Poštarina plačena u gotovom Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARVKOVA 28a Tetefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenije in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a God. XI. Broj 27. U Zagrebu, 7. srpnja 1939. Pojedini broj Din I. h TIT Danas ne trebamo očajnika. Po trebna nam je vjera. Potrebna nam je unutrašnja snaga. Onaj narod, koji nepokolebivo vjeruje u svoju budučnost ne če nikada pro¬ pasti. n •| GLASILO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EMICRANATA M JULIJSKE KRAJINE Razstava naše knjige v Sofiji V času od 18. do 25. junija letošnjega leta. je bila razstava jugoslovanske knjige v Sofiji in, istočasno razstava bolgarske knji¬ ge v Beogradu. Razstava v Sofiji je stala pod okriljem tamošnjega »Bolgarsko-jugo- slovanskega društva« in se je vršila v pro¬ storih univerzitetne biblioteke, kjer so že prej bile razstave ruske, italijanske in nem¬ ške. knjige Ravnatelju biblioteke gospodu Kirilu Seizovu gre vsa hvala, da se je na¬ ša knjiga tako lepo in dostojno lahko pri¬ kazala bolgarski javnosti. Takrat so bile razstavljene samo lepo¬ slovne knjige, slovenske, hrvatske in srbske. Posebna soba je bila določena za našo be- letristično knjigo iz Julijske Krajine. Otvoritvena slavnost je. bila v nedeljo, 18. junija, ob 11. uri v krasni slavnostui dvorani sofijske univerze. Med ogromnim številom izbranega občinstva smo opazili za¬ stopnika carja generala Panova in g. Gni¬ jeva, ministrskega, predsednika Kjoseiova- nova. notranjega ministra Nedeva, vojnega ministra, generala Daskalova, ministra pro¬ svete Filova in jugoslovanskega poslanika Momčila Jurišiča. Ta in prosvetni minister Filov sta, bila pokrovitelja razstave. Dalje je prisostvoval otvoritvi sofijski metropolit Stefan. Iz Beograda so prihiteli na razsta¬ vo podpredsednik Jugoslovansko-bolgarske lige general Jovanovič in tajnik Ljuba Bo- Žinovič, pisatelj Niko Barlulgvič, predsednik našeZveze dr. I. M. Cok in še nekateri drugi. Pozabiti ne smemo g. Boška Veljko- viča, ki je dejansko uredil razstavo. Ljub¬ ljano so zastopali tajnik lige V.. Bučar, urednika »Jutra« dr. Br. Vrčon in Bož. Borko ter dr. L. Čermelj, ki je uredil odde¬ lek slovenske in hrvatske knjige iz Julijske Krajine. Slavnost je otvoril predsednik Bolgarsko- jugoslovanskega društva N, Zaharijev. Kot prvi govornik je nastopil minister prosve¬ te Filov, ki je poudaril važnost in pomen te kulturne prireditve. Njemu 'je sledil me¬ tropolit Stefan, čigar beseda in vnema za jugoslovansko-bolgarsko prijateljstvo je vse prisotne naravnost vžgala. Iz njegovih iz¬ vajanj smo naravnost srkali prepričanje, da južno slovanstvo ni samo bolj ali manj sa¬ njava ideja, temveč prava in živa stvarnost. Enaka vera je vejala, tudi iz govora pisa¬ telja N. Bartuloviča. Slavnost sta zaključila predsednik društva bolgarskih pisateljev D. Nemirov in predsednik zveze založnikov Hadžijev , , , . Razstava je v vsakem pogledu dosegla svoj namen. O tem je pričal izredno dober obisk, okoli 8.000 oseb, kar je tem pomem¬ bnejši, ako se upošteva neugoden čas, ko so srednje in visoke šole že končale s poukom. Knjige so po svoji zunanji obliki (to zlasti slovenske) in po svoji vsebini vzbujale splo¬ šno pozornost. Razstavo je posetil sam bolgarski car, in sicer docela nenapovedan in v spremstvu svojega brata kneza Kirila. Ta obisk je bil tem pomembnejši, jer ni kralj obiskal no¬ bene druge knjižne razstave, ki se je v zad¬ njih letih priredila v Sofiji. Zastopnik ljub¬ ljanske sekcije Jugoslovansko-bolgarske li¬ ge mu je dan nato poklonil nekatere slo¬ venske knjigp umetniške vrednosti ter dve mladinski knjigi za mlado bolgarsko prin¬ ceso. V zvezi z razstavo je bila cela vrsta dru¬ gih kulturnih prireditev. Tako je bila na predvečer razstave v sofijskem gledališču predstava Nušičeve igre »Pokojnik«. V to¬ rek, 20. junija pa je bil v dvorani Učitelj¬ ske blagajne humoristični večer, na katerem so. nekateri ugledni bolgarski pisatelji in gledališki igralci recitirali odlomke iz Nu- Šičevib del. V sredo je imel Božidar Borko pod okriljem Slavjanskega društva v dvora¬ ni hotela. »Slavjanska beseda« predavanje o sodobni slovenski literaturi. V petek se je vršil ob izredno veliki udeležbi večer po¬ svečen jugoslovanski književnosti. Večer je priredilo Društvo bolgarskih književnikov. Na tem večeru je med drugimi poročal tudi dr. Čermelj o naši publicistiki pod Italijo. Sobotni večer pa je zopet združil veliko po¬ slušalcev v prostorih Akademije znanosti, kjer sta govorila o Vuku Karadžiču beo¬ grajski profesor Veljkovič in bolgarski pi¬ satelj G. Konstantinov. Razstava jugoslovanske knjige in z njo združene kulturne prireditve pomenijo, velik korak k kulturnemu zbjižanju vseh južnih "Jovanov in so pravi mejnik v razvoju ju¬ goslovansko-bolgarske vzajemnosti. Uspeh je bil v vsakem pogledu dosežen in splošna je t ila želja, da bi se razstava prenesla še v Plovdiv in v Varno Spričo pozne poletne Sezone pa- se : je sklenilo, da se vrši jeseni ali pomladi prihodnjega leta zopet razstava, takrat pa tudi naše znanstvene knjige, in sicer v Sofiji. Plovdivu in Varni. Istočasno bi imeli tudi priliko v .Jugoslaviji zopet vi¬ deti bolgarsko knjigo, takrat pa tudi v Za¬ grebu in Ljubljani. . Ob zaključku razstave je delegacija iz Ljubljane poklonila večje število knjig, ki so jih darovale razne ljubljanske založbe, OB DVAJSETLETNICI DRUŠTVA .ITALIA REDENTA Društvo izdaja milijone lir za vrtce in šole — Z novim zakonom bodo morali vsi naši otroci v vrtce »Italie Redente« Letos poteče 20 let odkar je bila ustanovljena v naših krajih »Italia Redenta«. V našem listu smo o tem društvu že mnogo pisali in vsak izmed nas ve, kako nalogo si ie nade lo to društvo, ki ta obsežno posega v vzgojo naše mladine na Primorskem. To društvo kontrolira našega otroka že od rojstva in mu vceplja vse, kar je v zvezi z italijansko državo in fašizmom. Naslednje številke enoletnega delovanja tega društva nam pokažejo v kakem obsegu in na kakšen način ta ustanova deluje in kako obsežna so njena denarna sredstva, s katerimi razpolaga. »Piccolo« z dne 30 junija t. 1. je prinese! sledeče ižtčrpno poročilo ob dvajsetletnici omenjenega društva: »Dvajset let je že odkar je bila ustano¬ vljena institucija »Opera nazicnale di assi- stenza alFItalia Redenta«, ki jo je ustano¬ vila 1. 1919. vojvodkinja Helena d’Aosta, ki je še vedno njena predsednica. V začetku je ta institucija prevzela v Julijski Krajini, na Trentinskem in v Južni Tirolski nalogo za zaščito mater in otrok potem pa se ie dala na ustanavljanje otro¬ ških vrtcev, s časom je še prevzela nalogo, ki ii ie podelilo ministarstvo za vzgojo, da ustanavlja kmetijske šole v najoddaljnejših vaseh in večerne tečaje za odrastle na deželi. Sedaj je bil dotiskan spisek stroškov in dohodkov za leto 1937, ki ga je potrdil osrednji odbor na seji dne 21. decembra 1938. Citatelji se ne bodo zanimali za detaljne postavke te bilance in imajo rajši glavne ideje in zaokrožene številke, ki se dobro vtisnejo v glavo. Te so kakor sledi: Vsega skupaj je »Italia Redenta« vzdrževala leta 1937. okoli 300 otroških vrtcev v katere je pohajalo 15.000 otrok, okoli 50 ustanov za zdravniško pomoč z 200.000 obiski na leto, potem v Južnem Tirolskem nekaj šol za ši* vanje, nekaj okrepčevalnic in pošolskih ustanov z 2.000 učenci. V petih provincah Julijske Krajine je bilo izdanih v ta namen okoli 3 miljone lir na leto, na Južnem Ti¬ rolske miljon in pol, na Trentinskem izpod enega miljona, a v Zadru 200.000 lir. Vse skupaj znaša torej skoro 6 miljonov lir. V petih provincah Julijske Krajine in sicer tržaške, videmske, goriške, puljske in reške province je bilo 183 otroških vrtcev z 8.500 otroki. Na Južnem Tirolskem je 87 otroških vrtcev s 5.000 otroki, na Trentin¬ skem 16 z 1.000 otroki, v zadrski provinci 5 s 400 otroki. Od treh miljonov lir, ki jih je 1. 1937. izdala »Italia Redenta« v petih provincah Julijske Krajine, katere pokrajinski urad je pohvalno vodjen od strani prof. Cornelije Taverna, dva miljona sta bila namenjena otroškim vrtcem, pol miljona za hrano v teh otroških vrtcih, 150.000 lir je šlo za dispanzerje, za ambulance in posvetovalnice za dojenčke, ostalo pa za darove za »be- fano« in knjižnice, za ribje olje in druga okrepčilna sredstva za otroke, za sončne kopeli, za nove naprave, sistemacije itd. Sredstva za vse to obsežno delovanje so bila dana »Italiji Redenti« delno z mini¬ strskimi podporami in delno s prispevki, ki jih pošiljajo odbori, ki nabirajo denarne prispevke s prireditvami, dajatvami, darovi in dohodki prerejanja zabav. Sistem vreden posebne omembe, je pri¬ spevanje, ki je zvezano s pravico patro¬ nata, s katerim odbor, ki plača 6.000 lir na leto določenemu otroškemu vrtcu, ima pra¬ vico prevzeti otroški vrtec v svoje varstvo in mu nadeti svoje ime ali ime kake osebe, ki se jo hoče spominjati. O tem ni nobene točke v pravilniku, ki naj bi to predpiso¬ vala, kajti »Italia Redenta« ni upravljana po statutarnih normah, ampak je to po¬ stala navada, kar je razvidno iz letnih po¬ ročil. Tako na pr. odbor v Padovi izvršuje patronat nad devinskim otroškim vrtcem, ki se zaradi tega imenuje »Asilo Citta di Padova« in plačuje letno za njegovo vzdr- žavanje 6.000 lir, ki jih redno pošilja. Prav tako je vzoren tudi odbor iz Man¬ tove, ki pošilja 6.000 lir za vzdrževanje otroškega vrtca v neki vasi v Južnem Ti¬ rolskem. Odbor iz Torina pošilja 6.000 lir prav tako za otroški vrtec na Juž. Tirol¬ skem in 6.000 lir za dispenzarij v Boznu. Tako bi mogli še naprej naštevati. V Milanu je družina pok. Ettora Rusco- nija, da bi počastila njegovo ime, podelila kapital, ki znaša danes 138.700 lir in daje 6.000 lir letne rente za vzdrževanje nekega otroškega vrtca na Južnem Tirolskem, ki nosi zaradi tega njegovo ime. Društvo ali odbor, ki prevzame varstvo nad vrtcem, po navadi pošilja vrtcu tudi darove za »be- fano«. Med vsemi odbori se je najbolj izka¬ zal odbor iz Milana zaradi svojih mnogo¬ vrstnih iniciativ in darežljivosti. Sledijo mu Firenze, Napoli in Bologna. Peto mesto na tej lestvici pa zavzema Trst. Tržaški odbor je v 1. 1937. nabral okoli 14.000 lir med svo¬ jimi člani in z darovi, tu je vštetih tudi 5.000 lir, ki jih je dala mestna hranilnica (Cassa di Risparmio) s tem denarjem ie oskrboval direktno vrtec v Skednju z 12.000 lirami in vrtec v Lonjerju z 6.000 lirami, za »befano« pa je izdal 5.000 lir kot v prete¬ klih letih. Predsednica odbora grofica Ana Segr 4 Sartorio se osebno zanima vsako leto za »befano« otroškemu vrtcu v Štorjah, ki ga ima najrajši. Upravljanje kmečkih šol in večernih te¬ čajev, ki je dobilo društvo od vzgojnega ministrstva, ima posebno ravnateljstvo s sedežem v Trento, ki ga vodi šolski inšpek¬ tor Luigi Molina, neodvisno od uradov, ki upravljajo vrtce in prehrano. Nadzorstveni urad kmečkih šol in večernih tečajev za Julijsko Krajino je v Gorici, njemu stojijo na čelu didaktični ravnatelji. Italia Redenta ie v I. 1937. upravljala vsega skupaj 426 kmečkih šol v najmanjših vaseh, kjer ni bilo v preteklosti šoie in učitelja in kjer samo en učitelj podučava otroke obeh spo¬ lov od prvega do petega razreda. V teh šo¬ lah ie bilo 12.000 učencev, od katerih je 9.500 zdelalo razred. V teh šolah prejemajo otroci zastonj tudi knjige, zvezke, peresa, svinčnike in obtežujejo državni budžet za 3.200.000 lir, ki niso vpisane v stroške »Italie Redente«. Večernih tečajev za odrastle, ki jih je vodila »Italia Redenta« na račun države je bilo 816 z 18.000 vpisanih m 13.000 ospo- sobljenih za kar ie bilo potrošenih 825.000 lir, torej nekaj več kakor tisoč lir za vsak tečaj. Tako znašajo stroški te uprave po na¬ ročilu države preko 4,000.000 lir. Letos je »Italia Redenta« prepustila državni insti¬ tuciji za materinstvo in deco vse higie- nično-sanitarne institucije, vštevši posveto¬ valnice za dojenčke in otroke v Skednju. Tržiču. Gorici, Idriji, in Klani ter je tako koncentrirala vse svoje delovanje na vzgo¬ jo, ki bo še znatno povečano in to na pod¬ lagi novega zakona, ki predpisuje obvezno pohajanje otroških vrtcev vsem otrokom od 4. do 6 let.« TALUANSKA POKUKA POLJSKOJ Brisanje Poljske sa geografske karte Napetost radi Danziga dolazi do vrhun¬ ca. Na jednoj strani nakana da se ovai slobodni grad priključi Njemačkoj, odnosno da ga Njemačka anektira, a s druge Strane spremnost Poljske da svaku promjenu Danziga kao njezinog životnog prostora smatra uzrokom rata. Donašali smo u zad¬ njim našim brojeviir.a izjave njemačkih vodečih ličnosti o pravu Danziga da po narodnosnom principu pripadne Njemačkoj. Sada se javnost uzbunila vijestima o for¬ miranju posebnog korpusa u Danzigu od lica, koja dolaze iz Njemačke, pa da se¬ nat Danziga proglasi priključenje Nietnač- koj; govori se o dolasku Hitlera u Danzig koncem ovog mjeseca i o užurbanom utvr- djivanju granice prema Poljsko? na sjeve- ru U Poljsko; su državne velike manife¬ stacije pod lozinkom zaštite poljskog mo¬ ra i njezinog životnog prostora Danziga u sadašnjem stanju. Poljska energično nagla- šava da če priključenje Danziga Njemač¬ koj smatrati casus belli (povod ratu) i ca- sus foederis (povod saveza) tj. povod da ugovori o uzaiamnoj pomoči za slučaj rata stupe na snagu. Ovakovim stanjem zabrinuta je ci.iela Evropa, a naročite London i Pariz kao za- štitnice Poljske. Oni su čvrsto odlučiti da do kraja ispune svoje obaveze prema Polj¬ sko; u slučaju kakve akcije sa Strane Nje- mačke. Razumljivo je da je Italija za udovolje- nje njemačkih aspiracija. Niezina štampa vidi kritični momenat situacije pa je ka univerzitetni biblioteki v Sofiji, istočasno se ji je od naše strani prepustilo okoli 150 povojnih publikacij iz Julijske Krajine. Po zanimanju, ki so ga vse te knjige vzbujale že med samo razstavo, smemo trdno priča kovati, da bo to seme. ki smo ga tam sejali, rodilo najbogatejše sadove In da bodo k te¬ mu izdatno pripomogla tudi osebna znanja, zadnjih dana ovaj list opomiiiie Poljsku da ne lijeva ulje u vatru, koja može zapaliti cijeli svijet i da prema Njemačkoj zauzme jedno razumno i kompromisno držanje, jer ako Poljska zauzme izazivačko držanje nl- je isključeno da bude brisana kao nezavis- na država s geografske karte Evrope. Žao nam ie što moramo kazati ovu istinu, jer fašistička Itabja, kaže ovaj list, uviiek je poštivala Poljsku i gojila srdačno prija¬ teljstvo prema poijskont narodu. Mussolini je još onda kada su plutokratske države zapostavljale Poljsku, nju smatra za veliku šilu i cijenio njezinog vodju maršala Pil- sudskoga. Bilo bi nam žao, da se zaborave stare prijateljske veze izmedju Italije i Poljske. Zato smo dužni da Poljsko; pre- dočimo svu opasnest, koja dolazi otuda što se ona pogrešno orijentirala i prihva- tila britansko-francuske težnje pa prema torne zauzela provokatorsko držanje prema Njemačkoj i osovini Rim—Berlin. Ta tra¬ gična pogreška može biti fatalna za Polj¬ sku i zato odgovorni faktori u Varšavi ne bi snijeli gubiti iz vida opasnost, da se zbog neodrž've situacije u Danzigu i kori¬ doru žrtvuju životni interesi Poljske i da Poljska braneči francusko-britanske inte¬ rese ostane prva žrtva eventualnog rata, koji bi zahvaiic cijeli svijet i u kojemu bi, uvjereni smo. bile do nogu poražene velike plutokracije sa svim njihovim nesretniin saveznicima. O torne odgovorni faktori u Varšavi na vrijeme trebaju povesti računa, jer ne bismo željeli da poradi njihove krat¬ ki smo jih ob tej priliki sklenili z zastopni¬ ki bolgarskega naroda. Vtis, ki ga smo od¬ nesli iz sofijske prestolnice, bo vedno živ v naših srceh, nam predstavnikom primorskih Slovencev in Hrvatov pa bo neizbrisen ostal spomin in odmev na besede, ki nam jih je naslovil metropolit Stefan, ko nas je sprejel v več kot enourni avdijenci. — L. Č, ITALIJANSKA VOJAŠKA MOČ V ALBANIJI Maršal Badoglio je pred kratkim obi¬ skal Albanijo in ob tej priliki izvršil nadzorstvo italijanskih čet ki so tam ostale, oziroma so bile tja poslane po zasedbi Albanije. Ob tej priliki je bilo objavljeno, da bo imela Italija v Alba¬ niji v mirnem času stalno £0.000 voja¬ štva, kar je v primeri z velikostjo te državice zelo veliko število, ki se zlasti ne da primerjati z vejašKO močjo Alba¬ nije pred in ob njeni zasedbi. Vatikan svim silama nastoji pomiriti Njemačku i Poljsku, naravno na štetu Polj¬ ske. U Poljskoj je sve jači bojkot njemačke i talijanske robe. novina itd. * Porast cijena u češko-moravskoro pro¬ tektoratu. Nakon poznatih dogadjaia u mjesecu martu o. g. nastala Je upravo pa¬ nična jagma na svim tržištima produkata u češko - moravskom protektoratu. Na ta j način je nastala osjetljiva nestašica $vih proizvoda na tim tržištima. Ci.iene su od- jednom počele da skaču za 50 do 100 pošto. Ali i kod povišenih cijena najvažnijiin ži- votnini potrepštinama, sve jače se osječa nestašica svih proizvoda. * češki legijonarji se po večini zbirajo na Poljskem in trdi se, da jih je tamkaj že okrog 18.000 in da se jim stalno priključu¬ jejo nove stotine mladih moških, ki Skrivaj uhajajo preko meje na Poljsko. Pravijo, da so za te prehode posebno pripravni rovi premogovnikov pri Moravski Ostravi. Ti rovi so skrajno zamotani, toda tisti, ki jih pozna, lahko gre na češki strani pod zemljo in pride na poljski strani na plan. Legijo- narji pa imajo na Poljskem tudi že svojega poveljnika, namreč generala Vlad. Prchala. ki se je meseca marca boril na Rutenskem proti Madžarom. Jesam li poslao pretplatu ? rakteristično pisanje talijanskog lista »Re -1 kovidnosti nestane Poljske sa geografske sto del Carlino« U jednom članku ovih 1 karte. STRANA 2 »VHISI« V TRSTU NAMERAVAJO POSTAVITI ŠE ENO RADIO POSTAJO Tržačani so precej nezadovoljni s svo¬ jo postajo. Pravijo, da jim je potrebna še ena postaja, da bi ujeli vsaj še en državni radijski program. (Vse oddaje italijanskih radijskih postaj so razdeljene^ v tri pro¬ grame, ki jih oddajajo določene postaje). Zaradi položaja Trsta so vezani samo na svojo postajo, medtem ko druga italijan¬ ska mesta stoje v območju več postaj. Tr¬ žačani so torej prikrajšani v tem oziru. Da jim napravijo še eno postajo to bi bilo pravično in umestno, tako zatrjujejo, ker je Trst v primeri z njegovim prebival¬ stvom prvi po številu naročnikov. Poleg tega ima Trst nesrečno pozicijo ker se skoro vse postaje slabo slišajo in je v ta¬ ko imenovanem gluhem območju. Zaradi tega bi bila potrebna še ena lokalna po¬ staja za 1 k\v. ki ne bi mnogo stala. Pripomniti bi morali nekaj k temu tudi mi z naše strani. Medtem ko se vse drža¬ ve vedno bolj »oborožuiejo« z velikimi in močnimi postajami je pri nas zelo slabo v tem oziru. Če pogledamo Slovenijo, vidi¬ mo, da je kar preplavljena s tujimi valovi, a Ljubljana je kar mikroskopično majhna napram tujim postajam velikankam. Med tem ko Nemci, Italijani in drugi drže vsa¬ kega svojega človeka v domovini in izven nje s pomočjo propagande iti še posebe z radijem trdno privezanega na domačo ze¬ mljo, se mi v tem oziru ne bi baš mogli pohvaliti. Ali bomo kdaj dosegli to da vsaj z radijem trdno privežemo naše odtrgane dele, našega človeka izven državnih meja na domačo zemljo? Ljubljana ima dobro pozicijo a je zelo slaba v primeri s tujimi postajami, da bi izžarevala toliko električ¬ ne energije in toliko moč slovenske bese¬ de, da bi povezala vse Slovence doma a kaj še le izven meje. Zatorej je nujno po¬ trebno delo tudi na tem področju, da še pravočasno prehitimo tujce, da reši¬ mo našega človeka izpod vpliva tuje in potujčevalne prop agand e. ZLOČIN IZ KOŠANE DELNO POJASNJEN Dne 17. iunija so našli v potoku pri Su¬ horju blizu Košane truplo moškega. Pozne¬ je so ugotovoli, da je to Pregare Josip iz Doline. Njegovo smrt so sedaj popolnoma razjasnili in gre pri tem samo za nesrečo. Pregare se je usodne noči vrača! domov precej pijan in je v temi padel v potok in se tako utopil. Istega dne so odkrili de¬ lavci na polju v Košani, ko so kopali, že skoro razpadlo truplo žene. Pozneje so ugotovili, da je truplo 50-letne Ivane Hor¬ vatove, vdove po železničarju. O njej niso ničesar vedeli od 23. februarja, ko je odšla iz Košane v Vreme po penzijo. L. 1936. so io okradli in ji odnesli 3.000 lir. Niso ji pa rrcgli odnesti še 10.000 lir, ki jih je imela prišite pod kiklo. Z ozirom na to, je bila največja možnost predvidevanj, da se je moral zgoditi zločin z namenom, da jo okradejo. Sele sedaj so karabinerji in tajni agenti iz Postojne ugotovili, da je bila Horvatova res ubita ali ne zaradi denarja temveč iz maščevanja in to vsled sovra¬ štva, ki si ga je nakopala zaradi nekega dejanja. Oblasti o tem molčijo in držijo vso stvar tajno. Horvatova je bila znana po beraškem izgledu. čeprav je veljala za bo¬ gato. Ubiti so jo baje nameravali že mnogo preje. Zopet dve zadrugi v likvidaciji Z dekretom vodje fašizma in načelnika vlade od 11. maja 1939. je bilo kmetski po¬ sojilnici v Grožnjanu v Istri preklicano po¬ oblastilo za izvrševanje kreditnih poslov in je bilo uvedeno izredno likvidacijsko posto¬ panje. Za likvidacijskega komisarja je bil postavljen neki Guido Borsi. za člane nad¬ zornega odbora pa so bili imenovani Fran- cesco Balestier. Ezio Calcina in Francesco Ratissa. S poznejšo odredbo je bil Ratissa izbran za načelnika nadzorstva. Z dekretom od 6. junija 1939. je doletela enaka usoda Kmetske, posojilnico v Libuš- nji na Goriškem. Za komisarja je imeno¬ van neki cav. Raffaello Cirenei, za člane nadzornega odbora po Cesare Bader. An¬ tonio Saltini in dr. Mario Palitti. V drugi polovici maja je odložil Mario Fonda svojo funkcijo kot član nadzorstva Kmetske posojilnice v Skednju pri Trstu, ki je že delj časa v likvidaciji. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Gino Palutan. Cerkvene slavnosti v Gorici INDUSTRIJA SE SELI IZ TRSTA Poleg »Arse« še dve tovarni najavili odselitev - Velika razbur¬ jenost Tržačanov »Piccolo« ie prinesel razburljivo vest, da nameravaju prenesti sedež labinske pre¬ mogovne družbe »Arsa«, ki je sedaj v Trstu, v staro Italijo. List sicer ne pove za enkrat kam. Sedež družbe nameravajo razdeliti in samo nekaj pustiti v Trstu in temu so Tržačani odločno nasprotni. List piše, da prisotnost društva v Trstu ni samo v uradih ampak tudi v iniciativah, ki jih je dalo mesto za izkoriščanje premo¬ govnika, še predno se je pričela avtarhič- na bitka. Vse to ustvarja kompleks vpli¬ vov v dobrobit tržaškemu gospodarstvu. Moralno ni prav, da se na ta način slabi tržaška industrija. Težko se je sprijazniti z tem, piše list. da hočejo družbo prenesti drugam. Po nekaj dneh je »Piccolo« zopet pri¬ nesel članek na vidnem mestu z naslovom »Nepotrebnosti ki jih treba odstraniti«, v katerem se ponovno zgraža nad namerami nekaterih krogov, ki silijo, da se razne in¬ dustrije izselijo iz mesta v staro Italijo. Slučaj z družbo »Arsa« ni osamljen. Kako ie to zelo nevšeč Tržačanom, ki so si zadnja leta prizadevali, da nadomestijo izgube v trgovini z industrializacijo me¬ sta si moramo lahko predstavljati. Naj se samo spomnimo njihovih naporov pri vladi in ministrskemu predsedniku samem za pomoč tržaškemu mestu. List pravi med drugim, da niso to nevšečni glasovi, ki jih spuščajo tisti, ki objokujejo preteklost in I se radi splašijo ob sedanjem težkem polj- I tičnem položaju, sai je vendar treba moš¬ ko priznati, da je položaj Trsta odvisen kakor druga taka mesta od sedanje poli¬ tične napetosti. Zaradi tega si dovoljuje¬ mo, nadaljuje »Piccolo«, vztrajati na nepo¬ trebnosti in škodi nekaterih selitev indu¬ strije, ki niso utemeljene ali pa zelo slabo. Problem »Arse« je bolj upravniškega ka¬ kor industrijskega značaja, toda problem na pr. tovarne olja Luzzatti in Istrske dru¬ žbe cementa, ki naj bi se preselile v Ge¬ novo oz. Casale Monferrato, je bolj indu¬ strijskega pomena kakor pa upravniškega. Ne razumemo kako Marghera (beneška lu¬ ka op. ur.) Milano, Genova uspevajo v pri- vlačenju industrije, Trst pa, ki je živo in moderno mesto, ki ima strojne naprave, ki niso manjše od drugih luk in celo v ne¬ kem pogledu večje, ki je upravičeno sma- tran za eno najprikupnejših mest Italije, ki ima pečat modernosti, lahko rečemo v vsakem oglu, mora delovati kot magnet z odbijalno silo. Nekatere industrije so bi¬ le pod vplivom židovskega kapitala. Se¬ daj je ta kapital odšel. Ali je prav, da se tudi odselijo industrije ali pa da se jih transformira, da zgube skupnost in oseb¬ nost? Trdno verujemo da ne. Moč Trsta ni samo gospodarska nujnost, temveč po¬ litičen problem, ki mora biti razumljiv sa¬ mo na fašistični podlagi, tako končuje list. Velika električna centrala v Dtsblarju v obratu Tolmin, julija 1939. — Konec junija je pričela delovati ena izmed treh turbin velike podzemne električne centrale v Do- blarju. Centrala v Plaveh bo tudi kmalu zgrajena. Za to prvo centralo so morali napraviti velik jez, ki sega do železniške proge, katero so morali zaščititi z obramb¬ nim zidom, če bi voda izredno narastla. Jezero se sedai razteza proti sv. Luciji in naprej po širši strugi Soče. Iz vode gle¬ dajo sedaj drevesa, ki pričajo, da je bila struga nižje. V predzgodovinski dobi je bilo na sedanjem mestu jezero, ki se je raztezalo do Kobarida in naprej. Voda si je potem napravila prehod pri Sv. Luciji in jezero je takoj izginilo. Jez je naprav¬ ljen na mestu prehoda in je predzgodovin¬ sko jezero na ta način delno restavrirano. Avtarhična bitka je gospodovala tudi pri tej graditvi, ker se povsod vidi, da so in¬ ženirji nadomestili beton in kamen, kjer so le mogli da bi prihranili čimveč železa. Celo pri samih turbinah so deli iz železo- betona. Povsod v notranjosti elektrarne so številni Mussolinijevi napisi. Ostali dve turbini bodo postavili v pogon v začetku julija. Hrbtenica si je zlomil Trst, julija 1939. — V ladjedelnici sv. Marka se je preteklega tedna zgodila težka nesreča. 32-letni delavec Andrej Novak je padel z 10 metrov visokega ogrodja. Pri pradcu si je zlomil hrbte¬ nico in zadobil težke notranje poškodbe. Rešilna postaja ga takoj odpeljala v bolnišnico na operacijo. Operacija je sicer popolnoma uspela, toda njegovo stanje je še vedno zelo resno. Za 13.700 lir 1 leta in 9 mesecev zapora Trst, julija 1939. — Pred enim le¬ tom sl je Georgija Bracca izposodila od Ane Smrekarjeve 13.700 lir. Pregovorila jo je pod pretvezo, da bo njen mož na¬ pravil dober »kšeft« z usnjem, ki ga bo kupil v Jugoslaviji. Smrekarjeva se je na ta način vdala v dobri veri, da bo tudi sama precej deležna pri dobičku. Toda zelo se je začudila, ko ji je Bracca v solzah prišla povedat čez nekoliko mesecev, da je vse zgubljeno in da je njen mož kupil kokain mesto usnja in da so mu ga sekvestrirali, kar pa ni bilo res. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je Braccovo obsodilo na 1 leto in 9 mese¬ cev zapora Kaznovane mlekarice »Piccolo« z dne 30. junija t. 1. je pri¬ nesel na drugi strani celo vrsto sodnij- skih objav, ki jih je goriško sodišče po¬ slalo listu, da jih priobči na račun mle¬ karic, ki so bile kaznovane z občutnimi denarnimi kaznimi zaradi slabega mle¬ ka. Kaznovane so bile sledeče mlekari¬ ce: Ivana Ušaj por. Turel iz Renč z 800 lirami, Makuc Ludvik iz Bukovice s 500, Komel Marija Katarina iz Loke s 500, Humar Francka s 1000, Špacapan Emi¬ lija iz Šempasa s 500 lirami pogojno, Rogelja Helena iz Gorice s 500 in Klanjšček Angela iz Bukavice z 800 li¬ rami. Pri vseh je bil naveden kot vzrok kazni, da so prodajale mleko, ki je imelo premalo masti. Iz ckclice Čepičkog jezera Naš seljak ne bi se bio veselio, kada su isušivali jezero, da bi znao što če mu se dogoditi. Naime imanja naših seija- ka oko jezera su dosezala do jezera i tokom godina su i sami primitivnim pu- tem isušivali jezero a da nešto rašire svoja imanja. Tako se je dogodilo da su nekoji imali več preko trideset godina imanja pridobivena sa primitivnim bo¬ nifikacijama a niko nije vodio brigu, da bi dotično polje prepisao na svoje ime. Sada po izvršenoj bonifikaciji je bonifi- kacijsko društvo predalo raznim vele- posjednicima onoliko zemlje koliko je bilo jezero veliko prije mnogo godina te tako prodalo i onu zemlju, koju . mo mi več mnogo godina obradjivali. Radi ove krivice su se naše žene prve dane maja dogovorile i zajedno išle pred sjedište bonifikacijskog društva, da tamo pro- testiraju i traže svoja prava, ali radi intervencije Vlasti morale su tužne i jadne da se vrate svojim kučama. Iz kmetskega življenja v Istri Kakor znano, mora vsak kmet izro¬ čiti del pridelanega vina državi, da ga predela v alkohol, ki naj služi kot na¬ domestilo za bencin. To vino pa plaču¬ jejo kmetom po izredno nizki ceni, nam¬ reč le po 40 centezimov liter. Neki rev¬ nejši kmet bi moral tako oddati 72 'litra vina. Ker ga ni mogel sam peljati na oddajno mesto, so prišli sami po vino in kmet je prejel ta-le račun. Za 72 li¬ tra vina. ki ste jih nam odstODili, vam bi morali plačati 28.30 lire. Vi pa nam dolgujete za prevoz 42 liri. Zato vas po¬ zivamo, da nam z obratno pošlo naka¬ žete diferenco 13.20 lire. V času od 11. do 18. junija so se vr¬ šile v stolni cerkvi v Gorici molitve. Te dni je bila namreč tam izpostavljena slika svetogorske Matere Bož j e._ Pri teh molitvah je imel pridige prejšnji tr- žaško-koprski škof Alojzij Fogar, kate¬ remu so verniki izkazovali svoje simpa¬ tije. škof Fogar je vernikom tako^ pri¬ ljubljen, da so mu, kar se običajno sploh ne dogaja, v sami cerkvi ploskali. V cerkvi pa. so bili stalno tudi policijski agnetje, ki so vestno beleževali njegove '-»esede. ZABRANA UPORABE ŽELJEZA Trst — Odredbom Ducea zabranje- no je od 1. o m.i. podizanje_ željezmh ograda, plotova, medjaša kao i °gra j - vanje dvorišta, zemljista i kuca boaij kavom žicom. — Ograde mogu bi G samo od kamena, cementa ili drva. Frekisaji ove odredbe strogo če se kaznjavati. Izletov v avtobusih ne dovolijo Trnovo, julija 1939. — Že lani za spomladanski velesejem se je iz naših kra¬ jev prijavilo večje število oseb za skupen izlet v Ljubljano. Prvotno nam je bilo za¬ gotovljeno, da bodo obiastva dala skupni potni list, kot ga dobe ob takih prilikah izletniki v drugih pokrajinah. A niti lani, niti letos takega dovoljenja ni bilo mogoče izposlovati, vsak korak je bil brezuspešen. Zatrjujejo tudi, da obiastva ne bodo dala skupnega potnega lista niti za udeležbo na kongresu Kristusa Kralja, ki bo v Lju¬ bljani konec julija. Zvedeli smo, da so se letošnjega spomladanskega velesejma udele¬ žili s skupnim potnim listom izletniki s Tolminskega, Goriškega in Idrije, ki so prišli v Ljubljano z rednimi potniškimi vla¬ ki. Tako torej velja prepoved izdajanja skupnih potnih listov samo za reško po¬ krajino. Domnevamo, da so temu krive izključno lokalne oblasti. Saj je nešteto pri¬ merov, tako v tržaški kot v reški pokrajini — v tej brez števila — da posamezni pro¬ silci niso niti po preteku štestih mesecev, dobili potnega lista s kvesture, ki je edina kompetentna za izdajanje le-teh. Vsak ko¬ rak in vsaka prošnja je zaman. Obnoviti so morali celo denarno nakazilo za takso in kolke potnega lista, ki zastara po go¬ tovem času, a potnih listov le ni bilo. Za¬ nimivo pa je to. da so ljude, ko so k ustme¬ ni prošnji dodali tudi kak dar, iim je bil potni list dostavljen v štirinajstih dneh. Brez podkupnine pri nas ne odpraviš več ničesar! DROBIŽ — Braddcck, (USA). — Tu j e dnevi umrl Frank Volk, star 51 i e t ; n Pre Solvayc v_Tržiču s 620 nastavljenci, proizvaja letno 55.000 ton sode in 20.000 ton jedkega natrija. Pivovarna Dreher v Trstu zaposluje 450 oseb in producira letno od 120 do 150 ti¬ soč hektolitrov piva in od 50 do 80 tisoč centov ledu. »Jutificio Triestino« ima 470 delavcev in proizvaja dnevno 12.000 kg P re i e - c Yl v ^ r niča G. Angeli proizvaja dnevno -500 kg preje in vrvi. Tovarna testenin »Pastificio Triestino« s -’30 uslužbenci producira dnevno 300 centov testenin in 15 centov preprečenca. Ostala podjetja so manjšega pomena in obsega. — p. p. ' PREGLED ZUNANJE POLITIKE ITALIJA IN BALKAN ZAHTEVE PO PRVENSTVU Odkar je Italija zavzela Albanijo, se je skoro vsa njena politika usmerila na Bal¬ kan. Zadnje vesti iz Albanije potrjujejo to mnenje, ker bo Italija iz Albanije v naj¬ krajšem času napravila velik center poli¬ tične in tudi gospodarske propagande za ves Balkan. V tem sklopu nove italijanske politike, je od največje važnosti držanje Bolgarije, ki je že od nekdaj bila pod pre¬ cejšnjim vplivom Italije. Italijanski listi podčrtavajo važnost obiska bolgarskega min. predsednika, ki ga bo napravil v Rimu in Berlinu, in povdarjajo važnost Bolgari¬ je pri merjenju sil na Balkanu. Bolgarija sicer še vedno omahuje med obema evrop¬ skima blokoma in si zato italijanska di¬ plomacija mnogo prizadeva, da bi jo pri¬ dobila za osovino Rim—Berlin. Zelo zna¬ čilen članek je prinesel te dni list »11 Tele¬ grafom iz Livorna, ki je glasilo ministra Ciana. Ta list piše, da je Italija po zasedbi Albanije postala ne samo Balkanska dr¬ žava, marveč med vsemi balkanskimi dr¬ žavami najmočnejša. Kot takšna želi imeti na Balkanu tudi mnogo več vpliva, kakor na pr. Anglija in Francija. Italiji pripada sploh vodilno mesto na Balkanu. — Bolga¬ rija jiaj to upošteva in naj se nikar ne spušča na pota, ki bi za njo znala postati usodna. Bolgarija naj ne pozabi, da so nje¬ ne težnje po popravi njenih meja, ki jih je dobila od versaillskih državnikov, našle popolno razumevanje pri Italiji, ki jih bo podpirala. Tudi sicer je opaziti veliko raz¬ gibanost v medsebojnih odnošajih med Ita- NA BALKANSKEM POLUOTOKU lijo in Bolgarijo. Časnikarji obiskujejo drug drugega domovine, gospodarski krogi se pogajajo za novo trgovinsko pogodbo, izo¬ braženci pripravljajo pogodbo o kulturnem sodelovanju ki bo italijanske univerze od¬ prlo bolgarskim visokošolcem v izredno lahkih okoliščinah. V političnih krogih v Rimu pa ne pri¬ krivajo mnenja, da je staljšče Bolgarije popolnoma odvisno od stališča Jugoslavije, kajti med Bolgarijo in Jugoslavijo vladajo tako dobri odnošaji, da se bo bolgarska vlada ravnala po zunanji politiki svoje ju¬ goslovanske sosede. — Tudi Italija je pri¬ čela s teorijo o življenskem prostoru. Zna¬ ni časnikar Ansaldo je v nemški reviji, »Europaische Revue« ki izhaja v Berlinu, obrazložil, kaj vse spada v italijanski živ- ljenski prostor. »Italijanski interesi so kon¬ centrirani posebno v krajih, ki odgovarja¬ jo obalski liniji, ki gre od severnega Ja¬ drana pa do Dardanelov. To je, kar sma¬ tra Italija za svoj življenski prostor. Ali to ne pomeni, da Italija hoče okupirati te zemlje. Ona bo samo poskušala potisniti kolikor se bo dalo vsako misel o pene¬ traciji tujih sil v te kraje. Tako na pr. Italija si ne prilaščuje jonskih in egejskih otokov, toda nikakor ne more dopustiti, da bi grške luke služile britanski vojni mor¬ narici. kakor je bilo to za časa sankcij. — Samo pod tem pogojem bo Italija sigurna, da po njena hegemonija priznana v Sredo¬ zemskem morju. VIJESTI IZ ITALIJE ITALIJANI SE VRAČAJO IZ TUJIH DRŽAV Trst, julija 1939. — Od letošnjega fe¬ bruarja, ko je italijanska vlada sklenila, da privabi domov čim več italijanskih izseljen¬ cev, se je po uradnih podatkih vrnilo domov iz tujine okrog 11.000 družin. Merodajni krogi računajo na tej podlagi in so prepri¬ čani, da se bo do konca tega leta vrnilo domov okoli 100.000 izseljencev. Poseben odbor, ki je bil v ta namen določen, dela z vso vztrajnostjo za vrnitev izseljencev, zlasti iz tako zvane cone »A«, to je iz držav, ki mejijo neposredno na Italijo. Ka¬ sneje pa namerava ta odbor svojo inten¬ zivnost raztegniti tudi na ostale države, kjer se nahaja večje število italijanskih izseljen¬ cev. Vlada nagradi vsakega družinskega očeta ob prihodu iz inozemstva z zneskom 1.000 lir, poleg tega dobi za ženo nadaljnih 500 lir ter za vsakega otroka, ki se vrača z njim, 250 lir in ravno toliko za even- tuelne druge člane v družini. Največji del izseljencev, ki se vračajo domov, namerava italijanska vlada kolonizirati v Albaniji okrog Tirane in v Abesiniji okrog Hararja. Aretirani Angleži Gorica, julija 1939. — Dne 22 ju¬ nija je obmejna milica ustavila avto¬ mobil s petimi Angleži, ki so prišli iz Jugoslavije in prešli mejo pri Vršiču, v dolini Zadnice. Izjavili so, da so zgrešili cesto. Miličniki so jih odvedli v Gorico na zasliševanje. Tu so ugotovili, da so res zgrešili cesto ter so jih po enem ted¬ nu zapora izpustili. SMRTNA KAZEN ZA VALUTNE PRESTOPKE V ITALIJI Kakor poročajo italijanski listi, se prav¬ kar pripravlja novi zakon, po katerem se bodo odslej prestopki proti valutarnim predpisom sodili pred posebnim fašističnim tribunalom. Za hujše prestopke je predvi¬ dena smrtna kazen. ŽAVLJE SO POSTALE »AQUIL1NIA« Italijanski uradni list »Gazetta Uffi- ciale« je te dni prinesel sledeči kr. de¬ kret: »Občina Milje je pooblaščena, da spremeni ime kraja Zavije v Aquilinijo. Občina Fogliano pri Tržiču je pooblašče¬ na, da spremeni ime v »Fogliano Redi- puglia«. BISERNA POROKA V Matenji vasi pri Prestranku, sta ob¬ hajala biserno poroko Jože in Marija Žit¬ ko, po domače Skačava. Ganljivo je bilo videti, kako sta klečala v krogu številnih sinov in vnukov pred istim oltarjem, kjer sta si pred 60 leti obljubila zvestobo. Ma¬ ter Škačavo ceni in spoštuje vsa okolica zaradi njene dobrotljivosti. Oba sta še iz¬ redno čvrsta in zdrava. Jubilantoma iskre¬ no čestitamo in želimo, da bi jima leta po¬ tekala v miru in veselju, kar po vsej pra¬ vici zaslužita. Rafinerija mineralnega olja »Aquila« Pred tremi leti se je z veliko slove¬ snostjo otvorila nova rafinerija mine¬ ralnega olja pod Skednjem v Trstu in si nadela ime »Aquiia«. Po pisanju faši¬ stičnega tiska je izgledalo, kakor da je to višek italijanske avtarkije. Ko pa je pričela gonja proti Židom, se je na en¬ krat izkazalo, da so glavni gospodarji Židje in prvotni delokrog novega podje¬ tja se je po prisilnem umiku Židov do¬ kaj omejil. Vse je kazalo, da je odtedaj dalje podjetje popolnoma italijansko. Pa se je zadnje dni junija vršil pred tribunalom "V Milanu proces, ki nam je razkril, da ima samo nemško društvo »Suddeutscher Zucker« 53.125 delnic v vrednosti več milijonov lir. Te delnice namreč zahteva od omenjene družbe neki Von Janotta na podlagi pravilno podpisane prodajne pogodbe. Družba pa se sedaj brani izročiti te papirje, češ da je tak prenos v nasprotju s sedanjimi deviznimi prepisi v Nemčiji. Zato bodo te delnice še dalje ostale v posesti nem¬ ške družbe. »PICCOLO« NABIRA OGLASE ZA ALBANSKI DNEVNIK Te dni je tržaški »Piccolo« prinesel na zadnji strani oglas, ki ga je dala ita¬ lijanska publistična družba »Unione pu- bblicita italiana«, s katerim opozarja vse gospodarske kroge na uspešno ogla¬ ševanje v edinem albanskem dnevniku »Fashizmi«, ki je glasilo fašistične stran¬ ke. Iz slike glave tega albanskega lista je razvidno, da je v listu uveljavljena tudi italijanščina in da je v Tirani že polno ulic z italijanskimi imeni. ITALIJANSKA VLADA JE OMEJILA IZNOS DEVIZ PO ITAL. DRŽAVLJANIH V TUJINO Trst, junija 1939. — Italijanska vlada je v zadnjem času zelo skrčila iznos deviz po privatnikih v tujino. Vsak potnik sme nesti čez mejo deviz le za znesek 1.000 lir. Te omejitve so oproščene le one osebe, ki potujejo po trgovskih opravkih v Nemčijo, Jugoslavijo, Španijo, Švico in Madžarsko. Do sedaj je smel vsak italijanski državljan, ki ie ostal v inozemstvu več ko 10 dni, vzeti s seboj deviz za 4.000 lir. Drugi ukrep italijanske vlade, ki ima namen ojačati dotok deviz, je dvig kurza za zamenjavo tujih valut, transferiranih iz inozemstva. Italijanska vlada je prepričana, da bo ta ukrep zlasti med Italijani, ki se vračajo iz inozemstva domov, dosegel ve¬ lik uspeh. Svoje prihranke bodo prinesli s seboj in jih zamenjali šele v Italiji. Prepri¬ čana je tudi, da bodo tako izseljenci več svojih prihrankov pošiljali svojcem domov zlasti, ker te vrste denarne pošiljke čim dalje bolj padajo, bodisi po številu, bodisi po vsotah. Fašistična stranka v Albaniji Svoječasno je Mussolini izjavil, da fa¬ šizem ni eksportni predmet. Očitno je to mnenje v zadnjem času izpremenil. Kajti po zasedbi Albanije je bila ena prvih na¬ log okupatorjev, da so tam razpustili vse prejšnje stranke in ustanovili po zgledu Italije edino fašistično stranko, ki si je na¬ dela ime »Partija fashiste shqiptare«. Ta stranka izdaja svoj list »Fashizmi«. ki je edini dnevnik v Albaniji. Prinaša članke deloma v albanščini, deloma v italijanščini. Sedež ima v Tirani, duša tega lista pa je Alessandro Nicotera od tržaškega fašistič¬ nega glasila »II Popolo di Trieste«. Ta ie prišel v Albanijo kot kapetan bersaljerjev. Novi list ima namen ne samo, da postane glavno glasilo za vso Albanijo, temveč da se razvije tudi v pravo žarišče italijanske kulture in politike na Balkanu. V skladu z ustanovitvijo stranke so se¬ veda takoj uredili tudi fašistične organiza¬ cije in prav te dni je prispelo v Italijo okoli 4000 albanskih baiil. f KATICA KLUNIČ Našega zemljaka g. dr. Martina Klu- niča, suca Okružnog suda u Osijeku, za- desila je teška obiteljska nesreča. Dne 30. lipnja 1939. u 9.30 sati prije podne preminula je nakoh duge i teške srčane bolesti u 41. godini života primivši sv. Otajstva umiručih njegova dobra i ne- zaboravna supruga Katica Klunič rod j. Fišteš. Pogreb je obavljen dne 1. srpnja t. g. u 4 sata popodne sa mrtvačnice gomjogradskog groblja uz prisustvo mnogobrojnih prijatelja i znanaca. Pri- sustvovali su pogrebu takodjer svi suci Okružnog suda i sreskog suda, te dr¬ žavni tužioci, na čelu sa svojim šefovima, kao i ostalo sudsko osoblje. Osim toga su pogrebu u velikom broju prisustvo- vali i članovi društva »Istre« u Osijeku, pošto je g. dr. Klunič pretsjednik dru¬ štva. Smrtni ostaci posli je blagoslova na gornjogradskom grobi ju prevezeni su u Sopje, gdje su dne 2. srpnja u 3 sata popodne sahranjeni u obiteljsku grobni- cu na vječni počinak. Pokoj niču oplakuju: suprug dr. Mar¬ tin Klunič, sin Mirko, djak 6. realne gimnazije, roditelji Gjuro Fišteš i Marija Fišteš rod j. Jerkovič, te brada Gjuro i Ljudevit Fišteš i ostala rodbina, kojima izražavamo iskreno saučešče. ★ Po dolgotrajni bolezni je 23. junija v Ljubljani preminil Koren Peter, polic, stražnik v pokoju, rojen 28. junija 1890. v Števerjanu pri Gorici. Za prezgodaj umr¬ lim rojakom žaluje vdova Milka. !* V trenutni duševni zmedenosti se je vrgel skozi okno I. nadstropja v splošni bolnici v Ljublani naš rojak Prezelj Anton, ki je na poškodbah dobljenih pri padcu, umrl 21. junija. Pokojni je bil po poklicu krojaški mojster. Rojen je bil 29. maja 1898. v Podbrdu na Tolminskem ter se je takoj po zasedbi naših krajev umak¬ nil v Ljubljano, kjer je v Vošnjakovi ulici odprl krojaško delavnico. Zapušča žalujo¬ čo ženo Milko. PRIZNANJE NAŠIM PISATELJEM IN PESNIKOM Banska uprava v Ljubljani nagradi vsa¬ ko leto po nekaj slovenskih pisateljev, ki so v istem letu izdali najboljša dela. Lani je bil med tremi nagrajenimi pisatelji naš rojak, pesnik AL Gradnik, letos se je to število dvignilo na štiri. Nalašč za to določena komisija, ki jo sestavljajo najvidnejši predstavniki sloven¬ ske književnosti: esejist Joža Vidmar, knji¬ ževnik Fran Albrecht, prof. France Kolbar, prof. Jakob Šolar in kot predsednik načel¬ nik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, je letos nagradila s prvo nagrado Pavla Sedmaka za knjigo »Kaplan Martin Čeder¬ mac« z zneskom Din 7.500.—, drugo na¬ grado v znesku Din 3.500.— je dobil dr. Igo Gruden za lepo zbirko pesmi »Dvanajsta ura«. Obe knjigi je izdala Slovenska Ma¬ tica v Ljubljani. Zadnji dve nagradi, vsako po 2.000.— dinarjev, je komisija določila našima rojakoma dr. VI. Bartolu za roman »Alamut«, ki je izšel pri Modri ptici in dr. Ivu Šorliju za »Večne vezi«. Te nagrade so priznanje z najkompe- tentnejšega mesta o vrednosti teh del in s tem priznanjem so ovržene tudi razne ne¬ gativne kritike nekaterih nagrajenih del. zlasti, ker se je natečaja udeležilo 15 avtorjev s 17 deli. Nagrajenih je bilo šest, od teh so štirje naši rojaki, in erfo izmed del »Kaplan Martin Čedermac«, ki je za¬ jeto iz življenja najzapadnejšega dela slo¬ venskega naroda: Beneških Slovencev. Še eno dejstvo so potrdile te nagrade: naša ožja domovina ni le prispevala znaten del k slovenski književnosti, marveč še vedno prispeva časten delež! Našim roja¬ kom pa iskreno čestitamo tako k uspeh’- kot k priznanju! 60-LEiTNIICA ING. RADA LAHA Te dni je praznoval svojo šestdesetlet¬ nico eden naših najodličnejših kmetijskih strokovnjakov, ravnatelj banovinske kme¬ tijske šole v Št. Juriju ob j. ž., ing. Rad' Lah. Doma iz tržaške okolice se je že pred vojno vidno uveljavljal na polju povzdige H tamošnjega kmetijstva, zato ga ie še pred S koncem vojne pridobila zase tedanja naša ■ Kmetijska družba, kjer je postal njen taj- anik in pozneje ravnatelj ter urednik »Kme- H tovalca«. Pozneje je bil imenovan za ravnatelja H banovinske kmetijske šole v Št. Juriju ob ra j. ž., kateri se posveča sedaj z vso ml?- Kdostno navdušenostjo. — Čestitamo! UMRL MIHAJL ANATOLJEVIČ KURČINSKIJ Dne 12. junija t. 1. je umrl v Jurjevu (Tartu) profesor tamošnje univerze Mi- hajl Anatoljevič Kurčinskij. Prej je bil profesor na petrograjski univerzi. Po¬ kojnik je bil podpredsednik evropskih manjšinskih kongresov. Tam je bil de¬ legat ruske manjšine iz Estonije -n je zastopal tudi ruske manjšine v drugih državah STRANA 4. A S T R A« f*KUj - 7 . VIJESTI IZ ORGANIZACIJA PREDLOG podeželskim emigrantskim društvom Niko Bartulovič O ROMANU VIKTORA ČARA, EMINA »PRESJEČENI PUTI« Nedavno je u beogradskoj »Pravdi« kri- tičar Niko Bartulovič posvetio cijeli elanak romanu Viktora Gara Emina »Presječeni puti«. Na prvom mjestu iznio je pred čita- telje lista sažeti i vrlo uspjeli historijat o junaku romana hrvatskom knezu Petru Kru- zieu braniocu Klisa, o tvrdjavi Klisu i o te- škoj borbi naših Uskoka sa Venečijom i Polumjesecom. Sa tim člankom je Niko Bar¬ tulovič upoznao srpsku publiku sa jednirn slavnim i gorkim otsječkom naše historije. Poslije toga uvoda, koji je bio vrlo po treban, osvrče se Niko Bartulovič na Carev roman »Presječeni puti« i veli: — »Nije zato nikakvo čudo, što je historija Uskoka dala inspiraciju tolikim našim književnici- i što je ugledni naš istarski pripovje- dač Viktor Car Emin, za gradju svog po- sljednjeg romana uzeo bas taj motiv »pre- siečenih puteva« i herojsku borbu oko Kli¬ sa Kneza Petra Kružiča, izmedju 1532 i 1537. Kao pripovjedač Viktor Car Emin je veoma cijenjen u hrvatskim krajevima, a Drugi članek v »Istri«; »Preglejte nas — preštejte nas!« — me je ojuna¬ čil in čeravno se ne smatram poklica¬ li nim, da pripravim načrte za delo, ven¬ dar 'smatram za dolžnost, da kot emi¬ grant dam svoje mnenje. Pisec članka SE O GOSTOVANJU LJUBLJANSKE OPERE »Istra« je v zadnji številki obširno po- vlfli acer.nase uaimcj \me- ročala o uspehu ljubljanske opere v Trstu, dobri _veri, da bi se To d H Oba tržaška dnevnika sta bila glede vseh U atl - v , te ” 1 P°S led ^ , JL orga- treh predstav polna hvale. Nerodno pri mnenja m to je_ aa brez o takratnem gostovanju pa je bilo dejstvo, da nizacije ne gre in tudi ne bo , so smeli naši rojaki le v silno majhnem ^ er • ■ • številu prisostvovati predstavam. In vendar Res zadnji čas je. da začnemo z de¬ je bilo povpraševanje po listih vse dni pred i om ker velika večina naših emigrant- predstavami silno veliko in je na večer s kih otrok je za nas vsaj za sedaj iz- prve predstave kar mrgolelo naših ljudi gu bljena. Nazaj jih dobimo le, če se po- pred gledališčem. Pripeljali so se ali pri- pr i me mo resnega dela in le na ta na- romali peš z vseh krajev Krasa in severne £i n i a hko verujemo v uspeh. — Ali (ah Istre, da prisostvujejo takim redkim prire- da ne bi bilo tega ali bi vse lažje bilo) ditvam. Toda niti eden ni mogel v gleda- naša podeželska društva nimajo mate- lišče in prav tako so morali ostati doma r ji a i a n iti ne ljudi ki bi na lastno pest vsi, ki so že prej povpraševali po vstopni- m J ogli to VO diti. Lahko je delati n. pr. v cah. Fašistična organizacija »dopolavoro« je Zagrebu Ljubljani in Mariboru, kjer namreč pokupila skoro vse vstopnice za vse , kar mr g 0 li naše inteligence pa še tam tri predstave in je le neznaten del pustila delajo malo aU pa ni č. Kako naj pa po- v prosto prodajo. Ni pa tega storila morda tem J dela j 0 naša društva v Novem me- iz posebne ljubezni do slovanske opere in t Jesenicah, Karlovcu itd. ki nimajo slovenskih pevcev m pevk, temveč zaradi - -• - - - • tega, da bi tako preprečila, da bi bili Slo¬ venci v večini v gledališču. To izhaja iz navodil, ki so jih prejeli fašistični voditelji na sestanku, ki se je vršil nekaj dni prej, njegovi romani, medju kojima se ističu ( ' m P° postopanju dopolavorističnih društev, ljudi? In če se v teh društvih najdejo ljudje, ki bi bili zato — nimajo mate- rijala. Saj ta društva nimajo materija- la niti za starejše članstvo, a kamoli za mladino. Nočem tu dolžiti nikogar — , T ,. TT - , - T, • POMojmnju uopoiavonsucnin urusiev, seka kor pa smo temu mrtvilu v veliki »Iza plime«, »Usahlo vrelo«, »Pusto ognji-! ki so delila vstopnice. Povsem zanesljivim nrmmzaeiie šte« itd., neobičnom toplinom slikaju soci-) Italijanom so jih kar vsiljevali, največkrat men krlvi sami in naSe or S anlzacl J e - jalne prilike Istre i našeg sjevernog Primor -5 celo brezplačno, dočim jih niso mogli do- Če bi pa pri zvezi imeli dober in ja u doba brodarske krize, koja je nastala f biti slovenski člani ali manj zanesljivi Ita- agilen prosvetni odsek z bogatim arhi- dolaskom parobroda. Jedan od njegovih ro-l lijani niti po zvišanih eenah. Svojim zaupni- vom mladinskih pesmi, raznih preda- mana »Nove borbe« izdala je takodjer Srp- [ kom so dajali tudi navodila, kako naj plo- vanj itd. in bi dajal podeželskim druš¬ tva - — . -i-.-- i-i--•.j-=- - »-«— —a tvom direk y ve in nasvete (ne bi škodile ska Književna Zadruga. Car Emin je u po- sljednjim djelima sve više stao da obradjuje šlavnu prošlost našeg mora i primorja, pa u tem nastojanju nije mogao da mimoidje naj- slavniju njenu stranu, epopeju Klisa, senj- skih Uskoka, i njihovog vodje Petra Kruži¬ ča. Roman »Presječeni puti« koji obuhvača -350 strana, jedno je od najboljih djela hi- sforijske beletristike koja je napisana kod nas u posljednje vrijeme i neobično aktuel- no djelo po atmosferi i idejama u kojima se kreče, a koje najbolje pokazuje, otkuda je naš narod — sa koje strane je uvijek bič i podvalu primao i da mu nikada nije bilo dobro osim kad se je uzdao u se i svoju slogu. Največa odlika Car Eminovog romana je u torne, što je tako živo i plastično umio da rekonstruira ambijenat, mentalitet i atmosfe¬ ra prve polovice 16. vijeka,' u kontrastu lica i naličja, — a to znači u ludom vrtlogu sva- dja i uživanja Zapadne Evrope, te u bi jedi. .stradanjima, čestitoj prošlosti i junaštvu »predzidja« te lascivne Evrope. To je Car Eminu i uspjelo u punoj mje- ri. Radnja romana se razvija i na Klisu i na Kvarneru Car je to izveo vrlo uspješno kao Istranin i čovjek koji je na Kvarneru kod kuče. Sam Petar Kružič i pojedini pret- stavnici protivne struje dobro su oličeni, ali roman posjeduje još niz odlično črtanih fi¬ gura. kao što su Kružičev sin Fran, pa za- tim stari brodograditelj. starac pustinjak, i njihove dvije kčeri. Nijemac Bosohter itd. I što je glavno, roman je konstruiran vješto. radnja je provedena živo i dosljedno, tako da interes čitaoca raste iz poglavlja u po- giavlje, i eita se na dušak.« I ovom prilikom, iznoseči ovu lijepu i pohvalnu recenziju g. N. Bartuloviča u na¬ šemu listu, mi skrečemo i opet pažnju naših čitatelja na roman Viktora Čara Emina »Presječeni puti« i toplo im preporučamo da nabave taj historijski roman iz naše hrvatske teške prošlosti. Cijena mu je Din 40.—, a dobiva se u svim knjižarama i kod autora na Sušaku. skajo in kako naj' se vedejo v teku pred stave. Jasno je, da je spričo takega po¬ četja bilo veliko ogorčenje med našim ljud¬ stvom pa tudi med poštenimi Italijani, ki so hoteli v gledališče in niso mogli. Tega se je zavedla tudi oblast, zato je bilo pred gledališčem in v vežah vseh sosednjih hiš polno karabinjerjev in policijskih agentov. Pa tudi v samem gledališču je mrgolelo ka¬ rabinjerjev, ne samo v veži, temveč tudi v sami dvorani, po sveh hodnikih, da, celo za odrom... Ko je godba zasvirala faši¬ stično himno, so se slišali klici »Duče, duče« ki so trajali še dalje, ko je godba že into- nirala našo himno. Ob začetku predstave so bržkone vrgli med poslušalce kihalne bom¬ be, kajti prvi večer je bilo ob začetku splošno kihanje v parterju. Slovenci so bili le redko posejani v dvorani in kar jih je bilo, niso smeli sedeti drug poleg drugega. Navdušenje v gledališču je bilo kljub dobri igri in petju neprimerno manjše ka¬ niti velikometnim društvom) sem popol¬ noma prepričan, da ne bi samo ti mla¬ dinski odseki naravnost razveseljivo uspevali, temveč vsa društva sploh. Na ta način in samo na ta način bi t U dt podeželska društva z lahkoto vodila svo¬ jo mladino. A na podeželska društva se mora ravnotako računati kot na ona v glavnih centrih, če ne še bolj. Na enem Zveznem kongresu omenil sem, da je takšen prosvetni odsek pre¬ potreben, ali so gospodje zavrnili — češ da bi se morali poleg drugega še s tem ukvarjati. Niso razumeli! Danas zopet ponavljam in povdarjam, dokler ne bomo imeli tega vira mladinskih iger, pesmi in drugo in ne samo za mladino temveč tudi za starejše — dokler ne bodo pri tem odseku ljudje, ki bodo znali zbirati takšen materijal in dajati podeželskim društvom nasvete — naša podeželska društva bodo spala Fot do¬ slej. Na naši inteligenci v glavnih cen¬ trih leži, če bo znala prijeti za delo na pravem mestu in nuditi podeželskim društvom ono — kar ta društva toliko željno pričakujejo. V tej isti številki »Istre« — sem čital članek o »Istarski svadbi« od Antona Smareglie. Imamo mi emigranti iz Julij¬ ske Krajine kaj podobnega? In če ima¬ mo — kje je to? Saj ne mora biti ope¬ ra, zadovoljni bi bili z igrokazom — z eno malo enodejanko. Mislim da me vsaki podeželski emi¬ grant razume a razumeti bodo morali to prej ali slej tudi oni v glavnih centrih. In dokler se ne bo na gornji ali pa na gori podoben način začelo, ie, bratje in sestre, vse zaman. M. Fabjan ^^Lushtcnč ifffisti NOVO EMIGRANTSKO DRUŠTVO 1 U LJUBLJANI L j' u b 1 j a n a. — U subotu 17 ov. mj. održana je u prostorijama gostione »Pri¬ morje«, Medvedova ul. osnivačka skupšti na novog društva Istrana u Ljubljani »Istra«. Dosada Istrani nismo imali svoga samostalnog društva u Ljubljani, nego je km pred^dverni leti, kajti vsak večji aplavz opstajala Istarska Obitelj. U posljednje vri¬ jeme sve više se pomišljalo na osnutak sa ie bil zabranjen. Kdor se je spozabil in je nekoliko bolj navdušeno ploskal, je moral čutiti trdo pest plačanih fašistov, ki so pri¬ sostvovali predstavam. Na koncu predstav pa je še na cesti prišlo do konfliktov med redkimi slovenskimi poslušalci in oboroženo silo. Spričo takega postopanja fašističnih ve¬ ljakov je bila večina naših rojakov od vse¬ ga začetka zato, da naj se gostovanje sploh rajši opusti. Še bolj pa jih je zabolelo dej¬ stvo. da se ie eden izmed igralcev zahva¬ ljeval publiki za aplavz z iztegnjeno roko kakor fašisti. Ta incident je imel svoj odmev tudi že v Ljubljani, kjer je narodna mla¬ dina že onemogočila nastop tega pevca na ljubljanskem odru. NOVI GRADJANSKI ZAKONIK Sa 1. srpnj'a stupio je na snagu novi talijanskl zakonik. Bilo bi vrlo dobro da jedan naš pravnik iznese karakteristične oznake novog zakonika. mostalnog istarskog društva. Na ustanov- noj skupštini bila su primljena pravila, ko¬ je je odobrila kraljevska banska uprava u Ljubljani. Za pretsjednika bio je izabran g. Radoševič Alfonz, a u odbor došlo je ne¬ koliko mladih koji se sigurno neče plašiti rada. Zadača društva jest: čuvanje i šire- nje istarske narodne kulture to jest: istar¬ ske glazbe, plesa i običaja. Sakupljat demo istarske narodne pjesme te ih bilježiti. Ovim čemo putem informirati našu javnost u Ljubljani, i uvijek upozoravati na Istru i na teške prilike, u kojima se ona danas nalazi. Na skupštini bio je prisutan velik broj Istrana i prijatelja Istre, i mnogo ih se pri¬ javilo u članstvo, tako da če u tom pogle¬ du organizacija biti dosta jaka. Novom društvu želimo svi Istrani u Ljubljani mno¬ go uspjeha u radu za našu Istru. LADO BOŽIČ IDRIJSKI RUDNIK (22. junija 1580 — 22. junija 1939) Polja so (117.9 m), (Konec) imela sledeča imena: Srednje Glavno (140.4), Klemenovo (185.2) , Ahacijevo (60), Hauptmanovo (195.2) , Karlovo (209.4), Barbarino (227), Frančiškovo (282.7), Florjanovo (92.6), Nad¬ vojvodovo (150.9), Vodno (172.9), Jožefovo (251.6). Radi odvajanja vode so leta 1792. začeli kopati Ignacijev rov in 1, 1846. z istim na¬ menom rov sv. Florijana ob Idrijci pod Klavnico. Jaški so bili: Jožefov (325 m), Inzaghi- jev (228.1). sv. Barbare (229.5), sv. Tere¬ zije (23 1.4). Frančiškov (276), Ferdinandov (100.5). V globini 282 m je bilo ležišče žive¬ ga srebra dolgo 430 m in je segalo v globi¬ no 10—70 m. Iz rovov so dvigali rudo po jaških in si¬ cer v sodih na velikem kolesu, ki so ga vr¬ teli s pomočjo konjev. Vodo pa so dvigali iz rudnika s pomočjo vodnega kolesa ali črpalke v Ahacijevem jašku, katero je go¬ nila voda iz Nikove. Med leti 1870. in 1880. so jaške razširili in napravili dvigala na paro ali tako zvane »šale«. V Jožefovorn iašku so napravili tako dvigalo v času od meseca maja 1870. do meseca decembra 1872., v Terezijinem v decembru 1873. m v Barbarinem meseca avgusta 1875. Rovi so proti ugrezanju podprti z lesom, oni pa ki so v svetu, kj se pogreza, so zi- dani. Obzidovati so jih pričeli 1. 1752. Pre¬ rez rova meri 2.2 m v višino in 1.6 v širi¬ no in ima obliko elipse. Ker se žganje v »ogljenicah« ni obneslo so pričeli uporabljati lončene vrče, ki so jih poveznili drug na drugega. Toda uspeh je bil dober samo pri onih vrčih, ki so počili, v vseh ostalih pa so dobili samo cinober. Okrog 1. 1530. so pričeli uporabljati meto¬ do Jurija Agricole, sedem let pozneje pa so že postavili prvo žgalnico na mestu poznej¬ ših grabelj. Leta 1580. je Kinsel vpeljal nov način žganja rude. Med rudo je namreč po¬ mešal apno, ki se je med žganjem spojilo z žveplem v gips. L. 1641. je oskrbnik Pacher vpeljal posode iz litega železa, ki so dobi¬ le okrog 1. 1665. obliko retorte. V 16 pe- novno zboljšali in jih združili po dve in po štiri skupaj. Tako je ostalo do 1. 1895. ozi¬ roma do 1870. To leto so prenesli žgalnice iz levega na desni breg Idrije kjer so še danes. Glowackega peči z leta 1842. so delale še 1. 1881. Pozneje so napravili vi¬ soke peči podobne plavžem. Cevi je ohlaja¬ la voda. L. 1868-69. so vpeljali 4 peči po benečanskem ozorcu. Dve so podrli 1. 1871., ostali pa 7 let pozneje. Za štupo so vporabljali posebne peči. Ker ie živo srebro uhajalo skozi stene so v letih 1869. do 1876. vpeljali oklopne že¬ lezne peči. Pri žganju rude so potrebovali zelo ve¬ liko množino drv, ki so jih dobivali v obšir¬ nih gozdov v okolici. Za spravljanje teh drv v Idrijo so se posluževali voda, reke in njenih pritokov, in ob njih napravljenih Klavžev, ki so zbirale vodo. Najstarejše ta¬ ke klavže so visoko v hribih blizu Vojske¬ ga. Za njimi so napravili klavže v Zali, ki so jih imenovali tudi Smrečje klavže, ker Čeh so vporabljali 24 retort. Tri leta poz-! so ' z l esa - Kedaj so nastale ne ve neje je Servati pripravil 14 peči s 50 retor- tami. Te retorte so dobile okoli 1.1697. ob¬ liko stožca. 1. 1715. so napravili še 10 no¬ vih peči po 100 retort, ki so sprejele vase 60 centov rude. Ves ta način žganja rude se ni obnesel. Izgube živega srebra so bile sicer majhne, toda bilo je treba veliko dela in veliko stroškov. Zato so leta 1750. vpeljali špan¬ ske »aludole«, 1. 1770. pa lončarje cevi. Ra¬ di povečane produkcije srebra je J. Leith- ner vpeljal pokončne cevi. ki so jih 1. 1792. združili po dve in dve. L. 1808. so žgali v lončenih skledah. L. 1825. so peči po- mo. Leta 1635. govori neka listina o popravilu teh klavž. Radi napredovanja rudnika je nanašcala tudi potreba po lesu. Zato ie do¬ bil rudtiik veliko gozda od gosposke v Tol- mi 1511 in v Sv. Križu, v skupni površini 13.857 johov. Popravili so stare in gradili nove klavže. Ojie na Idrijci so 1. 1767. po¬ pravili in obdali z zidom, prav tako so ob¬ zidali tudi one v Zali. 1. 1750. so napravili klavže tudi na Belci, čisto na koncu njene doline pa pomožne Putrihove klavže. L. 1812. so napravili kamenite klavže tudi v Ovčjaku v gornjem koncu kanomeljske do¬ line. Opoizoremje svim emigrantima u Zagrebu Društvo »Istra« u Zagrebu obavješou- je sve emigrante u Zagrebu o slijedečem: Na izvanrednoj godišnjoj skupštini 11 lipnja o. g. izmijenjena su društvena pravila jednoglasno ovako: § 1: Ime društva glasi: Hrvatsko prosvjetno i potporno društvo »Istra«. § 2: Svrha je društva: 1) da okupi sve Hrvate i Slovence, koji su porijeklom ili udomaeenjem it hrvatskih i slovenskih krajeva, koji su pripali Kraljevini Italiji. 2) da promiče moralne i materijalne interese svojih članova. Tu svrhu društvo postizava: a) vodjenjem evidencije o svim Hr- vatima i Slovencima, koji su napustili svoju užu domovinu Istru, Trst, Rijeku, Goričku, Gradišku, Zadar i Lastovc, te se nastanili stalno ili privremerio na pedručju grada Zagreba ili okolnim po- dručjima; b) izdavanjem časopisa, knjiga i brošura; c) gajenjem hrvatske i slovenske na¬ rodne pjesme, naročito istarske. Itd. Ta pravila su izmijenjena na zelju ogromne večine članstva i u skladu s osnovama na kojima radi odbor društva »Istra« u Zagrebu, Želja je da se na taj način pruži mogučnost najširim emi¬ grantskim slojevima u Zagrebu, i Hrva- tima i Slovencima, da saradjuju u dru¬ štvu, kao i to da se i u pravilima jasno istakne ona idejna osnova na kojoj hoče emigracija u Zagrebu da radi na korist brače preko graniee kao i na korist članstva. S time u vezi pozivljemo sve one emigrante, i Hrvate i Slovence, koji nisu do sada bili članovi društva da se učia- ne, a oni koji su do sada kao članovi pasivno promatrali naš rad da pristupe aktivnom radu na korist naše brače i ss- stara s one Strane graniee kao i na ko¬ rist ejelokupne naše emigracije. ODBOR Izlst na Ozalj U nedjelju 9 o. mj. priredjuju dru¬ štva Zagreb, Kariovac, Novo Mesto j Črnomelj zajednički izlet na Ozalj radi medjusobnog upoznavanja članstva. _ Iz Zagreba polazi vlak u 8 sati i 50 min., pa se posivlju svi učesnici izleta iz Zagreba da budu ni Glavnom kolodvoru u 8 sati. Dolazak u Kariovac u 9 i 58, odlazak iz Karlovca u 10 i 20, a dolazak na Ozalj u 10 i 50. Hrana iz torbe. Cijena izletničke karte za polazak i povratak iznosi 28 Din (dvadeset i osam dinara). OMLADINSKA SEKCIJA - ZAGREB NOVI DOKTORI Na zagrebačkom sveučilištu promovi¬ rana su dva naša zemliaka i to: Viktor SDoren iz Buzeta na čast doktora veterine i Viekoslav Tomašič iz Zminja na čast dok¬ tora prava. Oba nova doktora bili su pi" tomci istarskog internata u Karlovcu. — Čestitamo! DOPISNIK »LE JOURNAL«-A MORA NAPUSTITI [TALIJU Dopisniku francuskog lista »Le Journal' Robertu Guyon-u talijanska je vlada odu- zela pravo boravka u Italiji, koju mora na- pustiti. Urednik: ERNEST RADETIČ BndolJ® Pmanorte , 'feJf' 0nZ m '^ ,lstra *- Masarvkove 01 oi is a. a Broj telefone 87-SO fekovnog računa*