■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Leskovec • Haloze si zaslužijo poseben poselitveni status O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Želi Trofenik za sabo porušiti Ormož?
O Stran 5
Kmetijstvo Sp. Podravje • So
zadruge pozabile na svoje poslanstvo?! O Stran 10
Ptuj, petek, 20. marca 2009
letnik LXII • št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Pomlad je prišla
Cas za urejanje vrtov in sajenje
Prav po tihem prišla je v deželo pomlad in začela obujati novo življenje. Pravzaprav še ni povsem tukaj, a danes, 20. marca, ob 12.44 bo zagotovo že med nami, zato bo čas za spomladanska dela na njivah in vrtovih.
Robert Furjan •
Vrnitev v NK Drava O Stran 15
Sicer so zvončki in tro-bentice prihod cvetoče pomladi že nekaj časa veselo naznanjali, a zdaj je tu in čas je za številna spomladanska opravila. Kmalu bodo oživeli polja in vrtovi, ozelenel in zacvetel bo travnik, da bodo ptice še bolj veselo prepevale.
Danes je tudi spomladansko enakonočje ali ekvinok-cij, ko sta dan in noč enako dolga in ko se sonce na nebu navidezno nahaja nad ekvatorjem. Dnevi postajajo spet daljši, noči pa krajše, tako da bo v marcu dan zrasel za 1 uro in 41 minut.
Spomladi pa je tudi najprimernejši čas za presajanje okrasnih sadik, grmovnic in živih mej, zato je živahno v marsikateri vrtnariji ali drevesnici. Tudi pri Vaupotiče-vih v Mali vasi, kjer je nastal posnetek, saj imajo za sedaj še vsega dovolj.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Direktorske plače
Haloze • Kje bo država letos skrbela za ceste
Tudi zdravniki Projekti niso ogroženi delajo za denar
Tudi januarja si je najvišjo plačo v javnem sektorju prislužil zdravnik (direktor Zdravstvenega doma Lendava), na lestvici najvišje izplačanih plač funkcionarjev pa je bil ponovno tudi direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Robert Čeh, ki se na to lestvico redno uvršča med prvih pet. Januarja je z 8220 evri bruto plače zasedel četrto mesto.
»Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2009 je v teh dneh v razpravi na matičnih delovnih telesih državnega zbora (DZ), kjer je pričakovati polemično razpravo, ne pa tudi, da bodo sprejeti bistveni amandmaji. Zato tudi ni pričakovati bistvenih sprememb predloga rebalansa,« je o dogajanju v zakulisju razprav v državnozborski dvorani povedal poslanec s haloškega območja Branko Marinič.
Po bolnišničnem statutu je Robert Čeh direktor bolnišnice s poslovnimi in strokovnimi kompetencami. »Taki primeri so v Sloveniji redki; namreč četudi so poslovni direktorji zdravniki, imajo v njih še strokovne direktorje. Pri nas pa za sedaj tudi stroko lovimo z združeno funkcijo, res pa je tudi, da je težko dobiti strokovnega direktorja,« je povedal Čeh. Predstojniki oddelkov za funkcijo strokovnega direktorja ne kažejo zanimanja, ker je njihova plača dva tisoč evrov neto, kot strokovni direktorji pa
bi imeli plačo 1800 ali 1700 evrov neto.
Kot direktor je Čeh uvrščen v 56. plačilni razred, v okviru katerega ima kot direktor zavoda z združeno poslovno in strokovno funkcijo glede na velikost zavoda in število zaposlenih nekaj čez štiri tisoč evrov bruto plače, brez minulega dela. Po znižanju funkcionarskih plač za štiri odstotke se mu bo direktorska plača znižala za 160 evrov bruto. Uspešnost se direktorjem javnih zavodov izplačuje enkrat letno.
O Stran 6
»Ocenjujem pa, da je rebalans državnega proračuna že bil uokvirjen v letu 2008, tako da ne gre za nobene bistvene spremembe, vsaj za naše lokalno okolje. Kar zadeva državni nivo, pa lahko že po predlogu ugotovimo, da so občutno znižane postavke na cestni infrastrukturi, kar zadeva državni program cest, pričakovali pa bi ravno obratno. Na srečo pa lahko povem, da so praktično vse postavke, ki so se nanašale na že začeta dela na cestah v državni lasti, ostale enake, torej v predlogu niso zmanjšane, seveda pri tem mislim na naše ožje okolje,« še dodaja Marinič, pri tem pa ne skriva presenečenja, da ptujskemu poslancu Dejanu Levaniču, ki sedi v vladnih koalicijskih sedežih, ni uspelo v rebalan-
su izboriti nekaj več denarja, zlasti za (tudi) podhranjeno cestno infrastrukturo ptujske mestne občine: »Priznam, da sem osebno pričakoval, da bo za lokalno ptujsko cestno problematiko v rebalansu več denarja, zlasti mislim na
višjo postavko za Podvince, kjer so občani že dolgo nezadovoljni. Žal tudi v letošnjem rebalansu za Podvince še ni denarja, predvideva se šele po letu 2011.«
O Stran 4
com
VIZITKE, DOPISNI LISTI, KUVERTE Saso Omeragič, Gsm: 041/635-266
Obnova trga škripa časovno in finančno
Na 20. seji občinskega sveta Središče ob Dravi so bili prisotni precej nezadovoljni. Razlogov za to je bilo kar nekaj.
Središče ob Dravi • So se Središčani malo finančno precenili?
Kar nekaj tehtnih pripomb smo slišali na 20. seji^OS Središče ob Dravi - (z leve) Jurij Dogša, Bojan Mlakar, Anica Škrinjar in podžupan Ivan Viher.
Foto: vki
Že pri seznanitvi z delom skupne občinske uprave, je bilo slutiti, da z njo niso najbolj zadovoljni. Slišati je bilo, da bi ta organ moral več narediti za Središče. Anica Škrinjar je pripomnila tudi to, kako je mogoče, da niso prišli na sejo predstavit svojega poročila, ampak so ga kar poslali. Tudi drugi so se strinjali z njo in župana Jurija Borka povprašali, zakaj niso predstavniki skupne uprave nikoli prisotni na sejah središkega sveta, saj bi gotovo lahko marsikaj pojasnili in bi njihova prisotnost koristila.
Narasli stroški in zahteve Zavoda
Prav zapletlo pa se je pri obravnavi projekta za trg Središče ob Dravi in program upravljanja. Jurij Dogša je ostro protestiral glede razpleta dogodkov okoli obnove središkega trga pred občinsko zgradbo, ki bi morala biti izvedena že v letu 2008, pomembna pa se mu zdi zla-
sti z vidika enakomernosti razvoja, saj v samem Središču, odkar so samostojna občina, še ni bilo kakšne večje investicije, razen šole, ki pa je skupnega pomena. Težava pa je tudi v tem, da je investicija finančno narasla na vsaj trikratno od prvotne vrednosti, o kateri so se pogovarjali. »Najprej smo kar tako čez prst za investicijo dali v progam vrednost 80.000 evrov. V proračun za 2008 pa smo zapisali že bolj realnih 150.000 evrov. Danes pa smo v situaciji, da bo investicija izvedena komaj 2010 ali pa še takrat ne. Nisem zadovoljen s potekom dogodkov, kako je mogoče, da pridobitev gradbenega dovoljenja traja skoraj leto dni, tu nekaj ni tako, kot je treba,« je prepričan Jurij Dogša. Pa ne le časovni, tudi finančni okvir se mu zdi zaskrbljujoč, saj je investicija s prvotnih 80.000 (150.000) zrasla na skupno 464.000 evrov. Ker na občini predvidevajo, da bi polovico sredstev pridobili iz razpisov, so v načrt vtaknili
še to in ono malenkost. To pa pomeni praktično trikratno vrednost sprva resno načrtovanih 150 tisočakov. Če je to pametno, se bo šele izkazalo, kajti situacija je povsem drugačna, če bodo res dobili polovico sredstev sofinanciranih ali pa če jih bodo morali pokriti sami iz lastnega proračuna. Zato je Bojan Mlakar opozoril, da investicije ne gre prenapihovati. Pa še en očitek je bilo slišati, da svetniki niso bili seznanjeni s potekom dogajanja. Tej temi bi, po mnenju Jurija Dogša, morali posvetiti več časa in na tem področju bi bilo pričakovati tudi boljše sodelovanje skupne občinske uprave, ki bi morala opozoriti, da dokumentacija ni v skladu s
Nesojeni jugoslovanski kralj,
dnik Karadjordje-ki mu je nova | srbska oblast po padcu Slobo-dana Miloševiča vrnila beograjski Beli dvor, nekdanjo uradno kraljevo rezidenco, je zadnjič presenetil novinarje. Med razkazovanjem obnovljenega dvorca na Dedinju - dela so opravili pod nadzorom in po navodilih prestolonaslednika - so se novinarji presenečeni ustavili v enem izmed salonov, v katerem so ostali na steni nedotaknjeni državni simboli iz Titovih časov. Karadjord-jevič je povsem mirno pojasnil, da je tudi to del zgodovine, del tistega, kar se je dogajalo in zgodilo. Takšne stvari motijo samo tiste, ki niso demokrati, je še dejal.
Na Karadjordjeviča sem se spomnil, ko sem te dni prebiral in poslušal bojevite slovenske pozive k izbrisu vsega, kar naj bi spominjalo na Tita. Po naročilu Janševe SDS naj bi po vseh občinah pregledali, kaj bi še utegnilo spominjati na Tita, in to naj bi tudi (dokončno) odstranili. Pa saj ne gre samo za Janševo SDS. V Sloveniji se kar naprej poskušamo bojevati proti nekakšnim
tistim, kar zahteva Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Župan Jurij Borko se je s povedanim do neke mere strinjal, vendar je povedal, da so na občini nemočni. »Gre za razkazovanje moči s strani Zavoda. Naenkrat se več ne strinjajo z običajnim pločnikom ob cesti, ampak imajo idejo, da bi lahko tlakovali potke v istem nivoju s cesto in po uri in pol debate in prepričevanja je gospa z Zavoda povedala, da pa bodo tako morda imeli kaj novega v Sloveniji. Zavod tudi zahteva, da so potke od ceste ločene s trakom zelenice, ki je od ceste ločena le z muldo; prepričan sem, da se bodo ljudje po njej preprosto vozili,« je bil nemo-
sovražnikom, resničnim in namišljenim, včasih se zdi, da morda še raje proti namišljenim. Preganjanja Tita si seveda ni prva izmislila SDS, Tito služi (in je služil) kot priročno sredstvo za najrazličnejše namene in potrebe tudi številnim drugim strankam in politikom. Ne samo desnim. Konec koncev ne kaže pozabiti tudi tega, da se je prav pod Titom slabo pisalo tudi pomnikom na nekatere druge (zgodovinske) osebnosti, ki niso bile ravno po meri njegovega režima. Vse to pa seveda ne more biti merilo in opravičilo za sedanje sektašenje ali za kakršenkoli ten-denčen odnos do vseh tistih, ki so odločilno povezani s slovensko nacionalno zgodovino, ki so dali (in dajejo) izjemen, ne samo političen ali literarni prispevek vsemu tistemu, kar je usodnega pomena za naš obstanek in razvoj. Med temi pa je zagotovo tudi Josip Broz Tito. S tega vidika bi pričakoval, da bodo predvsem tudi stranke, še posebej pa strokovna javnost, v nenehni skrbi, da se kaj ne pozabi, podceni ali popači. Tudi od zgodovinarjev, še zlasti tistih, ki se ukvarjajo z novejšo slovensko zgodovino, bi pričakoval več občutka (in tudi odgovornosti) pri razbiranju med bolj ali manj bistvenim, predvsem pa večje objek-
čen župan. S podžupanom Ivanom Vihrom sta zahtevala pločnik, vendar nista naletela na odprta ušesa. Pogovori so še v teku, dokumentacija se popravlja, saj tudi razsvetljava ne bodo povsem klasični drogovi.
Manjkalo je kup papirjev
Nekoliko nerodno se je zapletlo tudi s pripravljavcem projekta, saj ta ni pravočasno zaprosil za smernice Zavoda, oziroma med njima ni bilo pravega sodelovanja in usklajevanja od začetka. »Pred božičem so prinesli PGD in še v lanskem letu sem vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. V papirjih podjetja Projekta iz Ptuja, ki je pripravljalo projekt, je pisalo, da so vsa soglasja pridobljena, iz Upravne enote Ormož pa je prišlo pismo, da nam manjka kup soglasij. Med drugim tudi soglasje Zavoda,« je potek dogodkov opisala direktorica Jelka Zidarič Trstenjak. Kulturovarstveniki pa so v tem času očitno pozabili na svoje prvotne smernice in so zahtevali nekaj povsem drugega, nekaj novega in enkratnega. Neprizadetim je zgodba lahko smešna in poučna, Središčani pa se ji niso smejali. Skrbi jih namreč tudi, ali bodo v proračunu sploh imeli dovolj denarja za svoj
tiviziranje posameznih dogajanj, ki doživijo v različnih političnih interpretacijah (pre)večkrat enostranske razlage in pojasnila. Vsekakor ni nobenega razloga, da se zaradi "popravljanja" krivic nekaterim (do nedavnega preveč prezrtim) "zgodovinskim osebnostim" z neverjetno lahkotnostjo (in brez kakršnihkoli pravnih pojasnil in utemeljitev) odrekamo drugim, tudi "zgodovinskim osebnostim". Kako je mogoče (in kaj to spodbuja), da se v povsem normalnih družbenih razmerah, ko bi se lahko in morali o vseh, še tako zapletenih vprašanjih pogovarjati demokratično, kar pomeni tudi spoštljivo in umirjeno, predvsem pa z argumenti, kar naprej obtožujemo in izključujemo drug drugega. Namesto da bi prevladovala razum in tehten razmislek, nas kar naprej preplavlja nekakšna sovražnost in želja, da bi se medsebojno diskre-ditirali in še dodatno umazali. Izmišljamo si "sramoto" za marsikaj tistega, na kar bi bili lahko ponosni. Zakaj pri Titu nekateri brskajo samo po slabem, zakaj ne vidijo in nočejo videti predvsem tudi veliko dobrega v širših svetovnih razsežnostih in tudi pri čisto parcialnih slovenskih interesih, ki smo jih kar nekaj desetletij udejanjali predvsem tudi z njegovo močjo in pomočjo? Tito ostaja nekakšen "nadčlovek" tudi zaradi tega, ker nekateri preprosto niso sposobni (in pripravljeni), da bi ga v sedanjost projicirali z vsemi njegovi-
lastni delež, kot je opozarjal podžupan Ivan Viher: »Kje pa imamo denar za izpeljavo prve faze? Ga ni. Smo imeli denar za to investicijo v letu 2008? Ne. Naše želje so večje od realnih možnosti. Lahko bi se odločili izpeljati samo tisto, za kar imamo denar. Kdo ve, kakšni problemi bodo še z obnovo osnovne šole in koliko bo to stalo.«
Omemba šole je bila iztočnica tudi za Jurija Dogša, ki je županu poočital, da po zaključku prve faze obnove svetniki niso dobili nobene informacije iz šole, ali so kakšna dodatna dela, še vedno ne vedo, koliko je stala prva faza. Ko je župan povedal, da se pripravlja obračun in aneks, pa je moral pogoltniti tudi očitek, da so nekateri opozarjali ob izbiri izvajalca, da se zna zgoditi, da je najcenejša ponudba, potem z dodatnimi deli, bistveno dražja od konkurenčnih, ki so bile na prvi pogled cenejše.
Središki svet je kot zadnji sprejel Predlog skupnega občinskega programa varnosti, ki predvideva, da bo na področju treh ormoških občin deloval en redar s 5. stopnjo izobrazbe, za kar bo kmalu objavljen razpis, pri delovanju službe pa bodo pomagale tudi po občinah zaposlene pravnice, ki bodo izdajale odločbe.
Viki Klemenčič Ivanuša
mi človeškimi zaslugami in vrlinami, pa tudi napakami. Tito vsekakor ni (in nikoli ni bil) samo nekakšno "božanstvo", pa tudi ne zgolj utelešenje "zločinca", kot nam zdaj skušajo dopovedovati nekateri.
Seveda je prav, da smo na Slovenskem po predolgih (in preprosto nepojmljivih) letih prevelikega podcenjevanja ali celo zanikanja zaslug za slovensko severno mejo postavili na pravo zgodovinsko mesto generala Rudolfa Maistra. Prav je, da prirejamo proslave v njegovo čast in v čast njegovih borcev. Seveda pa ni opravičljivo (in pošteno), da ob tem tako rekoč povsem pozabljamo na še mnoge druge "zgodovinske osebnosti", ki so prav tako zaslužne, da so slovenske meje takšne, kot so, in za ohranitev slovenstva. Naj bom konkreten: ni prav, da nas je strah govoriti, denimo o Edvardu Kardelju, ki ima dokazljive zasluge za reševanje slovenskega nacionalnega vprašanja - tako teoretično kot praktično. Občutek je, da se ga odrekajo tako levi kot desni. Zakaj?
Vse dokler se bo "pravo" slovenstvo dokazovalo (predvsem) z idejami o rušenju in odstranjevanju spomenikov različnim "nezaželenim" osebnostim in z glorificiranjem zgolj enih "zgodovinskih osebnosti" in politikantskim zanikanjem drugih, si bomo lahko samo želeli, da bi imeli tudi pri nas čim več Karadjord-jevičev ...
Jak Koprive
Uvodnik
Nas bo revščine rešilo socialno podjetništvo?
Kot odgovor na dejstvo, da se tudi pri nas povečuje število tistih, ki se zaradi kriznih razmer bojujejo s preživetjem, je skrajni čas, da so ideje o tako imenovanih socialnih ali SOS-trgovinah že rodile prve sadove. V začetku tedna so prvo tovrstno trgovino odprli v prestolnici, pri nas pa naj bi prva zagledala luč sveta šele jeseni.
Čeprav so se s prvimi socialnimi trgovinami pri nas pojavile že prve nesocialne težave, menda zaradi različnih pristopov in vonja po zaslužku, je dejstvo, da so sedaj, v dobi recesije, dobrodošle vsaj iz treh razlogov. Prvo in najpomembnejše je, da si lahko socialno ogroženi kupijo osnovne življenjske potrebščine po tudi do 70 odstotkov nižjih cenah; drugič - grosisti se lahko na lep način rešijo živil tik pred iztekom roka uporabe, ki imajo poškodovano embalažo ali so kako drugače "drugorazredna" in bi jih v redni prodaji težko podtaknili kupcem; in tretjič - z novimi trgovinami se pojavljajo tudi nove možnosti zaposlitev, predvsem tistih, ki jih je kriza vrgla na cesto, kot obljubljajo sindikati.
Obstaja sicer še nekaj nejasnosti, saj je osnovno načelo vseh socialnih trgovin, da naj bi bile neprofitne, torej ne bi smele ustvarjati dobičkov. Če pa ti slučajno nastanejo (?!), pa naj bi se po načelu krutega kapitalizma delili med ustanovitelji. In ker so med njimi v prvi vrsti sindikati in neprofitne organizacije, so naši vrli ekonomski analitiki tovrstnopridobitniško dejavnost poimenovali kar "socialno podjetništvo".
Vse skupaj me prevzema z mešanimi občutki, ne toliko zaradi omenjene dileme, tudi ne zaradi dvoma o tem, ali socialne trgovine lačnim in ogroženim dostojanstvo vračajo ali jemljejo; bolj zaradi tega, ker vsi vemo, da so te trgovine le izhod v sili, ne pa rešitev. Nihče niti ne pomisli, da obstaja še ena opcija. Je mar utopija govoriti o tem, da bi tudi premožna državniška smetana morala malce zategniti svoje pasove in si vsaj ne bi delila tako nesramno visokih plač ter raznih nadzorniških in drugih nagrad? To, kar se dogaja zgoraj pri polnem koritu pred očmi ponižane in razžaljene s socialnim predznakom in grenkim priokusom navadne napol lačne delavske raje, ki se mora spodaj zadovoljiti z drobtinicami napol suhega kruha iz socialnih trgovin, počasi razžira strpnost. No ja, če nas že žejne peljejo čez reko, vsaj lačni ne bomo!
Martin Ozmee
Sedem (ne)pomembnih dni
Spomin na opomin
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zg. Leskovec • Z izredne seje Krajevne skupnosti
Haloze si zasluzijo poseben poselitveni status
Potem ko je zaradi že leta dolgo nesprejetega prostorskega načrta občine Videm najprej zaropotalo na seji sveta, so sredi tega tedna Leskovčani sklicali še izredno sejo haloške krajevne skupnosti na isto problematiko in medse povabili Stanislava Napasta.
Na sejo, ki je bila pravzaprav bolj srečanje, je poleg svetnikov KS in župana Friderika Bračiča prišlo preko 30 haloških občanov, zato so jo preselili kar v dvorano gasilskega doma, Franc Kozel, predsednik KS, pa je napovedal eno samo točko dnevnega reda: razgrnitev in razpravo o prostorskem planu. Napast, ki je uvodoma dobil besedo, je najprej povedal, da ne gre za nobeno razgrnitev, ker je to poseben postopek, potem pa je povzel bistvene točke nove zakonodaje na področju prostorskega planiranja: »Iz vaše občine je prispelo 513 pobud za stavbne parcele, to pomeni v praksi okoli 1200 do 1500 novih gradbenih parcel, to pa spet pomeni, da naj bi si gradilo hiše okoli 4500 ljudi, če bi bile vse pobude pozitivne!«
Napast: Razpršena gradnja je prepovedana
Nato je sledilo predavanje o tem, kaj nova zakonodaja
dopušča in česa ne, pri če-
mer je Napast izpostavil tri problematične zadeve za Haloze: »Četudi tega ne želite slišati, vam moram povedati, da se z zakonom zdaj prepoveduje razpršena gradnja, ki je značilna za Haloze; dovoljena bo v izjemnih primerih, kjer bo povezana s kmetijsko proizvodnjo. V zvezi s tem vam polagam na srce, da tisti, ki imate gradbeno dovoljenje za objekte, jih dajte čim prej vrisati v zemljiške knjige. Vse nezazidane stavbne parcele na območjih razpršene gradnje bodo v prihodnje izbrisane, če ne bo pridobljenega gradbenega dovoljenja! Vse občine, združene v ZOS ali SOS, temu ostro nasprotujejo, vendar je težko, da bodo karkoli dosegle. Gradbene parcele in nova gradnja bo možna samo v smeri oblikovanja strnjenih zaselkov, ki so v občinskih planih označeni kot občinski podrobni prostorski načrt. Nikjer drugje nove gradnje ne bodo več dovoljene in tudi pobude za 'samostojne' zazidalne parcele izven naselij oz. zaselkov ne bodo sprejete!« Napast je nato še enkrat ponovil, kakšne težave imajo
pripravljavci prostorskih načrtov za občine, ker potrebujejo kar 25 pozitivnih mnenj različnih soglasodajalcev, med katerimi je daleč najtrši oreh kmetijsko ministrstvo, ki z vsemi silami brani vsak meter kmetijskega zemljišča, ne glede na to, ali je to kmetijsko zemljišče tudi v naravi ali samo na papirju. Za konec je še dodal, da si bo tudi osebno prizadeval dopovedati kmetijskemu ministru, ki je prav danes na obisku na Ptuju, da so Haloze vendarle mejno območje in da bi zanje lahko veljal nekoliko bolj omiljen oz. modificiran zakon ter še, da gre za vinorodno pokrajino, v kateri naj bi se v skladu s posebnim pravilnikom lahko gradile zidanice ob pogoju vsaj 30 arov velikega vinograda.
20 let brezplodnega čakanja na gradbena dovoljenja
Po izčrpni predstavitvi so se začeli oglašati prisotni
Na sestanku oz. srečanju s Stanislavom Napastom se je v leskovškem domu gasilcev zbralo preko 30 krajanov, ki jim ni vseeno, da Haloze nezadržno izumirajo. V slabe tri ure trajajočem sestanku so iskali rešitve za možnost pozidav v hribovju.
Tipična oblika pozidav v Halozah je razpršena gradnja, a je z novo zakonodajo prepovedana. Kako si v Ljubljani predstavljajo graditi strnjena naselja v haloškem gričevju, bi bilo resnično zanimivo slišati iz prve roke - z ministri na terenu.
občani, ki so z vprašanji in resničnimi zgodbami opozarjali na določene nesmisle; recimo, če bo nekdo podedoval parcelo na enem hribu, kjer gradnja ne bo možna, bo moral to parcelo prodati in kupiti drugo na drugem hribčku, kjer bo gradnja (zaradi strnjenega zaselka) možna ali pa se bo prisiljen preseliti v nižino, haloško hribovje pa bo še bolj zaraščalo, slišati pa je bilo tudi, da se gradbena dovoljenja niso mogla dobiti že dve desetletji, ne samo zadnjih nekaj let.
Prav to težavo je izpostavil Franc Stopajnik: »Gospod Napast, pred 20 leti in še več sva sedela skupaj kot danes in tudi takrat sem poslušal popolnoma isto zgodbo kot danes! Le zakoni so danes drugačni. Tiste parcele, ki smo jih takrat še uspeli spraviti v fond stavbnih, so bile potrjene, potem pa niti ena več! Nas res zanima, kaj je razlog za to? Moti me, da se je lahko v tem času gradilo povsod, le v Halozah ne! Poglejte si novogradnje na Destrniku, v Trnovski vasi, Krčevini pri Ptuju, vse to je nastajalo v zadnjih desetih, petnajstih letih. Kako je to možno?!«
Napast se je poskusil najprej izvleči z odgovorom, da zakonodaja ne dopušča razpršene gradnje, potem pa je pojasnil, da je bilo do leta 1996 možno pridobiti gradbeno dovoljenje s posebnim potrdilom kmetijskega oddelka, da gre za t. i. »drugo« območje. Opozoril je tudi, da je bila leta 1995 narejena posebna študija poselitev za Haloze, v kateri je bilo pač predvideno, da naj bodo gradbene parcele v nižinskih predelih, tudi v Leskovcu, kar se je uredilo, žal pa so te parcele še danes nepozidane, zaradi česar bo tudi toliko težje opravičevati potrebo po novih gradbenih parcelah: »In šele zadnje čase je opaziti ponoven trend poselitve bregov, prej so vsi hoteli v nižino!«
Za koga so gradili in gradijo ceste, vodovod ...?!
Na to so se spet odzvali prisotni, da so zdaj po bregovih speljane ceste, pa vodovod, pa telefonija in je neumnost, da bi morali graditi zgolj v nižinah: »Za koga pa smo potem s svojim denarjem gradili vso to infrastrukturo?! Zato, da bo propadala, da bo hribovje zaraščalo, pozidali pa bomo kmetijsko zemljo?!« Oglasil je se tudi Brane Orlač, ki je povedal, da ga ne preseneča, da je preko 500 pobud za gradbene parcele, saj se 20 let ni moglo narediti nič, opozoril pa je tudi na problematiko črnogradenj, ki se morajo tako ali drugače legalizirati in zaprosil za pomoč, kako to narediti: »Imamo vsaj 40 ljudi, ki nimajo gradbenih dovoljenj, gre za družine. Kaj naj jim zdaj porušimo domove, jih preselimo v socialna stanovanja, ki jih bo plačevala občina ali kako?!«
Potem pa je Napastu zastavil še eno zanimivo vprašanje: »Kje v Halozah pa naj uredimo strnjeno naselje? Razen v samem Leskovcu? Saj veste, da ni možno nikjer, povabite ministre na ogled, pa naj povedo, kje in kako naj se v Halozah zgradi strnjeno naselje! Menim, da si morajo haloške občine pridobiti poseben status glede poselitev, sicer smo, upoštevajoč zgolj črko zakona, za vedno zapečateni!«
Odlična rešitev za vse: gradnja naj se dovoli ob javnih poteh!
Orlača je podprl tudi Sto-pajnik, ki je opozoril na kon-tradiktornost ščitenja kmetijske zemlje; ta se namreč nahaja izključno v nižinah, kjer je gradnja možna, Halo-
ze pa kmetijske zemlje, zlasti prvovrstne, sploh nimajo, pa se gradnja (kljub temu) ne dovoli: »Kaj pa naj v Halozah ščitimo, kakšno kmetijsko zemljo?! Potemtakem naj se prepove gradnja v nižinah, dovoli pa v hribih in vseh 1200 parcel iz pobud na naši občini naj se uredi v Halozah, kjer ne bo težav s kmetijskim ministrstvom!« Povedal je še, da je že Marija Terezija čez Haloze vrisala stavbna zemljišča ob poteh in da bi ta princip lahko uveljavili tudi danes; se pravi, da naj bi bila možna gradnja ob vseh javnih cestah (in vodovodu) skozi Haloze, drugje pa pač ne. Pobuda Stopajnika se je vsem zdela sprejemljiva, podprl jo je tudi župan Bračič, ki je sicer opozarjal, da so pogovori z ministrstvi najtežja zadeva, saj večinoma naletijo na gluha ušesa, pa da se zakonodaja sprejema v državnem zboru, kjer bi lahko oz. bi se morali voljeni predstavniki ljudstva maksimalno truditi za dobrobit svojih volivcev, na koncu pa je dodal še: »Res se bojim, da smo vso infrastrukturo gradili za tujce, ki bodo Haloze pokupili potem, ko se bodo naši ljudje izselili. Zato podpiram vaše vztrajanje in pobudo Stopajnika, da naj se v Halozah omogoči vsaj gradnja ob javnih poteh in to naj se zapiše tudi kot sklep!«
In ker sam sklep, s katerim so se načelno strinjali vsi, ne bi imel veljave, česar so se vsi, zlasti pa še tisti z več političnimi izkušnjami zavedali, so Napasta zaprosili za pripravo strokovnih podlag, ki bi njihovemu sklepu dajale večjo moč argumentiranja. Napast ni imel nič proti temu, povedal pa je, da kar vsesplošne gradnje naj nikakor ne pričakujejo, pač pa morajo za začetek pregledati in pripraviti konkreten plan območij, kjer bi bila gradnja v Halozah vendarle (še) možna.
Foto: SM
Foto: SM
Haloze • Kje vse bo država letos skrbela za svoje ceste
Haloški projekti niso ogroženi
»Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2009 je v teh dneh v razpravi na matičnih delovnih telesih državnega zbora (DZ), kjer je pričakovati polemično razpravo, ne pa tudi, da bodo sprejeti bistveni amandmaji. Zato tudi ni pričakovati bistvenih sprememb predloga rebalansa,« je o dogajanju v zakulisju razprav v državnozborski dvorani povedal poslanec s haloškega območja Branko Marinič.
»Ocenjujem pa, da je rebalans državnega proračuna že bil uokvirjen v letu 2008, tako da ne gre za nobene bistvene spremembe, vsaj za naše lokalno okolje. Kar zadeva državni nivo, pa lahko že po predlogu ugotovimo, da so občutno znižane postavke na cestni infrastrukturi, kar zadeva državni program cest, pričakovali pa bi ravno obratno. Na srečo pa lahko povem, da so praktično vse postavke, ki so se nanašale na že začeta dela na cestah v državni lasti, ostale enake, torej v predlogu niso zmanjšane, seveda pri tem mislim na naše ožje okolje,« še dodaja Marinič, pri tem pa ne skriva presenečenja, da ptujskemu poslancu De-janu Levaniču, ki sedi v vladnih koalicijskih sedežih, ni uspelo v rebalansu izboriti nekaj več denarja, zlasti za (tudi) podhranjeno cestno infrastrukturo ptujske mestne občine: »Priznam, da sem osebno pričakoval, da bo za lokalno ptujsko cestno problematiko v rebalansu več denarja, zlasti mislim na višjo postavko za Podvince, kjer so občani že dolgo nezadovoljni. Žal tudi v letošnjem rebalansu za Podvince še ni denarja, predvideva se šele po letu 2011.«
Nekaj postavk je vseeno znižanih
V predlogu rebalansa, ki se nanaša na naložbe Direkcije RS za ceste, pa ostajajo projekti modernizacij cest v vseh haloških občinah. Med temi v letu 2009 prednjačita občini Majšperk in Zavrč, kjer bo država vložila skupno nekaj milijonov evrov v ureditev cest v svoji pristojnosti.
Po zadnjem revidiranem predlogu se je sicer zmanjšala postavka za začetek del na cesti Majšperk-Stogovci, kjer je bilo prvotno za letošnje leto namenjenih 300.000 evrov, po zadnji varianti pa le 100.000, prav tako pa se bosta znižali postavki za cesto Cir-kulane-mejni prehod (MP) Meje s predvidenih 400.000 na 300.000 evrov letos, ter popolnoma enaka cifra za cesto Slovenska Bistrica-Hajdi-na v občini Kidričevo.
Sicer pa se bo v občini Za-vrč modernizirala cesta Za-vrč-MP Drenovec; za letos je predvidenih 406.000 evrov, v letu 2010 600.000 evrov, nato pa še po 500.000 evrov v letu 2011 in 2012. V Zavrču bo letos država sofinancirala ureditev krožišča s 400.000 evri (120.000 evrov mora zagotoviti občina), v letu 2010 pa je za ta projekt predvide-
Poslanec Branko Marinič zagotavlja, da haloški projekti tudi po sprejetju rebalansa državnega proračuna ne bodo ogroženi.
nih še 450.000 in leto kasneje še 400.000 evrov državnega denarja.
V	občini Majšperk bodo živahna gradbišča na več državnih cestah; po rebalansu naj bi država letos namenila za modernizacijo ceste Poljč ane - Maj šperk 350.000 evrov, naslednje leto 750.000 evrov, 2011 900.000 evrov in leta 2012 še 600.000 evrov. Nadalje se bo urejalo križišče Ptujska Gora, kjer namerava država letos vložiti 400.000, drugo leto pa še 225.000 evrov. Gradbeni stroji bodo brneli tudi na cesti Breg-Maj-šperk; po letošnji postavki bo šlo za te namene 200.000 evrov, naslednji dve leti po 500.000 evrov, leta 2012 pa še 300.000 evrov. Lepše čase naj bi doživela tudi cesta Maj-šperk-Lešje, kamor se bo letos vložilo 300.000, drugo leto pa še 400.000 evrov iz državne blagajne. Začelo pa se bo urejati tudi krožišče v samem Majšperku (ob novogradnji trgovskega centra), za kar naj bi bilo letos iz državne blagajne namenjeno 400.000 evrov, 185.000 naj bi dodala še občina, naslednje leto pa naj bi država za to krožišče dala še 450.000 evrov.
V	občini Videm se bodo dela nadaljevala na cesti Videm-Zg. Leskovec. Za letos in prihodnje leto je po postavki v rebalansu namenjenih 400.000 evrov vsako leto, nato pa še dve leti po 450.000 evrov. Sicer je res, da je nujno potrebna obnove skoraj celotna cesta do meje, kjer se že zaključuje izgradnja mejnega prehoda, vendar bi bilo potrebno prioritetno rešiti cesto v varejski klanec, ki se je že pošteno usipala in postaja vedno bolj nevarna za vse voznike. Sicer pa naj bi v Vidmu letos država financirala še pripravo dokumentacije za most čez potok v Zg. Leskovcu, izgradnja pa naj bi potekala v letih 2010 in 2011, ko je predvidenih skupno 400.000 evrov.
V	Cirkulanah se bodo
letos prednostno (menda) urejale ceste v območju t. i. zelene meje. Gre v bistvu za izpolnitev že dane obljube; za krajše odseke obmejnih cest pa je za letos predvidenih 250.000 evrov, v letu 2010 še 300.000 in v letu 2011 zadnjih 175.000 evrov. Kot že rečeno, pa se bo zmanjšala cifra letošnjega državnega vložka za preplastitev ceste Borl-MP Meje, kjer naj bi bilo za letos potrjenih le 100.000 evrov (namesto 300.000), v letih do 2012 pa še preko 1,3 milijona evrov. Počakati bo treba tudi na prenovo mostu čez Dravo pri Borlu; za letos je na postavki ostalo borih 25.000 evrov, naslednje leto 250.000, v letu 2011 pa naj bi se v ta projekt financiralo kar 1,2 milijona in leto kasneje še enkrat dober milijon evrov.
Občina Dornava naj bi letos končno dobila dolgo pričakovan denar za krožišče v centru pred gasilskim domom; in sicer letos 230.000 evrov iz državne blagajne, 60.000 pa mora prispevati sama, naslednje leto pa bo država primaknila še manjkajočih 50.000 evrov. V planih DRSC je tudi izgradnja novega mostu čez Pesnico, a to bo šele v letu 2010, ko naj bi priteklo 325.000 evrov, leta 2011 pa še dodatnih 350.000 evrov.
V občini Kidričevo naj bi se letos uredilo krožišče na Tovarniški cesti, vrednost državne finančne postavke za letos je 430.000 evrov (občina mora dodati 30.000 evrov), v naslednjih dveh letih pa bo v ta projekt država vložila skupno še 800.000 evrov. Nadalje se bo modernizirala cesta Lovrenc (v letošnjem in naslednjem letu je za to cesto namenjenih po 130.000 evrov, v naslednjih dveh letih pa še dvakrat po 500.000 evrov), prav tako se bo naredilo križišče v Kungoti, za katero je v državni blagajni rezerviranih letos in naslednje leto po 250.000 evrov, lep finančni zalogaj pa bo še moderniza-
; .¿'v«,• ¿íBM£ža*l■

Obnove bo letos deležna tudi državna cesta od Vidma do Zg. Leskovca; najbolj kritičen je odsek na varejskem klancu, kjer se je udrl del cestišča (na posnetku).
cija ceste v Kungoti, za katero se letos predvideva slabih 300.000 evrov, v naslednjem letu 785.000 evrov, leta 2011 845.000 evrov in 2012 še cel milijon evrov.
Manj sreče imata občini Podlehnik in Žetale; v Žeta-lah se lahko prvih obnov državne ceste nadejajo v letu 2010, Podlehnika pa, razen avtoceste, v cestnem programu rebalansa proračuna ni.
Za AC Draženci-MMP Gruškovje le denar za dokumentacijo
In če smo že pri avtocesti, vse bolj očitno je, da se izgradnja kraka od Dražencev do
Prejeli smo
Konec pomladi možen referendum
V članku pod tem naslovom objavljenem v Štajerskem tedniku dne 17.marca 2009 je Vili Trofenik med drugim na vprašanje novinarjev, kje vidi vzrok, da svetniki ki so bili izvoljeni na listi NEL (nestrankarska enotna lista), ne ravnajo v skladu s smernicami te liste odgovoril: »V političnih trgovinah. So se že kaj dogovorili. Pozvali smo jih, naj izstopijo iz NEL-a in gredo tja, kjer jim bolj ustreza«.
Kot župan občine Ormož odločno izjavljam, da ne svetnik dr. Bojan Burgar, ki je bil izvoljen na tej listi in je odstopil iz funkcije občinskega svetnika, ne Cilika Špindler, ki ga je nadomestila, nista svojega dela v OS pogojevala s prav nobeno zahtevo. Odločno torej v bran obeh svetnikov zavračam in-
MMP Gruškovje vedno bolj odmika v prihodnost. Branko Marinič glede na finančne postavke v rebalansu pravi, da je časovni zamik pri izgradnji pravzaprav pričakovan, saj se ponovno pripravlja nova projektna dokumentacija, v katero naj bi bila vključena tudi vzporedna cesta, ki jo zahtevajo vse prizadete občine. Po postavkah avtocestnega programa, ki ga financira ministrstvo za promet, je tako za letošnje leto predvidenih dobrih 561.000 evrov za dokumentacijo, v letu 2010 pa še slabih 350.000 evrov. Kaj bolj konkretnega glede izgradnje je tako morebiti pričakovati šele od leta 2011 naprej.
Še to pa zna biti precej vprašljivo, saj je znano, da
je Bruselj zaradi uvedenega vinjetnega sistema blokiral sofinanciranje že dosedanje gradnje odseka od Slivnice do Dražencev. Za dokončanje tega odseka je ministrstvo za letos predvidelo še 26 milijonov evrov, za naslednje leto dodatnih skoraj 35 milijonov evrov, za leto 2011 pa še 27,7 milijona evrov. Vendar to pomeni le del potrebnega denarja, saj se v omenjenih treh letih pričakuje še 47,4 milijona evrov sofinanciranja sovlagateljev; samo v tem letu pa bi morali sovlagatelji zagotoviti večino; 31,8 milijona evrov. Skupna vrednost odseka AC Draženci-Slivnica je sicer ocenjena na 240 milijonov evrov.
SM
sinuacije, da je šlo za kakršno koli politično trgovino, na katero namiguje g. Vili. Prav neverjetno pa je zanimiv njegov stavek »Pozvali smo jih naj izstopijo iz NEL-a in gredo tja kjer jim bolj ustreza«. Predvsem je zanimivo da član neke druge stranke - stranke Zares in naš poslanec poziva svetnike iz nestrankarske liste naj izstopijo. Ali ne gre g. Vili to razumeti, kot politično nadlegovanje, morda še kaj huje? Ali se vam zdi dopustno, da pozivate občinske svetnike k odstopu in zakaj to počnete? Alojz Sok, župan občine Ormož
Sklep o razrešitvi ravnateljice Marte Tuš je nezakonit
Glavna javna obravnava v zvezi z razrešitvijo ravnateljice Marte Tuš, se je v četrtek, 12. 3. 2009, zaradi spremembe v sestavi senata, začela znova.
Po pogajanjih so se vpletene
stranke dogovorile za sklenitev sodne poravnave z glavno pričakovano vsebino: UGOTOVI SE, DA JE SKLEP SVETA OŠ dr. Franja Žgeča Dornava z dne 12.9. 2008 NEZAKONIT.
Šola se zaveže tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v dogovorjeni višini.
S sklenitvijo te poravnave se je ugotovilo, da ni v teku kazenski ali odškodninski postopek zoper šolo oziroma njene delavce in da tožeča stranka pri toženi stranki še nadalje opravlja delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
Je pa tudi res, da bi se mandat ravnateljici Marti Tuš z jesenjo iztekel, zato je že zunaj ponovni razpis za ravnateljico/ravnatelja OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in se je nanj gospa Marta Tuš z vsemi pravicami in ustreznimi pogoji tudi prijavila.
Z dovoljenjem tožnice Marte Tuš:
Janez Horvat
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Vse je potekalo po predpisih
Zeli Trofenik za sabo porušiti Ormož?
Kot je bilo pričakovati, je predstavitvi pobude za referendum, ki jo je nedavno imel poslanec Vili Trofenik, sledila tiskovna konferenca, na kateri je župan Alojz Sok predstavil posledice pobude za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi 4. člena in 6. člena - Poseg 23* (Podobmočje 6) odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu mesta Ormož, sprejetem na 22. redni seji Občinskega sveta Občine Ormož dne 23.2.2009.
Občinska uprava ni želela zaostajati za drugimi prireditelji tiskovnih konferenc v Ormožu, ki v zadnjem času popestrijo svoje prireditve še s kulturnimi vložki. Ker glasbenega programa niso mogli ponuditi, so nam začetek popestrili s petminutnim filmom o kongresnem kulturnem centru, ki je nastal leta 2006, še v času županovanja Vilija Trofenika. O ceni tega filma naj bi bile zelo različne špekulacije, tokrat pa je župan Sok omenil le, da je bila cena zelo visoka.
Ni kaj, treba je priznati, da je bil filmček zelo navdušujoč, saj je bila ureditev lepa, a stroški zanjo, tako meni Sok, niso bili nikoli izračunani, seveda pa bi k njim morali prišteti še stroške urejanja zgradbe na Ptujski 12, kjer je bila predvidena glasbena šola. Zato so se leta 2007 na ormoški občini odločili za drugačen pristop k reševanju tega problema. Odstopili so od projekta gradnje kongre-sno-kulturnega centra, ne pa tudi od prenove grajske pristave, ki se sedaj obnavlja v celoti. Obnavljalo se bo s sredstvi Evropske unije, za kar imajo tudi podpisano pogodbo, je bil odločen Sok. Ves čas pa je bilo jasno, da bodo notranjost, opremo in vse, kar se tiče notranje gradnje, morali financirati iz lastnih proračunskih sredstev.
Postopki so tako daleč, da je bil izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sedaj, ko bi morali začeti pridobivati soglasja, potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, in narediti razpis za izbiro izvajalca, pa je postopke ustavila vložitev pobude 231 podpisnikov za razpis referenduma s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom.
Nezakonitost se ugotavlja na sodišču
Mateja Zemljak, tajnica občinske uprave, je povedala, da je bil po sprejetju v uvodu omenjenega odloka o lokacijskem načrtu župan dolžan 15 dni počakati z uradno objavo. V teh dneh imajo volivci pravico vložiti pobudo za referendum. »Če je pobuda vložena, župan zadrži objavo odloka do odločitve o pobudi ali do odločitve na referendumu. Odlok tako ni objavljen in ne more začeti veljati. 11. marca je župan izdal odredbo o določitvi obrazca podpore volivcev in rok za zbiranje podpisov. Rok je začel teči 17. marca, zadnji rok za zbiranje podpisov pa je 20. april 2009. 13. marca smo na Upravni enoti Ormož predložili obrazce, da bodo volivci lahko dajali podpise. Izpolnili smo vsa določila v zvezi
Župan Aloj Sok je prepričan, da se nezakonitost ugotavlja na sodišču in ne z referendumom, o bodočem poteku formalnih postopkov v zvezi z referendumom pa je informirala Mateja Zemljak, tajnica občinske uprave.
s tem. Podporo mora izraziti 5 % volivcev, kar znaša 541 podpisov, in če bodo zbrani, je občinski svet dolžan razpisati referendum,« je pojasnila Zemljakova.
Župan Alojz Sok je bil presenečen, da mu je bila s strani Trofenika v postopkih očitana nezakonitost: »Rad bi opozoril, da nezakonitost ugotavljajo druge institucije v tej državi in da za to ni potreben referendum. Referendum je izrazito politične narave in sprejemajo se politične odločitve. Gre za to, da se zadrži gradnja in da se v teh težkih časih ne pristopi k porabi sredstev, ki so po pogodbi in sklepu že pridobljena.«
Mag. Karmen Štumberger,
vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Ormož, je predstavila samo prijavo na projekt in kako je projekt umeščen v regionalni razvojni program, to je namreč eden glavnih Trofenikovih očitkov: »Priloga je seznam operacij, ki je potrjen s strani sveta regije 21. junija 2007. Delni izvedbeni načrt se preverja na vsakem svetu regije pred prijavo. Občine predložijo, kateri projekt bodo prijavile, mi imamo to urejeno na svetu regije z datumom 22. april 2008. To je prvi korak, ki kaže, da je projekt umeščen v regionalni razvojni program. Potem sledijo prijavni obrazci, priloge,« je naštevala mag. Stumbergerjeva. Navedla je
kopico prilog in izračunov, ki kažejo na to, da je projekt smiseln in upravičen. Prijavi je priložena tudi izjava, da je lokacijski načrt v procesu spremembe. Priložiti je bilo potrebno tudi proračun. Na podlagi vsega tega so dobili sklep, da se odobri sofinanciranje obnove grajske pristave v višini 2,5 milijona evrov. 9. septembra 2008 so prejeli pogodbo o sofinanciranju, v kateri je vse natančno opredeljeno, tudi to, da je treba do 30. septembra 2010 projekt zaključiti.
Ni potrebno navesti vseh namenov uporabe
Na vprašanje, ali je bila glasbena šola uvrščena v regionalni razvojni program ali, kot trdi Trofenik, smo dobili odgovor, da ni potrebno natančno navesti, za katere namene vse se objekt obnavlja. Pomemben je le objekt, ki ga je možno obnavljati s temi sredstvi, notranjost glasbene šole pa bo moral financirati občinski proračun. Evropska sredstva bodo tako krila statično utrditev objekta, podzidavo zidov, zamenjavo fasadnih oblog, ureditev strešne konstrukcije, vode, elektrike, ogrevanja in zamenjavo stavbnega pohištva.
Referendum bi po mnenju
Alojza Soka stal okoli 35.000 evrov. »Poleg tega se časovno odlaga gradnja glasbene šole, o čemer bomo obvestili ministrstvo za lokalno samoupravo, ker ocenjujemo, da se zaradi tega ne bomo mogli držati rokov. S tem se na koncu odlaga tudi ureditev razmer ormoškega vrtca. Ko so se Rusi umikali iz Moskve, so jo zažgali, ker so se držali logike, da je bolje, da za njimi ne ostane nič. Podobnega pravila se drži Trofenik, ki bo naredil vse, da me kot vodja občinske uprave, ki pa dela odlično, nobene napake niso naredili, zaustavi. Katera občina se tako ukvarja s pridobivanjem evropskih sredstev kot pri nas? Se pred časom je opozarjal, da nismo pridobili nobenih evropskih sredstev, sedaj pa nas poskuša onemogočati na drugi način. Moj poziv vsem volivcem je, da naj ne gredo podpisovat te peticije, ker ne živimo v času obilja, vse več ljudi je na cesti, predstavniki naše vladajoče koalicije pa se ukvarjajo s takšnimi zadevami, namesto da bi reševali gospodarstvo,« je zaključil Alojz Sok.
Ob tej priložnosti je povedal tudi to, da muzej ne deluje v ilegali, saj je bil 5. marca Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož vpisan v sodni register, Muzej Ormož pa iz njega izbrisan.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Benka Pulko, Perutnina Ptuj in SRC skupaj za otroke
Svet na dlani za slovenske šolarje
»Projekt podelitve računalnikov 31 slovenskim šolam, ki smo ga poimenovali Svet na dlani, se je začel z razstavo mojih fotografij pod naslovom Obrazi sveta, ki so bile prodane na dražbi. Namen tega projekta, ki se je odvijal pod okriljem sklada Verjemi vase in osvoji svet, je osnovnošolcem v predelih, kjer večina nima interneta doma, omogočiti dostop do sveta,« je na sredini novinarski konferenci najprej povedala slovita svetovna popotnica, Ptujčanka Benka Pulko.
Sicer pa je Benka predstavitev uspešnega projekta začela čisto po svoje, z razdelitvijo tibetanskih »mal«, drobnih ogrlic s 24 jagodami, ki naj bi pomagale imetnikom, da verjamejo vase in naredijo nekaj dobrega.
»Idejo o pomoči otrokom sem začela uresničevati s fundacijo Verjemi vase in osvoji svet, najprej pa smo zbirali pomoč za tibetanske sirote. V treh letih smo v fundaciji zbrali kar 130.000 evrov, kar ni malo, pomagali smo 350 otrokom. In takrat mi je v glavo šinila ideja, da bi pomagali tudi slovenskim otrokom. Tako je nastala omenjena razstava fotografij, kjer smo tudi s pomočjo znanih dražiteljev, kot so Danilo Türk, Zoran Jankovič, Zoran Thaler, Tomaž Domicelj in številni drugi, zbrali večji del sredstev za nakup računalnikov. Vendar
pa sem prepričana, da humanitarnost mora biti zdrava, dobro premišljena in imeti mora cilj. Pomoč zaradi pomoči je škodljiva, celo nevarna, ker iz nezainteresiranih dela lenuhe. Še vedno trdno stojim za tem, da je potrebno pomagati, vendar samo tistim, ki si bodo zaradi pomoči enkrat v življenju pomagali sami, ne pa, da bodo večno breme družbe,« je odločitev za nakup in donacijo računalnikov pojasnila Benka.
»Odločili smo se, da računalnike podarimo šolam v tistih manj razvitih okoljih, kjer otroci doma še nimajo oz. ne morejo imeti interneta. Seveda smo šolam postavili tudi določene pogoje, med drugim tudi, da mora biti računalnik resnično dostopen učencem, ne pa zaklenjen v kakšni učilnici. Računalniki morajo biti nameščeni v avli, knjižnici ali prostorih
podaljšanega bivanja, imeti pa morajo tudi omejen dostop do nevarnih vsebin. Ob tem moram vseeno povedati, da sem bila kar razočarana nad odzivi nekaterih ravnateljev, ki smo jim predstavili namen in pogoje donacije ... Očitno Slovenci še vedno raje pomagamo
drugim kot sami sebi, kar je navsezadnje še dobro, saj potem očitno še nismo pomoči potrebni!«
Fundacija Verjemi vase in osvoji svet, ki jo je Benka ustanovila leta 2006, je namenjena izključno podpori šolanja otrok po svetu in v slovenskem
prostoru velja za enega zelo uspešnih ter učinkovitih humanitarnih skladov. Benko Pulko in njeno fundacijo že od začetka podpira tudi Perutnina Ptuj, ki je doslej prispevala 15.000 evrov, v konkretni akciji podelitve računalnikov 31 osnovnim šolam pa je v celoti poskrbela
Benka Pulko je na tiskovni konferenci predstavila namen akcije Svet na dlani.
tudi za distribucijo le-teh na vse šole po Sloveniji. Generalni direktor Roman Glaser je gesto podpore fundaciji označil ne le kot stalnico Perutnininega odnosa do okolja, ampak tudi kot družbeno zavezanost podjetja, sicer pa še omenil, da je del te skrbi zajete tudi v oskrbi s prehrano v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, ki jo PP prav tako izvaja.
Pri humanitarni akciji podelitve računalnikov slovenskim šolarjem je sodelovalo tudi podjetje SRC, ki je poskrbelo za ustrezne računalnike, se odreklo marži in prispevalo tudi nekaj svojih sredstev, kot je pojasnil član uprave SRC Miha Žerko.
Prvi računalnik za OŠ Cir-kovce je Benka Pulko skupaj z Glaserjem in Žerkom predala ravnateljici OŠ Cirkovce, sicer pa bodo računalnike do sredine aprila dobile še šole v Kobilju, Kuzmi, Svetem Juriju, Fokovcih, Puconcih, Tišini, Mali Nedelji, Genterovcih, Pod Goro, Lučah, Lesičnem, Bistrici ob Sotli, Muti, Podgorju pri Slovenj Gradcu, Železnikih, Raki, Bizeljskem, Podbočju, Šmar-tnem v Tuhinju, Kuteževem, Knežaku, Divači, Tolminu, Kobaridu, Vinici, Dragatušu, Pre-valjah, Globokem, Dobrovem in Loškem Potoku.
Foto: kvi
Foto: SM
Ptuj • Zgodba direktorske plače
Tudi zdravniki delajo predvsem za denar
Tudi januarja si je najvišjo plačo v javnem sektorju prislužil zdravnik (direktor Zdravstvenega doma Lendava), na lestvici najvišje izplačanih plač funkcionarjev pa je bil ponovno tudi direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Robert Čeh, ki se na to lestvico redno uvršča med prvih pet. Januarja je z 8220 evri bruto plače zasedel četrto mesto. Na lestvici najvišje izplačane plače v javnem sektorju pa je bil uvrščen tudi zdravnik iz ptujske bolnišnice, ki je v januarju letos zaslužil 11085 evrov bruto.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice: »Moja direktorska plača znaša nekaj nad štiri tisoč evrov bruto, brez minulega dela, preostanek pa zaslužim s pripravljenostjo in nadurnim delom znotraj bolnišnice. Kot samostojni podjetnik pa delam v murskosoboški bolnišnici.«
Po bolnišničnem statutu je Robert Čeh, dr. med., spec. radiologije, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj s poslovnimi in strokovnimi kompetencami. »Taki primeri so v Sloveniji redki; namreč četudi so poslovni direktorji zdravniki, imajo še strokovne direktorje. Pri nas pa za sedaj tudi stroko lovimo z združeno funkcijo, res pa je tudi, da je težko dobiti strokovnega direktorja,« je povedal Čeh. Predstojniki oddelkov za funkcijo strokovnega direktorja ne kažejo zanimanja, ker je njihova plača dva tisoč evrov neto, kot strokovni direktorji pa bi imeli plačo 1800 ali 1700 evrov neto.
Kot direktor je Čeh uvrščen v 56. plačilni razred, v okviru katerega ima kot direktor zavoda z združeno poslovno in strokovno funkcijo glede na velikost zavoda in število zaposlenih nekaj čez štiri tisoč evrov bruto plače, brez minulega dela. Po znižanju funkcionarskih plač za štiri odstotke se mu bo direktorska plača znižala za 160 evrov bruto. Uspešnost se direktorjem javnih zavodov izplačuje enkrat letno. Na svetu zavoda je že povedal, da za izplačilo uspešnosti v ptujski bolnišnici izpolnjujejo vse pogoje, njemu kot direktorju bi pripadali dve plači, kar je osem tisoč evrov bruto oziroma štiri tisoč neto; on se ji bo odpovedal. Glede na sprejeto uredbo naj bi izplačilo uspešnosti za leto 2009 znašalo 25 odstotkov pripadajočega zneska, nekateri pa bi jo želeli uporabiti že za leto 2008. Kako se bodo glede izplačila uspešnosti izrekli njegovi pomočniki, je njihova stvar, na koncu koncev oni nimajo možnosti, da bi delali še kot zdravniki, ker niso zdravniki, on pa se bo uspešnosti odrekel, pravi.
Vse ostalo, kar zasluži, torej nekaj več kot še enkrat štiri tisoč evrov bruto, pa so ure pripravljenosti in ure dela oziroma nadure, ki jih v bolnišnici opravi kot zdravnik, za kar ima dovoljenje Ministrstva za zdravje oziroma ustanovitelja bolnišnice od vsega začetka. Dovoljenje se nanaša na delo v zavodu in zunaj njega. Delo zunaj zavoda opravlja kot samostojni podjetnik. V ptujski bolnišnici preko s. p. ne dela nič. Na vprašanje, ali je potrebno, da dela še kot zdravnik, je Čeh odgovoril, da je potrebno. Deset ali dvanajst dni na mesec je »v pripravljenosti«, neke vrste čakanju na delo, ker ostala dva zdravnika, s katerima si deli pripravljenost, nista pripravljena biti v pripravljenosti vsak po 15 dni na mesec, zato si mesec delijo.
»Pripravljenost pomeni, da si po telefonu dosegljiv 24 ur na dan; če se kaj zgodi, prideš
na delovno mesto in opraviš, kar je potrebno, opravljeno delo pa se plača kot nadura, v različni višini, odvisno od tega, v katerem času je bila opravljena - podnevi, ponoči, ob nedeljah ali praznikih. Pripravljenost in vse delo, ki ga opravim v pripravljenosti, skupaj znesejo okrog štiri tisoč evrov bruto. Če me vprašate, koliko ur mesečno delam še kot zdravnik v ptujski bolnišnici, ne vem natančno povedati, ker te ure v bistvu zameglijo plačila nadur. Res pa je, da je pripravljenost danes dobro plačana. Nekoč je bila ura pripravljenosti plačana le v višini 30 odstotkov normalne ure,« pojasnjuje.
Po veljavnih pravilih se lahko zdravnik zunaj matičnega zavoda z dovoljenjem zaposli za petino delovnega časa. Pri zaposlitvi preko s. p., avtorskih ali podjemnih pogodb pa ni nekih omejitev, ki bi bile tudi zakonsko regulirane. Konkurenčna dejavnost bi lahko bila ena od omejitev, če delaš v popoldanskem času pri privatniku. Robert Čeh dela kot s. p. v murskosoboški bolnišnici.
»Delo zunaj matičnih ustanov prodajamo predvsem radiologi in anestezisti, pa tudi kirurgi in internisti, te najemamo tudi v ptujski bolnišnici, ker jih je premalo. Nesporno pa največ svojega dela dodatno prodamo radiologi in anestezisti, ker nas je v Sloveniji občutno premalo. Včasih so bile to zelo neatraktivne specializacije, za katere se ljudje niso odločali. Radiologov je v Sloveniji trenutno 150, moralo pa bi jih biti najmanj 250, za anesteziologe podatkov nimam. Veliko časa bo potrebnega, preden se bo ta vrzel zapolnila. Ljudje morajo biti pregledani, izvidi morajo biti napisani. V Murski Soboti sta trenutno zaposlena dva radiologa, pomagajo pa si še s tremi zunanjimi sodelavci. Tudi mi si pomagamo z radiologom od drugod, ki hodi k nam gledat žile, ker tovrstnega strokovnjaka nimamo. To prehajanje iz zavoda v zavoda je v tem trenutku realnost in bo realnost, vse dokler ne bo dovolj zdravnikov. Lahko ga sicer prepovemo, to pa pomeni, da toliko in toliko dela oziroma preiskav ne bo opravljenih. Posledice pa bodo čutili ljudje.
Ministru sem že predlagal, naj naredijo načrt za deset let, iz katerega se bo natanko videlo, kako bomo reševali problem pomanjkanja zdravnikov. Normalno bi bilo, da bi nekdo dežural le do petkrat na mesec, ne pa deset- ali petnajstkrat. Ko sem bil še edini radiolog na oddelku, sem bil tudi 27 dni na mesec v pripravljenosti. Vedno, ko si v pripravljenosti, moraš računati s
tem, da boš pogledal nekaj pacientov. Za izmensko delo pa je zdravnikov premalo. Do 50 ur zdravnik lahko dežura, kar je nad tem, pa je že potrebna njegova privolitev. Zdravniki lahko mirno rečejo, da več kot 50 ur ne bodo dežurali. Doslej v ptujski bolnišnici še nismo imeli takšnega primera, da bi nekdo odklonil oziroma ne bi želel delati več, če je to bilo potrebno. Po zakonodaji pa je tako, da zdravnikom nad 55 let ni potrebno več dežurati. Tudi mladim zdravnikom ni potrebno dežurati več kot 50 ur na mesec, če se tako odločijo. Če bi se tako odločili vsi zdravniki, bi jih v trenutku zmanjkalo na vseh področjih. V tem primeru bi bilo potrebno najemati še več zdravnikov od drugod, ker nikomur ne moreš ukazati, kaj naj dela v svojem prostem času,« je o delu zdravnikov zunaj zavodov, ki je posledica pomanjkanja zdravnikov, brez tega pa sistem ne bi bil vzdržen, povedal Robert Čeh.
Delo najetih zdravnikov se v vsakem primeru splača
Minister za zdravje napoveduje strogo ločitev javnega od zasebnega. V mislih ima verjetno ločitev privatnih (samoplačniških) ambulant od koncesijskih. Ne glede na trenutno stanje, ki je zakonito ali nezakonito, bo potrebno postopati skrajno previdno, opozarja Čeh. Zadeve niso tako enoznačne, kot jih nekateri vidijo, napačne poteze lahko sistem v enem mesecu zrušijo, ker ljudje ne bodo delali zastonj. Ne bodo prišli dežurat, opravljat specialnih preiskav. Minister za zdravje Borut Miklavčič naj bi pri ane-
PP
steziologih zahteval samo to, da se uporabi takšen program, da ga bodo anesteziologi, ki so zaposleni v neki bolnišnici, opravili v tej bolnišnici in ne tako kot sedaj, ko se vozijo iz ene bolnišnice v drugo. Za radiologe se ni posebej izjasnil.
So zaradi tega zdravniki lovci na denar? »Sistem, kakršen trenutno je, zahteva in omogoča, da zdravniki delamo še marsikaj. Seveda pa ne delajo vsi,« odgovarja Čeh, ki ne zanika dejstva, da tudi zdravniki delajo predvsem za denar. Za en ultrazvok mu v murskoso-boški bolnišnici plačajo 12 evrov, z Obale pa mu ponuja-
jo za enega že 20 evrov. Delo zunaj bolnišnice opravlja v svojem prostem času ali pa si vzame tudi kakšen dan dopusta. Ko je še delal samo kot radiolog, je imel 52 delovnih dni dopusta, sedaj jih ima 40. Nekateri zdravniki pa za delo v drugih ustanovah uporabijo tudi prost dan, do katerega so upravičeni po dnevu dežurstva v bolnišnici. Takšnih zdravnikov naj bi bilo skoraj četrtina.
Direktor ptujske bolnišnice je prepričan, da je najemanje zdravnikov, ki se jih plačuje kot samostojne podjetnike, najceneje za bolnišnico in naj-
ugodneje za zdravnika. V vseh drugih primerih bi jih najeti zdravniki stali več, izračuni povedo, da bi bolnišnico stali 20 odstotkov več, zdravniki pa bi dobili za četrtino manjše plačilo.
Če ob delu, ki ga opravi v ptujski bolnišnici, dela še kje drugje, pomeni, da to še zmore, pravi. Res pa je, da delo, ki ga opravlja zunaj, ne sme vplivati oziroma ogrožati dela v matični ustanovi. To velja tudi za druge zdravnike ptujske bolnišnice, ki imajo dovoljenje za delo zunaj bolnišnice. Takih zdravnikov je okrog deset. Rezultati dela ptujske bolnišnice kažejo, da njegovo delo zunaj ustanove ni nobena ovira, da je »dovolj prisoten«, morda celo preveč; če se bodo rezultati obrnili v drugo smer, se to ne bo zgodilo zaradi tega, ker ne bi bil dovolj prisoten.
Plače zdravnikov, ki na mesec opravijo čez 300 ur, se gibljejo med 3500 in 5000 evri neto. To znese na uro okrog 20 evrov bruto. Primerjava z uro mehanika, keramičarja in podobno hitro pove, kje smo. Po številu mesečnih delovnih ur naj bi bilo v ptujski bolnišnici zaposlenih 66 zdravnikov, zaposlenih pa je 35 zdravnikov. Ta razlika prinese tudi plus v poslovanju, ker zdravnik, ki pride od drugod, nima dopusta, regresa, ni mu potrebno plačevati izobraževanja.
Zdravniške plače so ne glede na opravljeno delo vedno tudi svojevrstne tarče. »Zdravniki so na eni strani zaradi znanja, s katerim razpolagajo, in zaradi tega, ker rešujejo življenja, priljubljeni, na drugi strani pa tudi nepriljubljeni zaradi plač, ki se vedno izpostavljajo ne glede na čas. Tudi v socializmu smo zdravniki boljše živeli, imeli boljše plače. Z našimi plačami se poskuša manipulirati tudi v teh časih, ko je veliko ljudi ostalo brez služb, ko jih veliko mesečno zasluži le 500 evrov, ko je socialna stiska vedno večja, kar je brez dvoma zelo tragično. Zdravniki zaslužijo več, ker opravijo tudi več dela, ker je njihovo delo potrebno. Več dela pa opravijo tudi zaradi nekaterih novih programov, s katerimi smo v našem okolju približali določene storitve, zmanjšali čakalne dobe,« pove Robert Čeh.
Ne glede na to, koliko zaslužijo slovenski zdravniki, je nesporno dejstvo, da plačni sistem v Sloveniji ni urejen, eni zaslužijo enormno ne glede na opravljeno delo (direktorji nekaterih državnih podjetij, bank), drugi pa sramotno malo, niti toliko, da bi lahko dostojno preživeli mesec. Tudi zato vsi zneski plač, naj bodo zasluženi še tako pošteno, bodejo v oči, ne samo v krizi.
MG
Ptuj • Podpis listine o sodelovanju, predstavljanju in popularizaciji
Grajska klet - zbirališče najboljšega
V Grajski vinski kleti je bil v kratkem obdobju že drugi pomemben dan za štajerske vinogradnike in vinarje. Prvemu koraku, obnovi kleti, ki je bila dolga desetletja ropotarnica, svečano pa so jo odprli 10. novembra lani, je sledil pomemben drugi korak, podpis listine o sodelovanju, predstavljanju in popularizaciji kleti z vinogradniško zbirko in vinoteko. Začinili so ga s predstavitvijo in pokušino najboljših vin tega območja, ki bodo poslej naprodaj v kleti in katerim bodo od 15. aprila, po uradnem začetku turistične sezone, dodali še sladke, slane, kisle in oljne dobrote.
Povpraševanje po uporabnih spominkih že dolgo narašča. Od zdaj naprej v grajski prodajalni spominkov ne bodo več zardevali, ko bodo domači in tuji turisti povpraševali po teh spominkih. Kot je povedala direktorica Sonja Kranjc Brlek, so si že pred leti prizadevali za njihovo prodajo, a jim je zakonodaja to preprečevala. Širitev prodaje spominkov z vini je najlepši uvod v praznovanje 15-letni-ce prvega slovenskega podjetja turističnih vodnikov, ki že osem let uspešno sodeluje z vinogradniki in vinarji na VTC 13, 15 let pa že s Ptujsko kletjo in Pokrajinskim muzejem.
Listino o sodelovanju, predstavljanju in popularizaciji Grajske vinske kleti z vinogradniško vinoteko so podpisali Pokrajinski muzej Ptuj, ki je tudi najbolj zaslužen, da je prišlo do obnove kleti, Društvo vinsko turistične ceste Slovenske gorice, Ptujske vedute, d. o. o., Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo vinogradnikov Mala Nedelja, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Vitomarci, Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak,
Foto: Črtomir Goznik
V Grajski vinski kleti so 17. marca podpisali listino o sodelovanju, predstavljanju in popularizaciji kleti z vinogradniško zbirko in vinoteko.
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci, Društvo vinogradnikov Lenart, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, društvo vinogradnikov Štajerski putar in Ptujska klet, d. o. o. Sodelovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj, Ptujskih vedut in vinogradnikov ter vinarjev Slovenskih goric in Haloz oziroma območja ob levem in desnem bregu Drave predstavlja dodano vrednost kulturnega turizma, ki je bodočnost tega območja, je ob podpisu listine poudaril direktor PM Ptuj Aleš Arih. Turiste oziroma obiskovalce Grajske vinske kleti bodo na
eni strani lahko seznanili z zgodovinskim pregledom vinogradništva in vinarstva, hkrati pa bodo spoznali vrhunska vina z območja Slovenskih goric in Haloz ter Ptuja. Projekt obnove Grajske vinske kleti je bil zelo zahteven. Iz Grajske vinske kleti pa bo pot vodila do posameznih vinogradnikov in vinarjev na tem območju. Brez skupnega nastopa ni uspeha, to so spoznali tudi štajerski vinarji, ki so z listino o sodelovanju povezali velike in male kleti, velike in male vinogradnike, je povedal predsednik Društva vinsko turistične ce-
Foto: Črtomir Goznik
V Grajski kleti bodo obiskovalci lahko pokusili najboljša vina štajerskih kletarjev in vinarjev.
ste Slovenske gorice Simon Toplak. Andrej Rebernišek, svetovalec za področje vinogradništva, tudi predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, je ob podpisu listine, 17. marca, tudi predstavil pravila za vina, ki se predstavljajo in pokušajo v Grajski vinski kleti. Nastajala so pet let. Vstopnico si lahko pridobijo le najboljša vina z društvenih
ocenjevanj, ki jih nato ocenijo na tradicionalnem grajskem ocenjevanju vin, ki so ga pričeli pred petimi let in ga izvedejo vsako leto drugo soboto v juniju.
Društvo vinsko turistične ceste Slovenske gorice je bilo ustanovljeno leta 2008, nastalo je iz projektnega sveta vinsko turistične ceste, ki je deloval že od leta 1994. Deluje na območju 11 občin:
MO Ptuj, Juršincev, Destrni-ka, Cerkvenjaka, Dornave, Trnovske vasi, Svete Trojice, Lenarta, Svetega Jurija ob Ščavnici, Ljutomera in Svetega Andraža v Slovenskih goricah. Ptuj je tesno povezan z zgodovino vinogradništva in vinarstva. Potruditi se je potrebno, da ta sloves preide v širše okolje.
MG
Sv. Tomaž • Velika pridobitev za kulturnike
Ob 60-letnici prenovljena dvorana
Minulo soboto so pri Sv. Tomažu praznovali 60-letnico delovanja domačega kulturnega društva in ta jubilej je bil dobra priložnost, da namenu predajo tudi popolnoma obnovljen dom krajanov.
Praznični program so si zamislili kot pogovor z dolgoletnimi člani, ki so obujali spomine na to, kako so se ukvarjali s kulturo pred leti, pa tudi mlajšimi. Pogovor sta vodili Alenka Čurin Janžeko-vič in Zlatka Majcen. Večer so popestrile pevke Dekliške komorne skupine OŠ Sv. Tomaž pod vodstvom Andreje Klinc, in Peter Kirič. Zanimivo je bilo prisluhniti Ivanu Kup-čiču, starosti gledališke dejavnosti pri Sv. Tomažu, ki se spomni celo, kako so pred 80 leti gradili dom kulture. Kot
Foto: vki
Predsednica društva Irena Ko-renčič se veseli dobrih pogojev, ki bodo kulturnikom na voljo v prenovljeni dvorani.
je povedal, je parcelo za dom darovala cerkev, opeka pa se je zvozila iz različnih koncev. Številni ljudje so prostovoljno pomagali pri različnih delih. Zgrajen dom je pomenil tudi razmah društvenih dejavnosti pri Sv. Tomažu. Zelo popularne so bile igre, ki so se ponavljale večkrat, saj v tistem predvojnem času ni bilo radia in televizije. Dobro je bila obiskana tudi knjižnica. Malo pred vojno pa so si
Ob 60-letnici društva so se marsikaj zanimivega je imel mni, kako so vozili opeko za
nabavili tudi nekaj športne opreme.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za večletno delo vsem nekdanjim predsednikom in dolgoletnim članom, vseh skupaj je bilo 26.
Predsednica KD Frana Ksa-vra Meška Irena Korenčič je prepričana, da je tako obnovljena dvorana velik korak naprej za tomaževsko kulturno življenje in ustvarjanje. Po nekaterih trditvah naj bi dru-
vorili z več dolgoletnimi člani, dati Ivan Kupčič, ki se še spo-jo dvorane.
štvo delovalo že več kot 60 let, vendar pisnih virov za to trditev ni. Kot pravi Korenči-čeva, so našli le podatek, da je bilo društvo ustanovljeno 13. februarja 1949. Pred tem pa je bilo živahno kulturno dogajanje v okviru društva Orlov, ki so bili pri Sv. Tomažu ustanovljeni 1924 in so imeli tudi zelo bogato dramsko dejavnost, saj so včasih naštudi-rali kar po tri igre letno. Zgra-
dili so tudi to dvorano, ki so jo Tomaževčani prenovili in bo 15. septembra letos praznovala 80 let.
Tudi župan Mirko Cvetko je bil zelo vesel, da se jubilej praznuje v novi dvorani, ki se je po etapah obnavlja od 2000. Letos so obnovili dvoranski del, del odra in balkon, vse skupaj pa je bilo vredno 55.000 evrov. »Ta strošek je bil potreben, da bo dvorana
bolj vabila krajane. Jaz vem, da bi nekateri radi imeli večjo dvorano, morda bi bilo celo dobro, če bi jo razširili, ampak trdim, če bo ta dvorana polna, smo naredili svoje,« je prepričan župan Cvetko. Da bi zagotovili del potrebnih sredstev za dvorano, so se prijavili na sredstva Ministrstva za kmetijstvo in pričakujejo sofinanciranje v višini okrog 20.000 evrov.
Praznovanje pa se je nadaljevalo še v nedeljo, ko so se v novi dvorani predstavile vse sekcije društva: odrasla folklorna skupina, ki deluje sedaj že leto dni, dramska sekcija, ljudske pevke in starejša folklorna skupina OŠ Tomaž in folklorna skupina domačega DU. Viki Klemenčič ivanuša
Nastopila je Dekliška komorna skupina OŠ Sv. Tomaž pod vodstvom Andreje Klinc.
Foto: vki
Ormož • Dom praznuje sedmo obletnico odprtja
Postali nepogrešljiv del okolja
Te dni so v Centru za starejše občane praznovali 7. obletnico odprtja. Dom je polno zaseden, deluje pozitivno ter nudi prijeten dom 153 stanovalcem in službo 83 zaposlenim.
»Sedma obletnica je simbolna številka, za nas je bila prelomnica v notranji podobi doma, saj smo v zimskih mesecih uspeli prepleskati vse prostore doma. Vendar je pri tem pomembno predvsem to, da smo to naredili povsem sami, zaposleni ob pomoči stanovalcev, ki so bili vzpodbuda tega podviga. Pleskanje je potekalo skozi družabništvo, bilo je veliko druženja po hodnikih, kuhale so se kavice, bilo je smeha in šale. Sodelovali so tisti, ki so želeli in jim fizična moč to še dopušča. Prav posebno lepo pa na novih stenah zgledajo tudi obrobe, ki so po vseh skupnih prostorih. Največ ur dela je v to vložila Antonija Vučko, izkazali pa so se tudi Anica Štibec, Vilma Bagar, Margareta Siben in Alojz Horvat, ki so za svojo požrtvovalno delo prejeli tudi posebna priznanja,« je zanimivo zamisel o prenovi opleska predstavila direktorica mag. Mihaela Voršič.
Poleg prepleskanih prostorov pa so presenetili obiskovalce tudi s predstavitvijo novega logotipa, ki so ga razvijali kar dve leti in bo CSO poslej spremljal povsod, ko se bodo predstavljali ožji in širši skupnosti. V njem prevladujeta zelena in modra barva in motiv zvončka.
V domu so tudi sicer znani po tem, da radi sodelujejo z različnimi generacijami in institucijami ter da imajo stanovalci vedno na voljo različne aktivnosti, da si popestrijo jesenske dni. Skupina CSO se
Direktorica mag. Mihaela Voršič je zadovoljna, saj dom posluje pozitivno in je polno zaseden.
je zadnja tri leta udeleževala pustnega karnevala. Kar dvakrat so bili prvi, letos pa so zasedli častno 2. mesto, saj če bi zmagali, bi bilo že preveč kičasto, oziroma bi vzeli voljo vsem ostalim, so mi zaupali. Zanimivo pa je to, da so izdelali kar 65 mask, v skupino pa so bili vključeni tudi otroci zaposlenih in varovanci Var-stveno-delovnega centra, pri katerih so lani začeli izvajati projekt Drug drugemu smo potrebni. To so prijetne urice prostočasnih dejavnosti, še posebej koristno pa je, da varovanci VDC ob teh priložnostih odpeljejo stanovalce CSO na sprehode.
Upada
povpraševanja ni bilo
V domu so polno zasedeni kljub bojazni v lanskem letu, ko se je v neposredni bližini odprlo kar šest novih domov
s 650 novimi posteljami. Na srečo to ni imelo negativnih posledic na zasedenost ormoškega doma, ki ima 150 stanovalcev. Kapaciteta doma se je lani, ko so nekaj apartmajev preuredili v sobe, povečala na 153. Direktorica Voršičeva je še posebej zadovoljna, da so povečali odstotek stanovalcev, ki prihajajo k njim iz področja UE Ormož, kar 90 od 150 stanovalcev je že domačinov. Iz leta v leto narašča delež nepokretnih stanovalcev, sedaj imajo 70 % stanovalcev, ki rabijo nego in pomoč. To je menda trend tudi po drugih domovih.
Center za starejše občane poleg institucionalnega varstva opravlja tudi social-novarstveno storitev Pomoč na domu, ki so jo v lanskem letu še razširili. Zaposlili so dodatno oskrbovalko na tem programu. Tovrstna pomoč se pri nas izvaja že skoraj 20 let, najprej jo je izvajal Center za socialno delo, od usta-
Pevski zbor stanovalcev in zaposlenih Metuljčki; druga z desne je Antonija Vučko, ki ima poleg pevskega daru tudi veselje do pleskanja, še posebej se je izkazala pri okraševanju domskih zidov z obrobami.
Beograd • Uspeh mladih glasbenikov
Ptujcani ugnali konkurenco
Učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki so se prejšnji teden udeležili mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka v Beogradu, so na Ptuj prinesli kopico plaket in priznanj.
novitve CSO pa ta. V domu so zadovoljni tudi, ker jim je lani za to dejavnost uspelo podpisati nove koncesijske pogodbe z vsemi tremi občinami za dobo naslednjih 10 let. Sedaj dnevno skrbijo za 35 uporabnikov storitve, ena oskrbovalka oskrbi dnevno 5 oskrbovancev. Vsako leto povečujejo obseg dela, največji strošek pa je potni strošek, saj je naše območje bolj ne-strnjeno poseljeno. Za ta dela zaposlujejo 7 oskrbovalk. Lani so imeli kar 6 vključitev iz pomoči na domu v domsko varstvo. Na ta način na pomoč priskočijo tudi svojcem, če se stanje starostnika nenadno poslabša. Poleg tega še vsak dan razvozijo med 50 in 60 obrokov starostnikom na njihove domove.
S poslovanjem so zaenkrat zadovoljni, saj dom posluje pozitivno. Čeprav je po eni strani razkorak med željo vzdrževati stavbo, ž tudi plače, hrana in elektrika stanejo, po drugi strani pa je plačna sposobnost družinskih čla-
nov stanovalcev vedno slabša.
Dom je v 70 % lasti Občine Ormož, po okrog 12 % imata občin Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, 5 % delež pa ima Sava IP Ljubljana. Kot je povedala direktorica, se dom sam financira iz svoje dejavnosti in plačuje kredite, ki pomenijo na letni ravni strošek okrog 300.000 evrov.
Praznovanje so pripravi-
li v družinskem krogu. Lep kulturni program za to priložnost so pripravili učenci OŠ Velika Nedelja in učenci Glasbene šole Ormož s svojimi mentorji in mentoricami. Stanovalka Marija Serec vsako leto pripravi tudi pesem in tako je bilo tudi tokrat. Manjkali pa niso niti Metuljčki - pevski zbor sestavljen iz stanovalk in zaposlenih. Viki Klemenčič Ivanuša
Prvič so uradno pokazali tudi čudovit nov logotip Centra z optimističnima zeleno in modro barvo, zvonček pa pomeni nov začetek, novo upanje za vse stanovalce doma.
Tekmovanje, ki je potekalo na šoli Davorina Jenka v Beogradu, poimenovani po tem slovenskem skladatelju, nosi istoimenski naziv. Med izjemno zahtev-
no konkurenco so se znašli tudi trije Ptujčani, učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki so ne le tekmovali, ampak so si z odličnimi
Foto: arhiv šole
Učenca Mitja Kostanjevec in Rok Beguš Mihelič (levo) ter njun mentor prof. Bojan Bezjak in korepetitorka prof. Mateja Škafar.
rezultati prislužili tudi kopico plaket in priznanj. Učenec Tilen Zavec, ki drugo leto igra saksofon pri profesorju Danijelu Še-gulu, je z 99 točkami osvojil zlato plaketo v svoji kategoriji ter za izjemno izvedbo programa prejel še naziv lavreata. Odlično sta se uvrstila tudi mlada horni-sta, oba učenca profesorja Bojana Bezjaka. Mitja Kostanjevec, učenec 3. razreda, je z 93,33 točke osvojil srebrno plaketo, Rok Beguš Mihelič, učenec 2. razreda, pa zlato z 99,33 točke ter postal absolutni zmagovalec v svoji kategoriji. Vse učence je na klavirju spremljala profesorica Mateja Škafar. Na dosežen uspeh mladih glasbenikov je izredno ponosna tudi ravnateljica šole Veronika Emeršič, ki upa na še več podobnih rezultatov svojih učencev.
Dženana Bečirovič
V kulturnem programu je nastopil tudi pevski zbor in učenci prvega razreda iz Oš Velika Nedelja, njihov program pa je povezovala Ana Vaupotič.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Doseženi rezultati v projektu Job Rotation
Novo upanje za brezposelne
Projekt Job Rotation, ki ga v tujini kot pomoč pri aktivnem vključevanju in usposabljanju brezposelnih oseb izvajajo že vrsto let, je lani zaživel tudi na Ptuju. Dosežene rezultate so na okrogli mizi predstavili prejšnji teden, svoje izkušnje pa so prikazali tudi Finci, Nemci in Avstrijci.
Projekt Job Rotation (JR) temelji na principu usposabljanja brezposelnih oseb, ki v podjetjih začasno nadomeščajo redno zaposlene, dalj časa odsotne z delovnega mesta. Nosilec pilotskega projekta za Slovenijo je Šolski center (ŠC) Ptuj, koordinato-rica pa mag. Darja Harb. V Sloveniji projekt povezuje osem partnerjev. ŠC Ptuj kot koordinator je skupaj s Tehniškim šolskim centrom Nova Gorica pripravljal in opravil izobraževanje za brezposelne in zaposlene. Projekt vključuje tudi dve instituciji, in sicer PAKK iz Finske in SPI Consult iz Nemčije, ki sta svetovali, usmerjali in nadzirali izvedbo projekta JR v naše okolje. Ostali partnerji v projektu so še Schulungszentrum Fohn-sdorf iz Avstrije in Zavod RS za zaposlovanje ter nekaj slovenskih podjetij.
»Glavni namen projekta je bil izvesti JR kot pilotni projekt s pomočjo ciljnih skupin in vzpostaviti pogoje za njegovo nadaljnje delovanje. S tem smo povečali možnosti brezposelnim v iskanju zaposlitve, poskrbeli za pridobivanje delovnih izkušenj brezposelnih ter povečali njihovo samozavest in vzpodbudili zanimanje brezposelnih za določene poklice. Nadalje
Dosežene rezultate na Ptuju je predstavila Andreja Drevenšek, SC Ptuj.
pa je naloga JR tudi zagotoviti kakovostno in varno pot poučevanja in nadaljnjega usposabljanja za zaposlene in brezposelne, kar bo moderniziralo in ojačalo njihovo znanje, povečalo varnost zaposlitve in karierne perspektive za zaposlene, povečalo konkurenčne prednosti podjetij, zagotovilo dobro izobraženo delovno silo za podjetja, povečalo in poglobilo sodelovanje med izobraževalno institucijo, trgom delovne sile in podjetji ter okrepilo koncept vseživljenjskega učenja,« je pojasnila koordinatorica JR za Slovenijo mag. Darja Harb.
Kljub recesiji cilji doseženi
Cilj projekta JR, ki se je začel julija lani, je bil vključiti 40 brezposelnih oseb. Ne
Mednarodne izkušnje in začetke JR v Evropi so na okrogli mizi predstavili tudi strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije in Finske.
le, da je bil dosežen, temveč so predvideno število udeležencev kar potrojili. Sodeč po rezultatih, ki jih je predstavila Andreja Drevenšek iz Šolskega centra Ptuj, je bilo v informiranje vključenih kar 153 brezposelnih oseb, od tega je kar 64 udeležencev usposabljanj. Ta so potekala na več področjih, in sicer tehnika, gostinstvo in šolstvo in še niso zaključena, saj jih še zmeraj obiskuje 25 iskalcev zaposlitve, od tega kar 15
brezposelnih učiteljev.
V slovenskem pilotnem projektu so tako sodelovala štiri podjetja, in sicer AHA EMMI, Terme Ptuj, ŠC Ptuj in Srednje šole v Mariboru. Vsa omenjena podjetja so ob koncu eno- do dvomesečnega usposabljanja pripravila tudi evalvacije. »Vsi brezposelni so mnenja, da je ideja projekta dobro zasnovana, saj si pridobijo dodatna znanja, ki jim omogočajo lažje zaposlovanje,« je pojasnila Drevenško-
va in postregla s podatkom, da je anketa pokazala, da je več kot 80 odstotkov brezposelnih izredno zadovoljnih z usposabljanji.
Med ciljne skupine projekta pa ne sodijo zgolj brezposelne osebe, temveč tudi zaposleni, ki so se usposabljali glede na potrebe njihovega delovnega mesta. V usposabljanja zaposlenih je bilo vključenih 69 oseb, ki so sodelovale v naslednjih tečajih: računalništvo, strokovna an-
gleščina, tečaj iz mehkih veščin ter delo s CNC-stroji.
Za razliko od ŠC Ptuj, ki je k sodelovanju pritegnil veliko partnerjev, pa so na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici imeli nekoliko več težav, saj so v projekt JR vključili le 17 brezposelnih oseb. Njihove izkušnje je predstavila Irena Četina.
Začetek JR v Evropi
Začetki projekta Job Rotation (JR) segajo v konec 80. let na Dansko in od takrat se je razvijal po vsej Evropi. Na podlagi podobnih projektov se je leta 2004 na Finskem začel razvijati v institutu za izobraževanje odraslih pod imenom JR-center. Raziskava v EU je pokazala, da 75 odstotkov začasno brezposelnih najde zaposlitev.
Razlog za začetek projekta v Sloveniji je predvsem na trgu dela: visoka stopnja dolgotrajno brezposelnih, slaba izobrazbena struktura brezposelnih, visok odstotek brezposelnih brez izobrazbe ali z nizko izobrazbo, nizka stopnja zaposljivosti med starejšimi ljudmi, relativno visoka stopnja brezposelnosti med mladimi in rastoča stopnja brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo. Dodaten izziv pa predstavlja problem delavcev, ki izgubijo zaposlitev. Bistvo JR je v usposabljanju brezposelnih, ki lahko nadomestijo zaposlene v podjetju v času njihove odsotnosti.
Mednarodne izkušnje in začetke JR v Evropi pa so na okrogli mizi predstavili tudi strokovnjaki iz Nemčije, Avstrije in Finske. Sodeč po njihovih predstavitvah so zastavljeni cilji in namen v vseh državah enaki, razlika je le v letih delovanja in uspehih, ki jih JR dosega v posamezni državi.
Dženana Bečirovič
Miklavž pri Ormožu • Že peto leto sobotna šola
Matematična olimpijada
Matematična olimpijada je le ena izmed delavnic iz sklopa sobotne šole, ki jo pripravljajo na OŠ Miklavž pri Ormožu. Olimpijada je bila namenjena učencem prvega triletja, ki na posameznih področjih učenja dosegajo višje standarde znanja in zmorejo več, kot pravi pravilnik o nadarjenih učencih.
Naloge, ki so jih reševali mladi olimpijci, so bile zares zelo zabavne, kot ta, kjer je tekmovalec moral z ribiško palico uloviti račun.
Vodja projekta Leonida Novak je sobotno šolo izvedla skupaj sodelavkami, ki so jim tokrat priskočile na pomoč še učenke višjih razredov. Za začetek so malim tekmovalcem pripravile igre, s katerimi so se matematično in telesno segreli: skakali so po številkah čez potok, zadevali v tarčo, da so si izžrebali štartno številko, spoznavali pravila iger dama in mlin, računali po potki, da so se jim odpirala vrata do malice. Po malici pa so se razdelili v dve skupini, saj se je zbralo namreč kar 27 malih matematikov, sicer učencev OŠ Sv. Tomaž, OŠ Ormož in OŠ Miklavž pri Ormožu (s podružnico Kog). Tekmovalci so bili stari od 7 do 9 let. Iz prvega razreda je bilo 7 tekmovalcev, iz drugega 12 in iz tretjega 8. Prva skupina je v telovadnici re-
ševala matematične zanke na posameznih postajah, pri čemer je potrebno povedati, da je bila športna aktivnost pogoj za matematično ali obratno. Druga skupina pa je bila medtem v računalniški učilnici, kjer so reševali naloge, primerne njihovi starostni skupini, dejavnost pa so poimenovali matematično dirkanje.
Kot je povedala Leonida Novak, so srečanje poimenovali olimpijada, predvsem zato da otroci spoznajo ta pojem. Sicer so res zbirali točke za posamezne aktivnosti, ampak vsak je tekmoval predvsem s sabo, preizkušal svoje sposobnosti, in ne proti drugim. Na koncu so tudi vsi udeleženci dobili enaka priznanja in enake medalje.
»Namen je bil spodbuditi in poglobiti znanje, ki ga otroci dobijo pri pouku, da ga uporabijo v novih situaciji, v povezavi z drugimi predmetnimi področji, predvsem športom. Veliko je bilo nalog s področja logike, kombinatorike, povezovanja. Pri nekaterih je bila športna aktivnost prednostna. Želeli smo otrokom približati matematiko tako, da jo spoznajo kot zabavno in uporabno aktivnost in ne kot bavbav,« je povedala
Leonida Novak.
Na OŠ Miklavž pri Ormožu so se že pred časom odločili tistim učencem, ki zmorejo in želijo, ponuditi več. Običajno se v sobotni šoli, v katero so vključeni le učenci njihove šole, udeleži do 10 učencev. Novakova je povedala, da bi želela k sodelovanju povabiti tudi druge šole, saj je bilo na sobotni olimpi-jadi lepo videti, da se učenci radi družijo. »Kasneje se vsi ti učenci srečajo na srednjih šolah in dobro je, da jim damo priložnost, da se spoznajo in srečujejo kot osnovnošolci. Želim si, da bi sobotno šolo za nadarjene pripravljalo več šol skupaj in bi vsaka šola pripravila delavnico za določeno področje. Seveda pa bi to zahtevalo veliko priprav, ampak prav je, da tudi tisti, ki znajo in zmorejo več, ki se v razredih pogosto izgubijo, ker nimajo prave obravnave, dobijo možnost razvijati sov-je potenciale,« je prepričana Leonida Novak. Ob tej priložnosti se je zahvalila tudi mladim mentoricam iz višjih razredov, ki so zaupano nalogo opravile odlično, in seveda tudi staršem, ki so se sploh odločili, da bodo sobotno jutro žrtvovali za matematiko.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: DB
Foto: DB
Foto: vki
Kmetijstvo • Iz pogovora z Brankom Majeričem
So zadruge pozabile na svoje poslanstvo?!
Branko Majerič iz Moškanjcev, eden velikih kmetovalcev Spodnjega Podravja, ki obdeluje dobrih 45 hektarjev zemlje, je znan po svojih ostrih besedah, ki letijo tako na slovensko kmetijsko politiko nasploh kot na čisto lokalne težave kmetov. Tokrat opozarja kolege v svoji panogi, da se poleti, ko bodo prodajali žitarice, ne bodo »tepli po glavi« zaradi še vedno predragih gnojil.
»Res je, da so se gnojila glede na ceno izpred meseca ali treh že vidno pocenila, vendar to še zdaleč ne pomeni, da so poceni! Bistvena težava je v tem, da so popolnoma podrta razmerja med cenami kmetijskih pridelkov in cenami gnojil. Nekoč so ta predstavljala med 15 in 18 odstotkov stroškov kmeta na strani odhodkov, danes pa že krepkih 50 ali celo do 80 odstotkov, kar je nevzdržno,« pravi Majerič in svojo trditev argumentira tudi s čisto konkretnimi primerjavami iz preteklosti.
»Poglejte, pred 25 leti je kmet za eno tono pšenice, eno tono krompirja, eno tono živega prašičjega mesa ali eno tono mleka lahko kupil 10,9 tone gnojila NPK 11-11-16. Lani pa je kmet za isto tonažo kateregakoli omenjenega pridelka lahko kupil samo še 2,8 tone istega gnojila! To je dobrih trikrat manj kot nekoč! Lahko pa pogledamo tudi primerjave za ureo: leta 2005 je bilo treba za eno tono uree prodati 2,8 tone suhe koruze, leta 2007, ki je bilo ugodno leto za kmete, le 1,6 tone suhe koruze, leta 2008 pa kar 3,7 tone suhe koruze za eno tono uree! In še naprej: za zelo razširjeno gnojilo NPK 27-30 je bilo treba leta 2005 za eno tono tega gnojila prodati 3,2 toni suhe koruze, leta 2007 tri tone,
lani pa kar 8 ton suhe koruze. To je popolno stiskanje kmeta, preizkušanje meja, do kod še sploh lahko zdrži!«
Zakaj drastično dražja gnojila, če so energenti cenejši?!
Ob teh podatkih, ki jih redno zbira in primerja, Majerič razmišlja: »Prejšnja leta so nas stalno 'poučevali1, da se gnojila dražijo zaradi vedno višjih cen energentov, zlasti nafte. Ampak že če pogledamo cene goriva zadnjih nekaj let, smo bili priča postopnim manjšim podražitvam, nikakor pa ne kakšnim velikanskim preskokom cen. Zdaj se je nafta že hudo pocenila, gnojila pa so nenormalno poskočila v ceni. Kaj je potem resnica? V tem, da naj bi zaradi dražitev energentov rasla cena gnojil, gotovo ne, bolj verjetno je cena zrasla zaradi nenasitnosti tistih, ki imajo vpliv na kapital!
Slovenski trg z gnojili je sploh neka specifika znotraj EU; v nobeni drugi državi se gnojila ne prodajajo tako kot pri nas, da trgovci nakupijo velike količine vnaprej s predpostavko in psihičnim pritiskom na kmete, da bodo potem dražja. To je tvegano dejanje in zdaj se je ta balon psihoze končno razpočil - na škodo kmetov, gotovo pa tudi na škodo trgovcev, ki jim de-
Kmetovalec Branko Majerič iz Moškanjcev: »Osnovna težava je v tem, da so se naše zadruge odločile delati posel in služiti s čim boljšo prodajo gnojil, namesto s čim boljšo prodajo kmetijskih izdelkov!«
lajo skrbi velike zaloge. Povsod drugje se gnojila že od nekdaj kupujejo sukcesivno, po potrebi, nihče ne nori in ne zganja hrupa okoli pričakovanih podražitev.«
Kdo in zakaj ščiti Ino Petrokemijo
Razlog, zakaj je prišlo v lanskem letu do tako skokovitega porasta cen gnojil, je
po Majeričevih besedah tudi ali predvsem v monopolnem položaju nekaterih proizvajalcev in njihovih trgovcev na slovenskem trgu.
»Pravzaprav gre za enega velikega proizvajalca, vsi vemo, da je to Ina Petrokemi-ja iz Hrvaške. Danes govoriti, da so edino njihova gnojila zelo kvalitetna ali celo najkvalitetnejša, je neumnost. Nihče ne trdi, da niso kvalitetna, vendar bi z večjo kon-
kurenco lahko bistveno bolje korigirali cene, poleg tega pa bi se potem tudi res izkazalo, kaj je kvalitetno in kaj ne. Vsi poznavalci vedo, da se je lani na našem trgu pojavil tudi drugi večji ponudnik gnojil, a je dobil precej polen pod noge, zato se je pač umaknil, saj slovenski trg ni tako velik. Vendar pa je ta proizvajalec sklenil nekaj odličnih grosi-stičnih poslov. Se kdo morda vpraša, kje je kupila gnojila Perutnina Ptuj?! V sedanjem monopolnem položaju, ki ga Ini ščitijo naši veliki trgovci, drugi niti nimajo možnosti. Zakaj to trgovci z gnojili počnejo, ne vem, lahko pa upravičeno pomislim, da gre za kakšne finančne oblike povezav, ki pač koristijo tako trgovcem oziroma zadrugam kot proizvajalcu, nikakor pa ne kmetom. In v tem kontekstu tudi upam trditi, da zadruge dandanes celo bolj ščitijo poslovne partnerje iz proizvodnje gnojil kot pa svoje člane, kmete. To pa nikakor ni prav, niti ni to poslanstvo zadrug, ki se obnašajo že čisto podjetniško, ampak na račun kmetov. Osnovna težava je v tem, da so se naše zadruge odločile delati posel in služiti s čim boljšo prodajo gnojil, namesto s čim boljšo prodajo kmetijskih pridelkov!«
Majerič tudi meni, da bi lahko bilo vprašanje višine cen gnojil relativno, če bi
bile cene kmetijskih izdelkov višje. Kaj takega pa bo po njegovem mnenju letos težko pričakovati; neuradno, kot pravi Majerič, naj bi se odkupne cene žitaric gibale od 130 do 150 evrov na tono: »Pri sedanjih cenah gnojil je to zelo nizka cena. Bojim se, da se bomo kmetje poleti tepli po glavah in žepih, ko se bo začel odkup.«
Situacija na trgu z gnojili je sicer prav zanimiva: medtem ko so se cene dušičnih gnojil že znižale ter stabilizirale in so približno enake povsod, je z NPK drugače. »Trgovci pač še vedno poskušajo s psihološko vojno, še vedno je slišati stavke, da se bodo zdaj zdaj podražila, pa da naj bi se podražila, ampak točnih datumov še ni, da jih je dobro zdaj kupiti itd. Osebno sem iskal NPK na več koncih in ga pred nekaj dnevi najugodneje kupil v Ljutomeru, kjer je bila tona za 50 evrov cenejša kot drugje. To pa je pri večjih kmetih, ki rabijo več ton gnojila, že pomembna razlika,« je o lastni izkušnji povedal Branko Majerič, ki je prepričan, da s tovrstnim cenovnim »stiskanjem« kmetov dolgo ne bo več šlo in da bi bilo prav, če zadruge oz. trgovci z gnojili letos pač pripišejo finančno izgubo zaradi predragih gnojil na zalogi na svoj račun, ne na račun kmetov.
SM
Ptuj • Primusove vinske zgodbe
Iz slovenskih kleti prihaja vrhunska kakovost
Počasi se izteka tudi peta sezona Primusovih vinskih zgodb. Nocoj bodo natočili še vina iz Vinske kleti Goriška brda, zaključek sezone pa bodo slavnostno izvedli s kulinariko in najboljšimi vini 3. aprila. Tudi v tej sezoni je bilo moderatorstvo v rokah velikega poznavalca slovenskih in tujih vin Janeza Vrečerja. Najboljša vina slovenskih kleti so se uspešno družila z izbrano kulinariko ter pesmijo in glasbo.
Primusove vinske zgodbe so v novo leto vstopile z novostmi iz Ptujske kleti. Predstavila sta jih enolog Bojan Kobal in direktor Andrej Sajko. Ljubitelji kakovostne vinske kapljice so lahko po-kusili vina letnik 2008, ki so bila še v enologovi negi. Med drugimi so se razvajali z likerskima vinoma Pullus rumeni muškat in Pullus modra frankinja. Januarska Primu-sova vinska zgodba, ki je potekala pod naslovom Novo v novem letu iz Ptujske kleti, je bila hkrati tudi mala proslava prve obletnice nove blagovne znamke Pullus. Gre za eno redkih vinskih blagovnih znamk, ki je na Slovenskem in širše naredila takšen korak v zelo kratkem času, z odmevnimi šampionskimi naslovi doma in v tujini. Enolog Bojan Kobal je prepričan, da bo tudi letnik 2008 prinesel veliko lepih trenutkov v našem
življenju in veliko sreče, saj je vino pijača trenutka in začimba življenja.
V januarski Primusovi vinski zgodbi je sodelovala še Vipavska klet, predstavila se je z vinskimi posebnostmi, februarja so gostili vina s priznanji Dveri pax, d. o. o.,
Konzorcij pridelovalcev cvička pa je predstavil vinskega posebneža - cviček. Vino z nostalgijo iz Kleti Bistrica je začelo marčevsko vinsko zgodbo, ki jo je predstavila direktorica in enologinja Darja Bovha, za glasbo je skrbel Rok Ciglar. Začeli so jo z
rajsko penino letnika 1998, pridelano po klasični metodi iz sorte šardone, izpeljali
pa z izbranimi vini, od suhih do sladkih iz obeh blagovnih znamk, Mašno vino in Klet
Bistrica, vitamini za dušo, kot jih je predstavila enologinja.
MG
Enologinja Arja Bovha: »Vina so vitamini za dušo.«
Foto: Črtomir Goznik
"oto: crtomiTGožiTik Primusove vinske zgodbe je v letu 2009 začela Ptujska klet. Na fotografiji enolog Bojan Kobal, Janez Vrečer in direktor Andrej Sajko.
Foto: SM
Slovenska Bistrica • Prof. dr. Janko Čar - častni občan
»Ob najvišjem občinskem priznanju
se počutim počaščenega...«
Karkoli bi ga vprašali o njegovem življenju, vse bi bilo bolj ali manj povezano s slovenskim jezikom, kulturo in skrbjo za lepo govorjeno in pisano besedo. Na to področje se je navezal že v osnovnošolskih klopeh, vse skupaj pa je bilo še bolj poglobljeno v času begunstva, ko so pred izselitvijo v Srbijo leta 1941 iz Štajerske zbežali na očetov dom v Čekovnik nad Idrijo. Tam je vzljubil rovtarsko narečje in se ves posvetil učenju in branju knjig Mohorjeve družbe, ki jih je imel stari oče spravljene v zaboju na podstrešju.
Ljubezen do lepe besede mu je bila položena zibelko in te darove je v sebi začutil zelo zgodaj. Tako je tudi njegova prva pesem, v kateri govori o izgnanstvu, še danes jo hrani v svoji knjižnici, nastala tam visoko nad Idrijo pri njegovih rosnih devetih letih.
Ko govori o svojem šolanju, vedno poudari, da je bilo nekaj posebnega. Ko so prišli k staremu očetu, je vsekakor moral v italijansko šolo, in to v prvi razred, češ saj ne zna nič italijansko, kljub temu da je bil v Slovenski Bistrici že v drugem. Potem se je iz trme v pol leta naučil toliko italijanščine, da se je lahko z vsemi pogovarjal. Po kapitulaciji Italije je nekaj časa obiskoval partizansko šolo v Trnovskem Gozdu, potem pa ga je doma učila mama. Ko so se leta 1945 vrnili nazaj v Slovensko Bistrico, je iz drugega razreda osnovne šole takoj nadaljeval šolanje v drugem razredu nižje gimnazije.
Leta 1948 je opravil malo maturo in se vpisal na realko v Mariboru in leta 1952 ma-turiral. Nadaljeval je študij slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1958 je diplomiral z odliko, za kar je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po diplomi ga je prof. dr. Paternu nagovarjal, naj ostane na Filozofski fakulteti za asistenta, prav tako mu je prof. dr. Slodnjak predlagal, oziroma se je že pogovarjal z oblastjo, da bi mu priskrbel štipendijo za študij magisterija. To je bil takrat pri nas začetek tovrstnega študija. Obema profesorjema se je zahvalil in jima povedal, da bi rad šel nazaj v Slovensko Bistrico.
Kaj neki ga je tako vleklo v domači kraj, v njegovo Slovensko Bistrico, kljub temu da je bil rojen na pohorskem Tinju? V prvi vrsti je bila to družina, starši, na katere je bil zelo navezan. Drugo pa je bila ljubiteljska kultura. To je bil čas znanih bistriških »kulturniških« imen, kot so bili Lujo Polanec, Ignac Kame-nik, Slavko Kovačič in še kdo, ter odmevnih odrskih postavitev, nekatere med njimi so se igrale v več ponovitvah, tudi do štiridesetkrat.
Prva leta po končani diplomi je služboval najprej na Osnovni šoli Oplotnica, nato pa je leta 1960 prišel na osnovno šolo v Slovenski Bistrici. Leta 1964 je sprejel
mesto asistenta za slovenski jezik na novoustanovljeni Pedagoški akademiji v Mariboru, ne glede na to, da se je kot slavist bolj nagibal k literaturi, kar potrjujejo njegovi zgodnji literarni začetki že v dijaških letih. Po svoje je bil presenečen, da so mu ponudili službo na Pedagoški akademiji, saj takratna oblast ni bila naklonjena njemu in njegovi družini, ki je gojila krščanske vrednote, kar je še danes njegovo življenjsko vodilo. Temu ostaja zvest vse svoje življenje, četudi tu in tam v svojo škodo.
Ljubil književnost -poučeval slovnico
O zaposlitvi na mariborski PA pravi takole: »Od vsega začetka, ko sem se vendarle odločil na željo tedanje mariborske slavistike prof. Varlove, da sprejmem mesto asistenta za jezik, mi ni bilo lahko, ker sem se zavedal: če ti je književnost posebej pri srcu in živiš zanjo, potem je odločitev, da se posvetiš jeziku, skoraj tvegana. Moral sem se čisto preusmeriti in to ni bilo lahko. Vendar pa sem imel toliko prakse iz svojih prvih službenih let v Oplo-tnici in Slovenski Bistrici, da sem spoznal, kaj posebej žuli slovenista na osnovni šoli, nič drugače ni v srednji šoli. Manjkalo je praktičnega dela. Ko sem to ugotovil, sem se
seveda posvetil tistemu delu praktične vzgoje o jeziku, to je pravorečju, pravopisu in stilistiki. To sem potem gojil vsa leta. Še danes, zanimivo, mi je soseda, ki je slovenisti-ko na mariborski FF vpisala lansko leto, povedala, da še vedno uporabljajo tiste trakove za pravorečne vaje, ki sem jih jaz posnel leta 1965.«
O skrbi za slovenski jezik govori tudi njegova bogata bibliografija, razne ocene in raziskave od leta 1962 od leta 1992, ki presegajo število 50. Sam pravi, da je kot mlad slavist zelo zgodaj opazil, kako vdirajo tujke v naš jezik, na pomembna mesta pa so v tistem času prišli ljudje, ki so zelo slabo obvladali naš slovenski jezik in se pri tem niso nič trudili, da bi na tem področju napredovali, zato se je vključil v akcijo za boljšo slovenščino. Začetek je bil leta 1965 z znamenitim občnim zborom Slavističnega društva Maribor, ki je bil ves posvečen skrbi za slovenski jezik. Od tedaj je potem zelo aktivno delal na tem področju.
Od njegove prve pesmi do izida pesniške zbirke Med svitom in zarjo je minilo lepo število let. Vmes je bilo v njegovem življenju veliko vsega, veselja, pa tudi grenkobe, od katere bolita duša in srce.
Pripoveduje, da ga je prevzela največja bolečina in razočaranje, ko mu je oče,
ki se je v izgnanstvu pridružil partizanom in bil po duši velik Slovenec, tam okoli leta 1950 povedal, da mu je nekdo od bistriških politikov leta 1945 omenil njegovo likvidacijo, kljub medvojnim letom, prebitih pri partizanih. Tudi njega samega je marsikaj prizadelo, predvsem to, da so mu še v sredini osemdesetih let pregledovali pošto. Iz Nemčije je od znanca dobil pismo, v njem je bil izrezek iz časopisa, ki je bil namenjen filateliji, na drugi strani časopisnega izrezka pa članek o Džilasu. Seveda so ga zasliševali in mu med drugim zagrozili tudi z zaporom. To je bilo za njega, ki je videl grozote druge vojne od blizu, zelo boleče, saj se je pri tem nehote povrnil nazaj v svoja rosna leta v vojnem času, ko so ga otroka zasliševali Italijani in tudi Nemci.
Čar - pisatelj od dijaških let
Njegov knjižni prvenec Med svitom in zarjo in nekaj let kasneje Božične zgodbe pa niso bile njegova prva literarna stvaritev, saj je že v dijaških letih sodeloval v reviji Svit, kasneje v Novih obzorjih, Besedi, Znamenjih in še kje.
Ko se je v začetku šestdesetih let zaposlili na PA Maribor ni poučeval književnosti, ki mu je bila bližja, temveč je-
zik, je kasneje opravil doktorirat iz književnosti, menda tudi malo iz trme. Sam pravi, da je bilo vmes nekaj trme, drugo pa je nadaljevanje večletnega raziskovanja be-sednoumetnostnih besedil, ki jih je objavljal v Zborniku PA Maribor, Zborniku višje pedagoške šole v Szombathe-lyu, v Zborniku o Ketteju v Novem mestu, Zborniku in Slomšku in še kje drugje. Leta 2005 je sodeloval pri zborniku o Jožetu Tomažiču, pohorskem pravljičarju. Ker je bil dober poznavalec To-mažičevih del, je spregovoril o jeziku v njegovih delih ter predstavil njegovo življenje in delo. Njegova doktorska disertacija, ki jo je uspešno zagovarjal leta 1989 na FF Univerze v Ljubljani, je imela naslov Temeljne prvine jezika in sloga v Tavčarjevem ciklu kratke proze Med gorami in so mu jo ocenili odlično. Sicer pa še vedno rad pove, da mu je bil Tavčar vedno ljub in mu je še danes.
Če drži pregovor, da ni nihče prerok v domačem kraju, drži to tudi v primeru dr. Janka Čara. Priznanje, in to mednarodno, je za cikel pesmi o Bosni prejel v tujini od Evropske akademije v Neaplju, kjer je sodeloval najprej leta 1992 in nato še leta 1993. Njegove pesmi so bile na natečaju Evropske akademije zelo visoko ocenjene, dobil je peto nagrado, kar je za »začetnika« nekaj neobičajnega.
Nekoč je v nekem svojem nagovoru dejal: »Povej mi, kakšen je tvoj odnos do narodove preteklosti in povem ti, kdo si«. Ko smo ga vprašali o tem, kakšen pa je na splošno naš odnos do naše preteklosti, je med drugim povedal, da smo premalo ozaveščeni o vsem preteklem.
»Morda je krivda, da se je o tej preteklosti še pod Avstrijo in v obdobju kraljeve Jugoslavije premalo razčiščevalo in premalo govorilo. Drugo pa je, da se tudi v novejšem času ti problemi obravnavajo enostransko. To prav gotovo ni dobro, to kaže tudi na sedanji čas, ko smo po mojem mnenju premalo odločni v pogovorih s Hrvaško za določitev meje. V našem okolju so številni zgodovinski spomeniki, ki pred našimi očmi žalostno propadajo. Tu moram omeniti grad Štatenberg, čudovit baročni dvorec, bolj ali manj prepuščen na milost in
nemilost trenutnemu upravniku. Vesel pa sem, da se za njega zanima makolska občina, vendar ne vem, ker je finančno bolj skromna, če bi sama vse to zmogla.«
Ne miruje niti sedaj, ko je v pokoju, temveč je na novo oživel, seveda v »kulturniškem » pogledu pri KD Slomšek v »njegovi« Slovenski Bistrici. Drži se pravila, da človek ne sme obsedeti v naslonjaču pred televizorjem, temveč mora početi še kaj koristnega. Tako se je z vsem srcem in energijo pridružil »slomškom«, kjer je avtor številnih odmevnih dramskih besedil, še posebej recitalov, in kjer vse poteka pod njegovo režisersko taktirko. Sedaj pripravljajo krajšo komedijo z naslovom Veseli večer - ali kako so v Butalah preimenovali ulice, ki jo nameravajo združiti še s stopetdeseto obletnico smrti Jurija Vodov-nika z nekaterimi njegovimi pesmimi, kar bo uvodni del, potem pa nadaljevati s komedijo o preimenovanju ulic v Butalah.
Veliko smo zapisali o dr. Janku Čaru, doktorju jezikoslovja, skrbniku za lepoto slovenskega jezika. Bolj mimogrede smo ga še vprašali, kaj bi spremenil v svojem življenju, če bi se še enkrat vrnil v otroška leta. Bi šel po drugačni poti ali po poteh, ki jih je prehodil v svojih 77 letih. Odločno je povedal, da bi prav gotovo ohranil tisto generalno pot, to se pravi pripadnost jeziku, skrbi za jezik in pisanje o jeziku.
Pred dnevi je na osrednji občinski proslavi ob 12. prazniku občine Slovenska Bistrica, to je na gregorjevo, 12. marca, dobil naziv častni občan občine Slovenska Bistrica. Prejel ga je za dosežke na pedagoškem, znanstvenem, literarnem in kulturnem področju, ki so izjemno prispevali k ugledu in uveljavljanju občine Slovenska Bistrica doma in v svetu.
Tudi o tem nazivu je skromno odgovoril, da mu priznanje za vse tisto prizadevanje, od leta 1958, ko se je odločil za Slovensko Bistrico, ljubiteljsko literaturo in kulturo, jezik, pomeni potrditev, da njegovo delo vendarle ni padlo v prazno, obenem pa je ob podelitvi tega visokega in častnega naziva izjemno počaščen.
Vida Topolovec
Ptuj • Pogovor s Petrom Srpčičem, novim direktorjem gledališča
»
Prvega ne pozabiš nikoli
«
Peter Srpčič, novi direktor Mestnega gledališča Ptuj, bo svoj mandat nastopil 1. aprila.
Novoizvoljeni direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ki je svojo kariero gradil vse od marketinga do gledališkega ustvarjanja in kreiranja radijskih programov, zase pravi, da je radovednost tista lastnost, ki ga zmeraj žene naprej. Njegova vizija ptujskega gledališča je precej specifična, prepričan pa je, da bo za uresničitev zastavljenih ambicij pet let, kolikor ima mandat, več kot dovolj. Svojo funkcijo bo nastopil s prvim aprilom.
Kako se počutite kot nov direktor MGP? Ste pričakovali, da boste izbrani s tako veliko večino?
»Zelo sem vesel, da sem izbran za novega direktorja. Hvaležen sem članom mestnega sveta, da so v moji kandidaturi, programu in referencah prepoznali tisto, kar jih je prepričalo. Odločitev je bila res precej jasna: 21 glasov zame in le trije vzdržani, in to brez neke velike razprave. Podatek, ki mi je vsekakor v čast in veselje.«
Izbrali so vas zaradi vašega programa in vizije dela ptujskega gledališča. Kakšne cilje imate?
»Temelj je bil, da bom gledališče obrnil na Ptuj. To pomeni, da bom primarno iskal takšne teme in izvajalce, ki bodo našli svojo publiko predvsem med Ptujčani. Nenazadnje je mesto gledališče ustanovilo in ga financira. Menim, da je treba v središče delovanja postaviti naše mesto. Druga misel je, da bom poskušal čim večkrat na ptujski oder pripeljati ptujske igralce, a v delo vključiti tudi druge ustvarjalce, ki so kvalitetni in ki si jih želimo gledati. Moj namen je iz gledališča narediti nekaj več. Da se bomo ukvarjali še z drugimi stvarmi, da bo šlo za živ center kulture.«
Katere dejavnosti nameravate vključiti v gledališče?
»Izobraževanje, plesne dejavnosti, tudi različne oblike scenske umetnosti, vse do tega, da bomo gledališče selili v samo mesto in da bomo dejavni tudi pri kakšnih drugih projektih.«
Glede na to, da ne delujete kot birokratski tip, me je vaša kandidatura rahlo presenetila. Ali menite, da vam bo uspelo usklajevati naloge direktorja s svojo ustvarjalnostjo ali bo ta postavljena na stranski tir?
»Delo direktorja je, da ustvarja najboljše pogoje za delo in da pripelje najboljše ustvarjalce, kar zagotovo vzame veliko časa. Osebna ustvarjalnost bo vsekakor za nekaj časa postavljena v ozadje, kar pa ne pomeni, da ne bom režiral kakšne predstave na Ptuju. Najprej pa želim kot direktor postaviti stvari na svoje mesto. Za to bom potreboval kako leto in ta čas zagotovo ne bom imel časa za režijo. Mislim pa, da mi bodo tudi kasneje prioritetne druge naloge, kot je iskanje najboljših izvajalcev, saj nameravam na oder pripelja-
ti najboljše ekipe in ustvariti najboljše načine za delo.«
Po izobrazbi ste gledališki in radijski režiser, v kratkem boste dokončali magisterij iz mana-gementa. Vaša kariera je dejansko izjemno pestra, saj ste delali kot radijski napovedovalec, gledališki ustvarjalec, ekonomist in predavatelj komunikacijskih veščin. Katero delo je najbolj zaznamovalo vašo ustvarjalno pot?
»Moj prvi študij je bil marketing in tam sem spoznal, da karkoli delaš, moraš delati z mislijo na kupca. Mislim, da je tako potrebno delati tudi v gledališču: v ospredje postaviti gledalca. V Sloveniji je ogromno umetnosti, ki je samozadostna. Teatri bruhajo predstave, ki jih potem ne igrajo, a ptujsko gledališče bo drugačno ravno zato, ker se zavedam, da delamo predstave za gledalce.«
Naredili ste izjemno veliko projektov. Kakšni so bili vaši začetki?
»Delal sem projekte s področja gledališča in sodeloval s skoraj vsemi slovenskimi gledališči. Prva predstava, ki sem jo režiral, je bila na Ptuju. Minilo je že 12 let od predstave Moj čudežni zaboj. In takrat smo imeli sto ponovitev. Delal sem na projektih Kurentovanja, festivala Poletje ob Dravi, pred dvema letoma sem bil režiser pode-
litve nagrade za podjetnika leta, veliko sem predaval o komunikaciji, svetoval za marketing mnogim podjetjem. Skratka biografija je na približno štirih straneh in je zelo raznolika.«
Zadnje čase ste se posvetili tudi radijskemu novinarstvu. Se je to dopolnjevalo z vašo gledališko ustvarjalnostjo in ali ostajate aktivni tudi na tem področju?
»Zame je radio izjemno zanimiv medij, zanimiv mi je že sam način, kako lahko nagovoriš ljudi. Menim, da je tak medij primeren tudi za pro-vokativnost in sem dejansko malo eksperimentiral, kje so meje provokacije. Še zmeraj delam eno oddajo, ki pa je povsem drugega tipa - portretiranje ljudi iz našega mesta. Tu sem se res našel in mislim, da bom to nadaljeval.«
Katere so tiste stvari v ptujskem gledališču, ki jih vidite kot pomanjkljivosti, kje bodo potrebne izboljšave?
»Veliko reči se da izboljšati in nadgraditi, jedro pa je prav gotovo dobro. V Gledališču dela izjemna ekipa, ki z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo opravlja skoraj nadčloveško delo, kar kaže že število nadur, ki jih imajo. To dokazuje, da imajo svoje delo zelo radi. Je pa ogromno drugih stvari, ki se jih da izboljšati. Prvo je vsekakor marketing
gledališča, saj je naše delo treba začeti boljše tržiti in aktivneje zbirati sredstva tudi iz drugih naslovov. V prvi vrsti pa si želim, da delamo predstave, ki bodo dejansko narejene z mislijo na gledalca.«
V enem vašem intervjuju sem prebrala, da ste o ptujskem gledališču dejali, da je posebno zato, ker »prvega ne pozabiš nikoli«. Ali to pomeni, da je bila vaša želja postati direktor zgolj MG Ptuj ali bi pristali na direktorsko mesto tudi katerega drugega teatra?
»V prvi fazi me je zanimalo voditi ptujsko gledališče, ker menim, da sem v najboljših letih, saj premorem dovolj energije in entuziazma, hkrati pa dovolj znanja in izkušenj, da lahko mestu dam presežek. Prepričan sem, da bodo naslednja leta zelo pomembna za ptujsko gledališča. Stavba je obnovljena, čaka nas le še obnovitev vsebine.«
Ambicij imate veliko. Ali menite, da bo pet let dovolj za uresničitev zastavljenih ciljev?
»Za zastavljene cilje v programu prav gotovo bo. Kako pa bo čez pet let, pa bomo videli takrat. Moja vizija ptujskega gledališča je, da postanemo najboljše gledališče tega profila daleč naokoli, in mislim, da je to dejansko realna ambicija.«
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Svetovni dan pripovedništva
Okoli prvega pomladnega dne je gneča z mednarodnimi in svetovnimi pomembnimi, »polprazničnimi« dnevi. Samo 21. marca je svetovni dan proti rasni diskriminaciji, svetovni dan lutkarjev, tu so še dnevi, namenjeni meteorologiji, materam, gledališču ...In včeraj, 19. sušca, je bil svetovni dan pripovedništva. Zato in ker je bila sinoči v ptujski knjižnici uradno začeta nova sezona bralne značke za odrasle, kjer je med zapovedanimi avtorji tudi Fran Milčinski, vam povem njegovo pravljico o Laži in njenem ženinu.
Nekoč, v davnih časih, je živela gospa Laž. Hm, to, da je ta fina dama živela nekoč, v davnih časih, je tudi ena velika laž. Torej ta Laž se je nekega večera preveč nabasala - preobjedla se je, da ni mogla spati, pa je premišljevala. Tuhtala je, kako pokvarjen je ta svet, ki ji noče več vsega od kraja verjeti. Mislila si je - ta naša gospa Laž, ki še takrat ni bila prava gospa -, da bi se bilo dobro omo-žiti. Kajti samska ženska nima pri ljudeh toliko veljave kot poročena.
In že naslednji dan se je začela ozirati za morebitnimi kandidati. Kmalu ga je našla, takega, ki ji je ugajal. Posebno so jo navdušili njegovi pobarvani lasje. Ali pa je njegovo glavo krasila lasulja? Smejal se je z umetnimi zobmi odlične izdelave in kar je bilo skoraj mladoporočenki Laži najbolj povšeči: tip je imel lepo kratke noge, kakor ona! Imenoval se je Prilažič in najprej je moral na preizkušnjo. Ej, to vam je bila zamisel!
V	oštarije sta hodila in preizkušala nejevero ljubiteljev kapljice in drugih uslug, ki jih premore gostilniška ponudba. Ugotavljala sta, madam Laž in njen ženitveni kandidat Prilažič, ali sta dovolj trden par, drug drugemu v oporo in veselje. V krčmo je najprej vstopila ona.
V	prvi so ob mizah sedeli kmetje pri polnem bokalu in tarnali o slabih časih. Tako so bentili, kot pač znajo od nekdaj in zgleda, da za vedno. Pa se ozrejo po novi gostji, ki si je naročila kruha in vina. Jo vprašajo, če je kaj novega po svetu. Laž jim odvrne, eh, kaj bo novega, vse je po starem. In navrže jim mimogrede, da je videla čuda veliko kokoš, ki je z eno nogo stala pod Grintavci, z drugo pod Gorjanci in je pila vodo iz Save. Kmetje so zavpili: »To je laž, kosmata laž!« Laž je besno in brez plačila odšla in zdaj je bil na vrsti Prilažič. Srknil je svojo merico in tudi njega pobarajo kmetje o novicah iz sveta in zemlje. Pa pravi, da ni nič posebnega, le jajce je videl, jajce, veliko kot hiša ... Kmetje staknejo glave, pomo-drujejo in rečejo, da vejo za kokoš, ki je čuda velika, z eno nogo pod Grintavci, z drugo pod Gorjanci . In so vse verjeli.
In sta šla v drugi oštarijo.
Tudi tam so ob mizi sedeči vprašala po novicah iz sveta. In zemlje. Da ni videla nič posebnega, je odgovorila Laž. In pristavila, tako mimogrede, da je videla tako veliko zeljnato glavo, da so morali po lestvah plezati nanjo. Da laže in ne bodo poslušali tako debelih laži, so odvrnili prisotni in ji zabičali, naj jim zgine izpred oči. Laž je užaljeno odšla in iz jeze je odnesla vrček. Prižalič pa je radovednežem odvrnil, da sicer ne ve nič posebnega, da pa je videl, sam bog ve od katerega zelišča, tako veliko zeleno pero, da je pod njo stalo pet vozov! In poslušalci so takoj vedeli povedati, da je bilo to gotovo zeljnato pero, ker to oni dobro vedo, pa da jim ni nič novega povedal.
In so mu verjeli.
Tudi v tretji gostilni so hoteli vedeti, kaj je novega po božjem svetu. Laž jim je rekla, da je videla morje goreti. »Sto oralov ga je zgorelo noter do tal!« se je pridušala. Ampak ti kmetje so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli, da s takimi lažmi pa jih ne bo imela za norce. In so Laž ročno na cesto zagnali. Nato vstopi Prilažič v tretjo gostilno, prisotne lepo ogovori, jih pomiri . Pa pravi, da je videl dolgo, dolgo vrsto voz, ki so bili do vrha naloženi s pečenimi ribami. Kmetje so staknili glave in pomodrovali, da je navsezadnje ženska imela prav, ko je trdila, da je morje gorelo. »Od kod pa so bili vozovi pečenih rib, kaj, če ne iz gorečega morja?!« so enotno kričali .
In sta se poročila in otroke dobila. In od tistih davnih dni se je njun rod uspešno razširil in številni potomci veseljačijo po celem božjem svetu do današnjih dni.
Zapisano pravljico, odlično za velike in male bralce, Laž in njen ženin, najdete v odlični novi slikanici Laž in njen ženin (Fran Milčinski. Ilustrirala Ana Razpotnik Donati. Ljubljana: Sanje, 2008. Zbirka Sanjska knjigica), ki je pred kratkim izšla s podporo Ministrstva za kulturo RS.
Liljana Klemenčič
Božena Krivec • Petdeset let plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj
Družabni ples na Ptuju
5. nadaljevanje
Plesna dejavnost se je razširila na vse družbene strukture. Od leta 1980 so plesne vaje potekale tudi v novem Dijaškem domu na Ptuju. Gojenci Dijaškega doma so bili iz okoliških krajev in so plesne vaje obiskovali zelo vestno, saj je bilo to za njih posebno doživetje. Od leta 1983 dalje so bile na Ptuju in v okolici organizirane delovne brigade, leta 1984 v Dornavi in od leta 1986 do 1988 na Ptuju. Brigadirji in brigadirke so kopali jarke za vodovod v Halozah in Slovenskih goricah. Da so jim kulturno popestrili bivanje v Dijaškem domu, so jim organizirali tudi večerni plesni tečaj. Kljub utrujenosti so se prav živahno dve uri vrteli po parketu.
Vsako leto je v Ljubljani potekalo plesno tekmovanje osnovnošolskih parov, želela sem, da se tudi moji pari preizkusijo. Leta 1982 so ptujski osnovnošolski plesni pari dosegli najvidnejše rezultate. Na tekmovanju je bilo 200 plesnih parov iz vse Slovenije. Trije ptujski plesni pari so se uspeli uvrstiti v finale: 6. mesto sta dosegla Mojca Pre-
Foto: osebni arhiv Božene Krivec
Plesni pari v sezoni 1982/83
lesnik in Zlatko Kosi, 4. mesto Božena Krivec in Metod Peklar ter 3. mesto Tatjana Kralj in Andrej Mesarič.
Ob trdem delu in pestrem plesnem življenju leta prehitro minejo in kar naenkrat ugotoviš, da si star. Plodna in srečna leta plesnega poučevanja so minila zelo hitro in tako je prišel tudi čas, da sem odstopila mesto mlajšim kole-
Foto: zasebni arhiv
Državno tekmovanje v standardnih plesih na Ptuju v 70. letih
gom in kolegicam. Ker je ples živ organizem in se spreminja ter razvija, je odšel svojo pot. Športni ples je bil nekoč vrhunec lepote in estetike, od gibanja do obleke. Dandanes pa je komercialna plat postala preveč pomembna. Želela bi si, da bi Ptuj dobil veliko plesno dvorano in tudi plesni orkester, ki bi poskrbel za pravo plesno vzdušje. To bi bili osnovni pogoji za to, da bi lahko plesna umetnost živela naprej s svojo sporočilnostjo, zabavnostjo, estetiko in bon-tonom, to pa bi bila tudi kulturna popotnica prihodnjim rodovom,« zaključuje Anjeta Kralj (ustni vir, 2008).
Poleg Kraljeve in Glatza je plesni sekciji veliko pripomogel Franjo Kozar , najstarejši slovenski plesni učitelj, trener in plesni sodnik. Franjo Kozar pravi, da je ples zanj umetnost in šport hkrati. S tekmovalnim plesom je začel leta 1952, državni prvak v standardnih plesih je postal leta 1953 s soplesalko Irmo Kirbus. Leta 1955 je naredil sodniški izpit in sodil na mnogih mednarodnih plesnih tekmovanjih. Vrhunec sodniške kariere je dosegel leta 1979, ko je bil kot prvi Jugoslovan povabljen v London na sojenje mednarodnega prvenstva. Na plesnem po-
Foto: osebni arhiv Aleksandra Glatza
Plesni pari v sezoni 1979/80
dročju je aktivno deloval do leta 2000. Vzgojil je več kot 250 športnih plesalcev vseh kategorij, med katerimi so nekateri dosegali velike uspehe tudi v tujini. Že od vsega začetka je na Ptuju sodeloval kot trener in plesni sodnik na tekmovanjih ob zaključku plesnih tečajev, kasneje pa na plesnih turnirjih in kot stalni gostujoči klubski trener ptujskih plesnih parov.
V letih, ki so sledila, je plesna sekcija nadaljevala aktivnosti na področju družabnega plesa, v začetku devetdesetih je nastala plesna šola Fredi, ki se je ukvarjala s plesnim izobraževanjem šolskih otrok.
Na pobudo Izidorja Gnil-ška, ki je želel obuditi tekmovalni ples, se je Franjo Kozar leta 1987 znova vrnil na Ptuj. Ponovni vzpon tekmovalnega plesa se je začel v letu 1991 s plesnim parom Jernej Slejko - Hermina Žuran v pionirski kategoriji, pod taktirko izkušene naveze Kozar-Gla-tz-Gnilšek. Uspehi plesnega para so vodili k popularizaciji družabnega in tekmovalnega plesa, saj je bilo zanimanje za to plesno zvrst v porastu.
Zanimanje za plesne tečaje je bilo izredno veliko. Aleksander Glatz in Anjeta Kralj sta težko sledila potrebam po tečajih, saj sta bila oba v delovnih razmerjih izven DPD Svoboda. Tako so s časom v plesni sekciji DPD Svoboda pedagoško delo z mladimi prevzeli nekdanji plesalci. Naj jih omenimo le nekaj: Izidor Gnilšek, Božena Krivec, Marjan Tomše, Irena Cajnko, Boris Vidovič, Jasmina Veršič, ki so se ljubiteljsko ukvarjali s plesom. Plesni vaditelji so izhajali iz lastnih plesnih izkušenj, dodatno pa so se izobraževali pri Plesni zvezi Slovenije in Fakulteti za šport. Organizacijsko delo je opravljal Metod Peklar. V tem času je bilo zanimanje za plesne tečaje tako veliko, da so vaditelji komaj zadovoljili vse plesa željne otroke in odrasle.
Nadaljevanje prihodnjič
Svet je majhen
Slovenija - Hrvaška
Slovenska politika v svoji majhnosti in provincialnosti zna biti, če za trenutek pozabimo na njene resne posledice na mednarodnem prizorišču, včasih izredno zabavna za zunanjega gledalca.
Po dolgih letih neustreznega zastopanja naših stališč do Hrvaške smo se pred stotimi dnevi prebudili v novi dobi. Politika Dimitrija Rupla je bila zamenjana s politiko Boruta Pahorja, ki sije izbral za osebnega svetovalca izkušenega Dimitrija Rupla. Zapustili smo načelne dogovore, nasmehe, rokovanja ob Blejskem jezeru, pa tudi malice pod lipo predsednikov držav iz Drnovškovih časov. Končno smo tudi sami sebi in naši notranji javnosti pojasnili želje, stališča in cilje: želimo rešiti vsa odprta vprašanja, vezana z južno mejo. Želimo rešiti vprašanja z nepravnim postopkom, kot je mediacija, in dokler nas svet ne bo razumel oziroma Zagreb ne bo sprejel takšnih pogojev, bomo blokirali evropska pogajanja. Za članstvo v Natu smo bili enotni. Jamčili smo, da ne bo prišlo do težav, pa seveda tudi tam se nam je malce zataknilo. Marjan Podobnik, ki nenehno išče nek politični kotiček tudi zase, tokrat ni bil največja ovira. Celotno Severnoatlantsko zavezništvo od Vancouverja do Tallina je držala v šahu peščica privržencev stranke, kije na zadnjih volitvah dobila le nekaj glasov.
Verjamete, da nas svet ne razume in da se nam večina članic reži?
Skoraj vse partnerice nas vidijo kot zagrenjeno, arogantno dvomilijonsko državico, ki izkorišča svoje že podeljeno evropsko članstvo za izsiljevanje Hrvaške in s tem negativno vpliva na balkanska politična razmerja.
Zakaj se to dogaja? Skušajmo poenostaviti nekaj točk.
Imeti Zagreb v zavezništvu Nato je za nas strateško pomembno. Od sebe oddaljimo južno fronto, kije še precej nestabilna, in razbremenimo naše strukture. Ker je severnoatlantski pakt zavezništvo, namenjeno proti zunanjemu sovražniku, so notranje meje med članicami manjši problem.
Natančnim mejam pa se ne morem odpovedati v okviru normalnih mednarodnih odnosov. Slovenija zahteva mediacijo, kije po mednarodnem pravu diplomatski način reševanja sporov, ker si ne more privoščiti sojenja na podlagi prava. Slovenija potrebuje sojenje na podlagi načela pravičnosti, ker bi pravno gledano izgubila. Moramo se zavedati, da ves cirkus, ki se dogaja, izvira iz dejstva, da nam vsaj v Piranskem zalivu dejstva nasprotujejo, mi pa tega ne smemo priznati.
Hrvati to zelo dobro vedo. Zagrebška politika ima »čisto vest« in zna izjemno dobro predstavljati svoja stališča po svetu. Pozna pomembnost lobiranja. Vsak dan kliče najpomembnejše voditelje naše Zemlje, vsak dan sproži val naklonjenosti in informiranja preko mreže intelektualcev, poslovnežev, akademikov, ki bivajo v drugih državah. Pa mi? Ponavadi sklicujemo sestanke, kratke posvete, tiskovne konference, kjer se vsi dolgočasijo in so prisiljeni poslušati vedno eno in isto zgodbo: kako imamo prav.
Vsi diplomatski predstavniki v Ljubljani poročajo, kako njihove prestolnice ne razumejo, kaj se tukaj dogaja, kako se jim zdi to oddaljeno, in vsi - uradno - podpirajo čimprejšnje članstvo Hrvaške, ker »se evropski projekt ne sme ustaviti«.
Želeti sojenje ali obravnavanje problema po načelu pravičnosti ne pomeni biti na napačni strani. S takšnim načinom reševanja problemov se upoštevajo zgodovinska dejstva, tradicije, trenutno stanje in tudi, po domače rečeno, »zdrava pamet«, da so lahko vse strani zadovoljne, kar je za mednarodni mir najpomembnejše. V primeru obravnave na podlagi pravičnosti pa Hrvati vedo, da bi se morali nečemu odreči.
Zato je toliko napetosti okrog načina reševanja sporov, a Hrvati »zmagujejo« in vedno najdejo pot naprej, ker znajo uporabljati tako uradno kot neformalno diplomacijo. V Ljubljani se s takšno analizo strinjajo vsi, čisto vsi. Če jim boste povedali, da ne znamo lobirati in da potrebujemo organizirano mrežo neuradne diplomacije, vam bodo vsi pozitivno kimali. Kako pa ukrepajo?
Tako, da bodo Hrvati verjetno sprejeli oziroma bodo obrnili zgodbo na način, da bodo nas prisilili k sprejetju nejasne mediacije, s katero se bomo ukvarjali nekaj let, medtem bodo mirno nadaljevali pot do Bruslja, mi pa bomo s tiskovnimi konferencami, na katerih bodo vsi zehali, svetu še vedno govorili, da imamo prav.
Laris Gaiser
Cirkuiane • 110 let kulturnega društva
Letošnja kulturna prestolnica Haloz
Redka so kulturna društva, ki se lahko ponašajo s tako visokim jubilejem kot cirkulansko; letos namreč praznuje kar 110 let. »Obletnico bomo proslavljali vse leto, s paleto dogodkov, ki se začenjajo že ta mesec, vrhunca prireditev pa bosta majski simpozij ob obletnici rojstva našega rojaka dr. Vladimirja Bračiča in jeseni ob slovesni izdaji zbornika,« je povedala predsednica društva Antonija Žumbar.
K pripravi simpozija, ki bo potekal v okviru letošnjega občinskega praznika, so cirku-lanski kulturniki povabili tudi profesorje z mariborske filozofske fakultete z oddelkov za zgodovino in geografijo: »Tema razprave, v katero se bo lahko vključevala tudi zainteresirana javnost, bo sicer zelo široka, saj ne bo govorila le o delu Vladimirja Bračiča, ampak o vseh medsebojnih relacijah Haloz in fakultetnega življa ter razvoja Haloz nasploh.« Istočasno bo kulturno društvo v Cirkulanah pripravilo tudi razstavo o svojem delu ter skupaj z Društvom za oživitev gradu Borl razstavo o delu Vladimirja Bračiča, v okviru občinskega praznika pa bodo odkrili tudi Bračičev doprsni kip.
Sicer pa bodo cirkulanski kulturniki letos organizatorji že tradicionalnih večerov tamburanja, avgusta bodo pripravili prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev, dramska sekcija se bo izkazala s kar dvema premi-
erama; prva bo že konec marca s komedijo, druga pa septembra z monokomedijo, sledila bo uradna predstavitev novega zbornika, kjer bo zajeto življenje v Cirkulanah ter ustvarjanje kulturnega društva zadnjih deset let, kmalu zatem še osrednja proslava ob 110-letnici, novembra se bodo na samostojnem koncertu predstavili mladi domači folkloristi, leto pa bodo zaključili s koncertom Mladih veseljakov. Ob tem bodo člani kulturnega društva sodelovali še na številnih drugih prireditvah in dogodkih, ki jih bodo organizirala ostala cirkulanska društva.
Ponosni na delo in uspehe vseh sedmih sekcij
Antonija Žumbar, ki vodi KD že osmo leto zapored, od leta 2002, pravi, da bo leto res polno dogodkov in tudi zelo naporno, sicer pa koordinira-
Foto: arhiv društva
Mešani pevski zbor je bil uradno ustanovljen na občnem zboru društva leta 1971; že od začetka ga vodi Jože Dernikovič; na fotografiji so člani zbora s svojim vodjem ob prvem Jožefovem koncertu pred sedmimi leti.
Cirkulansko kulturno društvo, ki ga odlani sestavlja sedem aktivnih sekcij, že osmo leto vodi Antonija Žumbar.
nje kar sedmih sekcij pod okriljem društva tudi nasploh ni mačji kašelj; v KD Cirkulane so namreč povezani mešani pevski zbor, tamburaška skupina, dramska sekcija, ljudski pevci, Mladi veseljaki, ljudske pevke Sestre Kopinske in od lani tudi folklorna sekcija.
»Najprej moram povedati, da sem nad prav vsemi člani vseh sekcij našega društva zelo navdušena, vsi delajo zelo dobro in z veliko entuziazma. V zadnjem desetletju pa je vidnejše rezultate gotovo dosegla tamburaška sekcija, ki je z izvedbo ljudskih pesmi dve leti zapovrstjo dosegla najvišje - zlato - priznanje na državnem srečanju tambu-
Najmlajša sekcija cirkulanskega KD tako po stažu sekcije kot po starosti članov so folkloristi, a so s svojimi dosedanjimi nastopi že navdušili.
raških in mandolinskih skupin. Zadnje čase pa se na državnih revijah ne daje več toliko poudarka na ljudske pesmi, ampak bolj na orkestralno izvedbo. Naši tamburaši pa so se odločili gojiti tipično ljudske skladbe, ob katerih tudi zapojejo, kar je posebnost.
Širše prepoznavna je brez dvoma tudi skupina Mladi veseljaki, katere umetniški vodja je Peter Gojkošek. Dirigentsko palico mu je prepustil priznani zborovodja Franc Lačen. Skupina je v lanskem letu praznovala deset let obstoja.
Ljudski pevci so se v letošnjem letu uvrstili na regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga organizira Sklad za kulturne dejavnosti RS. Tudi sekcija petih sester Kopinskih izvaja pesmi, ki jih je učila njihova mama. Mlad ponos našega društva pa je sekcija fol-kloristov, ki jo sestavljajo zelo mladi navdušenci pod umetniškim vodstvom Maje Glaser. V dobrem letu so izjemno napredovali, lani so pripravili že prvi samostojni koncert, ki je navdušil prav vse obiskovalce. Uspelo nam je tudi, da smo dobili štajerske in prekmurske noše za njih, veliko po zaslugi sponzorjev, nekaj je primaknila tudi občina. S tem smo rešili kar veliko težavo neprestanega sposojanja noš od FD Dolena kot od skupine KUD Študent iz Maribora,« našteva uspehe zadnjega desetletja Žumbarje-va in ob tem dodaja, da so tudi ostale sekcije izjemno aktivne in se lahko pohvalijo s številnimi uspehi.
Upajo, da bodo dobili svoje prostore
Nekaj kapelj pelina pa se najde povsod in tudi Antoni-
ja priznava, da jih marsikdaj okusi: »Najbolj me zaboli, ko vidim, da posamezniki niso pripravljeni sprejemati drugačnosti oziroma razumeti, da ima vsaka sekcija svoje interese in da je potrebno pri tem sklepati kompromise. Nihče ni najpomembnejši, vsi smo enako pomembni, in egoizem, na katerega naletim, me še vedno, kljub izkušnjam, iztiri in razžalosti. Zelo pa sem vesela vsakega uspeha, pa ne le uspeha, vsakega dobrega nastopa, dobre volje in dobrega počutja med člani. Prepričana sem, da je to najpomembnejše, da je naše poslanstvo soustvarjati življenje kraja, občine, soustvarjati njeno prepoznavnost tako doma kot širše v okolju in da vsaj delček našega ustvarjanja zapustimo tudi našim zanamcem.«
Seveda pa imajo v KD Cirku-lane še veliko želja in načrtov za naprej; med največjimi željami je gotovo ureditev lastnih prostorov za vaje vseh sekcij, ki so jih ob ustanovitvi občine prepustili za delo občinske uprave: »Res je, da od ustanovitve občine nimamo svojih stalnih prostorov, toda tega smo se zavedali že prej in nobenega dvoma ni bilo, da želimo imeti svojo občino, da je to prioriteta in da smo pripravljeni za to
tudi kaj žrtvovati. Zaenkrat pač imamo vaje, kjer je možno; veliko nam pomaga osnovna šola, predvsem folkloristom za vaje, ljudski pevci in Mladi veseljaki vadijo v sejni sobi, pevski zbor v župnišču, malo si skupaj s političnimi strankami in ostalimi društvi sposojamo tudi bivše prostore Kmetijske zadruge ... Nekako gre, čeprav je včasih težko in sproti prilagajamo termine vaj. Upamo, da bodo prostori za naše KD v prihodnje zagotovljeni, seveda pa je to spet odvisno od uresničitve načrtov občine, zato je toliko pomembnejše, da se znamo člani društva prilagajati prostorskim razmeram in možnostim, ki so nam trenutno na razpolago, saj verjamemo, da bo zagotovo v prihodnosti bolje, le skupaj moramo držati,« je o težavah, o katerih sicer zelo nerada govori, še povedala Žumbarjeva.
Kakorkoli že, v Cirkulanah se letos obeta res pravo »kulturno leto«, ki se bo začelo z jutrišnjim tradicionalnim, že sedmim po vrsti, Jožefovim koncertom, že teden kasneje pa se bodo obiskovalci lahko nasmejali komediji v izvedbi domače dramske sekcije pod naslovom Še tat ne more pošteno krasti.
SM
Začetki organizirane kulturne dejavnosti v današnji občini Cirkulane segajo v leto 1899. Takrat je neznani dopisnik pod psevdonimom Vandravček poročal, da je bilo 8. septembra 1899 pri sv. Barbari v Halozah ustanovljeno Bralno društvo. Naprej s štirimi sekcijami: moški pevski zbor, tamburaški zbor, knjižnica in igralska skupina. Kmalu zatem pa sta zaradi razhajanja med župniščem in učiteljstvom nastali kar dve aktivni kulturni društvi, kar je bilo za takratni čas posebnost, in med njima, zlasti med dramskima sekcijama, se je odvijalo pravo tekmovanje, tako da sta letno vsaka zase pripravili tudi po tri predstave.
Foto: SM
Foto: SM
Atletika
Zaradi zamude si je prislužil aplavz
Stran 16
Rokomet
Mesec dni premora za Jeruzalem
Stran 16
Odbojka
Pirova zmaga Grosuplja
Stran 17
Kegljanje
Drava močnejša od Nafte
Stran 17
Mitja Trop
Skupaj z navijači nam bo uspelo!
Stran 18
PD Ptuj
Ponosni na uspehe Mine Markovič
Stran 19
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Grižonič in Radetič od začetka?
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
slovenska nogometna liga
in Radetič od začetka?
Foto: Črtomir Goznik
íPoíLuiajíí naí na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je dobro odprl tekmo s Koprčani in v uvodnih minutah dvakrat nevarno zapretil, a se je kasneje potopil v sivo povprečje celotne ekipe.
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
V soboto bodo na sporedu tekme 25. kroga v 1. SNL, za katerimi sledi 14-dnevni reprezentančni premor, v katerem se bo Slovenija pomerila s Češko v Mariboru (28. 3.) in Severno Irsko v gosteh (1. 4.). Najbolj razburljiv dvoboj lahko pričakujejo gledalci v Novi Gorici, kjer bodo gostovali Celjani. Slednji so še vedno na visokem drugem mestu, medtem ko si Goričani po zmagi na vročem gostovanju v Lendavi obetajo nove tri točke. Obe ekipi bosta nastopili oslabljeni, saj zaradi kartonov ne bodo smeli nastopiti Ostrec (Gorica), Sac-ripanti, Pokorn in Šarič (vsi MIK CM Celje).
Brez treh kaznovanih igralcev (Semler, Da Silva in Ogu John) se bo na pomembno gostovanje v Velenje odpravila tudi ekipa Laboda Drave. Po slabi predstavi proti Kopru v nedeljo, s katero so padli na zadnje mesto lestvice, se za Ptuj-čane začenjajo »kvalifikacije«. Ne dobesedno, a vendarle: točke so več kot potrebne, saj so v uvodnih štirih krogih osvojili le eno! Če smo v prvih treh tekmah ugotavljali, da igra ni
bila slaba, ampak so odločile le posamične napake, je bila proti Kopru slika bistveno slabša, vsaj kar se tiče kombinatorne igre. Kljub odličnemu uvodu
v to tekmo, ko je kapetan Aleš Čeh zadel že v 1. minuti, so domačini v nadaljevanju nepričakovano dovolili gostom, da prevzamejo pobudo in najprej
izenačijo, nato pa celo zadane-jo za vodstvo in zmago.
Z vidika nogometašev in trenerja je potrebno tekmo podrobno analizirati, odpraviti
napake in se obrniti v prihodnost. V sredo so Ptujčani odigrali prijateljsko tekmo s Palomo (Paloma - Labod Drava 0:2; strelca: Zilic, Filipovič), kjer je trener Zildžovič poskušal nekatere nove kombinacije. »Delno so me je k temu prisilile poškodbe (Čeh in Tiganj trenirata po prilagojenem programu) in bolezni (Žilic, Andelkovic - viroze) nekaterih igralcev. Tudi brez tega bi prišlo do določenih sprememb v ekipi. Tako se bosta v ekipo vrnila Grižonič in Radetič. Kdo bo začel tekmo v Velenju, zaenkrat še ne vem, saj bo pomembno mnenje podal klubski zdravnik. Verjamem, da bodo spremembe v klubu pozitivno vplivale na igralce, zato v Velenju pričakujem pozitivni izid,« je povedal trener Laboda Drave, ki poudarja, da ima na voljo 22 enakovrednih igralcev.
Za oceno dogodkov smo povprašali tudi Roka Krona-vetra. »Niti sami si ne znamo razložiti, zakaj nam je po prejetem zadetku v nedeljo padla morala. Sicer smo poskušali še drugič povesti, a smo po zapravljenih priložnostih prejeli tisti nesrečni drugi zadetek. Obrniti se moramo naprej in poskušati v Velenju čim dražje prodati svojo kožo. Vemo, da nas čaka težka tekma, zmaga pa bi nam dala tisti potrebni zagon, ki ga nujno rabimo,« je povedal Rok, ki je pozitivno sprejel tudi odločitev, da se v klub
Sezona 2008/09
7. krog: Rudar Velenje - Labod Drava 3:0 (1:0); strelci: Mujanovic (25), Mujakovic (75), Junuzovic (90).
16. krog: Labod Drava - Rudar Velenje 0:1 (0:0); strelec: Perič (25).
vrne Robert Furjan. »Mislim, da nam lahko v teh razmerah veliko pomaga, saj je z dosedanjim delovanjem pokazal, da je zares potreben temu klubu. V začetku tedna nas je nagovoril in upam, da se bo to pozitivno vzdušje preneslo tudi na igrišče.«
Velenjčani zagotovo niso ekipa, pred katero bi morali Ptujčani že pred tekmo podpisati predajo: v dosedanjih štirih spomladanskih tekmah so dosegli 4 zadetke (Drava 6), z njimi pa so osvojili kar 9 točk (Drava 1). Kar se tiče prejetih zadetkov (Rudar 3, Drava 9), je situacija bistveno ugodnejša za varovance Marijana Pušnika, a enkrat se mora tudi to obrniti! Kot je dejal dober poznavalec ptujskega nogometa: »Ne smemo vnaprej sprejeti podrejene vloge, ampak moramo na vsako tekmo, tudi v Velenje, z zmagovalno miselnostjo - dajmo jim pet komadov, pa mir!« Iz njegovih besed v božja ušesa!
JM
kvalifikacije. Če nam je takrat uspelo, upam, da nam bo tudi letos,« je optimističen Robert Furjan.
JM
Nogomet • NK Labod Drava
Robert Furjan na mesto direktorja
Vseh tistih, ki s(m)o Roberta Furjana spoznali v dobrih šestih letih aktivnega delovanja v ptujskem nogometnem klubu, v ponedeljek ni presenetila novica, da se bivši predsednik (to mesto je zapustil zadnjega februarja) po dveh tednih premora vrača v klub. Tokrat ne na mesto predsednika, ampak na mesto direktorja kluba. Ni namreč v njegovi navadi, da bi v teh težkih trenutkih za klub, kar zdrs na zadnje mesto prvenstvene razpredelnice nedvomno je, stal ob strani križem rok.
V nedeljo je po tekmi s Koprom zasedal upravni odbor NK Labod Drava, ki je predlog predsednika Franca Gajška, da Robert Furjan zasede mesto direktorja kluba, soglasno potrdil. »Res sem si želel nekoliko odpočiti od nogometa, a me je UO s svojo odločitvijo prepričal, da se vrnem. Situacija ni rožnata, a do konca sezone bom poskušal
pomagati po svojih najboljših močeh, da klub obdržimo v 1. SNL. Poznam situacijo v klubu in slovenskem nogometu, zato mi bo nekoliko lažje. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da nas čaka garaško delo, a obljubljam, da se bomo borili do zadnjih atomov moči, da nam na koncu uspe,« je povedal Robert Furjan, ki bo funkcijo opravljal prostovoljno, kar je bila praksa tudi takrat, ko je bil predsednik kluba. »Nikoli si nisem izplačal kakršnega koli denarnega nadomestila, niti plače, kaj šele dnevnice ali kakšnih prevoznih stroškov in tako bo tudi sedaj.« Njegov predhodnik, Michael Krenn, se vrača na mesto trenerja vratarjev, ki ga je opravljal tudi v jesenskem delu sezone.
Opozoriti je potrebno, da se funkcija direktorja precej razlikuje od predsedniške, saj je to operativna vloga, medtem ko je bilo predsedniško mesto ločeno od tekmovalnega dela. »Igralcem sem povedal, da morajo vsi skupaj dvigniti
nivo prizadevanj na višji nivo, sicer se jim ne piše nič dobrega. Kdor ni pripravljen sprejeti tega, si ne zasluži več igranja
v dresu Drave,« je bil odločen novi direktor.
V lanski sezoni je Drava po koncu rednega dela prvenstva
osvojila predzadnje mesto in si obstanek zagotovila v dveh obračunih z Bonifiko. Jo tudi letos čaka podobna usoda? »V lanski sezoni je bilo lažje, saj je Livar že precej zaostajal, letos pa takšnega kluba ni. Zdajšnja situacija me bolj spominja na našo prvo prvoligaško sezono, ko smo se z Dravogradom borili za obstanek in dodatne
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan in Franc Gajšek - vodilni dvojec NK Labod Drava.
»Pomoč potrebujemo sedaj, ko nam gre slabše!«
Temu pa v sedanji težki ekonomski situaciji ne bo lahko, saj klub posluje z manjšimi prihodki od predvidenih. »Morda si igralci z nekaterimi igrami res niso zaslužili podpore tega okolja, a ne gre toliko za njih, kot za klub! Igralci prihajajo in odhajajo, klub pa je tisti, ki bo ostal tukaj, Veličina človeka se pokaže prav tedaj, ko nekomu pomagaš v težki situaciji, ne takrat, ko se zmaguje in vlada evforija,« je bil kritičen Robert Furjan.
Tej tezi je zares težko oporekati, še posebej ker je prišla iz ust tistega, ki doslej še nikoli ni vrgel puške v koruzo. Spomnimo: ko se je Drava uvrstila v 1. SNL in se je nekaj let borila za obstanek, je bil prav Robert Furjan tisti, ki je s svojim vložkom v največji meri pomagal klubu pri preživetju.
Ptuj • Županov sprejem za Nino Kolarič
Zaradi zamude si je zaslužil aplavz
V sredo je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v Mestni hiši pripravil sprejem za atletinjo Nino Kolarič, ki je na dvoranskem EP v Italiji v skoku v daljino osvojila odlično 4. mesto. Sprejema so se udeležili Ninin trener Gorazd Rajher, predsednik AK CP Ptuj Dejan Dokl, direktor Zavoda za šport Marjan Lenartič, predsednik Športne zveze Fredi Kmetec in direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar.
Kurentova fortuna
"Ker so me Ninini skoki na EP prikovali pred TV-ekran, sem tisti dan zamudil na en drugi dogodek. Ko pa sem tam javno povedal za odličen dosežek Nine, sva bila jaz kot župan in seveda Nina za svoj čudoviti rezultat deležna aplavza," je v uvodu povedal dr. Štefan Čelan in nadaljeval: „Tam, kjer se zberejo pogumni ljudje, ki verjamejo vase, odpadejo ovire za dosego dobrega rezultata. Verjamem, da to ni zadnje veselje, ki nam je bilo omogočeno in da ste tukaj ekipa, ki bo poskrbela za še več odmevnih dosežkov. Mesto Ptuj se vam za to zahvaljuje, obenem pa vas naprošam, da s skupnimi prizadevanji najdemo rešitve, ki bodo pripomogle k temu, da bodo vaši rezultati še boljši. Vem, da pogoji za delo niso idealni, vendar si upam trditi, da smo v zadnjih desetih letih storili prav vse, kar je bilo v naši moči. Upam, da bomo v tem tempu tudi nadaljevali in da se bo Ptuj postavil ob bok razvitim mestom, ki o športu ne le govorijo, ampak mu tudi
Foto:: Črtomir Goznik
Dejan Dokl, Gorazd Rajher in Nina Kolarič na sprejemu pri županu MO Ptuj dr. Štefanu Celanu
dejansko pomagajo. Prepričan sem tudi, da se vsak evro, vložen v šport, obrestuje, saj mlade odvrača od raznih deviacij." Za konec je Nini zaželel še skok preko sedmih metrov: "Naj te pri tem spremlja kurentova fortuna!"
Nina je bila zaradi spodbudnih besed vidno ganjena. "Hvala za te spodbudne besede - takšna podpora mi zares veliko pomeni. Mislim, da sem z dosedanjimi dosežki pokazala, da so bili naši načrti na realni osnovi in da sem jih bila sposobna uresničiti," je povedala šampionka iz Spuhlje, ki je že dvakrat zapored osvojila tudi naziv športnice leta v MO Ptuj.
Njen trener Gorazd Rajher je dodal: "Produkt tega, kar je
Judo • 26. New York open
Klemen priboril bron
V New Yorku se je tudi letos odvijalo prestižno tekmovanje, 26. turnir New York Open 2009. V neposredni bližini močno obleganega Centralnega parka je Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj) v letu 2006 na tem tekmovanju sodeloval prvič in pustil pečat za vedno, saj je takrat premagal vso konkurenco in v Slovenijo prinesel zlato.
Tokrat si je Klemen z odličnimi predstavami priboril bron. Mednarodna zasedba je bila tudi tokrat zelo močna, saj je tekmovanje štelo za svetovni pokal. To tekmovanje postaja vse bolj priljubljeno, kar priča tudi dejstvo, da je v Klemno-vi kategoriji do 81 kg zmagal olimpijski prvak iz Pekinga Nemec Ole Bischof, medtem
Rezultati:
Zmagovalci posameznih kategorij: -60 kg: 1. Sergio Pessoa - Kanada; do 66 kg: 1. Boldbaatar Ganbat - Moldavi-ja; do 73 kg: 1. Krzysztof Wil-komirski - Poljska; do 90 kg: 1. Roman Gontyuk - Ukrajina; do 100 kg: 1. Bjorn Bachmann - Nemčija; +100 kg: 1. Koji Suto - Japonska.
do 81 kg:
1.	Ole Bischof - Nemčija
2.	Travis Stevens - ZDA
3.	Klemen Ferjan - Slovenija
3. Antoine Valois-Fortier -
Kanada 5. James Gilmore -Velika Britanija 5. Kalem Kachur - Kanada
v zadnjih letih zraslo na atletskem stadionu, je tudi Nina, za njo pa prihaja še veliko mladih. Upam, da se bomo v naslednjih letih veselili z Nino, ki sedaj kroji vrhunski šport na Ptuju, in tudi s temi mladimi. Jaz lahko v svojem in imenu kluba obljubim, da se bomo potrudili po najboljših močeh."
Svoje razmišljanje je dodal tudi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Dejan Dokl: "Nina dokazuje veliko zrelost za svoja leta, na EP pa je dokazala, da je sposobna nositi bremena največjih tekmovanj. Z nastopi na univerzijadi, mediteranskih igrah in na SP bo letos postala še močnejša, zato lahko realno v prihodnosti pričakujemo še podobne uspehe."
Takoj po sprejemu sta se Nina in njen trener odpravila na dvotedenske priprave na Portugalsko, ki je postala že njuna stalna baza za treninge v tem času. "Tam so predvsem vremenski pogoji primerni za treninge na prostem, kar je tudi osnovni namen. Čeprav Nina tega dela priprav nima preveč rada, pa sva v devetih letih sodelovanja prišla do te točke, da vem, s kakšnimi metodami na koncu oddelava vse po načrtu. Pomembno je tudi, da se srečujeva z drugimi atleti, kjer lahko dobim kakšno novo idejo, ki jo lahko pozneje vne-sem v delo in popestrim vsakodnevno vadbo," je za konec dodal Gorazd Rajher.
Jože Mohorič
ko je kategorijo višje (90 kg) zaznamoval Roman Gontyuk (2. mesto OI Atene 2004 in 3. mesto OI Peking).
Klemen Ferjan zelo dobro pozna predvsem ameriške in kanadske borce, saj že dalj časa trenira v Kanadi. V predtekmo-vanju je zmagal vse tri dvoboje, nato pa po podaljšku na zlato točko izgubil za vstop v finale s Trevisom Stevensom (ZDA), ki je pozneje prav tako po podaljšku izgubil z olimpijskim prvakom Nemcem Bischofom. V borbi za tretje mesto je Klemen
premagal kanadskega judoista. »Tekmovanje je bilo v osrčju New Yorka, na Manhattnu, in je bilo dobro organizirano. Bilo je veliko kvalitetnih posameznikov iz celega sveta, tudi medalje so bile razdeljene med različne države. S svojimi borbami sem zelo zadovoljen, po tihem sem tudi pričakoval dobro uvrstitev. Zmaga v boju za kolajno je bila na koncu tako še slajša, saj sem imel nekaj res dobrih dvobojev z vrhunskimi judoisti,« je svoj nastop opisal Klemen.
Sebi Kolednik
Klemen Ferjan in olimpijski prvak Ole Bischof
Namizni tenis
Dobre igre Vesne Rojko
Minuli konec tedna se je igralka NTK Ptuj Vesna Rojko z mladinsko reprezentanco Slovenije udeležila mednarodnega mladinskega prvenstva Češke v Hluku. V petek je potekal ekipni del, v katerem se je Slovenija merila z Belorusijo in Litvo. Najprej so se Vesna Rojko, Tina Silič in Katja Šapek pomerile z Belorusijo in izgubile z rezultatom 1:3 (edino posamično zmago je priigrala Vesna proti Yani Drykini). Naslednji dvoboj z Litvo so Slovenke izgubile 2:3 (zmagi sta priigrali Rojkova in Šapkova). Z dvema porazoma so se dekleta lahko borila le še za trinajsto mesto. Najprej so premagale Avstrijo 3:1 (Vesna je zmagala dvakrat, Tina Silič enkrat). V zadnjem dvoboju proti Mol-
daviji so naša dekleta izgubila 1:3 (edino zmago je ekipi spet prinesla Vesna). Zmagale so Nemke pred Češko, Slovaško in Madžarsko.
Med posameznicami se je Vesni uspelo prebiti do osmine finala, kjer se je pomerila z Nemko Ann-Kathrinje Herges. Z malo več sreče bi Vesna ta dvoboj tudi lahko dobila, saj je bil rezultat 2:3, zadnji niz pa je tekmica slavila 12:10. Do osmine finala je Vesna premagala Petro Pintovo (Češka) 3:1, Mo-niko Jurič (Avstrija) 3:1 in Kri-styno Mikulcovo (Češka) 3:1. Zmagala je Belorusinja Alena Dubkova pred Nemko Kathrin Muhlbach, Madžarko Krisztino Ambrus in Nemko Ann-Kathri-nje Herges.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK liga
Mesec dni premora za Jeruzalem
Rokometaši Jeruzalema so z osvojenimi 16 točkami in 8. mestom končali redni del prvenstva, kar je glede na vložek v ekipo in kvaliteto igralskega kadra več od pričakovanega pred začetkom sezone. V 21. krogu so bili Vinarji nemočni na gostovanju pri vodilnem Ci-mosu in poraz je bil neizbežen, čeprav so varovanci trenerja Saše Prapotnika v 1. polčasu prikazali solidno igro. Zaradi izstopa Hrpelj iz lige bodo je-ruzalemčki v 22. krogu prosti. Zelo strelsko uspešna sta bila v vrstah Ormožanov Bojan Ču-dič in Rok Žuran, ki sta dosegla 119 in 110 zadetkov, kar ju uvršča pred zadnjim krogom na tretje in šesto mesto na lestvici najboljših strelcev 1. A-lige. Z dobrimi predstavami si je Žu-ran prislužil tudi poziv v B-re-prezentanco Slovenije.
Zadnji krog rednega dela prvenstva bo na sporedu šele 28. marca in bo izjemno zanimiv za
ekipe na vrhu (Cimos 33, Gorenje 31, Celje 27) in za ekipe, ki se borijo za uvrstitev v Ligo za prvaka (Trimo 21, Slovan 21, Prevent 20, Ribnica 19). Spomnimo se, da so v minuli sezoni Ormožani kot šestouvrščena ekipa v rednem delu zbrali 22 točk. Pari 22. kroga so naslednji: Prevent - Cimos, Gorenje
-	Slovan, Celje - Ribnica, Krka
-	Trimo, Rudar - Merkur. Glede na izide v zadnjih krogih je res težko predvideti zmagovalce 22. kroga. Ormožane pa zdaj čaka kar mesec dni premora, saj se bo Liga za obstanek nadaljevala šele po velikonočnih praznikih. V tej ligi bo predvsem zanimiv boj za obstanek med Rudarjem in Krko. Pred nadaljevanjem sezone najboljše štiri ekipe čaka zaključni turnir v Pokalu Slovenije, kjer se bodo v Kopru za pokalno lovoriko potegovali Cimos, Gorenje, Celje in Maribor.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m)
Težko se bo izogniti kvalifikacijam
Radeče Mik Celje -Moškanjci Gorišni-ca 23:18 (12:10)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: M Petek 2, Zorli, Šorman, Šoštarič, Va-lenko, Preac, Lozinšek 3, Golob, D. Cvetko, Štuhec 2, Vincek 3, Dimec, Peček 2, Špindler 6, Žuran. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaši iz Gorišnice v 1. B-ligi igrajo vedno bolje, vendar se pet krogov pred koncem prvenstva nahajajo v nezavidljivem položaju, saj bodo morali svoj obstanek po vsej verjetnosti poiskati v dodatnih kvalifikacijah. Tokrat so na gostovanju pri ekipi Radeče MIK Celje pričeli dobro in po-vedli 1:4, domačini pa so prvič izenačili na 9:9.
V drugem polčasu je bil pri rezultatu 15:13 za domače izključen izkušeni Robi Šafarič, ki je iz sedemmetrovke žogo namerno vrgel v glavo vratarju Sandiju Žuranu, ki je bil ob Tomažu Špindlerju boljši del ekipe gostov. Sledilo je nekaj napak Gorišničanov in domačini so z delnim izidom 4:0 prišli do rezultata 19:13. To je že pomenilo konec sanj gostov o
1. B SRL - moški
REZULTATI 17. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica 23:18, Klima Petek Maribor - Ajdovščina 37:27, Mitol Sežana - Grosuplje 29:31, Grča Kočevje - Šmartno 99 29:29, Istrabenz plini Izola - Sviš Pekarna Grosuplje 31:28, Krško - Alples Železniki 25:22.
1.	K. PETEK MARIBOR 17	16	0	1	32
2.	KRŠKO 17	15	11	31
3.	ŠMARTNO 99 17	11	4	2	26
4.	GRČA KOČEVJE 17	8	3	6	19
5.	GROSUPLJE 17	8	0	9	16
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 17	7	2	8	16
7.	SVIŠ GROSUPLJE 17	7	1	7	15
8.	AJDOVŠČINA 17	7	0	10	14
9.	RADEČE MIK CELJE 17	6	2	9	14
10.	ISTRABENZ IZOLA 17 5 2 10 12
11.	MOŠKANJCI-GOR. 17 3 0 14 6
12.	MITOL SEŽANA 17 1 1 15 3
kakšni točki. Rokometaši Mo-škanjci-Gorišnice so srečanje izgubili predvsem zaradi nediscipline v igri posameznih igralcev. Tega si nikakor ne bi smeli privoščiti, saj so se prav s takšno igro znašli v sedanjem nezavidljivem položaju. Pohvaliti je potrebno Simona Vince-ka, ki se je vrnil po poškodbo in bo v nadaljevanju pomemben člen igre rokometašev iz Gorišnice.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Rokometaše Gorišnice čaka do konca prvenstva težko delo ...
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Drava močnejša od Nafte
V predzadnjem krogu 2. moške kegljaške lige so Ptujčani v Litiji doživeli svoj trinajsti poraz. Do konca prvenstva je še samo eno srečanje in samo upamo lahko, da se bodo z zmago poslovili od drugoligaške konkurence.
Dekleta ptujske Drave so bila uspešne v Lendavi, kjer so visoko premagale domačo Nafto. S tema dvema točkama so se kegljavke Drave prebile na tretje mesto prvenstvene razpredelnice.
2. SKL - VZHOD (m)
REZULTATI 17. KROGA: Litija - Drava 6:2, Miklavž - Rudnik 2:6, Impol - Lent 5:3, Šoštanj - Konjice 6:2, Pivovarna - Fužinar 5:3.
1.	ŠOŠTANJ 17	15	0	2	30
2.	KONJICE 17	11	2	4	24
3.	PIVOVARNA LAŠKO 17	9	2	6	20
4.	IMPOL 17	9	1	7	19
5.LENT	17 7 2 8 16
6.	LITIJA	17 7 2 8 16
7.	RUDNIK	17 7 0 10 14
Strelstvo
Občinsko prvenstvo OSZ Ormož
V	začetku marca so v Ormožu potekala v organizaciji Občinske strelske zveze in ob podpori SD Kovinar Ormož in SD Jože Kerenčič iz Miklavža občinska prvenstva v streljanju s serijsko in standard zračno puško in standard zračno pištolo.
Občinska prvakinja v tekmovanju s serijsko zračno puško med pionirkami je postala Petra Vernik iz SD Kovinar iz Ormoža z 184 zadetimi krogi, med pionirji pa Žan Mir SD Jože Kerenčič Miklavž s 176 krogi. Med mladinci je prvak Jan Šumak iz SD Kovinar iz Ormoža z 182 krogi. Najboljša med članicami je Vesna Mele iz SD TSO s 183 krogi, med člani pa Aleksander Prapotnik iz SD TSO z odličnimi 187 krogi. Najboljša veteranka je bila Milka Vočanec iz SD Kovinar iz Ormoža s 151 krogi, veteran pa Branko Veselko iz SD TSO s 172 krogi.
V	soboto, 7. 3., je potekalo tekmovanje s standardno zračno puško. Med kadetinjami je bila najboljša Petra Vernik iz SD Kovinar iz Ormoža s 385 krogi, najboljši kadet Jan Šu-mak iz SD Kovinar iz Ormoža s 380 krogi. Med mladinkami je bila najboljša Barbara Muhič iz SD TSO s 383 krogi, najboljši mladinec Tilen Vnučec iz SD Kovinar iz Ormoža s 541 krogi. Najboljša članica je bila Vesna Mele iz SD TSO s 372 krogi, najboljši član Tadej Horvat iz SD TSO s 568 krogi.
V	streljanju s standardno zračno pištolo je postal najboljši med mladinci Grega Novak
8.	MIKLAVŽ
9.	FUŽINAR
10.	DRAVA
17 6 1 10 13 17 5 1 11 11 17 3 1 13 7
LITIJA - DRAVA 6:2 (3323-3199) DRAVA: Arnuš 522, Podgoršek 543, Premzl 553, Čeh 502, Ilič 519, Čuš 560.
2. SKL - VZHOD (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Impol - Komcel 5:3, Miroteks III. - Fužinar
4:4, Nafta	Drava 1:7.			
1. IMPOL	11 9	0	2	18
2. FUŽINAR	11 8	1	2	17
3. DRAVA	11 5	1	5	11
4. LITIJA	11 4	1	6	9
5. KOMCEL	11 4	1	6	9
6. MIROTEKS II	. 11 3	1	7	7
7. NAFTA	12 3	1	7	7
NAFTA -	DRAVA 1:7			
(2971 - 3063)
DRAVA: Frid l 527, Krušič 543, Ko-lar 490, Plajnšek 489, Kramberger 516, Bombek 497.
Danilo Klajnšek
iz SD Jože Kerenčič Miklavž s 520 krogi. Najboljša članica je bila Vesna Mele iz SD TSO s 344 krogi, najboljši član pa Miran Miholič iz SD Jože Ke-renčič Miklavž z odličnimi 561 krogi.
Vsem nastopajočim čestitamo za odlične rezultate, občinskim prvakom pa še za naslov občinskega prvaka. Na vseh treh prvenstvih je sodelovalo kar veliko število strelcev, največ uspeha pa so poželi strelci SD Kovinar iz Ormoža s skupno 21 medaljami, SD TSO z 11 medaljami in SD Jože Kerenčič iz Miklavža pa kar 7 medalj.
Dopisna liga
32. tekmovanje Dopisne lige
V začetku meseca je v Ljubljani potekalo že 32. tekmovanje Dopisne lige. Liga poteka na državnem nivoju strelskih društev in klubov, ki se prijavijo na tekmovanje. Tekmovanje vodi Športno društvo EPIC iz Postojne. Rezultate pošiljamo po pošti vodji tekmovanja. Po šestih krogih se najboljši uvrstijo v polfinale, nato pa v finale. V finale se je uspelo uvrstiti tudi SD Jože Kerenčič iz Miklavža.
Ekipno je SD Jože Kerenčič Miklavž v streljanju s standard zračno pištolo osvojila odlično 1. mesto. Posamezno je slavil strelec SD Jože Kerenčič Miklavž Aleksander Ciglarič z odličnim rezultatom 571 krogi. Na odličnem 5. mestu je pristal Miran Miholič s 545 krogi, Alojz Trstenjak pa je bil sedmi z doseženimi 541 krogi (oba SD Jože Kerenčič Miklavž).
Bojan Mir
Zmagovalna ekipa dopisne lige: SD Jože Kerenčič Miklavž
Odbojka • 1. DOL (ž)
Pirova zmaga Grosuplja
MZG Grosuplje -AC Prstec Ptuj 3:1 (-24, 20, 21, 14)
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vodopivec, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik, Sitar
V zadnjem krogu rednega dela prvenstva so ptujske od-bojkarice gostovale pri zadnje-uvrščenem moštvu iz Grosuplja. Po odličnem začetku tekme in dobljenem prvem nizu so v nadaljevanju popustile ter izgubile.
Ptujčanke so v sredo igrale brez Dragutina Baltiča na trenerski klopi. Zamenjala ga je kapetanka Nuša Draškovič, ki pa zaradi nove funkcije ni stopila na parket. Domačinke so tekmo boljše pričele, a so se nasprotnice zbrale v samem zaključku prvega niza. Po zaostanku štirih točk (20:24) so bile Grosupeljčanke nemočne
učinkovito odgovoriti na odlične začetne udarce Američanke Candace McNamee. S serijo šestih zaporednih točk so Ptujčanke osvojile prvi niz. Zelo dobro so tudi nadaljevale in si pred končnico drugega niza priigrale zajetno prednost petih točk (13:18). A se je na servisu razigrala Barbara Poto-kar, ki je rezultat najprej izenačila, razglašen ptujski orkester pa je do konca uspel osvojiti le še dve točki. Gostiteljice so najprej rezultat poravnale, nato pa popolnoma prevzele pobudo v igri. V tretjem nizu so se Ptujčanke še neuspešno upirale, v četrtem pa že predčasno predale. Grosupeljčanke so tako prišle do častne zmage in dostojnega slovesa od prvo-ligaškega tekmovanja. Ne glede na to, da so se dvignile iz dna prvenstvene lestvice, je bilo že pred zadnjim krogom jasno, da je sezona zanje neuspešna. Tudi v pokalnem tekmovanju
Nuša Draškovič, kapetanka in trenerka Ptuja: »Zadnje tekme nismo odigrale na način, kot bi si želele. Namesto, da bi sproščeno dale vse od sebe, so nekatere igralke povsem odpovedale. Ni bilo želje po zmagi, zato je tudi rezultat temu primeren. Nasprotnice niso bile nepremagljive, za poraz smo krive povsem same.«
so izpadle že v osmini finala proti tretjeligaški ekipi iz Jesenic.
Slovo Benedikta
Podobno velja za moštvo iz Benedikta. V 21. srečanjih je igralkam iz Slovenskih goric uspelo le šestkrat zmagati in 15-krat izgubiti. Zadnji, proti Šempetru pričakovan, jih je pribil povsem na dno. Po porazu v prvem nizu so se sicer pobrale, osvojile drugega, bile na pragu uspeha tudi v tretjem, a so bile v ključnih trenutkih žal premalo zbrane. Presenečenje je splavalo po vodi in s tem še zadnje upanje ohranitev dosedanjega statusa.
Zlati časi športa, za katerega
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so redni del sezone končale na 5. mestu.
Košarka • PARKL
13. krog prinesel prve odločitve
V	13. krogu lige Parkl se je dokončno rešilo vprašanje zmagovalca 2. lige, več neznank pred zadnjim krogom pa ostaja v prvoligaškem tekmovanju.
Odločilna tekma za obstanek v 1. ligi se je odvijala v Vidmu med domačim ŠD Slam Avtoefekt in ŠD Kidričevo. Domačini, ki so nujno potrebovali zmago, so začeli bolje in do polčasa povedli za 10 točk. To ni zmedlo igralcev Kidričevega, ki so z borbeno igro uspeli izid izenačiti in tekmo v napeti končnici obrniti sebi v prid. Tesna zmaga Kidričevemu tako prinaša velike možnosti za osvojitev »rešilnega« 6. mesta. Z zadnjim porazom pa je dokončno zapečatena usoda ŠD Slam Avtoefekt, za katerega je že jasno, da bo tekmovanje končal na zadnjem, 8. mestu.
V	boju za ohranitev statusa prvoligaša je še KK KPŠ Ptuj, ki je v gostil KK Staše. Kljub nepopolni zasedbi gostov je bilo hitro jasno, da bodo Starše tekmo dobile in si pred zadnjim krogom ohranile možnosti za prvo mesto in najboljšo pozicijo pred polfinalom lige Parkl. O prvem mestu bo odločala prav zadnja tekma med neposrednima tekmecema KK Starše in ŠD Cirkovce. To bo tudi generalka pred zaključnim turnirjem in morda bomo ta dva tekmeca letos videli še enkrat v finalnem obračunu.
Odločilna tekma v 2. ligi se je odvijala v Dornavi kjer je gostovala ekipa ŠD Majšperk. Gostje so odlično začeli in si že po 1. četrtini priigrali občutno prednost. Kljub boljši igri Dornave v nadaljevanju pa zmage Majšper-ka niso mogli ogroziti. Odlično predstavo je pokazal Ovčar, ki je dosegel 38 točk in zanesljivo Majšperk popeljal do 10. zmage, ki hkrati pomeni tudi dokončno osvojitev 1. mesta. Ekipa Nove vasi, ki je v tej sezoni dolgo vodila na lestvici, bo osvojila 2. mesto in bo svojo pot med pr-voligaše morala iskati v dodatni kvalifikacijski tekmi s predzadnjo ekipo prve lige.
1. liga
Rezultati 13. krog: Good Guys
-	KK Rače 62:49 (23:5, 11:18, 10 :17, 18:9), TED ŠD Cirkovce - KK Pragersko 82:65 (22:15, 16:24, 25 :14, 19:12), ŠD Slam Avtoefekt - ŠD Kidričevo 67:70 (18:15, 15:8, 16:27, 18:20), KK KPŠ Ptuj - KK Starše 63 :81 (14:30, 15:14, 20:19, 14:18).
1.	TED ŠD CIRKOVCE 13 10 3 23
2.	KK STARŠE	13 10 3 23
3.	KK PRAGERSKO 13 9 4 22
4.	GOOD GUYS	13 6 7 19
5.	KK RAČE	12 6 6 18
6.	ŠD KIDRIČEVO	13 4 9 17
7.	KK KPŠ PTUJ	13 4 9 17
8.	ŠD SLAM AVTOEFEKT 12 2 10 14
2. liga
Rezultati: Pragersko veterani
-	ŠD Ptujska Gora 58:53 ( 16.14,
1. DOL (ž)
REZULTATI 21. KROGA: MZG
Grosuplje - AC Prstec Ptuj 3:1, Calcit Kamnik - Sloving Vital 2:3, Benedikt - Aliansa 1:3, TPV Novo Mesto
-	Luka Koper 2:3.
1.	CALCIT KAMNIK 21 16 5 51
2.	ALIANSA	21 16 5 45
3.	SLOVING VITAL	21 16 5 45
4.	LUKA KOPER	21 10 11 32
5.	AC PRSTEC PTUJ8 21 7 14 23
6.	TPV NOVO MESTO 21 8 13 21
7.	MZG GROSUPLJE 21 5 16 18
8.	BENEDIKT	21 6 15 17
Pari četrtfinala: Nova KBM Branik - TPV Novo mesto, Hit Nova Gorica - AC Prstec Ptuj, Calcit Kamnik
-	Luka Koper, Sloving Vital - Aliansa Šempeter.
je nekoč živel ves kraj, so tako mimo. Po sedmih letih med elitno druščino odhajajo med drugoligaše. Ostal bo le spomin na »epske« zmage proti takrat nepremagljivim bankir-kam na čase, ko so mešale štrene najboljšim, na tretje mesto v državi pred petimi leti, pa dvakrat četrto, štirikrat polfinale pokalnega tekmovanja ...
Ostala moštva so po odigranih srečanjih ohranila položaj na prvenstveni razpredelnici. Calcit je sicer v zadnjih dveh krogih v sredo še drugič klonil, vendar vseeno obdržal vodilno mesto v prvenstvu. Tokrat je Kamničanke na domačem parketu z zelo tesnim izidom (12:15 v odločilnem petem nizu) premagalo moštvo Sloving Vital. Luka Koper je bila doma po pričakovanjih prav tako v izenačeni tekmi boljša od Novega mesta.
Zaključni obračuni osmih najboljših moštev se bodo pričeli v sredo. Za napredovanje v polfinale bo potrebno dvakrat zmagati, prva in po potrebi tretja tekma se bo odigrala pri slabše uvrščenem nasprotniku v rednem delu tekmovanja.
UG
3.	PRAGERSKO VETERANI
4.	KMO DORNAVA
5.	KK STARŠE MLADI
6.	ŠD PODLOŽE
7.	ŠD PTUJSKA GORA
11	6	5	17
11	5	6	16
11	5	6	15
11	3	8	14
11	1	10	12
15:13, 10:16, 17:10), KMO Dornava
-	ŠD Majšperk 79:101 (15:33, 22 :15, 21:29, 21:24), KK Starše mladi
-	ŠD Podlože 51:48 (14:6, 6:16, 11 :14, 20:12).
1.	ŠD MAJŠPERK	12 10 2 22
2.	ŠD NOVA VAS MB 11 9 2 20
Najboljši strelci po 13. krogu:
1. Sebastjan Holc (TED ŠD Cirkovce) 314 točk (24,1/tekmo), 2. Dean Gomboc (KK Starše) 251 (25,1), 3. Leon Jazbec (ŠD Majšperk) 236 (23,6).
BM
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska sahovska liga 2009
V Juršincih in pri sv. Tomažu sta bila v mesecu marcu odigrana 5. in 6. krog Slovenskogoriške šahovske lige.
Rezultati:
5.	turnir (7. 3. v Juršincih): Športno društvo Juršinci - Šahovski klub Urban 5,5:2,5 (Kukovec - V. Kramberger 1:1, Matjašič - Simo-nič 2:0, Lajh - Holc 1,5:0,5, Rižnar - Burina 1:1), Športno društvo Destrnik - Občina sv. Tomaž 7:1 (Merc - Bec 2:0, E. Mavrič - Grašič 2:0, Petrič - Štabuc 2:0, M. Mavrič - Štuhec 1:1), Športno društvo Dornava - Šahovska sekcija Spuhlja 4:4 (Viher - Rot 1:1, P. Kokol
-	Kocbek 1:1, Marjan Šilak - Ržen 2:0, Milan Šilak - Vidovič 0:2), Občina Sv. Andraž (prosta).
6.	turnir (14. 3. pri Tomažu): Šahovski klub Urban - Športno društvo Dornava 3:5 (V. Kramberger - Viher 0:2, Simonič - P. Kokol 0:2, Holc - Čeh 2:0, Burina - Marjan Šilak 1:1), Občina Sv. Tomaž - Športno društvo Juršinci 2,5:5,5 (Bec - Kukovec 0:2, Štabuc - Matjašič 1:1, Štuhec - Lajh 1:1, Novak - Rižnar 0,5:1,5), Občina Sv. Andraž
-	Športno društvo Destrnik 0:8 (Čuček - Merc 0:2, Gavez - E. Mavrič 0:2 ...), Šahovska sekcija Spuhlja (prosta).
Trenutni vrstni red:
Športno društvo Destrnik 11 točk (39,5:8,5), Šahovska sekcija Spuhlja 7 (25:15), Športno društvo Juršinci 7 (22,5:17,5), Športno društvo Dornava 5 (19,5:20,5), Šahovski klub Urban 4 (20:20), Občina Sv. Andraž 2 (7,5:30,5), Občina Sv. Tomaž 0 (8:30).
Zadnji, 7. turnir bo v soboto, 28. marca, pri Urbanu / Destrnik.
Zaključek s podelitvijo nagrad Slovenskogoriške šahovske lige pa bo v soboto, 4. aprila 2009, z pričetkom ob 17. uri na turistični kmetiji Amur v Bodkovcih / Juršinci, kjer bo šahovski velemojster G. Mohr odigral simultanko z udeleženci letošnje lige. Vabljeni ljubitelji šaha!
Anton Lajh
Mali nogomet • Mitja Trop, FC Ptuj Aba roletarstvo Saš bar
Skupaj z navijači nam bo uspelo!
Športni napovednik
Vratarji so v nogometu zelo pomemben člen v ekipi, tako pri velikem kakor tudi pri malem nogometu ali futsalu. Prav tej vlogi se je zapisal Mitja Trop, ki je sedaj pomemben člen ptujske futsal ekipe, ki se bo skozi kvalifikacije poizkušala prebiti v slovensko elitno ligo. Sistem kvalifikacij je precej zapleten: prve tri ekipe iz 2. SFL vzhod in zahod se uvrstijo v končnico, samo zmagovalec pa se neposredno uvrsti v 1. SFL. Poraženi finalist se za napredovanje v nadaljevanju meri še z zadnjimi tremi ekipami iz 1. SFL, kar pomeni dodatnih 6 tekem.
Kako bi opisal svojo nogometno pot, seveda od začetka?
»Svojo nogometno pot sem začel pri mlajših pionirjih NK Drava Ptuj. Že zgodaj sem odšel v Kidričevo k NK Aluminij, kjer sem nastopal za vse selekcije. Pri mladini sem bil kapetan in že s 16 leti branil in treniral za člansko moštvo. Kot član NK Aluminij sem nastopal v 2. in 3. SNL. Branil sem tudi v 3. SNL za NK Gerečja vas in NK Paloma kot igralec NK Aluminij na dvojno registracijo. Veljal sem za perspektivnega vratarja, vendar zaradi politike v klubu nisem dobil prave priložnosti, da bi se uveljavil na igrišču. Sledila je težja poškodba zloma golenične kosti in s tem posledično pot v NK Stojn-ci, kjer sem uspešno nastopal v 3. SNL nekaj sezon. Sedaj sem član NK Podvinci, kjer delujem kot trener vratarjev in pomočnik, po potrebi pa stopim tudi med vratnici.«
Po velikem nogometu si pristal pri malem nogometu, oziroma futsalu!
"Mali nogomet igram praktično že od začetka svoje nogometne poti. Sprva smo s kolegi igrali na ulici, nato pa na
2. SFL - končnica, polfinale
petek; 20. 3., ob 20.30: Ptuj ABA roletarstvo Saš bar - Nazarje Glin; sobota, 21. 3., ob 20.30: Izola - Casino Safir Divača.
dtŠSa
T'^'V'J. CM.HT
m
Mitja Trop, vratar FC Ptuj Aba roletarstvo Saš bar
asfaltiranih igriščih po šoli in ob vikendih. Tako sem bil leta 1998 srednješolski državni prvak z Ekonomsko šolo Ptuj ter izbran za najboljšega vratarja. Velikokrat sem se udeležil ma-lonogometnih turnirjev in zimskih lig. Zaradi želje po resnejši obliki tekmovanja sem se leta 2006 priključil KMN Tomaž in tam preživel dve izvrstni sezoni, saj sem bil obe sezoni izbran za najboljšega vratarja 2. SFL po točkovanju portala Ka-podol.com. Z ekipo KMN Tomaž sem v lanskem letu osvojil 3. mesto v slovenskem pokalnem tekmovanju. Prav tako sem dvakrat osvojil ptujsko zimsko ligo malega nogometa v sezonah 2006 in 2007 z ekipo Mark 69. Ambicija po 1. SFL
me je gnala, da sem prestopil iz KMN Tomaž v FC Ptuj, ki sem ga leta 2008 ustanovil skupaj s sedanjim vodstvom kluba.«
Kakšni so cilji FC Ptuj?
»Cilj kluba FC Ptuj je, da se v tej sezoni prebijemo v 1. SFL. Ligaški del tekmovanja je za nami in prepričljivo smo osvojili 1. mesto. Tako nas sedaj čakajo kvalifikacije za 1. SFL. Prva tekma bo odigrana že ta petek, 20. marca, v športni dvorani Center proti ekipi KMN Nazarje. Prepričan sem, da nam bo to uspelo, saj nas bodrijo naši zvesti navijači, ptujski Modri kurenti. Nenazadnje smo prva ekipa v Sloveniji, ki ji je uspelo premagati slovensko futsal reprezentanco.«
Kaj pričakuješ od kvalifi-
kacij?
»Ekipo FC Ptuj, ki je bila ustanovljena 29. 4. 2008, sestavljajo najperspektivnejši malono-gometaši iz širšega ptujskega okoliša. Okostje ekipe je sestavljeno iz bivših igralcev KMN Tomaž in ŠD Rim. Startali smo v 2. SFL vzhod, v kateri smo po 18 krogih prepričljivo osvojili 1. mesto z osmimi točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo. Po mojem mnenju je sistem kvalifikacij zelo nepravičen, saj je 2. SFL sestavljena iz petih ekip na zahodu in desetih ekip na vzhodu. Tako smo bili prvi krog prosti, saj smo zasedli 1. mesto v ligi. Igrali pa bomo z zmagovalcem dvoboja KMN Ratitovec in KMN Nazarje, to pa so Nazarje. Kljub dejstvu da smo Nazarje letos že premagali dvakrat, pričakujemo zelo težko in trdo tekmo.«
Kakšne želje in cilje imaš v prihodnosti?
»V tem letu nameravam diplomirati na Pedagoški fakulteti Maribor. Pridobil bom naziv diplomirani nogometni trener. Želim delati z vratarji na širšem ptujskem območju. Ker je bilo moje srce vedno razpeto med Ptujem in Kidričevim, si želim delovati v enem izmed teh dveh klubov. Menim, da na Ptujskem primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov s področja vratarjev. Izjema je le gospod Janko Veselič, ki bi se mu rad ob tej priložnosti zahvalil za predano znanje.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Derbi mladincev Interblocku
1. SML
REZULTATI 20. KROGA: ND Slovan - NŠ Poli Drava 0:3, Interblock -Aluminij 3:0, NŠ Dravograd - Rudar Velenje 5:1, NŠ NK Maribor - Domžale 3:1, Hit Gorica - NOGA Triglav 1:2, FC Luka Koper - Krka 2:0, Bilje-Primorje - MIK CM Celje 1:1, Simer šampion - Mura 05 3:0.
1.	INTERBLOCK	20 15	5	0	46:13	50
2.	ALUMINIJ	20 14	1	5	54:31	43
3.	DOMŽALE	20 13	3	4	57:25	42
4.	NK MARIBOR	20 11	5	4	43:25	38
5.	LUKA KOPER	20 10	7	3	45:24	37
6.	HIT GORICA	20 10	6	4	34:20	36
7.	MURA 05	20 9	4	7	34:38	31
8.	NOGA TRIGLAV	20 9	3	8	40:30	30
9.	MIK CM CELJE	20 7	5	8	43:37	26
10.	SIMER ŠAMP. 20	7 5 8	37:34 26
11.	DRAVOGRAD 20	6 5 9	29:38 23
12.	BILJE-PRIMOR. 20	5 5 10	37:43 20
13.	POLI DRAVA 20	5 3 12	27:43 18
14.	ND SLOVAN 19	4 2 13	14:35 14
15.	KRKA 20	1 3 16	17:69 6
16.	RUDAR (V) 19	0 4 15	11:63 4 INTERBLOCK - ALUMINIJ 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0	Fink (5), 2:0 Avdič
(44), 3:0 Žitko (90) SLOVAN - POLI DRAVA 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Kurež (1), 0:2 Vido-vič (24), 0:3 D. Krajnc (63)
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: ND
Slovan - NŠ Poli Drava 2:1, Inter-
block - Aluminij 0:3, NS Dravograd
-	Rudar Velenje 1:2, NŠ NK Maribor
-	Domžale 3:0, Hit Gorica - NOGA Triglav 2:1, Bilje-Primorje - MIK CM Celje 1:4, FC Luka Koper - Krka 5:0, Simer šampion - Mura 05 0:0.
pion - Rudar Velenje 1:1, Železničar Maribor - MIK CM Celje 1:5, Mura 05 - NŠ NK Maribor 0:2, Brežice -Tehnostroj Veržej 0:4, NŠ Dravograd - ŠNK Radgona 9:0, Nafta - Aha Emmi Bistrica 1:3.
12.	BREŽICE	18	4	0 14	19:75	12
13.	A. E. BISTRICA 18	4	0 14	20:81	12
14.	F. JARENINA	18	3	2	13	27:44	11
15.	LJUTOMER	18	2	1 15	9:65	7
16.	RADGONA	18	0	1 17	2:131	1
1.	NK MARIBOR 20 16 3
2.	SIMER ŠAMP. 20 114
3.	FC LUKA KOPER 20 11 3
55:9 41:22
36
9
27:20
32:
36
37:29
33
:22
9	6
9	4
9	4
8	4
7	5
6	5
5	3 12
4	3 13 6 13
1	2 17
-	ALUMINIJ
1
26:25 28:21 28:31 21:28 17:47 21:45 14:41 11:62
4.	HIT GORICA	20 113
5.	DOMŽALE	20 11 2
6.	ALUMINIJ	20 10 3
7.	INTERBLOCK	20
8.	MIK CM CELJE	20
9.	MURA 05	20
10.	POLI DRAVA	20
11.	RUDAR (V)	19
12.	ND SLOVAN	19
13.	KRKA	20
14.	NOGA TRIGLAV 20
15.	DRAVOGRAD	20
16.	BILJE-PRIMOR.	20
INTERBLOCK
(0:2)
STRELEC: 0:1 Žurej (13), 0:2 Žu-rej (22), 0:3 Žurej (66)
SLOVAN - NŠ POLI DRAVA 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Škupica (10), 2:0 Škupica (21), 2:1 Ljubec (69)
1. LIGA U14-VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 1:4, Aluminij - Ljutomer 4:0, Simer šam-
51 37 36 36 35 33 33 31 31 28 26 23 18 15 9 5
0:3
1. DRAVOGRAD	18 15	0	3	48:16	45	ALUMINIJ - LJUTOMER 4:0 (
2. MURA 05	18 14	2	2	74:12	44	2:0)
3. NK MARIBOR	18 14	2	2	72:10	44	STRELCI: 1:0 Podbrežnik (16),
4. RUDAR VELENJE 18 12		4	2	54:15	40	2:0 Sagadin (34), 3:0 Goljat (46), 4:0
5. MIK CM CELJE	18 12	2	4	45:12	38	Goljat (47)
6. VERŽEJ	18 11	2	5	43:18	35	NŠ POLI DRAVA - NISSAN FERK
7. ŽELEZNIČAR MB 18 10 3			5	66:20	33	JARENINA 1:4 (0:3)
8. SIMER ŠAMP.	18 9	2	7	57:25	29	STRELCI: 0:1 Topler (1), 0:2 To-
9. ALUMINIJ	18 8	4	6	24:18	28	pler (24), 0:3 Topler (27), 1:3 Kirič
10. POLI DRAVA	18 7	0	11	37:44	21	(46), 1:4 Boškovič (66)
11. NAFTA	18 6	1	11	37:48	19	Danilo Klajnšek
NOGOMET, pripravljalna tekma
Bukovci - Holermuos 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 L. Mlinaric (65)
V generalki pred nadaljevanjem sezone v Štajerski ligi je ekipa Ho-lermuosa gostovala pri Bukovcih, ki tudi nastopajo v Štajerski ligi. Gol Luka Mlinariča v 65. minuti je minimalno zmago v izenačeni tekmi prinesel Ormožanom. Edini zadetek je padel po prostem strelu z leve strani, ko je predložek Piberčnika Mlinarič z glavo spremenil v zadetek. To je bila že tretja zaporedna zmaga ormoških gradbenikov v pripravljalnem obdobju z 1:0, kar je dokaz, da je obramba boljši del ekipe trenerja Aleša Jurčca. Pri Bukovcih se je vse vrtelo okrog izkušenega Koreza, ki je v 25. minuti zapravil priložnost po srečanju iz oči v oči z vratarjem Šnajderjem, v 57. minuti pa je njegov strel iz prostega strela zaustavila vratnica. Poleg Koreza je lepo priložnost za zadetek zamudil napadalec Habrun v 63. minuti, a je meril mimo vrat. Pri Holermuosu so bili blizu zadetka Jerebič v 41., Zidarič v 43., in Rok Mlinarič v 83. minuti. V nadaljevanju sezone Štajerske lige 21. marca ob 14. uri Ormožane čaka gostovanje pri vodilni Pesnici.
UK
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 14.30: Luka Koper - Domžale; SOBOTA ob 15.00: Rudar Velenje - Labod Drava, Interblock - Nafta; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - MIK CM Celje, Maribor - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Bonifika - Aluminij, Bela krajina - Livar, MU Šentjur - Krško, Mura 05 - Olimpija, Zagorje - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Paloma - Stojnci, Mons Claudius - Čarda, Koroška Dravograd - Malečnik, Črenšovci - Tehnostroj Veržej, Dravinja Kostroj - Trgovine Jager; NEDELJA ob 15.00: Simer šampion - Odranci, Kovinar Štore -Šmartno.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tehnotim Pesnica - Holermuos Ormož, Zreče - Šoštanj, Podvinci - Brežice, GIC Gradnje Rogaška
-	Šentilj Jarenina, LKW Jack Gerečja vas - AHA EMMI Bistrica, Pohorje
-	Peca; NEDELJA ob 15.00: Bukovci - Peca.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - NEDELJA ob 11.00: Ptuj - Pomurje; NEDELJA ob 15.00: Dornava - Maribor, Senožeti - Krka, Rudar Škale - Slovenj Gradec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: Aluminij - Luka Koper (petek ob 13.00), NŠ Poli Drava
-	Maribor (sobota ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: Aluminij - Luka Koper (petek ob 11.00), NŠ Poli Drava
-	Maribor (sobota ob 12.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Celjske mesnine - Zagorje Istrabenz Gorenje, Škofja Loka KSI - Sava Kranj, Kočevje Evro Casino - Brežice, Piran vrtovi Istre - Olimpija, Krka - Velenje.
Mlajši dečki B
3. krog polfinalna skupina D, v soboto, 21. marca 2009, ob 11. uri v Športni dvorani na Hardeku: Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj. Vabljeni!
Tenis • Zimska liga 2008/2009
PARI 10. KROGA - 2. LIGA - SOBOTA ob 8.30: TK Skorba gad - TK Štraf, TK Gorišnica - Kovinarstvo Špurej; SOBOTA ob 11.45: ENIGMA
-	TK Šumari.
Danilo Klajnšek
Judo • 22. mednarodni pokal Ptuja Najmlajši tokrat za pokal Gill sportsa
Judo klub Drava iz Ptuja organizira konec tedna mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja v judu, ki letos praznuje že 22-letnico neprekinjenega organiziranja tega tekmovanja.
Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, ka-detinjami ter mladinci in mladinkami, se bo odvijalo v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto, 21., in nedeljo, 22. marca. Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se pričnejo s predtekmovalnimi dvoboji v soboto ob 10. uri in finalnimi dvoboji ob 15. uri ter v nedeljo (mladinci in mladinke) ob 10. uri in finalne borbe ob 14. uri.
Na tatamijih bomo lahko spremljali zanimive dvoboje, saj so udeležbo potrdile reprezentance iz Romunije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke, Poljske ter večina slovenskih klubov. Vabljeni!
Sebi Kolednik
Strelstvo
DP veteranov Ptuj 2009
Strelski klub Ptuj organizira, v soboto, 21. 3., od 9. do 14. ure državno prvenstvo veteranov, ki se bo odvijalo na 32-mestnem montažnem strelišču v Športni dvorani Mladika na Ptuju. Na prvenstvu bo nastopalo 150 strelcev iz 33 strelskih klubov, med njimi tudi najštevilčnejša zasedba 11 ptujskih veteranov, ki so v preteklem letu na prvenstvu v Ljubljani osvojili tako ekipni kot posamični naslov državnih prvakov v kategoriji moški, zračna pištola nad 50 let. Tudi tokrat bodo pred domačim občinstvom še kako motivirani ponoviti dvojno krono iz lanske sezone. Veterani SK Ptuj bodo nastopali v kategorijah moški pištola nad 50 in nad 60 let, moški puška nad 60 let in ženske puška nad 60 let. Veliko obetajo tudi kidričevski veterani s puško, ki so v Ljubljani v kategoriji serijska zračna puška nad 50 let osvojili ekipno 3. mesto in tudi tokrat spadajo v najožji krog favoritov za najvišja mesta.
Regijsko prvenstvo
V sobotnem popoldanskem času se bo na istem strelišču od 15. do 21. ure odvijalo še regijsko prvenstvo Severne regije v streljanju z zračnim orožjem v vseh kategorijah. Norme za obe državni prvenstvi aprila v Ljubljani bo lovilo kar 160 strelcev iz 13 društev, najštevilčnejšo zasedbo pa imajo tudi tukaj domačini, SK Ptuj, ki bodo nastopali z 32 strelci v vseh starostnih kategorijah.
Simeon Gonc
Ptuj • Zbor članov Planinskega društva Ptuj
Ponosni na uspehe Mine Markovič
Šestega marca so redni občni zbor opravili člani Planinskega društva Ptuj, ki deluje že od leta 1953. Poročila o delu za leto 2008 so predstavili predsednik PD Ptuj Janez Vertič, načelniki odsekov in odborov ter planinskih skupin, računovodja in nadzorni odbor. Lani se je število članov povečalo za 20 odstotkov, članarino je plačalo 866 članov. Planinsko društvo Ptuj se ukvarja z rekreativnim in vrhunskim športom, ki je v tej dejavnosti športno plezanje. Športna plezalka Mina Markovič je v lanskem letu dosegla izjemne rezultate, 3. mesto v svetovnem pokalu, 3. mesto na evropskem prvenstvu in 2. mesto v državnem prvenstvu. V PD Ptuj so ji obljubili vso podporo in pomoč pri njeni poti na sam vrh svetovnega športnega plezanja. Najštevilčnejša dejavnost PD Ptuj je pohodništvo, je povedal predsednik Janez Vertič.
Programe pohoda vedno pripravijo in izvedejo tako, da so sprejemljivi za čim širši krog članov. Priprava pohodov
Bowling • Podjetniška liga
Dušan Kostanjevec z rezultatom 847 na vrh
Peti krog je v skupini A prinesel kar nekaj presenečenj, med katera lahko štejemo zmago MO Ptuj proti Projektisu in neodločena izida ekip Radio-Tednik in PSS proti favorizira-nima ekipama Talum in DaMoSS. Še vedno ima pet ekip možnosti za prva štiri mesta, ki vodijo v skupino za prvaka. V skupini B sta nepričakovano visoki zmagi dosegli ekipi Avtoprevoz-ništva Novak in VGP Drava, prvič pa se je zmage veselila tudi ekipa MP Ptuj. Odličen posamični dosežek je uspel Dušanu Kostanjevcu iz ekipe Avtoprevozništvo Novak, ki je imela podobno kot VGP Drava tri predstavnike med najboljšimi desetimi igralci tega kroga.
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 847, 2. Bojan Klarič (Avto. Novak) 788, 3. Franc Malek (VGP Drava) 781,
4.	Marko Drobnič (Talum) 765,
5.	Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 758, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 744, 7. Romana Čuček (Avto. Novak) 741, 8. Darko Ferlinc (Talum) 725, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 721, 10. Janez Rakuš (PSS) 720.
Skupina A
Rezultati 5. kroga
- Talum 4:4, MO Ptuj -Garant zavarovanje -8:0, DaMoSS - PSS 4
1.	TALUM
2.	PROJEKTIS
3.	RADIO-TEDNIK PTUJ
4.	MESTNA OBČINA PTUJ
5.	DAMOSS
6.	GARANT ZAVAROVANJE
7.	PSS
8.	PROJEKTA ING.
: Radio-Tednik Projektis 5.3, Projekta ing 4.
29 162,4 27 165,4 26 157,3 25 156,2 22 164,5 14 140,5 13 149,1 4 136,3
Skupina B
Rezultati 5. kroga: Avtoprevozni-
štvo Novak - Bowling center Ptuj 7:1, VGP Drava - db Transport 7:1, Tames - Boxmark 8:0, MP Ptuj - Ilkos 5:3.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK	31	174,3
2.	TAMES	29	162,2
3.	VGP DRAVA	24	166,2
4.	BOWLING CENTER PTUJ	23	157,6
5.	DB TRANSPORT	18	159,8
6.	BOXMARK	15	139,9
7.	MP PTUJ	11	139,6
8.	ILKOS	9	140,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Dušan Kostanjevec (Avtoprevozništvo Novak) povprečje 192,3, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 184,9, 3. Marko Drobnič (Talum) 184,3, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 184,2, 5. Bojan Klarič (Avtoprevozništvo Novak) 183,1, 6. Romana Čuček (Avtoprevozništvo Novak) 180,5, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 179,8, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 173,6, 9. Tadej Vreže (MO Ptuj) 171,6, 10. Gregor Miložič (BC Ptuj) 171 ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Avtoprevozništvo Novak bo letos zagotovo krojila vrh podjetniške lige, kar je v tem krogu potrdila z najboljšim ekipnim dosežkom doslej - 2953 podrtih kegljev. Dušan Kostanjevec, ki je v tem krogu dosegel najboljši posamični dosežek letošnje lige, stoji zgoraj desno.
zahteva od vodnikov veliko organizacijskih in tehničnih priprav. Vrsto dobrih rezultatov so na državnem prvenstvu dosegli društveni tekmovalci v planinskih orientacij skih pohodih. Leto 2008, o katerem so se planinci s Ptujskega pogovarjali na minulem zboru članov, je bilo tudi leto jubilejev. Konec maja lani so praznovali 25. obletnico odprtja Haloške planinske poti. Konec novembra lani
Športne novice
Šolski šport • Rokomet: Gimnazija Ormož v polfinale
V ponedeljek, 9. marca, je v Športni dvorani Ormož potekal četrtfinalni turnir državnega prvenstva srednjih šol v rokometu. Zmagali so rokome-taši Gimnazije Ormož, ki so se skupaj z dijaki III. Gimnazije Maribor uvrstili v polfinale. Za Gimnazijo Ormož so igrali: Rok Klemenčič, Klemen Kra-bonja, Uroš Škripec, Jan Burger, Blaž Orešnik, Danijel Petek, Tomaž Lazar, Miroslav Hanželič, Gregor Sok, Anže Ivanuš, Tomaž Perner in Mišel Bren-holc. Trener ormoških gimnazijcev je profesor športne vzgoje Anton Lah.
Rezultati: Gimnazija Ormož - Zavod A. M. S. Maribor 27:12 (15:6), Gimnazija Murska Sobota - III. Gimnazija Maribor 20:22 (10:10), Gimnazija Ormož - Gimnazija Murska Sobota 38:18 (20:10), Zavod A. M. S. Maribor - III. Gimnazija Maribor 18:29 (7:11).
UR
Šolski šport • Košarka: Majšperk medobčinski prvak
Prejšnjo sredo se je na OŠ Olge Meglič na Ptuju odvijalo osnovnošolsko tekmovanje v košarki za učence letnik 1997 (7. razred) in mlajše. V žal skromni udeležbi, nastopile so
Foto: Evald Mlinarič, prof.
Sašo Menoni in Larisa Krabonja
Foto: Črtomir Goznik
Janez Vertič, predsednik PD Ptuj: »Najštevilčnejša dejavnost je pohodništvo, program pohodov vedno pripravimo in izvajamo tako, da je sprejemljiv za čim širši krog članov.«
Foto: Črtomir Goznik
Restavracijo Gastro so planinci 6. marca napolnili do zadnjega kotička. Posebej veseli so bili svojega staroste in častnega člana, 100-letnega Nikole Vukotiča.
so v počastitev 55. obletnice ustanovitve društva pripravili razstavo planinskih fotografij. 50. obletnice ustanovitve mladinske sekcije niso posebej praznovali, čeprav je skoraj polovica članov mlajših od 27 let, je povedal predsednik Ver-tič. V tem trenutku združujejo vse starostne skupine, od vrtcev do dijakov in študentov. Planinska skupina iz Vrtca Ptuj šteje že 75 otrok oziroma čla-
nov, tako da se za podmladek ni bati. V mladinskem odseku so lani organizirali 20 planinskih izletov in dva planinska tabora. Vodniški odsek je opravil 49 akcij, v njem deluje 30 vodnikov različnih kategorij. Več akcij je izvedel tudi odsek za planinske poti, za njimi je 530 ur prostovoljnega dela, prizadeven je bil odsek za orientacijo, prav tako odsek za varstvo narave, ki se je po najboljših močeh trudil, da bi čim manj obremenjevali naravo, saj so planinci v prvi vrsti tudi varuhi narave. Odbor za informiranje pa se je trudil, da je javnost čim več izvedela o dejavnostih PD Ptuj na lokalni in državni ravni. Najobsežnejšo informativno akcijo so izvedli pred pohodom po Haloški planinski poti. Alpini-stično-športno plezalni odsek je v poročilu dal poudarek na vrhunske športne rezultate plezalke Mine Markovič. Poro-
čila o opravljenem delu so podale tudi planinske skupine.
S prispevki so občni zbor obogatili tudi številni gostje. Sprejeli so koledar pohodov in prireditev z natančnimi opisi za letos, vsak mesec jih bo v povprečju šest, finančni načrt, na koncu pa podarili še nekaj spominskih daril. Viktorija Da-bič pa je v imenu vseh članov PD Ptuj izrekla najlepše želje ob 100. rojstnem dnevu starosti ptujskih planincev Nikoli Vukotiču. Člani PD Ptuj so se od njega veliko naučili, vedno jih je navduševal s pozitivno energijo, prijazno besedo in nasmehom. »Lepo je biti planinec. Človek mora naravo varovati. Tisto, kar jaz rad gledam, radi gledajo tudi drugi,« je bilo njegovo tokratno sporočilo vsem, ki hodijo v planine, v naravo.
MG
zgolj tri šole, so bili najboljši učenci OŠ Majšperk, ki so v tekmi za prvo mesto zgolj za eno točko premagali gostitelje turnirja (49:50). Tretje mesto in bronasto medaljo je osvojila OŠ Breg iz Ptuja. Prvi dve moštvi sta se uvrstili neposredno v četrtfinale državnega prvenstva.
Za udeležbo med najboljšimi 32 dekliškimi ekipami v državi se bodo v sredo v telovadnici OŠ Poljčane domačinke pomerile z OŠ Olge Meglič.
UG
Šolski šport • Namizni tenis: izpeljali 12. prvenstvo Ekonomske šole Ptuj
Sredi februarja smo na Ekonomski šoli Ptuj izpeljali 12. prvenstvo šole v namiznem tenisu. Prvenstva se je udeležilo skoraj sto dija-
Ekipa Majšperka - medobčinski prvaki OŠ v košarki
kov in dijakinj programov Trgovec, Ekonomski tehnik in Ekonomska gimnazija.
Med dijaki sta se v finale uvrstila Kristjan Pesek (4. b/EG) in Sašo Menoni (3. a/E). Drugič zapovrstjo je zmagal Sašo Menoni, slavil je z 2:0. Med dijakinjami je zmagala Larisa Krabonja (3. a/E), ki je v finalu premagala Tino Rosič (4. b/EG) z 2:0.
Predstave so bile na solidnem nivoju, številni dijaki pa so se med zanimivimi boji močno potrudili. Tudi na ta način si dijaki pridobivajo poklicne kompetence. Prvenstvo je imenitno izpeljalo ŠŠD Ekonomske šole Ptuj.
me
Tri medalje ptujskim slepim in slabovidnim
Posameznega prvenstva ZDSSS v avtomatskem kegljanju za leto 2009, ki je potekalo prejšnjo nedeljo v Celju, so se udeležili štirje člani ptujskega MDSS in osvojili kar tri medalje.
V	kategoriji B3 je prvo mesto pripadlo Marjanu Žalarju, ki je podrl 686 kegljev, enako kot drugouvr-ščeni Miro Rus iz Ljubljane. Vendar je Marjan podrl več devetk, kar je pri slepih in slabovidnih, ki tekmujejo samo na polno, prvi kriterij. V isti kategoriji je Mitja Žalar osvojil 3. mesto (685).
V	kategoriji B4 je s 600 podrtimi keglji bronasto medaljo osvojil Jože Cestar. Za Ivana Zimeta, kategorija B4, je bil to krstni nastop na tovrstnih tekmovanjih, ki pa ga je opravil solidno in mu bo gotovo vzpodbuda za nadaljevanje.
Ob tem, da je bil to še tradicionalni mednarodni turnir celjskega MDSS, so slovenski predstavniki »lovili« norme za nastop na absolutnem državnem prvenstvu invalidov, ki bo v mesecu maju, prav tako v Celju. Dosegla sta jo Marjan in Mitja Žalar, ki sta vključena tudi med 19 potencialnih kandidatov, ki bodo od 1. do 7. junija letos nastopili na 11. EP za slepe in slabovidne kegljače na Poljskem. Upamo in želimo, da bi jima uspelo, saj sta že nekaj zadnjih let uspešno branila barve slovenske reprezentance tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih. Marjan pa
je na evropskih prvenstvih osvojil že srebrno in bronasto medaljo.
Silva Razlag
Karate • Šolska liga
Karate klub Shotokan Velenje je v soboto, 7. marca 2009, v telovadnici Osnovne šole Šalek Velenje organiziral 4. krog šolske karate lige 2008/ 09. Turnirja se je udeležilo 155 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 klubov. Iz Karate-do klub Ptuj in Markovci so tekmovali: Ema Trafela, Ela in Tinka Valenko, Špela Pernek, Žan Cvetko, David Murko, Vid Težak, Oscar in Krištof Križanec, Florian Toplak, Žan Kokol in Nina Strelec. V kategoriji najmlajših je ponovno zmagala Ela Valenko, ki je v finalu premagala klubsko prijateljico Špelo Pernek, Tinka Valenko pa je v kategoriji mlajših deklic zasedla 3. mesto.
Špela Pernek zmagala na turnirju v Žalcu
Karate klub Žalec je v soboto, 14. marca, organiziral 7. mednarodni pokal Žalca 2009. Na tekmi se je zbralo nekaj manj kot 500 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Švice in Italije. S karate-do kluba Ptuj so nastopili Špela Pernek, Špela Horvat, Aljaž Valič, Rok Žganjar ter Tinka in Ela Valenko. Za odličen uspeh sta ponovno poskrbeli Špela Pernek in Ela Valenko, ki sta tokrat zamenjali vrstni red na stopničkah. V kategoriji deklic do 7 let je Špela Pernek zmagala, Ela Valenko pa je bila tretja. Prav tako je tretje mesto osvojila Špela Horvat, ki je tekmovala v borbah, v kategoriji članic -68 kg.
jk
Špela Pernek in Ela Valenko (Karate-do klub Ptuj)
Kmetijstvo • Dovoljen izredni odstrel sivih vran
Hitchcockova srhljivka Ptiči v resničnem življenju
V letu 2007 so sive vrane na nelovnih površinah povzročile za 8000 evrov škode, v letu 2008 pa se je škoda povečala za skoraj trikrat, na kar 22.800 evrov. To so uradni podatki kmetijskega ministrstva. Za škodo na lovnih področjih pa je podatke zbral Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in ti kažejo, da je škoda zaradi sivih vran med letoma 2006 in 2008 znašala dobrih 8500 evrov. Seveda gre le za uradne podatke; veliko škode namreč sploh ni bilo prijavljene. Sodu potrpežljivosti pa so očitno izbili dno lanski napadi sivih vran na ljudi.
Čeprav se na širšem ptujskem območju doslej ni veliko govorilo o škodi, ki jo na posevkih povzročajo jate sivih vran, to ne pomeni, da je ni bilo. Po besedah tajnika Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Mirka Obrana je bilo lani kar precej škodnih prijav in tudi zahtevkov za povrnitev škode, največ s področja LD Ptuj: »Sive vrane povzročajo škodo predvsem spomladi, ob setvi koruze. Sicer pa se lotijo tudi domačih piščancev, najhuje pa je, ker uničujejo bale sena; preklju-vajo namreč ovoj, seno pa potem zgnili. Letos zaenkrat
še ni bilo prijav, gotovo pa še bodo. Seveda pa uničujejo tudi druge posevke.« Obran še pravi, da se s škodo zaradi sivih vran srečujejo tudi v mariborskem območju in da je odločitev kmetijskega ministrstva za odstrel sive vrane v nelovnem času v tem kontekstu pravilna.
Na Ptujskem ocenjujejo, da bodo v času izrednega odstrela, to je obdobje od marca do septembra, ustrelili okoli 200 teh ptičev. DOPPS se z odstrelom sive vrane načelno strinja, saj ne gre za zaščiteno vrsto živali, poleg tega pa so se jate sivih vran res
Foto: SM
Sive vrane so se tako namnožile, da povzročajo vedno več škode na kmetijskih pridelkih, napadale pa so tudi že otroke in odrasle.
tivnih postopkov, organizaciji, izvedbi projektov, dogodkov in ostalih dejavnosti ... V bodoče želijo pomembno prispevati k še boljšemu sodelovanju s sorodnimi društvi (Govedorejsko društvo, Združenje rejcev prašičev, Biotehniška šola, društva podeželske mladine ...), saj verjamejo, da je v slogi največja moč. To bodo tudi zares potrebovali, saj med najpomembnejše projekte v letu 2009 gotovo spada udeležba na 56. svetovnem prvenstvu v oranju, ki bo 4. in 5. septembra v Moravskih Toplicah. Obenem želijo za svoje stranke najprej korektno pripraviti cenik strojnih storitev, vršiti kakovostne strojne usluge po konkurenčnih cenah, organizirati izobraževanje za izvedbo izrednih prevozov v kmetijstvu ter za uporabnike FFS, sodelovati na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni in v Komendi, še naprej sodelovati z Biotehniško šolo Ptuj (testiranje in servisiranje škropilnih naprav), zagnati posodobljeno spletno stran Strojnih krožkov na državnem nivoju . Z zunanjimi poslovnimi partnerji želijo še naprej svojim članom dobavljati tako varno delovno obleko kot tudi nadomestne dele za kmetijsko mehanizacijo. V mesecu ju-
preveč namnožile. Vendar je problem drugje; siva vrana namreč ni nobena trofeja in odstrela se lovci ravno ne veselijo najbolj, saj »zapravljajo« naboje za prazen nič. Naboji pa niso ravno poceni...
Problematiko vedno večje škode, ki jo povzročajo sive vrane, je letos sprožila Kme-tijsko-gozdarska zbornica: »Zaradi odličnih bivanjskih pogojev in velike sposobnosti prilagajanja spremembam v okolju se je število sivih vran prekomerno povečalo, posledično pa so se občutno povečale škode na poljščinah, vrtninah in senenih
niju načrtujejo strokovno ekskurzijo v Romunijo z namenom videti, kaj počne vzhodnoevropsko, balkansko kmetijstvo. V jesenskem času pa se že ozirajo za novim sejmom kmetijske mehanizacije in tehnike, vabljivo se zdi tudi vabilo na ogled tekmovanja Tractor pulling julija v Žalcu. Sprejeli so višino članarine za leto 2009, ki znaša 20 EUR, hkrati pa pozivajo vse člane, ki se občnega zbora niso udeležili, da jo čim prej poravnajo. Ker se bliža nova setvena sezona, so opozorili še na nujnost pravočasne preureditve podtlačnih_(va-kuumskih) sejalnic za koruzo za potrebe setve z dovoljenimi kemičnimi pripravki treti-ranega semena koruze.
Zbrane na slovesnosti so pozdravili še Milan Tacin-ger, predsednik govedorej-skega društva Ptuj, Milan Strmšek, predsednik izpostave območne enote Ptuj pri KGZS, in predsednik SK Dravsko polje, Anton Medved, predstavnik sindikata kmetov, podružnice Ptuj, Vili Grubelnik z zveze strojnih krožkov, Matjaž Kekec, Agronabava Bukovci, ter Ivan Brodnjak, vodja kmetijske svetovalne službe na Ptuju.
Jože Murko
balah skoraj po celi Sloveniji. Največje probleme imajo kmetje zelenjadarji v okolici naselij, kjer primestna krajina ne omogoča dovolj naravne hrane, pa tudi drugje. Sive vrane škodo povzročajo tudi v vinogradih in sadovnjakih. Lovske družine ponekod zaradi manjših prihodkov niso zmožne poravnati vseh škod, zato kmetje večkrat ostajajo brez odškodnin ali pa jih sploh ne prijavljajo,« so sporočili iz KGZ, kjer absolutno podpirajo odločitev kmetijskega ministrstva za izredni odstrel sive vrane.
Sive vrane napadale tudi otroke
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorno za upravljanje s populacijami divjadi (med katere sodi tudi siva vrana) in izplačilo odškodnin za škode, ki jo divjad povzroči na ne-lovnih površinah. Problematične so namreč ravno škode na nelovnih površinah, ker lovci niso imeli nikakršnih pravnih možnosti poseganja v populacijo sive vrane. Ministrstvo je v zadnjih treh letih prejelo več prijav škod in prijav o napadih sivih vran na posameznike, zlasti otroke,« so odločitev za izredni odstrel dodatno argumentirali na ministrstvu. Konkretno je šlo za napad sivih vran na otroke v ljubljanskem vrtcu Mojca junija lani, prav tako je bilo prejetih nekaj odškodninskih zahtevkov zaradi napada sivih vran na mimoidoče, ki so se končali celo s takšnimi poškodbami, da so ljudje morali poiskati pomoč pri zdravnikih. Lov na sive vrane sicer ni atraktiven za lovce, kot že rečeno, zato mnogo upravljavcev v Sloveniji do sedaj ni izpolnjevalo niti predpisanih minimalnih odvzemov sivih vran. »Zaradi številnih pozivov pa je sedaj ministrstvo namesto 411 ločenih odločb izdalo eno odločbo na nivoju države, ki omogoča poseg v populacije sivih vran posameznim upravljavcem takrat, ko je to potrebno,« so odločitev še pojasnili na ministrstvu, kjer so lovskim družinam dali tudi napotke, kako ravnati: »Izrecno je prepovedano streljati v gnezda v vseh letnih časih, lovce pa zavezuje tudi lovska
etika. Namen odločbe je dovoliti upravljavcem poseganje v populacije sivih vran tam, kjer je to mogoče (na poljih, travnikih in gozdnem robu), in sicer s poseganjem v jate. Dejstvo je, da zaradi naraščanja populacije sivih vran gnezdi le še majhen del populacije. Ostale pa se združujejo v jate, ki štejejo tudi do 500 osebkov. Te pa so izredno problematične in povzročajo občutno škodo. Ukrepanje v spomladanskem času, torej v času gnezdenja sivih vran, pa je pomembno tudi z vidika gnezdenja drugih ptic pevk, saj se sive vrane prehranjujejo tudi z jajci in majhnimi ptiči številnih zavarovanih vrst ptic. Torej je ta ukrep pomemben tudi z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti.«
Lovci se branijo
Z Lovske zveze Slovenije (LZS) pa so sporočili, da so bili obveščeni o napadih sivih vran na področju Ljubljane neposredno na ljudi, ki so se končali tudi s telesnimi poškodbami. »V letu 2008 je 12 lovskih družin dobilo 16 zahtev za ocenitev in povračilo škode na kmetijskih pridelkih na lovnih površinah, povzročene s strani sivih vran. Po opravljenih ogledih so lovske družine povrnile nastalo škodo v višini 3.049,06 evra. Tudi zato je v preteklem letu večje število lovski družin upravljavk lovišč podalo pobudo na Ministrstvo za kmetijstvo za povečanje odstrela in podaljšanje lovne dobe. Odločba pa je bila lani izdana relativno pozno in praktično ni vplivala na odstrel, saj večina škod nastane do poletja. Tako je bilo v preteklem letu izločeno z lovišč, ki jih upravljajo lovske družine, 4.439 sivih vran, od tega jih je bilo odstreljenih 4.380,« je razlog, zakaj lani lovci niso mogli dovolj učinkovito reševati problematike sivih vran, še pojasnil direktor strokovne službe pri LZS Srečko Žerjav, ki je še povedal, da je na podlagi dosedanje lovske prakse s populacijo sive vrane zaradi zakonskih regulativ zelo težko upravljati, povsem nemogoče pa jo je obvladovati v bližini večjih urbanih naselij.
SM
Ptuj • 15 let strojnega krožka Posestnik
Spomnili so se začetkov
V soboto, 14. marca, so člani strojnega krožka Posestnik delovno proslavili 15 let dela in obstoja. Ozrli so se v preteklost, v sedanjosti ugotovili, kje so pristali, ter za prihodnost soglasno sprejeli kar nekaj načrtov.
Po uvodnih formalnostih tega letnega zbora članov, po predstavljenih in sprejetih poročilih, so se spomnili svojih skromnih začetkov pred 15 leti po vzoru tedanjih dobro organiziranih in funkcionalnih strojnih krožkov v Avstriji. Sčasoma je število članov naraščalo vse do današnjih 150 članov iz celotne ptujske upravne enote in celo širše. V preteklosti so namenjali vedno več pozornosti zakonodaji, varnemu delu s kmetijsko mehanizacijo, izobraževanju svojih članov, sodelovanju na različnih prireditvah, nabavi varne delovne obleke in zaščitnih sredstev . Radi so se in se še intenzivno udeležujejo stro-
kovnih predavanj, ekskurzij in demonstracij, pri čemer jim je v veselje, da v svojih vrstah pristaja tudi vedno več mladih članov, bodočih nosilcev kmetijskih gospodarstev.
Predsednik Anton Ze-mljak se je ob tej priložnosti prisrčno zahvalil za trud in požrtvovalnost vsem članom krožka, izpostavil pa je tudi dobro in zgledno sodelovanje s sosednjimi krožki, z Zvezo strojnih krožkov Slovenije, zunanjimi partnerji in nenazadnje s KGZS, zavodom Ptuj, Kmetijsko svetovalno službo, kjer krožek preko tajnice krožka Darje Artenjak dobiva koristne napotke, svetovalno pomoč in logistično podporo v obilici administra-
Foto: Jože Murko
Anton Zemljak, predsednik strojnega krožka Posestnik
Nagradno turistično vprašanje .
Izšel je katalog pocitnic v Sloveniji
Sestavni del priprav na vsakoletno turistično sezono so tudi akcije čiščenja okolja. S prvimi bodo pričeli že te dni. Pokrovitelja vsakoletne vseslovenske akcije spomladanskega čiščenja okolja sta Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje. V Turistični zvezi Slovenije kot nosilcu akcije so k sodelovanju povabili vse, ki jih skrbi stanje v okolju.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju bodo nekateri objekti po dolžini gradnje kmalu uvrščeni na seznam turističnih atrakcij, kot podhod na fotografiji, ki ima že vse, tudi ime, le uporabnega dovoljenja še ne. To, da ga ob vsakem večjem nalivu zalije voda, pa je že nekaj drugega.
Podlehnik • Turistično društvo v letu največjih izzivov
Vse se da, če so ljudje za
Podlehniško turistično društvo je eno tistih, ki bi si lahko, če bi obstajala lista najuspešnejših društev za pridobivanje denarja po razpisih, pripelo prvo mesto. V lanskem letu so namreč uspešno kandidirali na kar petih razpisih in pridobili krepko preko 15.000 evrov samo iz tega naslova.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko izdelkov bodo ocenili na 20. razstavi Dobrote slovenskih kmetij?_____________________
Ime in priimek:_
Naslov:
Davčna številka:

Razlog je v prvi vrsti iskati pri zelo delovnem vodstvu društva, verjetno pa tudi v prerešetani in dodobra zakreditirani občinski malhi, iz katere se komaj prikotali kakšen novčič. In ker se v društvu zavedajo, da prioriteta občinskega razvoja vsaj zaenkrat še ne more biti v društvenih aktivnostih, pač pa v zagotavljanju najosnovnejših zadev, kot so ceste, se pač zanašajo nase. To sicer ne pomeni, da jim je občina obrnila hrbet; lani je društvo dobilo za svoje delovanje in prireditve okoli 3500 evrov, kar pa je za načrte seveda precej premalo. »Zato se prijavljamo na vse razpise, za katere izvemo in na katere kot društvo lahko kandidiramo. Koliko dela je s pripravo dokumentacije za projekte, raje ne bi govorila, ker imamo včasih občutek, da je tisto, kar dobimo, veliko manj, kot je bilo vloženega truda,« pravi tajnica Zdenka Golub, a obenem skupaj s predsednikom Milanom Vidovičem ne skriva ponosa, da so bili lani uspešni na razpisu za brezplačno izdelavo svoje interne-tne strani, dobili so tudi denar za postavitev klopotca, pa za martino-vanjske prireditve, največji finančni injekciji pa pričakujejo letos, po zaključku odobrenih projektov ureditve etnografskega muzeja na prostem in izdaji knjige Šege in navade v Halozah.
Mesejek iz srca Haloz
»Dela na t. i. etnografskem muzeju, ki bo postavljen tik ob viničar-skem muzeju, v teh dneh že tečejo. Občina nam je že dala v najem oz. 30-letni zakup nekaj arov zemljišča, večino del bomo opravili prostovoljno, kot vedno doslej. Celoten projekt ureditve je ocenjen na dobrih 14.000 evrov, z uspešno kandidaturo na razpisu za Leader sredstva pa smo dobili 6000 evrov. Dokumenta-
cija je že pridobljena, v bistvu pa gre za postavitev enostavnega objekta, lesenega kozolca, v katerem bodo zbrana, razstavljena in opisana tradicionalna stara kmečka orodja in gospodinjski pripomočki, ki so jih uporabljali naši predniki v 18. in 19. stoletju, dandanes pa so praktično že utonila v pozabo,« pojasnjuje predsednik Vidovič.
Zbirka skupaj s kozolcem naj bi bila uradno odprta letos avgusta, ko bodo na tem mestu že tradicionalno postavljali klopotec in brez dvoma bo vredna ogleda; če vas slučajno zanima, kaj je »vinplin« ali pa »me-sejek«, pa tudi, kako so v srcu Haloz nekoč delali res pristne domače mesnate in druge dobrote, potem bo ogled muzeja absolutno nujen.
Hkrati naj bi sredi podlehniškega gričevja ob otvoritvi muzeja javnosti prvič uradno predstavili knjigo o haloških šegah in navadah, za katero so prav tako iz razpisa prejeli 7000 evrov. Ureja jo Zdenka Golub s pomočjo številnega uredniškega odbora in vseh članov TD: »Material za knjigo zbiramo že desetletje; zdaj ga bomo predstavili v obliki publikacije, ki bo razdeljena v štiri osnovna poglavja po štirih letnih časih, obogatena s številnimi fotografijami. V knjigi bodo opisane praktično vse stare navade in običaji, vezani na verske praznike in večja dela, dodane bodo tudi ljudske pesmi in igre, veliko zanimivosti smo zbrali preko ustnega ljudskega izročila in bodo prvič zapisane. Naša želja je bila tudi, da bi vsebino knjige zapisali v haloškem narečju, a se je to zaradi zakonskih predpisov izkazalo za predrag projekt. Že tako bomo vse naše delo donirali brezplačno, knjiga pa bo izšla v 1000 izvodih,« je povedala Golubova in dodala, da je celoten projekt izvedbe in izdaje knjige ocenjen na 12.000 evrov.
Odprt žulj, ki že rahlo peče in se
Turistični subjekti doma in po svetu se na najrazličnejše načine odzivajo na krizo. Vsi se bolj ali manj trudijo, da bi se recesija čim manj odrazila na njihovo poslovanje. Zaradi pomanjkanja denarja pa se bodo mnogi odločili za počitnikovanje doma. Kompas se je kot prvi slovenski organizator potovanj odzval na rastoče povpraševanje po slovenski turistični ponudbi počitnic. Izdal je katalog počitnic v Sloveniji. Zanimanje za atraktivne počitnice v Sloveniji se je zadnja leta zelo povečalo.
Svetovni gospodarski forum, ki zajema 133 držav, je pripravil raziskavo o konkurenčnosti slovenskega turizma. Po skupni oceni, ki temelji na 14 dejavnikih konkurenčnosti turističnega sektorja, se slovenski turizem uvršča na 35. mesto, eno mesto za Hrvaško. Po skupni oceni
Foto: SM
Predsednik podlehniškega Turističnega društva Milan Vidovič: »Pohvaliti moram prav vse naše člane; brez njih in njihovega prostovoljnega dela marsičesa ne bi dosegli.«
Foto: SM
Gonilna sila in tajnica TD Zdenka Go-lub napoveduje izid knjige Haloške šege in navade, ki jo bodo uradno predstavili javnosti predvidoma avgusta letos.
Foto: SM
Nekdanji viničarski muzej na Gorci danes izgleda katastrofalno; kot bi ga obdelali bin Ladnovi teroristi. V TD upajo, da bo obnova in dogradnja letos vendarle stekla.
konkurenčnosti se je Slovenija uvrstila v zgornji del lestvice oziroma med države nad povprečjem po obdelanih kriterijih.
Raziskava je pokazala, da Slovenija namenja večji delež državnega proračuna za turizem kot Hrvaška, uvrstila se je na 43. mesto, Hrvaška na 110. Na področju zagotavljanja varnosti se je uvrstila na 24. mesto, 20. mesto je zasedla glede na dejavnike okoljskega trajnostnega razvoja, po kakovosti naravnega okolja jo raziskava postavlja na 27. mesto. Pri kriteriju priporočila destinacije drugim s strani poslovnežev, ki so Slovenijo prvič obiskali, pa je dosegla najslabšo oceno, zasedla je 124. mesto. Prvo mesto je v raziskavi po-
gnoji, pa ostaja viničarski muzej; ta namreč danes izgleda tako kot bi bil na delu Osama bin Laden s svojimi teroristi; no, ampak Osama se na Podlehnik še ni spravil in dokler ne bo v tej občini res kakšne izjemne logistične cone, se verjetno tudi ne bo, čeprav je res, da bi si pa v hriboviti goščavi lahko prav dobro uredil skrivališče.
Šalo na stran, obnova viničarske-ga muzeja, ki se je začela lani, se je namreč končala takoj zatem, ko se ga je dobra polovica z dimnikom vred podrla. Sicer je res, da je občina za obnovo namenila v lanski proračunski postavki 30.000 evrov, vsaj toliko je pričakovala tudi iz razpisa po programu za razvoj podeželja, z dobrim namenom podpisala celo pogodbo z izvajalcem za prenovo celotnega ostrešja s streho vred, vendar se po avgustovskem neurju ni zgodilo nič več. Kot je slišati, je namreč izbrani izvajalec za obnovo strehe na muzeju imel jeseni preveč dela na poškodovanih ostrešjih po Spodnjem Podravju, kar je tudi razumljivo, nato naj bi imel težave zaradi poškodbe v kolektivu in tako je golo zidovje (kot se vidi na fotografiji) pričakalo letošnje leto. Za povrhu občina ni uspela pridobiti
novno zasedla Švica, Avstrija je bila druga, Nemčija tretja, torej države, pri katerih turizem pomeni najpomembnejšo oziroma eno najpomembnejših gospodarskih panog.
Odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava je 23. po vrsti. Nagrado bo prejel Janez Jeza, Kajuhova 3, Kidričevo. Danes sprašujemo, koliko skupin izdelkov bodo ocenili na 20. razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v grand hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 27. marca.
dodatnega denarja na razpisu, saj naj bi bila dokumentacija nepopolna; manjkalo naj bi mnenje in soglasje Zavoda za kulturno varstvo. Da s »spomeničarji« ne gre lahko in hitro, pa je tako že znano. »Upamo, da bo letos zadeva stekla, saj je prevelika škoda, da bi se zaradi vremenskih neprilik uničevalo še tisto, kar je od prvotne stavbe ostalo. Ostrešje naj bi tako letos naredil drug izvajalec, pripravljeno imamo že kritino, prav tako so urejeni temelji za postavitev skednja ob zidani hiški,« so prepričani v TD, ki bodo seveda pomagali pri obnovi, nato pa bi radi v viničarskem muzeju uredili pravo turistično postojanko s kulinarično, vinsko in kulturno ponudbo.
Ob naštetih velikih projektih pa TD, ki ima kar 175 članov, sodelujočih v petih sekcijah, nadaljuje številne manjše akcije; tako bodo letos pripravili že tradicionalno ocenjevanje vin, pa ocenjevanje urejenosti domov, srečanje ljudskih pevcev in godcev, delavnico izdelave spominkov, ureditev nove pešpoti, zavzeli se bodo za ustanovitev turistično-in-formacijske pisarne v občini, izbrali bodo novega vinogradnika leta, organizirali martinovanje itd.
SM
Kuharski nasveti
Tartufi
Tartufi so zelo dragoceno živilo. Sezona nabiranja je november in prve dni decembra, vendar se z njim skoraj zmeraj srečamo skozi poletje oz. na dopustu. Živilo, katerega že 1 gram predstavlja malo premoženje, je cenjeno veliko bolj, kot si znamo predstavljati, zato je morda za uvod dovolj, da razširite svoj poznavalski okus in ga poskusite v jedeh, kjer ga dodajo kot začimbo.
Gomoljike ali tartufi spadajo med gobe, ki rastejo v hrvaški in tudi slovenski Istri, vendar jih pri nas ni dovoljeno nabirati. Največ tartufov na našem trgu pa prihaja iz Italije. Gomoljike ali tartufi so zelo nedorečene oblike. Te gobe tudi zaradi videza in še bolj izrazitega okusa že stoletja obdaja skrivnost. K temu pripomore tudi njihova groba, usnjata koža, ki skriva črno meso oziroma barvo mesa, ki ga nima nobeno živilo. Okus teh gob je tako močan, da zadostuje že ena majhna gomoljika za odiša-vljenje večje količine jedi.
V naravnem okolju gomo-ljike ali tartufi zrastejo najpogosteje v velikosti lešnika in oreha. Večji tartufi so prava redkost in veljajo za posebnost in so lahko tudi do teže 500 g. Poznamo tudi bele gomoljike ali tartufe, vendar so črne vrste najplemenitej-še, najbolj cenjene pa so iz
Perigorda v Franciji. Okus gomoljik je tako izrazit, da če pretaknemo perutnino z enim drobnim trakom, se okus prenese in razširi na celotno perutnino, ki jo pečemo. Močni začimbni okus tartufi pripomorejo tudi pri začimbnih omakah in nadevih, čeprav so največja delikatesa sami tartufi.
Na naših jedilnik v nekaterih restavracijah lahko okušamo nekoliko cenovno ugodne bele tartufe, ki imajo poprasti okus in jih dobimo iz italijanskega Piomonata. Najpogosteje jih dodajo k začetnim jedem, kot so mesne in druge solate, ki jih ponudimo kot samostojne jedi ali pa so dodatek pri testeninskih jedeh. Belo gomoljiko imenujemo tudi poletna gomolji-ka. Pri pripravi teh jedi bele tartufe nastrgajo sveže in izboljšujejo z njimi tople teste-ninske jedi. Sicer pa so sveže gomoljike ali tartufi najboljši, če jih narežemo na tanke lističe, začinimo z orehovim oljem ali potresemo na sirov fondue.
Sveže gomoljike ali tartufi hitro zgubijo vonj in okus, zato jih vložimo in tako lahko uporabimo skozi vso leto. Pri shranjevanju je pomembno, da jih temeljito skrtačimo, olupimo, lupine porabimo za pripravo prej omenjenih
Tačke in repki
Pomlad in nasi hišni ljubljenčki
Zima nas počasi zapušča in prihaja pomlad, letni čas, ki pomeni začetek novega življenja v naravi, čas, ko so vsi biološki življenjski sistemi pri ljudeh, živalih in rastlinah v novem zagonu, v ponovnem aktiviranju, prebujanju in spreminjanju. V teh spomladanskih dneh, ko vse zeleni in raste, tudi pri živalih narava izrazito poskrbi za hor-monalno prebujanje, saj so paritve pri živalih na višku. Temu klicu narave se odzovejo tudi naši hišni ljubljenčki in nam s tem povzročijo nemalo skrbi in preglavic. Vznemirjanje sosedov in kaljenje nočnega miru zaradi laježa privezanih oziroma zaprtih psov, ki jih nagon sili v nekaj, pa še sami ne vedo kaj, je na dnevnem redu. Pretepi med kosmatimi interesenti za parjenje so na višku, pobegi
Tartuf
jedi. Olupljene gomoljike nato damo v manjšo posodo in jih zalijemo z žganjem ali belim vinom in pokrite počasi dušimo pol ure. Nato jih naložimo v manjši kozarec, zalijemo s tekočino, v kateri so se dušile, in tako shranimo v hladilnik za dva do tri mesece. Nekateri jih shranijo tudi tako, da jih dajo na suhi riž in kasneje riž prav tako uporabijo za začimbo. Konzervirane gomoljike se zgubajo, zgubijo nekaj svoje prvotne teže in nekaj svojega izrazitega okusa, zato je vedno priporočljivo uporabiti in uživati te jedi v sezoni gomoljik oz. tartufov.
V svetu poznamo nekaj tipičnih jedi, in sicer v Franciji pripravljajo juho in pečene tartufe v testu, v Italiji je značilna tartufova rižota in zelena solata s tartufi, v Nemčiji pripravljajo omako z vinom in tartufi, ki jo ponudijo zraven izbranih mesnih jedi.
Pri nas po večini pripravljajo različne testenine s tartufi, ki jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot glav-
no jed.
Izbrane testenine skuhamo v veliki količini slane vode, ki ji dodamo nekaj kapljic belega olja, da se med kuhanjem ne zlepijo. Posebej pripravimo omako. Maslo stopimo, vzamemo toliko masla, da se dno posode prekrije, nato dodamo fino sesekljano srebrno vloženo čebulico, zalijemo z malo vode ali poljubne mesne juhe in prilijemo malo belega vina ter počasi kuhamo 3 do 5 minut. Nato dodamo nastrgano gomoljiko in zalijemo z mešanico sladke smetane in žlico čistega škroba ter počasi kuhamo tako dolgo, da se omaka zgosti. Za omako uporabite 30 do 45 g gomoljike, količina bo zadostovala za 3 do 4 osebe. Testenine damo na krožnik ali ploščo in prelijemo s pripravljeno omako. Jed takoj ponudimo. Za tiste, ki jih še niste poskusili, vam priporočam, da jed uživate brez solate, le tako boste zaznali odličnost tega živila, ki ga po večini uporabljamo kot začimbo.
Vlado Pignar
>
od doma tudi, ceste pobirajo svoj davek, saj je povoženih živali na cestah veliko. V tem času se zaradi nekontroliranega parjenja in njegovih posledic intenzivno širijo bolezni, kot so npr. mačji aids, mačja levkoza, mačje in pasje garje, bolhe in ostale kužne in kožne bolezni. V bližnji prihodnosti bo kot posledica pomladanskih paritev ogromno nezaželenih pasjih in mačjih mladičkov, ki bodo neusmiljeno brutalno pokončani, pobiti, utopljeni ali kasneje zavrženi in tako prepuščeni na milost in nemilost in dobri volji ljudi, ki bodo pripravljeni poskrbeti zanje. Kot že večkrat do sedaj ponovno apeliram na lastnike živali, da poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo svojih živali in jim tako omogočijo mirnejše in manj stresno življe-
nje, hkrati pa preprečijo nezaželena rojevanja mladičkov. Ptujsko društvo proti mučenju živali z zelo aktivno predsednico gospo Kristino Pšajd se vsako leto bolj ali manj neuspešno trudi pridobiti določena sredstva od občin, namenjena sterilizaciji in kastraciji potepuških, najdenih živali, oziroma sredstva za subvencioniranje cene sterilizacij in kastracij za lastnike psov in muc. Odgovorni v občinah bodo morali spoznati, da so po Zakonu o zaščiti živali dolžni poskrbeti za zavržene in izgubljene živali. Preventivno delovanje pa je najcenejše in najučinkovitejše, kar se še posebej pokaže pri preprečevanju nezaželenih mladičkov s kastracijami in sterilizacijami vsaj potepuških mačk in mačkov, ki jih aktivisti društva najdejo, oskrbijo in kasneje iščejo nove lastnike. V mesecu marcu se začne tudi vsakoletno obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od 3 mesecev. Vsi mladi psi bodo označeni z
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
mikročipom, vsem ostalim, pa bomo zamenjali cepilne knjižice za moder potni list, ki je po novem obvezen dokument, ki spremlja vsakega psa. Vsi psi bodo dobili tudi tabletke proti trakuljavosti. Več o cepljenju in novostih si lahko preberete na www.veterinarskabolnica-ptuj.si, oziroma bo objavljeno v medijih. Cepljenje proti steklini svetujem tudi lastnikom mačk zaradi pojavov stekline na območju naše upravne enote. Vsem lastnikov psov svetujem tudi cepljenje živali proti kužnim boleznim. Cepljenje je neobvezno, vendar ga priporočam, saj so med nevarnimi kužnimi boleznimi psov tudi take, za katerimi lahko zboli tudi človek. Poskrbeti je treba tudi za zaščito naših kosmatinčkov, muc in kužkov, proti bolham in klopom. Sredstva je potrebno pravilno uporabiti, da so učinkovita, zato pri nakupu zahtevajte podrobna pojasnila in navodila o njihovi uporabi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Premium I
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
HRANA IN OPREMA ZA MALE ŽIVALI
Akcija: vsako soboto v marcu -5% popust na vse proizvode ter živali!
V vrtu
Vstopila je pomlad
Pomlad, najprijetnejši letni čas, ki prinaša po prebujanju narave iz zimskega počitka pomlajena in nova življenja, se je napovedala že v začetku meseca marca, ko se je pričela
Vij^h —i poslavljati od starke zime, v zraku pa je zadišalo po njenem prepihu. Na vrata je potrkala ob gregorjevem, ko se ptički ženijo, ter vsa prijazna in prešerna ob spomladanskem enakonočju vstopila, ko prebujena vrtna narava že pričenja brsteti in zeleneti.
Toplo pomladno sonce je že vrtno naravo toliko ogrelo, da vabi k spomladanskim opravilom v vrtni zemlji, setvam, posaditvam ter postopni selitvi rastja iz zimovnika na prosto.
V SADNEM VRTU zaključujemo zimsko rez vinske trte, gr-mastega jagodičevja, orehov in drugih drevnin, ki se v pozni rezi močno solzijo. S solzenjem na reznih ranah rastlina izgubi mnogo rastlinskih sokov, potrebnih za brstenje, listanje in začetno rast rastline.
Vinsko trto, poškodovano po toči, režemo bolj na obnovo lesa kot na rodnost. Mladike, ki ob nastanku poškodb po toči še niso ozelenele, so pozeble in so se pričele sušiti. Porežemo jih do zdravega lesa na eno oko, če pa je tudi to poškodovano, pa rozgo odrežemo ob njeni osnovi, kjer bo iz spečih očes iz starega lesa odgnalo več mladik, ki jih bo potrebno junija razredčiti in opleti na najmočnejši poganjek.
Koščičarjem, breskvam, marelicam in višnjam opravimo rez, ko vzbrste pa do pričetka cvetenja, češnje pa lahko režemo ko dozore plodovi. Starejša drevesa sliv in češpelj z izrazito pokončno rastjo ogrodnih vej in pregosto krošnjo še pred brste-njem v notranjosti razredčimo, zunanje veje pa do ene tretjine prikrajšamo, da se bo med letom obrastla z mladimi vejicami.
S prebujanjem narave iz zimskega sna so se ob sončnih toplih predpomladanskih dneh pričeli prebujati razni sadni škodljivci, s spomladanskim dežjem ter ugodno zračno vlažnostjo pa zoreti in okuževati sadno drevje prezimele sadne glivične bolezni. Jajčeca listnih uši, ameriškega kaparja, rdeče sadne pr-šice ter druge zimske zalege sadnih škodljivcev uspešno uniči-
mo z uporabo žvepleno-apnene brozge v 20 % koncentraciji, ki hkrati dobro učinkuje proti sadni pepelovki in škrlupu. Z žve-pleno-apneno brozgo škropimo, ko so drevesa še v stanju zimskega mirovanja, preden prično cvetni in listni brsti nabrekati. Njeno delovanje je dovolj široko za sadne škodljivce in bolezni in se ne sme mešati z mineralnimi olji ali bakrenimi pripravki.
V	OKRASNEM VRTU pričnemo seliti lončnice iz zimovnika na prosto. Selitev naj bo glede na občutljivost nenadnih sprememb svetlobe in zunanjih toplotnih sprememb varovanih rastlin postopna.
Trajno zelene mahonije režemo v nekajletnih presledkih, ko se jim grmi že preveč zgostijo, poganjke, ki rastejo v notranjost ,razredčimo, zunanje veje, ki so se pričele goličiti, in poganjke s poškodovanimi listi pa po dolžini do polovice krajšamo, da se bodo do jeseni ponovno obrastle z mladostnimi svežimi poganjki.
Korenike kan, ki so bile do sedaj hranjene v kleti z narobe obrnjenimi koreninami, koncem marca položimo v plitve za-bojčke in postavimo v toplejši, 15 do 18 stopinj Celzija, svetel prostor na kalitev.
Trajnicam na okrasnih gredicah pred rahljanjem zemlje, ko smo jih očistili plevela ter jim odrezali suhe in odmrle dele, po tleh posejemo s kamninsko moko, ki jo ob okopavanju plitvo zagrebemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU ob vstopu pomladi, ko se je zemlja že primerno odcedila, pričnemo pripravljati gredice za setve in posaditve vrtnin. V jeseni globoko prekopane ter z organskimi gnojili pognojene gredice po površini poravnamo, pred tem morebitno pozimi vzkaljene plevele s korenino vred poberemo in odstranimo. Spomladi vrtnih gredic globoko ne prekopavamo in obračamo, ker s tem izpostavljamo drobno-živke v tleh svetlobi in zraku, kjer odmro. Spomladi zemljo na gredicah očistimo plevela ter z zabadanjem z vilasto lopato ali vrtalkastim rahljalnikom zrahljamo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 20. marca - 26. marca
20 -petek J*.	21-sobota y	22-nedelja	23-ponedeljek 0
24-torek	25-sreda	26-četrtek	
Foto: Emil Senčar
Foto: arhiv
iiftOV
Recesija ali depresija? (II. del)
jgk. V ZDA se še j vedno soočajo
'* " <*■• f s popolno nelikvidnostjo bank, izredno hitrim naraščanjem brezposelnosti in po besedah guvernerja centralne banke močnim krčenjem BDP. Gospodarstvo naj bi okrevalo v letu 2010, pri čemer pa je Bernanke poudaril, da je za ta pogoj potreben zagon bank in takojšnjega kreditiranja gospodarstva. To se skoraj zagotovo ne bo zgodilo v kratkem času, kar pomeni, da trg verjetno ne bo okreval v predvidenem času. Trenutno borzo pretresajo predvsem govorice in špekulacije o morebitni nacionalizaciji bank, čemur pa se močno upira predsednik Obama. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je nacionalizacija bank neizbežna, drugi pa, da bi nacionalizacija bank pokopala svobodni ameriški trg ter pripeljala do protekcionizma. Le-ta se že pojavlja v posameznih državah in moje mnenje je, da bodo protekcionistični ukrepi še eskalirali.
Zlato je zaradi negotovosti poskočilo do vrednosti 1.000 USD za unčo, vendar zaradi vedno večjih problemov posameznih držav postaja vse bolj špekula-tivno. Če bo cena rasla, se bo slej ko prej našla država, ki si bo s prodajo svojega zlata reševala lastno likvidnost. S tega vidika ni možno oceniti, do kam se zlato lahko povzpne. Znano ni niti to, ali je oz. koliko je svojega zlata prodal mednarodni denarni sklad, ki je lansko leto dobil zeleno luč za prodajo nekaj nad 400 ton lastnih zlatih rezerv. Koliko unč (1 unča = 31,5 g) znaša 400 ton in koliko denarja to predstavlja, pa si »za vajo« izračunajte sami. Logika pravi, da bi vrednost zlata morala biti na višjih nivojih, saj gledano z vidika količine na novo natiskanega denarja po celem svetu le-ta izgublja vrednost. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da vrednost izgublja vsaka oblika premoženja (borze, nepremičnine, surovine itd.), kar dejansko pomeni zmanjševanje mase denarja in s tem nekakšno uravnavanje na celotnem trgu. Na katero stran je torej smiselno staviti, v tem trenutku ne ve nihče na tem svetu.
Naša borza se je nekako uspela zaustaviti, bo pa v kratkem času prišlo kar precej novic, ki bodo odmevale v vseh časopisih. Ob branju članka boste namreč verjetno že vedeli marsikaj o stanju Istrabenza, Pivovarne Laško, Petrola, mogoče tudi Merkurja in drugih, saj naj bi objavili podatke o poslovanju teh družb. Tudi pri nas je zaznati precej polemik glede ukrepov vlade in nadaljnjih korakov pri, lahko že rečemo, reševanju naših bank. Zanimivo se mi zdi predvsem to, da se vladajoča koalicija ni sposobna braniti že nekoliko neumnih argumentov opozicije o tem, da ukrepi nič ne »primejo«.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pomlad
Vprašanje: Z možem sva imela pred časom zakonske težave zaradi drugih žensk. Mož me prepričuje, da ni bilo nič, da me ima rad in da želi ostati z menoj. Ali je iskren in ali mu lahko zaupam?
Odgovor: Vsak človek v življenju nosi svoj križ in ima svoje preizkušnje. Nekatere opravi bolje in druge se mu skozi določena obdobja ponavljajo. Pravzaprav bi bilo zelo dobro, da v bistvu naredite analizo in da se odločite, kaj si želite in kaj bi se lahko naučili. Prepričan sem, da ste se dobro odrezali, ko ste svojemu možu postavili določena pravila in pogoje. Vendarle pa vsaka čustva, ki so tako ali drugače negativna, niso dobra za vas. Prav gotovo morate graditi na lepih in harmoničnih stvareh in uživati v začrtanem vsakdanu. S svojim mišljenjem lahko naredite veliko in popaziti morate, da ne razmišljate negativno. Ravno ljubosumje je tisto čustvo, ki lahko v oazo neke ljubezni prinese razdor in dvom. Res je, da mora nekdo podati povod, ampak zelo žalostno je, da največkrat to
naredi tretja oseba, ki je morda niti ne poznate. Zaupanje igra v harmoniji partnerskega življenja neko vez in upanje v boljši jutri. Ko se dva znata na pravilen način pogovoriti in obuditi skrita čustva, najdeta v sebi upanje in tedaj se jima odpre vodnjak čiste in harmonične ljubezni. Druga zadeva je komunikacija, kajti oba si morata znati prisluhniti in sodelovati. Pri tem ne bo odveč opozorilo, da ni dovolj samo navidezna komunikacija ali vljudnostna - ampak privabiti tudi tisto, kar nekdo nosi v globini srca. Od časa do časa si morata vzeti zakonca čas zase in se odpraviti na romantično večerjo v dvoje, tam se lahko pogovorita in izdelati načrt za naprej. Kajti prihodnost ima z vami, draga bralka še zelo spodbudne načrte. Če boste narediti vse tako, se vam obetajo is-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
krice sreče in radosti. Oaza popolnosti bo nekaj, kar vas bo spremljajo na vsakem koraku. Pred tem bo potrebno odstraniti vse temne misli in razmišljate pozitivno. Energije Vesolja so vaju združile in pomembno je, da se potrudita in naredita vse, kar je v vajini moči, da najdeta srečo in zaupanje. Kajti splošno znano je, da ravno iz majhnega raste veliko. Srečno!
Šifra: Usodna pot
Vprašanje: Zanima me, kdaj si bo 30-letna hčerka ustvarila družino? Občasno živi s precej starejšim moškim, s katerim se ne ujemata najbolje in sta se že velikokrat razšla. Sama imam obupen zakon, zato
me zanima, če so njej zvezde bolj naklonjene.
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, kot vsaka mama tudi vi želite svoji hčerki samo dobro. Res pa je, da lahko tudi sami opazite, da vleče določene vzorce iz preteklosti. Kot mati veste, da je zakon za vas neka uganka in da imate problem kroničnega nezadovoljstva v svojem zakonu. Priporočam vam, da uvidite neke svetle točke in da se poizkušate korak za korakom spremeniti. Ni preveč dobro, da razmišljate o tem, da nimate več volje in moči.
Kajti nikoli ni prepozno in narediti boste morali tudi določeno osebno analizo, kaj vas privlači. Celo svoje življenje se z nekom obremenjujete in imate pomisleke, toda mnogo bolj sprejemljivo je, da vzamete vajeti usode v svoje roke in naredite nekaj dobrega; s hčerko se ne morete toliko obremenjevati in
jo morate spustiti. Sama si bo tlakovala pot in bo pri tem kar uspešna. Vaša naloga je tudi, da se ne izgovarjate na tisoč možnih dejavnikov za vašo nesrečo, ampak da začnete aktivno iskati tisto, kar vas veseli. Prepričan sem, da se vam bo kmalu nasmehnila sreča in da vas čaka še veliko veselja. Včasih je ravno tisto, kar človek naredi sam, najbolj vredno in cenjeno. Partnersko življenje ni nekaj, kar bi človek moral ignorirati in meniti, da ni več prihodnosti. Ampak je potrebno stopati pogumno naprej in ustvarjati iz dneva v dan. Tako boste konec koncev dajali bleščeči zgled svoji hčerki. Sleherni človek ima svojo pot, ki jo mora prehoditi. Želim vam veliko lepega in mnogo ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas
Osebnostna rast in motivacija
Tečaj smo pričeli, že delamo na sebi, na spremembi svojih starih, zakoreninjenih vzorcev in si predstavljamo, kaj vse bomo še v svojem življenju storili, kaj vse dosegli, kam odšli.
Začeli smo tudi spoznavati sebe, s tem, da smo ugotavljali, kakšne dobre in slabe lastnosti imamo. Dobre bomo še naprej pospešeno razvijali in jih množili, slabe pa presegli, ovrgli in za vedno prerasli. Kako bomo to dosegli? Z močjo naše volje in z vero, da za nas obstaja vse dobro. V našem življenju se v vsakem trenutku dogaja ravno to, kar je najbolj primerno za nas in ravno danes je tisti dan, ko smo zavestno prisotni sklenili, da ne bomo več žrtve naključij in da bomo svoje življenje vzeli v svoje roke. V vesolju je izobilje za vse nas - kdaj si ga bomo dovolili uživati, pa je naša svobodna odločitev. Rojeni smo bili za radost, ljubezen, zdravje, obilje in srečo. Zakaj ni tega vsega v našem življenju -morda pa je, pa mi tega nismo videli. Sonce sije vedno - le včasih ga prekrijejo oblaki. Ravno tako smo bili mi včasih žalostni, obremenjeni - saj nismo slutili, da je radost naša pravica, ki smo jo dobili ob rojstvu.
Pri skupinskem delu se spodbujamo in ugotavljamo podobne situacije, ki so jih eni že razrešili, drugi pa so jih prišli zato poslušat, da jim bo to pomagalo na njihovi poti. Prijatelji v skupini imamo mnogo skupnih značilnosti, zato se dopolnjujemo in učimo na vsakem koraku. Učimo se tudi vzajemnega poslušanja in pozornosti do drugih ljudi. Kaj lahko danes naredimo za to, da bomo uspešni, srečni v svojem vsakdanjiku? Kaj bomo vsak dan naredili, da bomo svoje misli usmerjali v tisto, kar je dobrega v nas, kaj
naredimo dobro, kaj je dobrega v drugih ljudeh in kaj je dobrega v našem okolju? Kako lahko mi pripomoremo, da se bomo dobro počutili in kako pomagali vsem ljudem okrog sebe - da bodo začeli razmišljati pozitivno? Kaj je naša naloga - tukaj in zdaj - kaj lahko sedaj jaz naredim? Ali se v tem trenutku dobro počutim? Kaj občutim sedaj - je moje življenje polno ali lahko še kaj izboljšam?
Pomembno je, da smo aktivni - vedno, v vsakem trenutku. Da se zavedamo vseh prednosti, ki nam jih prinaša življenje. Da smo osredotočeni na tisto, kar nas razveseljuje in da to še v vsakem trenutku povečujemo. Pogledamo svoje načrte, cilje, ki smo si jih zadali pred nekaj leti. Koliko od tega smo dosegli, kaj med tem časom spoznali - če smo naredili dovolj, smo s svojimi rezultati zadovoljni, sicer pa je danes tista priložnost, ko lahko to spremenimo, ko lahko zavestno naredimo tisto, kar prej nismo znali, zmogli, kar nam je bilo skrito. Presegamo sebe, svoje omejitve, strahove. Spoznamo, da ciljev nismo dosegli zaradi naših odlašanj, svojih omejenih razmišljanj in negativnega mišljenja. Naši dvomi so bili tisti, ki so nam preprečevali pogledati globlje, segati višje, poleteti za zvezdami.
Rodili smo se kot geniji. Pa živimo kot geniji? Kolikokrat smo slišali, da smo geniji, da smo zmožni narediti vse, kar si zamišljamo?
Žal nekateri ljudje danes razmišljajo in govorijo samo o tem, kaj je slabega v svetu, kaj se ne-
gativnega dogaja v našem okolju in s tem širijo strah in nezaupanje, ki se kasneje posledično tudi zgodi. Razmišljajo o tem, kako ne morejo nič spremeniti, kako so nemočni in postanejo, ostanejo takšni. So pa tudi ljudje, ki opazujejo življenje, ga aktivno usmerjajo in spreminjajo. Aktivni ljudje so ljudje, ki imajo cilje - jasne cilje; in ko jim sledijo, ne vidijo ovir - oz. jih preskočijo. Osredotočeni na cilje vidijo samo rešitev in uživajo v aktivnostih, ki jih usmerjajo do njih. Spoznajo, da so vse njihove ovire samo lastna ravnodušnost in nepripravljenost aktivnega sodelovanja. Kako spregledati, kaj je najboljše in pravilno delovanje sebi v prid? Opazovanje tistega, kar nas osrečuje, kar nas dela aktivne in kar nas popelje do cilja. Ovire so le izzivi, ki jih rešujemo sproti, mimogrede.
Odločili smo se za ODLOČNOST. Samo odločen človek bo lahko sledil na poti k svojemu cilju, ne da bi omagal.
Katera pot nas vodi do cilja? Veliko je poti, vsak dan si izbiramo svojo, ne glejmo nazaj, kaj je bilo narobe - raje usmerimo pozornost v ta trenutek - kaj lahko izboljšamo sedaj, da ne bo prihajalo do napak. Vsaka napaka nas je nekaj naučila -zato je bila dobrodošla in v njej moramo videti napredek, ki je sledil.
Umirjenost in zaupanje je potrebno, da ne bomo omagali na naši poti do cilja. Če smo nemirni, nestrpni in nepazljivi, se kaj rado zgodi, da spregledamo, kaj nam življenje ponuja. Zato se na naših srečanjih učimo
sproščati. Sproščeno delovanje v vsakem trenutku prinese zabavo. Naša pot naj bo vesela, sproščena in neomejena. Ko nekaj dosežemo, si zastavimo novo vprašanje - kaj še lahko izboljšam? Kako bi napredovali brez razmišljanja o omejitvah? Kako bi napredovali, če ne bi imeli negativnih misli? Kako bi potekalo, če bi si zatisnili ušesa in ne bi slišali, kar nam drugi govorijo? Kaj bi naredili, če bi bili sami na svetu in bi imeli pred očmi samo svoj cilj? Bi ga dosegli? Zakaj pa ga torej sedaj ne bi mogli? Odmislimo tisto, kar nas omejuje in kar nas dela nesrečne, nezmožne.
Vse je mogoče uresničiti v našem umu. Večkrat boste svoje ideje, cilje uresničili v svojih razmišljanjih, več možnosti bo-
ste imeli, da se uresniči vaš cilj.
Pomagajmo drugim, da bodo dosegli svoje cilje, vzpodbujaj-mo jih na njihovi poti. S skupnimi močmi bomo zmogli.
Vsi veliki dosežki so rezultat cele vrste malih dosežkov - zato se veselimo vsakega napredka, vendar naj nas ne uspava. Medtem ko bi mi spali, se predajali pasivnosti -lahko trenutek sreče spolzi mimo nas.
Naučimo se pozitivnih izjav o sebi.
Srečna sem! Zdrava sem! Izvrstno se počutim! Vsak dan je praznik!
Vsak četrtek ob 18. uri je srečanje skupine za osebnostno rast in motivacijo v prostorih društva na Mariborski cesti.
Milena De Viktory,
društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Brezdomec - način življenja
Tone se je rodil v sorazmerno urejeni in premožni družini. Po končani fakulteti se je za kratek čas zaposlil, a je službo kmalu pustil, ker je zapadel v slabo družbo in se kmalu znašel med klošarji. Čeprav so ga svojci že večkrat prosili, naj se vrne domov in si ustvari novo življenje, se ne more odločiti. Ne more jim dopovedati, da uživa v tem načinu življenja.
Pričakovanja njegove družine so bila glede Tonetovega življenja in bodočnosti najbrž popolnoma drugačna, kot je danes njegovo življenje, življenje brezdomca.
Takšno življenje je po svoje zanimivo za Toneta najbrž tudi zato, ker ima bistveno manj odgovornosti, kot bi je imel drugače, če bi živel običajno življenje, življenje po pričakovanju svojcev. Hodil bi v službo, plačeval bi položnice, ustvaril bi si družino, imel bi verjetno hišo, kosil bi travo, se igral s svojimi otroki, smučal, vozil avto, hodil na koncerte itd. Skratka, njegovo življenje nikakor ne bi bilo tako brezskrbno, kot je življenje klošarja.
Njegova družina ga bo težko razumela, saj so klošarji za njih nekaj marginalnega, nespodobnega, motečega za njihov kulturni nivo, torej tako stigmatiziranega vidijo sedaj tudi Toneta.
Če se je Tone odločil za takšen način življenja, naj ga živi dalje, saj je to njegova odločitev.
Naj pa se ne trudi več tega pojasnjevati svoji družini, saj ga ti ne bodo razumeli.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Avditorij Portorož je objavil razpis za sodelovanje na 31. festivalu Melodije morja in sonca, ki bo 12. junija v amfiteatru Avditorija. Strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala 14 skladb. Te se bodo predstavile v tekmovalnem večeru, ki ga bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Rok za prijavo je 20. april.
Razpis je objavljen na spletni strani www.avditorij.si. Prednost pri izbiri bodo imela dela, ki se bodo s svojo spev-nostjo, sredozemsko obarvanostjo in poletnim navdihom najbolj približala značaju festivala. Zmagovalna skladba festivala, ki bo izbrana s seštevkom glasov občinstva na prireditvi, izbranih radijskih postaj, glasovalcev prek telefonov ter članov strokovne komisije, bo prejela veliko nagrado MMS 2009. Strokovna komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo glasbo, besedilo, aranžma in izvedbo ter nagrado za najbolj obetavnega avtorja oziroma izvajalca, so sporočili iz Avditorija Portorož.
Lani tega tradicionalnega festivala ni bilo, saj sta se lastnica blagovne znamke, občina Piran, in Avditorij Portorož kot upravljavec licence in organizator prireditve odločila, da ga prenovita in mu povrneta čar mediteranskega festivala dobrih melodij.
•kifk
Televizija Slovenija pripravlja jutri veliki humanitarni koncert Stopimo skupaj za otroke z Downovim sindromom. Koncert bo jutri ob 19.30 v dvorani Bonifika v Kopru. Anika Horvat bo na koncertu zapela posebej za to priložnost napisano pesem z naslovom Naši mali sončki (besedilo in glasba: Igor Pirkovič, avtor priredbe in pro-ducent: Marino Legovič, posneto v studiu Mcmillan v Ankaranu).
Pripravila: MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAMUEL LUCAS: VSE BI ZATE DAL 9. ČUKI: MAL NAPREJ PA MAL NAZAJ 8. NE ME JUGAT, SLAVKO IVANČIČ: KAJ ME BRIGA 7. LANGA, MANCA ŠPIK: ZAIGRAJ, MUZIKANT 6. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEBU 5. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 4. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 3. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 2. TABU: NAMESTO SRCA 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Čist en mejhn radio z albuma Tropikana klub
Kingston, znanilci poletja in sinonim za dobro zabavo, so po krajšem medijskem zatišju na radijske postaje poslali novo skladbo z zadnje plošče Tropikana klub. Ker je pesem nekoliko drugačna od verzije na albumu, so seveda fantje posneli novo različico.
Čist en mejhn radio se imenuje novi singel skupine, ki letos slavi svojo 15-letnico. Govorimo seveda o pop veseljakih in profesionalnih amaterjih - kot si pravijo sami -skupini Kingston, Energična, s pozitivno energijo nabita skladba, zavita v plesne ska ritme, je ena izmed pesmi na albumu Tropikana Idub, ki je do sedaj navrgel že šest uspešnic (Tropikana klub, Bossa noga, Katarina niza bisere, Non Stop, Pusti soncu v srce, Kocka je padla nate). Po prvih odzivih sodeč bo Čist en mejhn radio sedma uspešnica z albuma Tropikana klub.
Kingstoni tudi tokrat stavijo na energijo, spevno melodijo in zabavno besedilo. Ne odkrivajo tople vode, skušajo pa svojo pozitivno energijo prenašati na svoje občinstvo,
Kingston
poslušalce in obiskovalce koncertov. Kljub polnim dvoranam, odličnim nastopom in kakovostni glasbi o njih pravzaprav ne vemo dosti, saj niso pogosti gostje trač rubrik, kar pa jih pravzaprav ne moti. Po njihovem mnenju je za poslušalce pomembna le kakovostna izvedba in iskrenost glasbenega izvajalca.
Pod skladbo Čist en mejhn radio'se podpisujejo pevec Reno, basist Dare in klaviaturist Zvone. Pesem bomo v letošnjem letu še prav gotovo velikokrat slišali - tudi na njihovih živih nastopih, ki jih ne manjka. Govori pa se, da Kingstoni ponovno odhajajo zabavat absolvente na Kreto ... A do takrat je še daleč in o tem kdaj drugič.
MZ
Filmski kotiček
Somrak
Vsebina: Najstnica Belle se iz mesta preseli k očetu na podeželje, v kraj Forks, kjer se ji zdi, da se je zaletela v zid slepe ulice. Dneve preživlja v šoli, kjer sprva nima prijateljev. V oko ji pade skrivnosten in molčeč Edward Cullen, ki pa se do nje obnaša na moč nenavadno, saj se je izogiba kot pes veterinarja. Belle trmasto vrta vanj dokler se ne razkrije, da so Edward in njegova druščina apneno belih samotarskih prijateljev v resnici vegetarijanski vampirji, ki si želijo le v miru živeti sredi ničesar. No, »vegetarijanski« so le toliko, da ne pijejo človeške krvi temveč živalsko.
Twilight
Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Billy Burke, Ashley Greene, Nikki Reed Režija: Catherine Hardwicke Scenarij: Melissa Rosenberg po knjigi Stephenie Meyer Žanr: romantična drama Dolžina: 122 minut Leto: 2008 Država: ZDA
Od same prijaznosti kljub prvotnim zadržkom sprejmejo Bello v svojo družino in vse bi bilo krasno, če ne bi v tem času na svoj morilski pohod v Forks zatavala trojica morilskih vampirjev, ki nadvse ljubijo človeško kri...
Danes je skoraj nemogoče pokukati v medije, ne da bi naleteli na ta film, knjigo ali glavne igralce. Somrak tu, Somrak tam, Somrak vsepovsod. Nedvomno je rojen nov (filmski) fenomen, ki nas bo, podobno kot že malce utrujena serija Žaga, vsako leto za noč čarovnic osrečevala z novim filmom, le da je Somrak namenjen popolnoma drugi demografiji: nežnim mladim najstnicam. Drugi del je že posnet, tretji je v delu, knjige so (zaenkrat) štiri, nedvomno pa jih bo pisateljica Stephanie Meyer napisala še nekaj.
Film Somrak so ekranizi-rane najstniške romantične sanje malce izobčenega in nerazumljenega dekleta, ki se zagleda v skrivnostnega, a privlačnega in lepega črnola-sca, ki pa ne ostane imun na njene čare, a se jim mora tragično odpovedati zaradi svoje temačne in boleče skrivnosti. S tem v njej prebudi materinski instinkt, ki jo zamenja za ljubezen, saj čuti močno potrebo, da fanta odreši njegovih demonov. Ljubezen bo seveda premagala vse, a v
vračal, kar bo njeno ljubezen le še poglabljalo, po drugi strani pa se bo kot tipični arhetipski alfa samec izkazal za izjemno zaščitniškega, saj ji bo nekajkrat rešil življenje, čeprav bo pri tem moral prelomiti vsa svoja pravila. O, morje razburkanih čustev, ki jemlje sapo in omogoča padanje v nezavest.
Filmu gre šteti v plus ne-pretencioznost, saj nam brez sramu takoj da vedeti, s čim imamo opravka. Ta njegova iskrenost nas tako razoroži, da nam ne preostane drugega kot predati se tej najstniški opereti in se pustiti manipulirati. S filmsko manipulacijo ni nič narobe, če je narejena
dobro in v tem filmu je, saj točno ve, komu je namenjena. Ciljno občinstvo je nedvomno izjemno zadovoljno, kar potrjuje tudi žvenket v kino blagajnah, avtorji pa so premeteno oblikovali film tako, da je pravzaprav le malce daljša predstavitev glavnih junakov, medtem ko bodo pravi zapleti šele sledili. Pravzaprav je možnost fantazijskih teen-angst zapletov skoraj neskončna, zato je film Somrak s svojo peščico lokacij videti bolj kot pilot za TV-nadalje-vanko kot pravi dolgometra-žni film. Buffy je mrtva, živel Somrak.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* (Mabvi.SnuU, DctUii), ceiöfwsmegs L883JR.Î upttbc «xkvt
SC flfrçjlp í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesi^	Ceraspcttiötij! 1,68 Elfi, V va «reje víw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedetu »tfjetpL je rwîno odrcpii txM^. [tojwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95, reWamapjeSsrnscity w,
ftmöi*. l-fWV'i vatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara fabl» isrgenp uéüw.a ponev In ne cthe ms pravú em ge-'
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja tematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
Foto: arhiv
Ugankarski slovarček: AMRITSAR = sveto mesto Sikhov v Indiji; BABIN = ruski pianist in skladatelj v ZDA (Victor, 1908-1972); DUA = egipčanski bog toalete; EKIKEN = japonski filozofski pisec Kalbara; KOBOW = nemški tenorist (Jan); NIR = kraj v Iranu vzhodno od Tabriza; SADR = zvezda v ozvezdju Laboda; SKAMMELSRUD = norveški nogometaš (Bent, 1966-); TAORMINA = letovišče na Siciliji.
■ue>i!>|3 'jssiuujv 'VI 'eojAjfu 'pnjs|9wwe>is
'j!n 'euv 'epeyi 'e>)j| 'e^jjiewos 'joj 'usi '>joo~| 'ijv 'isous 'd|io 'Md 'o>jS9|/\| je|>| 'luejeg 'ezopjoq 'on 'e|9jewe 'eujujjoei 'eisngewej '¡jq 'pjeMgjoq '¡gojej 'u|qeg 'sjoio 'uj^sh :ouAejopoA ^uezu)) Aa^say
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	......
Z glasbo do srca Z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
SOBOTA, 21. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajnšek). 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes
ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKU PNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). NEDELJA, 22. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz
kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PONEDELJEK, 23. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kjovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 24. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 25. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na da-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Rado Triglav Jesenice). ČETRTEK, 26. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekari-je. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 27. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
Horoskop
OVEN
Globoko v sebi boste občutili neko notranjo moč in pogum. Ozavestili boste, kaj morate narediti in v pogledu službe je razbrati več sodelovanja. Našli boste tudi mnogo načinov, da se približate srčnemu izvoljencu. Pesem o sreči bo donela na intenziven in prodoren način.
Sn BIK
Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bo priložnosti, da se Izkažete v umetnosti In pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marec) se vam bo izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob.
DVOJČKA
Ko bo v deželo stopila pomlad (20. marec) bo za vas obdobje, v katerem boste našli veliko Izzivov. Če boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijale tako, ko si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih večerov.
RAK
Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste Imeli priložnost, da naredite določene zaključke in da se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bosta mešali delavnost in romantika. Presenečeni boste. Na delovnem mestu bo več učenja.
LEV
■Tj Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjene In našli boste določene Izzive. Čeprav boste strmeli po samostojnosti, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. V ljubezni boste našli navdih.
DEVICA
Harmonija časa bo tista, ki vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito In pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiska doma. Ustvarjali boste na vrtu.
TEHTNICA
Lotila se vas bo spomladanska utrujenost. Tako boste proste urice porabili za lahkotno brezdelje. Če imate družino, bo omenjeno prava redkost. Nektar pomladi boste občutili v ljubezni in prebudili svoje občutke. Vsekakor se lenobnosti izogibajte na delovnem mestu.
ŠKORPIJON
Mirno se boste odpravili naprej po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije najdete tudi priložnost, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v neki skupini.
STRELEC
Učili se boste o življenju, o plesu, o ljubezni in na splošno boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste za pravico in resnico. Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma.
KOZOROG
Vaše sanje bodo v prenesenem pomenu postale resničnost. Našli boste tudi mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak naprej. V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej.
VODNAR
Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj tako na osebni kot duhovni ravni. Istočasno bo tako, da boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala vila kreativnosti.
RIBI
Pomladno sonce bo v vas prebudilo prijetne občutke. Tako boste v pisani vsakdan znali vnašati živahne barve. Pravzaprav bo v tem tednu veliko možnosti, da se dokažete in izrazito bo izstopala delavna vnema. Izkazali se boste v komunikaciji in pri študijskih obveznostih.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vrtičkarije z Mišo Puienjak in Karolino Putarek, vsako sredo med 18. in 19. uro na Radiu Ptu{.
Sobetinci • Med pesimističnimi že več optimističnih razmišljanj
Bodo krajani gradnjo bioplinske elektrarne vendarle dovolili?
V Sobetincih se je v ponedeljek, 16. marca, zgodil še en, prav tako vroč zbor vaščanov, na katerem so skupaj z županom Francem Kekcem ter predstavniki potencialnih investitorjev skoraj dobre tri ure premlevali in tehtali možnosti o usodi zapuščene farme govejih pitancev in nameravane izgradnje bioplinske elektrarne. A tokrat je bilo med domačini že več optimističnih in pomirjujočih razprav.
Vsekakor je tudi tokrat blizu 60 vaščanov, ki so se zbrali v sicer neogrevani dvorani sobetinškega gasilskega doma, dodobra ogrela vsaj vroča razprava. Potencialni investitor Marjan Kolar, diplomirani agronom iz Pre-kmurja, je sicer ponovno poudaril, da z Miranom Vargazonom prihajata v So-betince z dobim namenom, da tukaj ustvarita nekaj pozitivnega, kar bo dobro za vse v tem okolju, in da v nobenem primeru ne bosta vztrajala, če bodo krajani proti temu. Ponovno je predstavil njune namere in poudaril, da je njun namen, da bi ob prevzemu sedaj prazne in zapuščene farme govejih pitancev število govedi zmanjšala za polovico, da bi ob prenovljeni farmi zgradila bioplinsko elektrarno, v kateri bi izkoriščali govejo gnojnico. To pomeni za kraj in okolje velik napredek, saj bi bilo to kot nekakšna čistilna naprava, neke vrste nadstandard za hleve, saj bi to okolje tako rešili pred nadaljnjim onesnaženjem.
Domačin Stanislav Toplak je bodočima investitorjem predlagal, da predstavijo le trdne argumente, ki bodo vaščane prepričali v to, da z gradnjo bioplinske naprave zagotovo ne bodo v ničemer ogroženi. Opozoril je tudi na evropsko okoljsko direktivo, saj je bila zaradi njenega neupoštevanja Slovenija s strani Evropske unije pred kratkim kaznovana. Sicer je menil, da v Sobetincih nimajo nič proti hlevu, a je vprašal, če lahko investitorji zagotovijo, da bo zadostovala količina biomase od 750 glav govedi, kolikor jih obljubljajo, da ne bo potrebno dovažati še dodatnih količin od drugod.
Tudi Tom Begovič, direktor firme Keter Invest, ki je dobavitelj opreme za Ge-oplin, je poudaril, da želijo vaščanom predstaviti zdravo in tehnološko dovršeno tehnologijo, ki je okolju nenevarna, zagotovil pa je tudi, da bioplin ne pušča v okolico nobenih negativnosti in vonjav, saj gre za hermetično zaprt sistem. Da bi bil še bolj prepričljiv je dodal, da so pripravljeni vse svoje obljube spraviti tudi v pravno formo, oziroma na papir, da se bodo obljub resnično držali, pa so se jih pripravljeni obvezati tudi pri odvetniku in notarju.
Domačega podjetnika Mirka Preloga je zanimalo, ali ekonomski elaborat predvidene investicije temelji na dejanskih izračunih ali gre zgolj za politični jezik. Menil je, da
bi se sicer Sobetinčani dali prepričati, da imajo dobre namere in da bo tokrat vse v redu, vendar jih je treba v to dejansko prepričati z jasnimi argumenti. Če je vse to, kar so o svojih namerah povedali in zapisali, resnica, potem bi po njegovem bilo to čudovito in za večino krajanov tudi sprejemljivo. A Begovič mu je takoj odgovoril, da so podjetniki, zato se v političnem jeziku ne pogovarjajo.
Tudi Sobetinčan Aleksander Gošnjak je podvomil, da bo biomasa 750 govedi zadostovala za bioplinarno z močjo 1 mW, saj naj bi na spletu zasledil, da so za takšno moč potrebne veliko večje količine gnojnice. Zato je izrazil bojazen, da se ne bi po ozkih vaških cestah vozilo veliko večje število težkih tovornjakov oziroma priklopnikov. A je dobil Kolarjevo zagotovilo, da se to zagotovo ne bo zgodilo, saj naj bi po predvidevanjih potrebovali le dva prevoza s tovornjakom dnevno, za prevoz silaže.
Za bioplnsko napravo tudi župan
V razpravo se je vključil tudi župan občine Markovci Franc Kekec in občanom pojasnil, da verjame trditvam potencialnih investitorjev, saj je tudi sam kemik in ve, da gre za biokemijski proces, pri katerem je stranski produkt toplota; prav zaradi tega daje država takim projektom vso podporo in jih tudi sofinancira. Menil je, da bi lahko pozitivno izkoristili to toploto, lahko bi uredili daljinsko ogrevanje za krajane, lahko se ogrevajo rastlinjaki za vzgojo orhidej in podobno. Na vprašanje iz dvorane, ali bi bila občina pripravljena zgraditi daljinsko ogrevanje, pa je odvrnil, da ta projekt vsekakor podpira, vendar daljinskega ogrevanja krajanov ne more sofinancirati, saj v ta namen do sedaj niso planirani nobenih sredstev. Je pa navedel podoben primer v Gornjem Gradu, kjer so zgradili sistem daljinskega ogrevanja za vso občino.
Na vprašanje iz dvorane, kdaj in kako naj bi pričeli realizacijo projekta v Sobetincih, je Marjan Kolar pojasnil, da bi radi najprej začeli graditi bioplinsko napravo, pri čemer naj bi dva objekta sedanjih hlevov porušili, preostale pa temeljito obnovili, šele nato naj bi goveda uhlevili. Na mestu, kjer so hiše blizu farmske ograje, naj bi zgradili 3 m visoko zeleno ograjo, za izgradnjo rastlinjakov pa naj
Foto: M. Ozmec
Uspešneje kot prvič so Sobetinčane prepričevali potencialni investitorji (z leve) Marjan Kolar, Tom Begovič in Miran Vargazon.
bi angažirali mešano podjetje, ki je te do sedaj uspešno zgradilo že drugod. Poleg tega načrtujejo, da bi sedanjo odprto in ekološko sporno farmsko laguno sanirali in jo predelali v nepropustno, sicer pa naj bi v celoten projekt vključili tudi biotehniško fakulteto in njihove strokovnjake.
Nekateri so nasprotovali ...
Krajanka Danica Muršec je sicer zatrdila, da so krajani za napredek, vendar tudi sama poučuje kemijo in biologijo ter dobro ve, da take farme pomenijo industrijsko kmetijstvo, zato po njenem mnenju ne sodijo v strnjena naselja. Tudi zaradi tega je prepričana, da vaščani So-betincev ne želijo nobenih farm in bioplinskih naprav. Njeni navedbi je pritrdila starejša ženska, ki je potarnala, da morajo zaradi farme trpe-
ti že 60 let, zato je čas, da se to enkrat konča, če pa želijo graditi, naj v kateri od sosednjih vasi. Spet se je vključil župan Franc Kekec, ki je dal vedeti, kam ciljajo take izjave in zatrdil, da bi - če bi bilo možno - mirno dovolil gradnjo biooplinske naprave na svojem dvorišču v Bukovcih, saj ve, da je varna in okolju prijazna. Je pa Sobetinčane ob tem spomnil, da pozabljajo, da imajo v svoji vasi že pet farm in da bi bilo prav, če bi se lastniki teh farm raje dogovorili z investitorji bodoče bioplinske naprave, da bi v iz-ogib smradu, ki ga zagotovo povzročajo, lahko gnojnico iz svojih farm namesto na polja vozili v bioplinarno.
V dvorani je malo završalo, nato pa je besedo prevzel predsednik vaškega odbora Pongrac Golob, ki je županu pojasnil, da je že sedaj v Sobetincih velik problem slaba cestna infrastruktura in da
Foto: M. Ozmec
Z naprednim, pozitivnim in pomirjujočim razmišljanjem se je predstavil mladi domačin Matjaž Vršič.
3 m široke ceste zagotovo ne bodo prenesle vožnje težkih tovornjakov. Tudi on je menil, da imajo v vasi kakih 10 perspektivnih kmetij, ki obdelujejo vso rodovitno zemljo okrog vasi, zato so prepričani, da ničesar več ne potrebujejo. Ob tem je izrazil tudi dvom, kaj bodo lahko potencialni investitorji počeli na pičlih dveh hektarjih. Potožil pa je tudi zaradi katastrofalnega stanja v sedaj praznih in propadajočih farmskih stavbah, ki so sramota za vso občino.
Župan Kekec je ponujeno žogico takoj odbil in pojasnil, da občina za tako stanje ni kriva, saj je osebno poklical inšpektorje, ki so si farmo ogledali in ugotovili, da ni v njej nič posebnega, da je tako v vsaki farmi ter mu celo pojasnili, da v zvezi s farmami niso dolžni dajati nobenega odgovora Občini, ampak lastnikom. Zato je župan ocenil, da inšpekcijske službe v tem primeru zagotovo niso odigrale svoje vloge, saj so objekti sedaj za okolico nevarni.
Drugi so razmišljali pozitivno...
Presenetljivo je bilo razmišljanje mladega Sobetin-čana Matjaža Vršiča, ki je povedal, da se je v sistem in delovanje bioplinskih naprav temeljito poglobil in pri tem ugotovil, da so zanje vsi ekologi in vse napredne družbe ter sokrajanom odkrito povedal, da je trdno prepričan, da bo v Sobetincih zagotovo biopli-narna; če je ne bodo dovolili graditi tem, jo bodo zagotovo morali drugim investitorjem, saj, kot kaže, brez tega ne bo
šlo. V dvorani je spet završalo, da ne potrebujejo ničesar, da hočejo živeti mirno in spodobno življenje ipd.
Pomirjujoče pa je ponovno nastopil Mirko Prelog, ki je sokrajanom razložil, da so zaradi slabih izkušenj z dosedanjim lastnikom farm vsi preveč nabiti z negativno energijo in morda zavedeni. Menil je, da imajo sedaj lepo priložnost da se rešijo tega »spomenika sramote« ob robu vasi, zato je predlagal, da bi si - preden se dokončno odločijo - raje skupaj ogledali katero od že delujočih bio-plinarn, da bi se lahko sami prepričali, če so dovolj varne in ali res ne gre v okolje nič smradu. Pomirjujoče je (za-čuda) razmišljal tudi Stanislav Toplak, saj je sedaj menil, da bi bilo ta projekt verjetno možno realizirati, vendar krajani za to pač potrebujejo svoj čas in trdno prepričanje, da res ne bo negativnih vplivov na okolje, saj imajo tega že čez glavo. Tudi on je menil, da bi bilo zelo dobro in ekološko razbremenjujoče, če bi se investitorji uspeli dogovoriti z drugimi lastniki farm v vasi, da bi lahko v bioplinski elektrarni uporabili tudi njihovo biomaso.
Ker je bilo iz dvorane še vedno nekaj dvomljivih pripomb, je ponovno vstal Marjan Kolar in ponovno zatrdil: »Verjemite mi, da prihajam s poštenim namenom in da bom za vsem, kar obljubljam, tudi osebno stal. Doma skrbim za svojo družino in za veliko kmetijo, na kateri imam zaposlenih 55 delavcev, v hlevih imam 8000 prašičev, prek 1000 govedi, poleg tega pa obdelujemo 2400 hektarjev zemlje. Star sem 38 let, izobražen in ambiciozen, zato verjemite, da imam trdne in dobre namene, saj želim v vaši vasi delati in živeti z vami. Do 26. marca imate možnost, da se zadeve okrog farme enkrat uredijo in da se po 60 letih število bikov enkrat zmanjša!«
Po tem je pogovor prerasel v vsesplošno pogovarjanje, vpraševanje in prepričevanje, nekateri so si ogledali tudi idejni projekt bodoče ureditve farm in bioplinske naprave, eni so še naprej nergali in zahtevali, da o odločitvi glasujejo, drugi pa so poskušali zadevo miriti. Ob koncu pa je obveljal skupen dogovor udeležencev, da si bodo še enkrat pobliže ogledali eno od že delujočih bioplinskih naprav v Prekmurju in se potem dokončno odločili, ali bodo za ali proti.
M. Ozmec
Vozili smo • ford fiesta 1.4 titanium
Nova fiesta je končno spet prava fiesta
Nova fiesta je znova dopadljiva, razburljiva in vpadljiva; torej takšna, kot jo označuje že njeno ime. Pred nekaj leti so namreč uvedli kinetični dizajn, ki je avtomobilom s tradicionalno okretnostjo in dobro vozno dinamiko dal še atraktivno obliko. V takem slogu je izdelana tudi zadnja generacija fieste, ki v sebi nosi bogato in uspešno 33-letno tradicijo in po novem velja za globalni izdelek namenjen tako evropskemu kot ameriškemu in azijskemu trgu. Če je merilo preživetja trenutna uspešnost, potem se pri evropskem delu Forda najbrž ne bi smeli ničesar bati.
Prejšnja generacija, ki se mimogrede še zmeraj prodaja, je bila mestna kombilimuzina klasičnih velikostnih razmerij, a je brez opaznejših oblikovnih rešitev vendarle dobila svoj krog kupcev. Nova fiesta zato preseneča takoj, ko jo pogledate, Fordovi oblikovalci pa si zaslužijo pohvalo že zaradi dejstva, da jim je v časih, ko so si avtomobili tako neizvirno podobni med seboj, uspelo narediti svež in še vedno prepoznaven avtomobil. Ford se je tako obrnil od peščice racionalnih kupcev k bolj množični skupini, ki vozila kupuje na podlagi njihovega izgleda in čustev. Pravzaprav celotna oglaševalska kampanja temelji na vplivanju na čustva, na živih barvah karoserije, kot je na primer magenta roza (vijolična), s katero so pobarvali naš testni primerek.
Kinetični dizajn je opazen pri številnih elementih zunanjosti, glavni poudarek mu dajeta proti vetrobranskem steklu razpotegnjena žarometa, tra-pezoidna odprtina v odbijaču, zaobljena prednja vogala, ki sta takšna tudi zaradi učinkovitejše zaščite ob morebitnem trku s
pešcem in dvigajoča se bočna linija, ki se zaključi z dinamičnim zadkom, nad katerim se bohoti spojler. Pri petvratni različici za zadnjimi bočnimi vrati najdemo še majhno trikotno okno; tako kot tudi na prednjem delu vozila, s čimer je fiesta dobila tudi nekaj enoprostorskih karakteristik.
Nova fiesta je s skoraj štirimi metri dolžine (3,95 metra) nekoliko "zrasla", a še zmeraj ostaja v razrednem povprečju večine najpomembnejših tekmecev, kot so renault clio, peugeot 207 ali opel corsa. Ima pa fiestina
Foto: Danilo Majcen
oblikovna preobrazba tudi tisto manj prijetno plat zgodbe: čeprav je avto ob nespremenjeni medosni razdalji nekaj daljši, je zaradi preoblikovane notranjosti in nižjega položaja sedenja v notranjosti manj prostora na zadnji sedežni klopi.
Razgibana notranjost deluje sveže in po zaslugi trendovske osrednje konzole tudi dovolj mladostno. Le poglejte gumbe na njej, ki so postavljeni kot pri nekaterih mobilnih telefonih. Ravnanje z avdio napravo je pravzaprav enako tistemu pri mobilnikih, kar deluje atraktiv-
Foto: Danilo Majcen
no, je pa v praksi rokovanje rahlo nerodno zaradi pod kotom postavljenih tipk. Taka razporeditev prinaša tudi upravljanje po menijih in izbiranje funkcij s štirimi dodatnimi tipkami kot bližnjicami oziroma izbirnimi opcijami. Je pa treba priznati, da bodo rdečo barvo armaturne plošče in delno tudi sedežev povečini hvalile predstavnice nežnejšega spola, moški bomo izbrali katero drugo.
Spredaj se sedi udobno (sedež in volanski obroč sta nastavljiva tako vzdolžno kot višinsko), kar govori o tem, da so pri Fordu poskrbeli za ustrezno ergonomijo, na zadnji klopi pa zna zmanjkati prostora, sploh če si nekaj višji voznik želi izdatno nastaviti svoj sedež.
Prtljažnik lahko s prevračanjem naslonjala zadnje klopi sicer asimetrično povečamo, a vseeno ne bomo dobili ravnega dna, zato je uporabnost težko primerljiva s tisto pri najtesnejših rivalih. Ko prtljažnik namreč povečujemo v potniško kabino, nastane zelo neuporaben rob, saj se osnovni del zadnje klopi ne pogrezne ali prekucne. In to lahko moti, sploh če boste občasno želeli v forda stlačiti kakšen večji gospodinjski aparat.
Na preizkusu smo imeli različico z 1,4-litrskim bencinskim motorjem, ki premore 96 konjev in spada v sredino ponudbe, a več iskrivosti niti ne boste potrebovali. Če avto ni vsakodnev-
ford fiesta 1.4 titanium (5 vrat)	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1388 / 96 pri 5750
največji navor v Nm pri v/min	125 pri 4200
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	175 / 12,2
poraba goriva v 1/100 km	7,5 / 4,6 / 5,7
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	133
vrednost osnovnega modela ford fiesta 1,4 titanium (5 vrat) v evrih	13.230
dodatna oprema	
kovinska barva v evrih	545
mini rezervno kolo v evrih	30
control paket 2 v evrih	290
varnostni paket 2 v evrih	205
zadnji spojler v evrih	190
električni pomik zadnjih stekel v evrih	175
brisalci z senzorjem za dež v evrih	145
stroški priprave vozila v evrih	120
promocijski popust v evrih	-1.000
vrednost preizkusnega modela ford fiesta 1,4 titanium (5vrat) v evriv	13.855
Foto: Danilo Majcen
no polno naložen, potem boste s tako pogonsko izbiro povsem zadovoljni. Skoraj 100-konjski agregat zagotavlja dovolj navora in ob tem ostaja uglajen, pri polnem plinu pa pokaže tudi nekaj športnosti. Takrat, ko jeklenemu konjičku začne zmanjkovati goriva, boste odkrili Fordov sistem za preprečevanje dolivanja napačnega goriva easy fuel. Posebna zasnova brez pokrovčka namreč preprečuje, da bi se z gorivom polili, prav tako pa se vam ne more zgoditi, da bi v avto z bencinskim motorjem dolili dizelsko gorivo ali obratno!
Nova fiesta je kljub dodatni teži zaradi varnostne opreme in izolacije potniške kabine izgubila kar 40 kilogramov v primerjavi s predhodnico, kar lahko pripišemo uporabi močnega jekla, iz katerega je narejenega 55 odstotkov osnovnega ogrodja. Tisto, kar najbolj razočara pri novem Fordovem modelu, je to, da v nobenem paketu opreme ne najdemo stabilnostnega sistema ESP, celo različica titanium
ga ne premore. Spremenjena evropska zakonodaja na področju varnosti proizvajalcem avtomobilov namreč nalaga vrsto spremenjenih pravil, ki govorijo tudi o tem, da bodo morala biti vsa vozila kmalu opremljena s sistemom ESP, zato že danes priporočam nakup interaktivne vozne dinamike IVD, ki vas bo stala 435 evrov, za ta denar pa boste dobili omenjeni ESP, sistem EBD, ki deluje skupaj z zavornim dodatkom ABS, kar zagotavlja enakomerno zaviranje vseh koles ter pomoč pri zaviranju v sili EBA.
Pri podvozju, ki je za izvedbo titanium nekaj trše nastavljeno, ni revolucije, saj ima fiesta, podobno kot večina tekmecev, McPhersonovi vzmetni nogi spredaj in poltogo premo zadaj. Korak naprej so pri voznih lastnostih naredili z uravnoteženostjo med udobjem in špor-tnostjo, zato se avto v ovinkih manj nagiba, a vseeno lepo blaži cestne neravnine.
Nova Fordova fiesta se pelje bolj »odraslo« kot dejansko deluje in izgleda. Po novem ponuja tisto igrivost, ki spada k majhnemu avtomobilu in ki v tem razredu vozil ne bi smela manjkati. Ni samoumevno, da bo všeč prav vsakomur, a če me moji navdušujoči občutki, ki sem jih pred leti dobil ob prihodu dolgo časa razprodanega peugeota 206, ne varajo, potem tudi viharno dogajanje v avtomobilski industriji ne bo oklestilo bodočega primata, ki si ga končno spet prava fiesta tudi zasluži.
Danilo Majcen
Prejeli smo
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Pojasnilo k sestavku »Čolniček za svetniški zbor«
Poročanje iz 22. redne seje sveta Občine Videm v petkovem časopisu Tednik z dne 13.3.2009 me je privedlo do odločitve, da moram pojasniti nekatere teme, ki se razlikujejo od vsebine dogajanj. Večina si jih je novinarka prilagodila po svoje, nekatere označila z nogometnim rezultatom. Takšen odnos
takšnih primerih in ne za občinske svetnice in svetnike z občinsko upravo, kot je napisala novinarka.
Za nakup čolna seje odločil Štab civilne zaščite pri Občini Videm. Glede na zagotovljena sredstva v proračunu je 17.11.2008po postopku zbiranja ponudbo v skladu z ZJN-2 sprejel odločitev o izbiri ponudnika za nakup čolna za ceno 13.194,66€.
Naslednja neresnica je bila napisana 13.000 € za enoletni najem igrišča. Resnica je, da
predlog so člani občinskega sveta tudi soglasno podprli. Iz navedenega je rezultat drugačen, kot ga je navedla novinarka.
Omenjeno je bilo tudi, da vodim dva društva. Na področju društvenih dejavnosti, pa že sodelujem preko 30 let. Sem predsednik dveh društev in član upravnega odbora v treh društvih. Na to sem ponosen, saj je delo v društvih odgovorno, vanj moramo
vlagati veliko časa, volje in znanja, če hočemo, da društvo deluje. Delo v društvih ni plačano, res pa nekateri na račun društev dobivajo nadomestila.
Če novinarka polemizira ali piše svoje kolumne, naj to tudi v naslovu objavi, če pa poroča iz seje sveta, pa naj poroča resnico in odločitve, ki so pomembne za razvoj občine. Župan Občine Videm Friderik Bračič
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Preteč d.0.0., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 I Barva
Znamka
novinarke do svojih bralcev, kot tudi do opletenih zgodb, ki se poroča v časopisu se mi zdi nekorektno in zavajajoče. Na tak način polniti stranice časopisa in pridobivati na nakladi se kaj lahko vrača kot bumerang. A zato, bodo morali poskrbeti odgovorni v uredništvu. Smo v težkem času, skupaj bi morali narediti za več medsebojnega spoštovanja, strpnosti, da bi delo postalo vrednota.
Vrnimo se temi za katero se oglašam. »Čolniček za svetniški zbor« je bil naslov članka z sliko na kateri je novinarka prikazala jahto v ozadju pa stolpnico. Nič ne bi imel proti temu, če bi na Vidmu imeli to, kar se vidi na sliki. Vendar resnica je ta, da so v ravninskem delu Vidma področja, kjer se ob večjih padavinah iz reke Dravinja in Poljskave razlije narasla voda, poplavi polja, zalije kleti, odnaša pridelke in premoženje občanov. Čoln, gumijaš za sedem ljudi je namenjen za primere, ko ljudje potrebujejo pomoč v
je Sklad kmetijskih zemljišč lastnik zemljišča, kjer imamo v družbenem planu opredeljeno zemljišče za šport in rekreacijo. Na tem zemljišču imamo v načrtu zgraditi igrišče z umetno travo. Cenilec, ki ga določi sklad je ocenil dve parceli v velikosti cca 70 arov za cca 100.000€. Znesek 13.000 € pa bi plačali za stavbno pravico, ki se bo štela v kupnino omenjenih parcel.
Župan Bračič : Novak 0:1. Predlog g. Novaka, predsednika odbora za negospodarske dejavnosti je bil, da župan imenuje v komisijo, ki bo ovrednotila delo kulturnih in športnih društev iz javnih razpisov za leto 2009 celoten odbor negospodarske dejavnosti, ki šteje 6 članov.
Po zakonu o lokalni samoupravi ima župan pristojnost, da imenuje komisijo izbere in za delo komisije tudi odgovarja. Predlagal sem kompromisni predlog za pet člansko komisijo in sicer dva člana iz občinske uprave in tri člane iz omenjenega odbora. Takšen
Letnik Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 Uli	ČRNA	2004(T)	10.190,-
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-
FIAT CR0MA 1.9 MULTIJET16V, 5V	T. MODRA	2006(T)	10.990,-
FIAT CR0MA 1.9 MULTIJET, 5V	SREBRNA	2006	10.990,-
FIAT PANDA4X41.2 8V CLIMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-
FIAT PUNT01.216V.3V	SREBRNA	2003	4.190,-
FIAT PUNT01.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-
FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-
FIAT SCUD0 2.0 JTD,5V	ZLATA	2008(T)	22.500,-
LANCIA THESIS 2.0 HJRBO EXEC, 5V	SIVA	2003(T)	7.990,-
OPEL CORSA 1.3 DT1.3V	BELA	2006	6.490,-1
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	6.490,-1
RENAULT CU01.5 DCI. 5V	SREBRNA	2001	4.990,-J
RENAULT ESPACE 2.2 DCI, 5V	T. MODRA	2003	8.990,-1
ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,- C-
www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE D0 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
CIHtOENXSARA PICASSO 1.6 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD M0NDE0 KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1.9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS OMAX PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULTLAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW P0L01.2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN G 1.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 IDI VWT0URAN1, AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAPIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW P0L01.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006 2002
2005
T.
2 HDI 1.9 TDI
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490	AVT.KUMAVSAOPR.
11.890	AVT. KLIMA
7.990	AVT.KUMA^^
6.690	AVT. KLIMA,
11.990	AVT. KLIMA
12.290	KUMA, VSA OPREMA
8.990	AVT. KLIMA NOVI MOD.
7.490	AVT KUMA
9.990	AVT. KUMA
9.290	AVT. KUMA
4100	AVT. KUMA
4.750	KUMA
7.290	KUMA
13.990	AVT. KLIMA HIGHUNE
7.990	AVT. KUMA
16.900	KUMA, 9 SEDEŽEV
6.200	KUMA
13.990	KUMA, VSA OPREMA
6.250	KUMA
8.490	KUMA
25.000	VSA OPREMA, AVT.
12.900	AVT. KLIMA
18.900	AVT. KLIMA
10.990	AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV
7.490	KUMA ,5 VRAT
13.900	KUMA
21.900	KLIMA, AVTOMAHC
13.900	AVT. KLIMA
7.490	KUMA
6.490	KUMA.5VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA BORDO RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
RADIOPTUJ
89.8-98.2-I0473 www.radio-ptuj.si
iQ JE MERILO:
□	inteligence
□	inovativnosti
□	tehnologije
□	dizajna
: Mšš
' ■ H
Rezervirajte si 21. marec za obisk Toyotinega salona. Poleg predpremiernega testiranja najmanjšega štirisedežnika na svetu iQ-ja se boste lahko zapeljali na testno vožnjo tudi z ostalimi vozili iz Toyotine flote. Naša vrata bodo odprta do 17. ure, ob tej priložnosti pa vam po izjemni ceni nudimo še navigacijski sistem TNS 510, ki pokriva tudi Slovenijo. Dovolj razlogov, da se vidimo 21. marca, v vseh salonih Toyota!
s
AH FURMAN
Rogaška 13 Ptuj
(02) 78 85 477
www.toyota.si
Today
Tomorrow
Toyota
STOPITE IZ VRSTE
Z BREZPLAČNIMI DVIGI NA VSEH BANKOMATIH.
Zakaj bi stali v vrsti na bankomatu banke, ki vam zaračunava provizijo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank v mestu? Z bančnim paketom Master Plus lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatih v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatih skupine UniCredit Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard, brezplačno pristopnino in mesečno nadomestilo za Online b@nko ter brezplačno uporabo Online Plus varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Plus prvih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas
UniCredit Bank
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
^LASTh
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

m-em
—
KOS
S
IZVAJAMO mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter panele. Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, GSM 031 501 550.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
HITRO in zanesljivo izvajamo krovska in kleparska dela na vseh vrstah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij. Ta-sovac Petar, s. p., Župančičeva 4. 2250 Ptuj. Telefon 041 444 801.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave , grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
VINOGRADNIŠKA sidra lahko kupite. Inf. na tel. 040 314 353.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
SEMENSKI krompir dezire in jedilni prodam. Tel. 790 72 21.
PRODAM razsipalnik umetnega gnojila in dvoredno sejalnico za koruzo. Tel. 041 359 006.
VINOGRAD oddam v brezplačni najem in obdelavo na Dravinjskem Vrhu nad Vidmom. Tel. 041 706 237.
ZAMENJAM domače belo vino za pšenico, ječmen ali koruzo. Tel. 041 378 309.
PRODAM telico simentalko, plemensko, staro 17 mesecev. Tel. 719 85 57.
V NAJEM vzamem njive na območju Vidma in Hajdine. Tel. 041 561 893.
TRAKTOR ZETOR, 35 konjskih moči, samonakladalno prikolico Pionir 19 in enoredni silos kombajn prodam. Tel. 041 679 245.
PRODAM prašiče od 90 do 150 kg in rotacijsko kosilnico Sip 135. Tel. 041 452 492.
VZAMEM njive v najem v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM štiri svinje, težke 80-90 kg. Tel. 051 340 496.
PRODAM 1000 kg pšenice, 1000 kg koruze, traktorsko škropilnico 340 l, traktorski obračalnik. Tel. 041 983 545.
VINOGRADNIŠKE betonske sohe prodam. Tel. 031 222 140.
PRODAM bikce simentalce, 200 kg. Tel. 031 788 502.
PRODAM silažne okrogle bale. Tel. 751 39 31.
PRODAM samonakladalko 16 m3. Tel. 02 719 14 98.
PRODAM vino, kvinton, jurka in žganje. Ivan Bauman, Lancova vas 82, tel. 041 485 927.
UGODNO PRODAM 230 m2 dobro ohranjene opečne strešne kritine. Telefon 040 797 467.
PRODAM telico, brejo osem mesecev, simentalko. Telefon 040 65 77 51.
KUPIM bikce simentalce stare od 10 do 14 dni in dvoredni dognojevalnik koruze. Telefon 041 875 779.
PRODAM brejo telico simentalko. Telefon 031 793 664.
PRODAM ječmen, koruzo in pšenico. Telefon 040 571 404.
DOM-STANOVANJE
NAJAMEM enosobno ali manjše stanovanje, opremljeno v centru Ptuja. Telefon 070 823 804.
PRODAMO 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, Gregorčičev drevored 6, 45 m2, cena 55.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanje je takoj vseljivo. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VAR-PREM, d. o. o., www.davki-finace. com/nepremicnine ali 031 602 396.
VIR, ZADAR, dvosobni apartma za 4 osebe v zasebni hiši, pritličju, terasa, oddam v predsezoni, posezoni in za 1. maj, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 74 2 714.
PTUJ, na obrobju mesta, oddamo v najem 2 ara zemlje, zidan, urejen prostor s shrambo 4 x 4 m, vodo in elektriko za manjši vikend, zaželene so poštene, komunikativne, preproste osebe, Slovenci, nekadilci, srednjih ali starejših let, ljubitelji živali in taki, ki bi v času dopusta nekaj dni popazili in krmili nekaj malih živalih. Tel. 031 424 952.
V NAJEM ODDAM manjšo stanovanjsko hišo z opremo, na dobri lokaciji, na Dravinjskem Vrhu nad Vidmom. Tel. 041 706 237.
3-SOBNO pritlično stanovanje, 92 m2, z velikim sončnim balkonom v Kidričevem prodam. Tel. 040 212 269 ali 041 618 042.
NEPREMIČNINE
V NAJEM ODDAM VEČ parkirišč v parkirnih hišah pod pošto (Vodnikova ulica) in med rdečimi bloki in trgovino Spar (Ulica 25. maja) ter pisarniški prostor v Miklošičevi ulici 3, vse na Ptuju, Milan Hebar, s. p., GSM 041 325 925.
PRODAM starejšo hišo z malo ohišnice v Njivercah. Cena 45.000,00 €. Tel. 031 726 401
PRODAM ZAZIDLJIVO parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Inf. na tel. 051 241 563 ali 051 383 595.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki ctiti), t«L 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
		9.00 18.00
ZOBNA ORDINACIJA		
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini,		
M. Gubca 49, ordlnira vsak dan po		18.00
dogovoru. Vse informacije po s.		
0038549 372-605		19.00
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII T
i
nun
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
■mii.iiMjiM.mil!
{02/2280110
SoliS d.
Razlago va 24, Maribor
1
ior I
PRODAM stanovanjsko hišo, cca. 90 m2, z 20 ari zemljišča, lepo urejena,blizu Podlehnika, cena 75.000 evrov. Telefon 02 768 13 41.
DELO
IŠČEM delo kot ličar, barvanje konstrukcij, zvarjencev. Tel. 070 285 144.
MOTORNA VOZILA
R5 prima, letnik 1995, prevoženih 89.000 km, dobro ohranjen, vinsko rdeče barve, prodam. Tehnični pregled do marca 2010, prvi lastnik. GSM 031 705 488.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam hladilno komoro LTH, 650 l, globoko pomivalno korito - dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, več prtov ter krožnikov. Tel. 041 245 054.
PRODAM hrastove fosne debeline 5, 3 in 2 cm, zračo sušene. Tel 041 245 054.
PRODAM fantovsko birmansko obleko, štev. 170, po ugodni ceni. Telefon 040 835 446, 059 088 021.
PODARIM dva posteljna vložka, dvosed in trosed, usnjena. Vse v odličnem stanju. Telefon 777 54 41
Petek, 20. marec
20.00
20.00
21.00
Središče ob Dravi v Sokolani, otvoritev razstave Franca Pajtlerja Gumgi in nakit, pripravlja TD Središče ob Dravi Slovenska Bistrica, knjižnica, predstavitev knjige Toneta Škarja Kangčendzenga, pogovor z avtorjem bo vodila Magda Šalamon Markovci, v jedilnici osnovne šole, 51. redni letni občni zbor AMD Markovci
Ormož, grajska poročna dvorana, literarni večer z mladima literarnima ustvarjalcema Heleno Srnec iz Središča ob Dravi in Ormožancem Gregorjem Kosijem
Ptuj, CID, klubski večer Rojstvo rock'n' rolla s posnetki starih mojstrov, igranjem in petjem v živo
Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama vikend 1 in izven
Ptuj, kavarna KPŠ, koncert skupine Kaneo mistiko Ptuj, CID, na ogled je razstava Ujete misli spomina
Sobota, 21. marec
9.00 do 17.00 Ormož - Hardek, dvorišče podjetja Avtocenter, 3. hišni sejem traktorjev in kmetijske mehanizacije Sodinci, gostišče Ozon, redni občni zbor TD Ormož Štraus Leskovec, gasilski dom, 81. občni zbor PGD Leskovec Cerkvenjak, Gostišče pri Antonu, redni letni občni zbor Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci Svetinje pri Ormožu, cerkev, koncert ljudskega petja pripravlja pevsko društvo Zrelo klasje z gosti za materinski dan Cirkovce, dvorana, območna revija folklornih skupin, 1. del Trnovska vas, kulturna dvorana, monokomedija Čistilka Marija Velika Nedelja, Zadružni dom, gledališka predstava Razvalina življenja, v izvedbi gledališke skupine Triglav Trenta, igra je nastala s pomočjo Milene Muhič Ptuj, CID, literarni večer
Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, aktualno predavanje, pogovor in druženje s Srečkom Šorlijem Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama sobota in izven
16.30 18.00 18.00
19.00
19.00 19.00 19.00
19.00 20.00
20.00
Nedelja, 22. marec
9.00 do 17.00 Ormož - Hardek, dvorišče podjetja Avtocenter, 3. hišni
sejem traktorjev in kmetijske mehanizacije 17.00 Cirkulane, dvorana, območna revija folklornih skupin, 2. del 18.00 Sveta Trojica, dvorana, komedija Oblast v izvedbi KUD Vitomarci 19.00 Ptuj, klub Gemina XII, v grand hotelu Primus, predstava Tadeja Toša ZapufanPikaSn
Ponedeljek, 23. marec
17.00 Videm, telovadnica osnovne šole, praznovanje ob dnevu šole 20.00 Maribor, SNG, drama, Za narodov blagor, StaDvo, za izven
Kino Ptuj
20., 21. in 22. marec, ob 17.30 Toše - the hardest thing - glasbeni
dokumentarec. Ob 19.00 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: Krožna cesta - drama. Ob 21.10 Art program: Gomora - športna drama.
Televizija Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Sprejem stoletnika Nikole Vukotiča v Mestni hiši. Poslanec Dejan Levanič predstavlja delo slovenske vlade. Podpis aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe. Megaconferenca Junior na Ekonomski šoli Ptuj. Peti dobrodelni koncert kluba Soroptimist. Razstava zasnove urbanističnih rešitev Ptujskega jezera. Mladi forum Ptuj SD Ptuj delil cvetje ob dnevu žena. Leto dni zgodbe radia Grom. Občni zbor Koronarnega društva Ptuj. Teleingova dobrodelna akcija Poveži se. Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu.
PRODAJA OBUTVE
PTUJ, Ul. Heroja Lacka 8, tel.: 02 771 15 56
POPUST NA BLAGAJNI
= H®%i
(na vso obutev in torbice brez drugega popusta)
FISHER INTERNATIONAL d
Kidričeva 36,3000 Celje tel.: 03 424 2442 ; Fax: 03 424 2439 E-mail: fisher.celje@siol.net
PRODAM parcelo z uto na lepem kraju, okolica Podlehnika, telefon 02 768 13 41.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www. avto m i ki a vz. s i
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 1,9 TBI KARAV.	2004	11.800,00	AVT. KLIMA	ČRNA
AJDI A6 2,5 TDILIMUZ.	2003	12.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS 1.8 TDCI	2006	8.500,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS C-MAX 1,8 TDCI	2006	8.960,00	KLIMA	SREBRN
FORD MONDEO 2,0 TDCI LIMUZ.	2003	6.770,00	AVT. KUMA	SREBRN
FIAT CROMA 1,9 JTDMULHWAGON	2006	10.550.00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1,2	2007	6.850,00	KLIMA	SREBRN
NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAV.	2001	4.180,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DTI LIMUZ.	2002	7.400,00	KLIMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.700,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.790,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 307 1,6 HDI EXECUTIVE	2006	9.250,00	AVT. KUMA	SIVA
TOYOTA C0R0L1A 1,4 D	2005	9.990,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW POL01,9 SDI KARAV.	2001	3.980,00	KLIMA	SREBRN
VWSHARAN 1,9 TDI	2002	9.400,00	AVT. KUMA	KOV. M. ZELEN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA				
AUDI ALU10AD 3,0 TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	0.990,00	KUMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C4 1,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
FIAT ST1L01.9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KUMA	KOV.SRERRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCi FUTURA	2005	7.090,00	KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES C-RAZRED 220 CDI	2007	411.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CUD 1,4 RT	1999	2.100,00	SERVOVOIAN	0.RDEČA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1,2	2003	4.490,00	KUMA	KOV.SRERRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI RASIS	2001	6.290,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VWPOLO 1.4T0I	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1,8 CL VARIANT	1996	1.490,00	KUMA	VIJOLA
OPEL ASTRA 2.0	2001	5.290,00	STREŠNE SANI	BELA
FIAT SCUDO VAN 2,0 JTD	2002	6.190,00	KUMA	KOV.SRERRNA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2006	7.400,00	KUMA	BELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
FIAT PUNT01,2	2004	4.900,00	REDNO SERV.	RDEČA
SKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	4.190,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.790,00	KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.	2001	4.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI LIMUZ. A41,9 TDI	2001	8.900,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW530DAVT.KARAV.	2000	7.850,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.500,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR.	2001	6.490,00	AVT. D. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616V DYNAMIQUE	2003	6.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
CITROEN C3 PLURIEL 1,41	2004	7.400,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEWUGE0T 2061,4 i	2001	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 Aïï. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
AUDI A6 2,4 LIMUZ.	1999	5.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
SKODA 0CTAVIA1,416V AMBIENTE LIMUZ	2003	5.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SEAT C0RD0BAVARI01,4 MPI	2002	4.120,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT THALIA1,416V RT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN NEW BEETLE 2,0 HIGHLINE	1999	5.680,00	SERV. KNJIGA	RUMENA
FIAT STIL01,816V DVNAM.	2002	5.190,00	PRVI LAST.	RUMENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPR.	2005	7.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
BMW 3181 LIMUZ.	2001	9.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.270,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GE1Z 1,3	2005	6.220,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
Javna razvojna agencija Občine Ormož Kerenčičev trg 4 2270 Ormož
Svet agencije na podlagi:
11., 12. in 23. člena Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, štev. 8/02), Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/02, z dne 22. 7. 2002), Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 1/03, z dne 4. 2. 2003), Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 12/04, z dne 9. 11. 2004), Odloka o spremembi odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik občine Ormož, št. 14/06, z dne 20. 7. 2006)
razpisuje delovno mesto:
DIREKTORJA
JAVNE RAZVOJNE AGENCIJE OBČINE ORMOŽ
Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	državljan Republike Slovenije,
•	najmanj univerzitetna izobrazba,
•	najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta opravljanje vodstvenih in organizacijskih nalog v gospodarski družbi ali v državnem organu oziroma organu občine,
•	strokovnjak na področju dela javne agencije,
•	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
•	ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od treh mesecev, ki še ni izbrisana,
•	ni v kazenskem postopku za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Pri izbiri osebe za direktorja se uporabljajo naslednji kriteriji:
•	strokovnost in usposobljenost osebe za področje dela javne agencije,
•	pretekli rezultati dela,
•	dolžina delovnih izkušenj,
•	obseg izkušenj z opravljanjem vodstvenih in organizacijskih nalog. Direktor se imenuje za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na Javno razvojno agencijo Občine Ormož, Kerenčičev trg 4, 2270 Ormož.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
www.radio-tednik.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02/252 48 26, 041 750560.
mm
[M
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Julijane Milošič
IZ PRISTAVE 20, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Muretinci za nego v zadnjih letih, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru .govorniku g. Miru Lesjaku za besede slovesa, sosedu Žanu za nošenje križa ter podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči njeni najdražji
Življenje je omejeno, toda spomin je neskončen.
SPOMIN
Spet je prišla pomlad, a Tebe ni našla. Tudi naše oko Te vsepovsod zaman išče, naš dragi mož, oče, deda in tast
Slavko Murkovič
20. 3. 2008 - 20. 3. 2009
Zelo Te pogrešamo!
Tvoja družina
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in objema tvojih rok. Ostal je nate še spomin, ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, ko med nami ne bi bila tvoja duhovna moč.
SPOMIN
19. marca mineva dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, tast
Jože Leskovar
BREG 47 A, MAJŠPERK
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Tvoji najdražji
Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj srečni bili, zdaj te, draga mama, več med nami ni. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Antonije Prosenjak
roj. Bezjak
* 1927 t 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala pevkam za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu DU Budina-Brstje, g. župniku za opravljen obred ter ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Hvala tudi Komunalnemu podjetju za opravljen pogreb.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
V	SLOVO
V	slovo pokojnemu stricu
Ivanu Vindišu
IZ APAČ 96
Spoštovani stric, ostal nam boš v večnem spominu.
Družine: Jaklič, Racman in Škripec
Znala si srečno živeti, sicer za sebe premalo poskrbeti. Stiske drugih si tolažila, na svoje pa vedno pozabila.
SPOMIN
23. marca 2009 mineva šest let, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Tudi ona je imela vse rada.
Pogrešamo te - mož Franc, sinovi Miro s Petro, Žanom in Taro, Silvo z Metko in Mihcem ter Mario z Ines
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Jožefa Koreza
IZ KOČIC 31 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Žalujoči vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in sedla bo na rožna tla, čakala bo, da prideš ti in jokala bo, ker te ni.
SPOMIN
Danes, 20. marca, mineva 1 leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mamica, babica, tašča, sestra in botrca
Marija Šegula
IZ GORIŠNICE 13
Hvala vsem, ki postojite pri njem preranem grobu, ji prižigate svečke, nosite cvetje in se je spominjate.
Žalujoči: mož Franc, hči Doris z družino, sinova Boris in Bojan z družinama ter brat Franc in sestra Zora
z družinama
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Leonida Vidovič, drdent med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
POMLADNO PREBUJANJE
dežna oblačila, zaščitni čevlji, škornji, farmer hlače,vetrovke, rokavice
VELIKA IZBIRA OPUŠČENIH MODELOV PO UGODNIH CENAH
samo do razprodaje zalog
oim***^
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13,2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Ni več tvojega smehljaja, tvojih pridnih rok, utihnil je tvoj glas; žalost, bolečina sta pri nas.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Slavica Žnidarič
IZ GORIŠNICE 68
Od nje se bomo poslovili v nedeljo, 22. marca 2009, ob 14. uri na pokopališču v Gorišnici.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico v soboto, 21. marca 2009, ob 11. uri.
Žalujoči: hčerki Metka in Irena ter sinova Slavko in Janko z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
Bogdan Prstec
IZ PTUJA, REMČEVA ULICA 12
Zadnje slovo od pokojnika bo v soboto, 21. marca, ob 11. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežici na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
Sp. Podravje • Skrb za nezaposlene in socialno ogrožene
Še letos prve ekološko-socialne trgovine tudi pri nas
Posledice recesije in svetovne gospodarske krize so globoko zarezale tudi na področju sociale, saj je po navedbah Evropske komisije in Združenih narodov delež prebivalstva, ki nima dovolj lastnih sredstev za preživetje, vedno večji. Ker vse pogosteje ne zadoščajo niti različne oblike državne in socialne pomoči, postajajo vse bolj aktualne ideje o socialnih trgovinah; te na svojih policah ponujajo blago, ki bi se sicer kmalu znašlo v smetnjakih, seveda po bistveno nižjih cenah.
Kot je za Štajerski tednik pojasnil eden od pobudnikov za ekološko-socialne trgovine pri nas, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, se v društvu nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije skupaj z Neodvisnimi sindikati Slovenije s sedežem na Ptuju intenzivno zavzemajo za odprtje mreže ekološko-socialnih trgovin po Sloveniji že skoraj leto dni. Ob tem je poudaril:
»Ekološko-socialne trgovine so vsekakor nuja tudi pri nas. In naša ideja je, da te trgovine ne bi omogočale le nakupa poceni živil, gospodinjskih aparatov in življenjsko pomembnih artiklov po principu antikvariata ali prodaje rabljenih stvari po 50- do 70-odstotni ceni, ampak bi lahko nudile zaposlitev tudi težje zaposljivim in socialno izključenim, a za delo sposobnim občanom.«
Je pravna podlaga za ustanovitev socialnih trgovin že zagotovljena?
»Žal še ne. Da bi želeni cilj lahko dosegli, želimo, da se država aktivno vključi v ta projekt ter z ustrezno za-
konodajo omogoči pravno podlago za odprtje omenjenih trgovin. Najbolj primerno bi bilo, da bi omogočili odprtje teh trgovin kot socialnih podjetij. Prepričani smo, da bi lahko na ta način ta naš načrt tudi dolgoročno zaživel.«
Ste za to že predlagali sprejem kakšnega zakona?
»Vsekakor. Pobudniki predlagamo sprejetje zakona o socialnem podjetništvu in pri tem poudarjamo, da bi morala država z nekaterimi olajšavami omogočiti odpiranje in uspešno delovanje socialnih trgovin, ki ne bi omogočale le nakupa poceni živil in izdelkov, kar za nekatere pomeni preživetje, ampak bi, kot sem že omenil, reševale tudi problem težje zaposljivih in socialno izključenih občanov.«
Kako daleč pa ste pri ustanavljanju socialnih trgovin na širšem ptujskem območju oziroma na območju Spodnjega Podravja?
»Moram reči, da ima ta ideja podporo Pokrajinskega ekonomsko-socialnega
Foto: M. Ozmec
Posledice svetovne gospodarske krize so boleče zarezale tudi na področju sociale, saj je med nami vse več tistih, ki so na robu preživetja, zato so za preživetje prisiljeni v prosjačenje.
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: "Ekološko-socialne trgovine so vsekakor nuja in prve take lokale lahko pri nas pričakujemo še to jesen!"
sveta Spodnjega Podravja in župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana. Po njegovih zagotovilih je mestna občina pripravljena nuditi ustrezne prostore pod ne-tržnimi pogoji ter drugo pravno in strokovno podporo. Zagotovljeno imamo tudi podporo Vilija Rezma-na, predsednika odbora za gospodarstvo, in Andreje Meglič - Črnak, predsednice odbora za delo v državnem zboru Republike Slovenije, pa podporo ptujskega poslanca Dejana Le-vaniča, poslancev Marjana Križmana, Andreja Magajne ter drugih. Ob tem bi se rad za vso dosedanjo pomoč in prizadevanja pri uresničevanju naše zamisli v imenu vseh zahvalil dosedanjemu koordinatorju tega projekta Branku Brumnu.«
Kako pa si zamišljate delovanje socialnih trgovin in njihovo poveza-
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo pojavljale kratkotrajne snežne plohe. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, ki se bo v noči na soboto še okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem okoli 9 stopinj C. V soboto bo na zahodu precej jasno, drugod bo občasno več oblačnosti. Na jugovzhodu države bo še rahlo nale-taval sneg. Še bo vetrovno. V nedeljo bo večinoma sončno in čez dan spet nekoliko topleje.
nost v okviru države?
»Vse socialne trgovine naj bi po naših predvidevanjih vodil poseben konzorcij. Za pristop h konzorciju in k sodelovanju so že dali soglasje poleg prej omenjenih organizacij in posameznikov še Rdeči križ, Pokrajinska zveza upokojencev Spodnjega Podravja ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -območna organizacija Ptuj. Še vedno pa potekajo pogovori o sodelovanju s Karita-som in drugimi nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi po Sloveniji ter seveda z državnimi oblastmi.
Konzorcij bo temeljil na skupinskem delovanju, kjer bi vsaka skupina enakopravno sodelovala pri sprejemanju odločitev, država in lokalne skupnosti pa bi imele popoln vpogled ter kontrolo nad delovanjem in preglednostjo poslov.«
Vsekakor bo treba pohiteti, kajti posledice krize so vse bolj boleče ...
»Res je. Prihajajoča globalna kriza je še eden od argumentov več, da bi bilo zelo dobro, če bi pohiteli s prejemom zakona o socialnih podjetjih, po možnosti
bi ga lahko sprejeli po hitrem postopku. Zavedati se je treba, da po uradnih podatkih živi v Sloveniji na pragu revščine ali pod njim med 200.000 in 260.000 občanov. In če bo kriza res takšna, kot govorijo nekateri poznavalci in analitiki, lahko pričakujemo, da bo to število naraslo tudi na več kot 300.000 oseb.«
Kdaj lahko torej pričakujemo prve socialne trgovine pri nas?
»Z naše strani bi lahko to verigo socialnih podjetij odprli do konca tega leta, seveda če bo državna oblast za to, saj so mnoge lokalne oblasti že pokazale zanimanje za sodelovanje. Prvi resnejši kontakti pa so že bili vzpostavljeni z občinami Novo mesto, Velenje in Nova Gorica.«
M. Ozmec
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832
ste bili POŠKODOVANI
—\WA VPROMETNI
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Črna kronika
Nepravilno prehiteval mopedista
11. marca ob 14.50 se je izven naselja Mihalovci zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. 35-letni moški iz Ptuja je vozil osebni avtomobil iz smeri Ormoža proti Ljutomeru. Izven naselja Mihalovci je na delu vozišča, kjer cesta poteka v blagem levem preglednem ovinku, z vozilom dohitel 45-letnega voznika kolesa z motorjem iz okolice Ormoža. Ko je voznik kolesa z motorjem pripeljal do križišča z dovozno cesto za smer Libanja št. 2, je zavzel na vozišču tak položaj (zapeljal je na sredino vozišča), da se je dalo zanesljivo sklepati, da bo zavil v levo. V tem trenutku pa ga je pričel prehitevati voznik osebnega avtomobila. Posledica tega je bila, da je voznik osebnega avtomobila kljub zaviranju v dolžini več kot 20 metrov s sprednjim desnim delom vozila trčil v levi bočni del kolesa z motorjem. Voznik kolesa z motorjem je po trčenju obležal na sredini vozišča, kolo z motorjem pa je odbilo v jarek izven vozišča ob desnem robu. Vozilo po trčenju zapeljalo v levo izven vozišča, po travnati nabrežini na njivo, kjer se je po 28 metrih ustavilo. Voznik kolesa z motorjem se je v nesreči hudo telesno poškodoval in je bil s kraja prometne nesreče z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj,
Vlomi, tatvine
V	noči z 12. na 13. marec je neznani storilec z dvorišča stanovanjske hiše v bližini Slovenske Bistrice odtujil neregistriran osebni avtomobil znamke VW golf, serije 2, temno sive barve, vreden približno 1.000 evrov. Vozilo je bilo odklenjeno, ključi vozila so bili v predalu. 14. marca ob 10. uri so policisti PU Celje osebni avtomobil našli v Ločici pri Vranskem.
Neznani storilec je 14. marca popoldne vlomil v stanovanjsko hišo v bližini Lenarta. Iz notranjosti je odtujil nakit in ročno uro. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
V	noči iz 16. na 17. je neznani storilec prišel do delovnega stroja na gradbišču v Majšperku, ga spravil v pogon in dvignil sprednjo roko, pod katero se je nahajal mešalec betona. Mešalec je nato odpeljal neznano kam. Premoženjska škoda znaša približno 4.000 evrov.
Osumljen ukvarjanja z drogo
Policisti PP Lenart so 12. marca v bližini Lenarta opravili hišno preiskavo pri 21-letnem moškem. Pri tem so zasegli elektronsko tehtnico in okoli 200 gramov neznane rastlinske snovi, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo ma-rihuano. Zoper moškega bodo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Mariboru podali kazensko ovadbo.