1912 "LA SAV01E 2. Jan. 1912. ''LA LOKKAINL ?OSBXKA PLOTI?BA ¥ SATU Parnik *('H]CAO0 odpl. s pom. št. 57. dne 14. dec. ob popol. Pa rn i k "FLORIDE odpl. s poni. št. 57. dne 21. dec. ob ■'> popol. Parnik +RO( 'IT A M BEAU odpl. s poni. št. 57. dne 11. jan. ob popol. Parnik »NIAGARA odpl. s poni. št. 57 dne 2S. dec. 1912. ob 3 popol Paratki z zvezdo sazaamovaaJ ImaieQpo^dva vlttki Parnik i "i križem imnjojpo štiri vijaka. i Ainerikan^ka c r fi u /preje bratje C^ofiuli^hi) «aiDnpravneiša in naicenslša parohrodna firia ^a Slovence m H\m OGLAS. Lansko belo vino od prve trgatve iz muškatel in tokaj grozdja stane 35unlo Pa. Qlavi.1 blagajnik: IVAN PAJK, L Box S28. Confemaugb, P» Pnaotnl blagajnik: IVAN BREZOV _C, Box S Con«raavak. »-% NADZORNIKI: i, »^»»onBlk. FRANK BARTOU Box 274. Thomaa, W V*. u ftadaornlk; ANDREJ VIDRIH, P. O Box 623, CoDcmaugk Fa. ui. nadaorlk: ANDREJ BOMBACU, 1651 E. 31at St., Lorain. Ohio POROTNIKlt 1 porotnik: JOSrP SVOBODA. CM Mapl* A*a Johnatova, Pa H- porotnik: ANTON P1NTAR, Box 204. Moon Run. Pa. «n. r-rotnlk ItIHAEL KRIVEC, Box 124. Primero Duta VRHOVNI ZDRAVNIK; a. A. a BRA U,I ICR. Grove St. Conmnaugb. Pa. Canjena druStra, oclroma njlb uradniki, ao nijudnt yi ><*>■!. d«nar naravnoat na blagajnika In □ I kogar drugega, wmm doplaa g« "a glavnega tajnika. V aluiajo, da opnalno dra8tv«ni tajniki pri meae«nlb roro^Ulk, al mi>tum kjf-raibodl v poročilih gUvr.ega tajnika kake pmianJkljlToatl, na to BtmudiiM naxnanijo na urad gluvcega tajnika, da a« v prihodnja »o K«ft Druitveno glaaUo: "GLAS NARODA". !:-: Vladar sveta. :-: ROMAN. j Spisal Aleksander Cimat. — Za "Glas Narodu" |>u;-lo»eii)l J. Terček.