Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/5 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-0111 Naslov projekta Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS Vodja projekta 7553 Drago Kladnik Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13.06 Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V slovenskem merilu je predlagana raziskava precejšnja novost, pa tudi v drugih jezikihovnih okoljih se le stežka pohvalijo s tako sistematičnim zajemom eksonimov. Do zdaj so bili zajeti in obdelani le eksonimi iz slovenske atlasne literature, vendar niso bili obdelani s tako številnimi atributi. Izpopolnjena je tudi teoretska podlaga eksonimizacije. Problematika zemljepisnih imen zaradi občutljivosti pridobiva mednarodni pomen. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih združenj, kakršno je leta 1959 v okviru Organizacije združenih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na področju zemljepisnih imen. Zaradi lažje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevamo za standardizacijo zemljepisnih imen. Delo je potekalo ob sodelovanju strokovnjakov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS). Slovenska angažiranost se kaže v vodenju Delovne skupine za eksonime, donedavnem predsedovanju Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo, ene od dvaindvajsetih regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin, pa tudi v vodenju internetnih strani Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) in Delovne skupine za toponimske podatkovne baze in imenike (Working Group on Toponymic Data Files nad Gazetteers), dveh od desetih delovnih skupin UNGEGN-a. Opravljena raziskava predstavlja raznovrstne vidike rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov v slovenščini. Izpričana časnikarska raba teh imen je oprta na dobri dve stoletji, kartografska raba pa na stoletje in pol dolgo tradicijo. Podrobno smo obdelali problematiko rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen v vseh pomembnejših slovenskih atlasih sveta, in zajemali rabo eksonimov v zemljepisnih učbenikih na različnih ravneh, leksikonih, priročnikih in turističnih vodnikih. Na podlagi teh preučitev smo zbirko eksonimov oplemenitili z nekaterimi drugimi pogosto rabljenimi eksonimi, med katerimi imajo posebno mesto imena zgodovinskih naselij, pokrajin in drugih pojavov. Preučena podomačena tuja zemljepisna imena so obdelana glede na njihovo regionalno pripadnost in pomenske tipe, ovrednotena pa so tudi glede na ustreznost njihove rabe. S tem je raba podomačenih tujih zemljepisnih imen v obdelanih virih kritično osvetljena, tako da je z vidika imenoslovja mogoče razbrati njihovo dejansko vrednost in zanesljivost. Najpogosteje rabljena imena so zbrana in obdelana v posebni preglednici; vsako od dobrih 5000 imen je opremljeno s številnimi atributi. Tista, katerih raba je priporočljiva, so zbrana v posebni preglednici s približno 3800 zapisi, opredeljenimi z manj atributi. Ta ožja preglednica bo podlaga za monografijo o eksonimih, ta pa za standardizacijo eksonimov, ki jo priporočajo resolucije konferenc Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. V resolucijah so zapisana tudi priporočila, ki posamezne članice OZN pozivajo k omejevanju rabe eksonimov, kar pa je do določene mere v nasprotju z njihovo jezikovno avtonomijo. Tudi zato opozarjamo na tradicionalno zakoreninjenost slovenskih eksonimov in s tem skušamo ohraniti bogato jezikovno dediščino slovenščine, jezika z razmeroma majhnim številom govorcev, ki bi ob pretiranem podrejanju načelom prevladujočega mednarodnega komuniciranja lahko postal celo ogrožen. V ta namen smo se in se še bomo aktivno udeleževali zasedanj Izvedenske skupine Združenih narodov za zemljepisna imena (UNGEGN oziroma United Nations Group of Experts on Geographical Names), še zlasti njene Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exomyms), ki je že dosegla določen premik pri razumevanju in vrednotenju eksonimov kot pomembnega dela jezikovne ter s tem nacionalne kulturne dediščine. Ob tem budno spremljamo tudi nadaljnja prizadevanja za izostritev pojma eksonim in njegovega antipoda, pojma endonim, ki v zadnjih letih med člani Delovne skupine za eksonime intenzivno potekajo. Glavne odprte dileme smo v preglednem znanstvenem članku predstavili slovenski strokovni javnosti. Kot rečeno, tiste eksonime, za katere smo ugotovili pogosto in priporočljivo rabo, pa tudi njihove alonimske različice, sistematično evidentiramo. V ta namen smo na novo vzpostavili enotno, na podlagi GIS tehnologije zasnovano zbirko, ki jo je mogoče nenehno izpopolnjevati in omogoča hitro identifikacijo in nadaljnjo obdelavo ter kartografsko ponazoritev vključenih zemljepisnih imen. Zbirko sestavljajo naslednje rubrike, zasnovane s programskim orodjem access : • šifra eksonima, • ime eksonima, • rodilnik slovenskega eksonima, • pridevniška oblika slovenskega eksonima, • izvirno zemljepisno ime, • jezik izvirnega zemljepisnega imena, • status eksonima, • priporočljivost njegove rabe, • lega eksonima (celina, ocean), • lega eksonima (država, morje), • status eksonima (standardiziran, priporočljiv, priporočljiv z omejitvami, nepriporočljiv), • zemljepisna širina, • zemljepisna dolžina, • nadmorska višina, globina • pomenski tip eksonima, • morebitne alonimske različice, • oblika zapisa v glavnih slovenskih atlasih (Cigaletov Atlant, Orožnov šolski atlas, De Agostinijev šolski atlas, Medvedov atlas sveta, Veliki družinski atlas sveta, Atlas sveta 2000, Mond Neufov atlas sveta, Šolski atlas Mladinske knjige in Veliki atlas sveta DZS), • navedba eksonimov, ki se pojavljajo izključno v neatlasnih virih, • zapis eksonima v glavnih svetovnih jezikih in uradnih jezikih naših sosednjih držav (angleščina, francoščina, nemščina, španščina, italijanščina, ruščina, hrvaščina in madžarščina), • etimologija eksonima, • opombe. Zakonitosti rabe eksonimov smo ugotavljali s spletno anketo. Izpolnilo jo je 170 strokovnjakov, zlasti iz vrst geografov in jezikoslovcev. Takšne raziskave so bile ponekod izvedene že prej, na primer na Češkem. S pomočjo zbranih podatkov je mogoče ugotoviti položaj posameznih imen v življenjskem ciklu eksonima in določili tista imena, ki bi jih najlažje pogrešili v spisku eksonimov, kar bo naš prispevek k spoštovanju resolucij konferenc Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki se vseskozi zavzemajo za omejevanje njihove rabe. Za še bolj verodostojne smo pogostnost pojavljanja posameznih oblik najpogosteje uporabljanih eksonimov testirali tudi v korpusu slovenskega jezika FIDA. Sistematično preučeni slovenski eksonimi bodo sčasoma prav gotovo prispevali k bolj kakovostnemu pouku geografije na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni ter drugih prostorskih ved na univerzitetni ravni. S tem bo izpričana dolgoročna skrb za ustrezno rabo eksonimov tudi v najširši javnosti. Projekt ima velik pomen z vidika ohranjanja in vrednotenja naše bogate jezikovne dediščine. Publiciran seznam priporočljivih eksonimov bo postal pomemben referenčni vir, obogatil pa bo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in postal del svetovne jezikovne dediščine. V okviru projekta smo raziskovali tudi nekatera sorodna vprašanja, povezana s problematiko ustrezne rabe zemljepisnih imen. Za potrebe IZUM-a smo pripravili izpopolnjen geslovnik za zapis mednarodnih kod imen držav, glavnih upravnih enot, pokrajin, gorovij, otokov, otočij, vodotokov in morij. Sodelovali smo pri pripravi Zakona o zemljepisnih imenih in v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije razčiščevali dileme okrog ustrezne rabe izpostavljenih domačih in tujih zemljepisnih imen. Podali smo smernice, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje slovenske kulturne identitete, kar se je zgodilo z internacionalizacijo ustrezne rabe zemljepisnega imena Piranski zaliv, ki ga Hrvati skušajo samovoljno preimenovati v Savudrijsko valo. Za ta namen smo se udeležili več mednarodnih posvetovanj in pripravili argumentirana poročila, ki na eni strani opozarjajo na v sodobnosti uveljavljeno ime tega zaliva, na drugi pa razkrivajo precejšnjo spremenljivost njegovega poimenovanja. Naj na koncu omenimo, da smo v teh letih s številnimi nasveti pripomogli tudi k bolj kakovostnemu delu slovenskih prevajalskih služb v Bruslju in Luksemburgu. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Delo na projektu je potekalo po predvidenem programu. Pri tem smo določene okoliščine pri raziskovanju lahko vnaprej povsem natančno predvideli, drugim, zlasti tistim, povezanim z iskanjem izboljšane definicije izraza eksonim, pa smo se sproti prilagajali. Zaradi tega smo pri opredeljevanju pojma eksonim vztrajali pri nekoliko širši, bolj ohlapni opredelitvi, za katero je primernejša raba blizupomenke podomačeno tuje zemljepisno ime. Pri delu smo se srečevali s številnimi novimi raziskovalnimi izzivi aplikativnega značaja, na katere je bilo zaradi širšega družbenega interesa treba hitro odreagirati. Opravili smo tudi nekatere dodatne raziskave, ki jih je omogočilo razvijanje zbirke korpusa slovenskega jezika in pripravljenost njegovih snovalcev, da njegovo uporabnost preverijo tudi na primeru pogostnosti rabe imenskih različic posameznih eksonimov. Rečemo lahko, da smo projekt realizirali skladno z vsemi zastavljenimi cilji. O delu smo poročali v številnih člankih, objavljenih v domači periodiki ter domačih in tujih znanstvenih monografijah. Nekateri so še v tisku, nekateri pa še v fazi priprave za tisk. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Med izvajanjem projekta do sprememb programa raziskovalnega projekta ni prišlo, prav tako ne do sprememb sestave projektne skupine. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Prispevek k pomenski razmejitvi terminov endonim in eksonim. ANG Contribution to semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym. Opis SLO Prispevek obravnava občutljiva razmerja med pomensko razmejitvijo pojmov endonim in eksonim. Podrobneje jih obravnavamo na primeru krajevnih imen v Sloveniji in sosednjih držav. Na eni strani se poraja vprašanje o naravi endonimov na ozemlju Republike Slovenije v jezikih uradno priznanih narodnih manjšin in uveljavljenih jezikovnih skupnosti ter njihovem razmerju do eksonimov v jezikih sosednjih držav, na drugi strani pa je problematika slovenskih eksonimov za imena v sosednjih državah in njihovega razmerja do narave slovenskih endonimov na njihovih ozemljih. ANG Delicate relationships of demarcating the concepts of endonym and exonym are examined in the case of place names in Slovenia and neighboring countries. This raises the question of the nature of endonyms on the territory of Slovenia in the languages of officially recognized minorities and their respective linguistic communities, and their relationship to exonyms in the languages of neighboring countries. On the other hand, it also raises the issue of Slovenian exonyms for place names in neighboring countries and their relationship to the nature of Slovenian endonyms on their territories. Objavljeno v Drago Kladnik: Semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym = Prispevek k pomenski razmejitvi terminov endonim in eksonim. Acta geogr. Slov., 2009, letn. 49, št. 2, str. 393-428, zvd. http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/ags49206.pdf, doi: 10.3986/AGS49206. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30786605 Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim 2. Naslov SLO ANG Open Issues in Semantically Demarcating the Expressions Endonym and Exonym Opis SLO Izraza endonim in eksonim sta na videz natančno opredeljena. Vendar se pri razvrščanju posameznih zemljepisnih imen v eno od obeh kategorij imen pojavljajo problemi; zlasti moteče je, da je določeno zemljepisno ime lahko hkrati uvrščeno v obe kategoriji. Zaradi odprtih dilem je bila v okviru UNGEGN-a ustanovljena Delovna skupina za eksonime. Živahne razprave o naravi endonimov in eksonimov potekajo na primerih večnacionalnih držav ter na relaciji poimenovanj prostranih geografskih pojavov, ki segajo čez ozemlja več držav in so kot endonimi poimenovani v več jezikih. ANG The expressions endonm and exonym appear to be precisely defined. However, problems arise when classifying individual geographical names into one of these two categories. The fact that certain geographical names can simultaneously belong to both categories can be bothersome. The Working Group for Exonyms within UNGEGN was established to address such open issues. Especially animated discussions on the nature of endonyms and exonyms are taking place with regard to multiethnic countries, and naming of extensive geographical phenomena that extend across the territories of several countries. Objavljeno v Drago Kladnik: Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik, 2009, letn. 80, št. 1, str. 23-63. http://zgds.zrc-sazu.si/GV2009/gv81-1/gv81-1-kladnik.pdf Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30783789 3. Naslov SLO Utemeljevanje mednarodne ustreznosti zemljepisnega imena Piranski zaliv. ANG Argumentation of international suitability of the geographical name Piranski zaliv. Opis SLO Uveljavljeno zemljepisno ime Piranski zaliv označuje največji zaliv v Tržaškem zalivu na skrajnem severu Jadranskega morja. Z razpadom Jugoslavije in nastankom neodvisnih držav, razmejenih po nekdanjih republiških mejah, je prej nerazmejen akvatorij med Slovenijo in Hrvaško postal jedro razmejitvenega spora med obema državama. Članek podrobno obravnava zgodovinske vidike poimenovanja in preimenovanja zaliva s posebnim poudarkom na širitvi imena Savudrijska vala v časopisju, pa tudi njegovi rabi na hrvaških zemljevidih, ki so ga agresivno začeli uporabljati nekateri hrvaški politiki. ANG The contemporary standard geographical name for the Bay of Piran is Piranski zaliv. With the breakup of Yugoslavia the waters in the border region between Slovenia and Croatia became the focus of a border dispute between the two neighbouring countries. This paper presents the historical aspects of naming and renaming the bay in detail, especially with regard to the dissemination of the name Savudrijska vala in newspapers and even labels on Croatian maps, which are used aggressively by some Croatian politicians. Objavljeno v Drago Kladnik, Primož Pipan: The Bay of Piran (Piranski zaliv): an example of political controversy in geographical names as an expression of cultural relations. V: JORDAN, Peter (ur.). Geographical names as a part of the cultural heritage, (Wiener Schriften zur Geographie und Kartographie, Bd. 18). Wien: Institut fur Geographie und Regionalforschung der Universitat Wien, Kartographie und Geoinformation, cop. 2009, str. 107-116. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 29639725 4. Naslov SLO Dileme zemljepisnih imen in mednarodni odnosi ANG Place names dilemmas and international relations Opis SLO Mednariodna raba zemljepisnih imen je lahko politično in drugače skrajno občutljiva. Zemljepisna imena se nenehno spreminjajo in z nastajanjem novih je skoraj nemogoče ponuditi splošno uporaben okvir dobre prakse ravnanja z njimi. V prispevku so predstavljeni trije značilni primeri spornih zemljepisnih imen: Poranski zaliv/Savudrijska vala (SLO-HRV), Makedonija/Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (MAK-GRČ) in Vzhodno morje/Japonsko morje (KOR-JAP). ANG The international use of geographical names can be extremely sensitive and politically ticklish. However new geographical names issues are constantly emerging and it is almost impossible to make up a universal prescription. Typical examples of controversial geographical names are shorty elaborated: Piranski zaliv/Savudrijska vala (SLO-CRO), Macedonia/Former Yugoslav Republic of Macedonia (MAK-GRE), and East Sea/Sea of Japan (COR-JAP). Objavljeno v Milan Orožen Adamič, Drago Kladnik: Place names dilemmas and international relations. V: The 16th International Seminar on Sea Names, August 20 to August 22, 2010, Oranje, Park Room, Crowne Plaza Den Haag-Promenade Van Stolkweg 1, 2585 JL, Den Haag (The Hague), The Netherlands. [Seoul]: The Society for East Sea: Northeast Asian History Foundation, 2010, str. 31-37. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 31618861 5. Naslov SLO Značilnosti podomačevanja tujih zemljepisnih imen v najstarejših slovenskih atlasih sveta ANG Characteristics of the Slovenization of Foreign Geographical Names in the Oldest Slovenian World Atlases Opis SLO Najstarejši slovenski atlas sveta je "Cigaletov" Atlant (1869-1877), ki je sčasoma postal skoraj povsem pozabljen. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje mu je sledil Orožnov šolski atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Naslednji tovrstni izdelek je izšel šele leta 1941; namenjen je bil srednješolski mladini. Za redakcijo podomačenih tujih zemljepisnih imen je poskrbel Valter Bohinec. V atlasih se zrcalijo značilne faze podomačevanja: najprej poudarjena raba slovanskih imen pod vplivom panslovanstva, pozneje pa še vplivi nemščine, srbohrvaščine in italijanščine. ANG The oldest Slovenian world atlas is Matej Cigale's Atlant (1869-1877), which was almost forgotten over time. At the end of the nineteenth century, this was followed by Fran Orožen's school atlas for primary schools. The next product of this kind did not appear until 1941; it was intended for secondary-school students. Valter Bohinec was responsible for editing nativized foreign geographical names. These atlases reflected significant phases of nativization: first an emphatic use of Slavic names under the influence of Pan-Slavism, and later the influences of German, Serbo-Croatian, and Italian. Objavljeno v Drago Kladnik: Značilnosti podomačevanja tujih zemljepisnih imen v najstarejših slovenskih atlasih sveta. V: KUNAVER, Jurij (ur.). Blaž Kocen : 1821-1871 : življenje in delo očeta Kocenovih atlasov. Ljubljana: Slovenska matica, 2009, str. 85-113. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 29695789 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 ANG Register of geographical names of the State Map of the Republic of Slovenia in a scale 1 : 250,000 Opis SLO Državna pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 s standardiziranimi slovenskimi zemljepisnimi imeni je izšla jeseni 2008. Izdelal jo je Geodetski inštitut Slovenije, v imenu Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pa jo je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Na hrbtni strani je seznam vseh na zemljevidu zapisanih zemljepisnih imen s koordinatami in oznako kvadrantov, kjer so vrisana. Standardizirani so vsa zemljepisna imena na ozemlju Republike Slovenije (okrog 4200 imen) in vsi slovenski eksonimi (več deset imen) v sosednjih državah. The State Map of the Republic of Slovenia in a scale 1 : 250,000 was prepared by the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia within the Geodetic Institute of Slovenia and was published by the The Surveying and Mapping Authority ANG of the Republic of Slovenia in autumn of 2008. The back page contains a list of all geographical names from the map, along with their coordinates. All geographical names in the Republic of Slovenia (around 4,200) and all Slovenian exonyms (some dozen names) in the neighbouring countries are standardized. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Metka Furlan, Alenka Gložančev, Drago Kladnik, Drago Perko, Alenka Šivic-Dular: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1:250000 = Gazetter of the National general map of the Republic of Slovenia at the scale 1:250,000. 1. izd. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2008, hrbtna str. zganj. zvd. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 29309741 2. Naslov SLO Izpopolnjen geslovnik za zapis mednarodnih kod imen držav, glavnih upravnih enot, pokrajin, gorovij, otokov, otočij, vodotokov in morij. ANG An improved list of headwords for recording international codes for the names of countries, and some other world major geographical features. Opis SLO Z izpopolnjenim geslovnikom smo poskrbeli za ustrezno rabo slovenskih eksonimov pri klasifikaciji knjižničnega gradiva v sistemu COMARC (Cooperative Machine-Readable Cataloging Program). V posebnem elaboratu smo izpostavili najbolj ustrezne oblike slovenskih eksonimov in kot njihove morebitne podrejene izraze navedli vse njihove alonime s kazalkami na primarno iztočnico. Samo ob tej so zapisani črkovni znaki za kodno klasifikacijo posameznih ozemeljskih enot. Obenem smo angleškemu okolju prilagojen nabor iztočnic prilagodili slovenskim razmeram. ANG This improved list of headwords provides for suitable use of Slovenian exonyms in classifying library material in the COMARC (Cooperative Machine-Readable Cataloging Program) system. A specially prepared code list presents the most suitable forms of Slovenian exonyms and cites all of their allonyms as possible subordinate expressions with cross-references to the primary headword. The character codes for classifying individual territorial units are given only at the primary headword. A selection of entries adapted for the English-speaking environment was also adapted to the Slovenian setting. Šifra F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Objavljeno v Kode za geografska območja. 1, Abecedni imenski seznam : dodatek v priročnikih COMARC/B in COMARC/A. Maribor: IZUM, 2009. 94 f. Tipologija 1.24 Bibliografija, kazalo ipd. COBISS.SI-ID 29651501 3. Naslov SLO Veliki šolski atlas ANG Great School Atlas Opis SLO Prevedli in priredili smo izvirnik knjige Student Atlas založbe Dorling Kindersley. Pripravili smo tudi posebno kartografsko prilogo o Sloveniji s poglavji Kamnine, Površje, Vode, Podnebje in živi svet, Prebivalstvo, Naselja in Gospodarstvo. Dodana sta še vsebinska sklopa Zemljepisna imena s prevodi več sto pojmov, ki se kot deli zemljepisnih imen pojavljajo v raznih jezikih sveta, in Zemljepisni izrazi s kratkimi terminološkimi pojasnili okrog 130 pojmov, ki se v atlasu najpogosteje pojavljajo. ANG We translated and adapted the original Student Atlas published by Dorling Kindersley. We also prepared a special cartographic supplement for Slovenia with sections titled Rock; Terrain; Water; Climate, Flora, and Fauna; Population; Settlements; and Economy. To this we added the thematic sections Geographical Names, with translations of several hundred concepts that appear as parts of geographical names in various languages of the world, and Geographical Expressions, with brief terminological explanations of about 130 concepts that appear most frequently in the atlas. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v HRVATIN, Mauro (ur.), KLADNIK, Drago (ur.), PERKO, Drago (ur.): Veliki šolski atlas. Posodobljena izd. Tržič: Učila International, 2008. 1 atlas (160 str.), barve. Tipologija 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid COBISS.SI-ID 237703424 4. Naslov SLO Utemeljevanje mednarodne ustreznosti zemljepisnega imena Piranski zaliv. ANG Argumentation of international suitability of the geographical name Piranski zaliv. Opis SLO Na posvetu, ki so ga organizirale tako slovenske kot hrvaške institucije in so se ga udeležili eminentni strokovnjaki iz obeh držav, smo opozorili na neprimerne novodobne poskuse preimenovanja Piranskega zaliva, ki niso skladne z mednarodnimi priporočili in dobro prakso ravnanja z zemljepisnimi imeni, kar lahko vodi v stopnjevanje medsebojnih konfliktov. Poimenovanje Piranskega zaliva se je sicer skozi zgodovino spreminjalo bolj, kot je v navadi za mareonime podobnih dimenzij. ANG The contemporary standard geographical name for the Bay of Piran is Piranski zaliv. With the breakup of Yugoslavia the waters in the border region between Slovenia and Croatia became the focus of a border dispute between the two neighbouring countries. This paper presents the historical aspects of naming and renaming the bay in detail, especially with regard to the dissemination of the name Savudrijska vala in newspapers and even labels on Croatian maps, which were used aggressively by some Croatian politicians. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Drago Kladnik, Primož Pipan: Piranski zaliv kot primer problematičnega ravnanja z zemljepisnimi imeni : [predavanje na mednarodnem znanstvenem sestanku "Perspektive slovensko-hrvaške obmejnosti", Fakulteta za humanistične študije, Koper, 5.jun.2009]. Koper, 2009. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 29995565 5. Naslov SLO Zemljevid sveta ANG Map of the World Opis SLO Opravljena je bila priredba zemljevida sveta ugledne založbe National Geographic Society. V Sloveniji ga je kot prilogo revije National Geographic Junior izdala založba Rokus. Poleg glavnega zemljevida v merilu 1 : 45.500.000 so na štirih robnih zemljevidih predstavljeni Arktika, Antarktika, Rastlinski pokrov in raba tal ter gostota prebivalstva. Na zemljevidih so skladno z ugotovitvami projekta podomačeno vpisana imena držav ter številnih pokrajin, upravnih enot, oronimov, hidronimov, podmorskega reliefa, naselbinskih imen in nekaterih drugih pojavov. ANG The world map published by the well-known National Geographic Society was adapted. In Slovenia, it was published by Rokus as a supplement to National Geographic Junior magazine. In addition to the main 1:45,500,000 map, there are four margin maps showing the Arctic, the Antarctic, Vegetation and Land Use, and Population Density. In line with the findings of the project, the maps bear nativized names of countries and many regions, administrative units, oronyms, hydronyms, submarine relief, place names, and certain other features. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v Drago Perko, Drago Kladnik (ur.): Svet, (National Geographic Maps). Ljubljana: Rokus Klett, 2010. 1 zvd, barve. Tipologija 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid COBISS.SI-ID 252390144 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Pripravili smo podrobno preglednico s skoraj 5100 slovenskimi eksonimi oziroma podomačenimi tujimi zemljepisnimi imen, ki predstavlja našo temeljno bazo o tovrstnih zemljepisnih imenih. Pri nemški znanstveni založbi Verlag Dr. Kovač iz Hamburga je pred nekaj dnevi izšla monografija Trends in Exonym Use, v katerem je objavljen prispevek Draga Kladnika in Mimi Urbanc o slovenskem pogledu na naravo endonimov. Tik pred izidom je tudi obsežen članek o poimenovanju Piranskega zaliva skozi čas in njegovih sodobnih medijskih razsežnostih (avtorja Drago Kladnik in Primož Pipan), ki bo izšel v znanstveni monografiji založbe Annales. Še v letošnjem letu načrtujemo izid znanstvenih monografij Slovenski eksonimi in Prvi Kocenov atlas izb leta 1861 kot didaktična prelomnica, udeležili pa se bomo tudi septembrskega svetovnega kongresa onomastičnih znanosti in na njem poročali o rezultatih spletnega anketiranja o poznavanju slovenskih eksonimov v naši strokovni javnosti. Še nekaj drugih dosežkov: 2.06 Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Geografija, (Zbirka Tematski leksikoni). Tržič: Učila International, 2008. 682 str. COBISS.SI-ID 239612416 C.07 Drugo uredništvo (pri vseh atlasih je bil Drago Kladnik zadolžen za redakcijo, strokovni pregled in urejanje zemljepisnih imen, pri čemer je bil poseben poudarek na ustrezni rabi slovenskih eksonimov in njihovem zapisu skladno s priporočili UNGEGN-a): Geografski atlas Evrope, (Zbirka atlasov za šole in dom). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2010. 1 atlas, barve. COBISS.SI-ID 249694464 Geografski atlas Azije, (Zbirka atlasov za šole in dom). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2010. 1 atlas, barve. COBISS.SI-ID 249697792 Geografski atlas Amerike, Avstralije in Oceanije, (Zbirka atlasov za šole in dom). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2010. 1 atlas, barve. COBISS.SI-ID 249698048 Geografski atlas Afrike, (Zbirka atlasov za šole in dom). 1. izd. Ljubljana: DZS, 2010. 1 atlas (175 str.), barve. COBISS.SI-ID 249698304 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski in politični pokazatelj. Iz njih je mogoče razbrati marsikatero potezo naravne, družbene in značajske preteklosti ter sedanjosti posameznega naseljenega in nenaseljenega območja na našem planetu. Problematika toponomastike je umeščena na stičišče raznih znanstvenih disciplin, zlasti geografije, jezikoslovja, zgodovine in geodezije oziroma kartografije. V slovenski geografiji ni in nikoli ni bila povsem v ospredju dogajanja, a se v zadnjem času zanimanje zanjo znova krepi, četudi so že prej kar številni geografi sodelovali pri pripravi slovenskih atlasov sveta in regionalnogeografskih učbenikov. Pri tem so se praviloma opirali zlasti na lastna občutja in šele v zadnjih desetletjih so se nekateri zavedli mednarodne razsežnosti tematike in se z njo tudi pobliže seznanili. Nekateri so postali celo njeni dejavni soustvarjalci. Pri tem ima posebno mesto preučevanje slovenskih eksonimov, s katerim se je naša stroka enakovredno vključila v sam svetovni vrh tovrstnih preučevanj. Problematika zemljepisnih imen zaradi občutljivosti pridobiva mednarodni pomen. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih združenj, kakršno je leta 1959 v okviru Organizacije združenih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na področju zemljepisnih imen. Zaradi lažje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevamo za standardizacijo zemljepisnih imen. Naša angažiranost se kaže v vodenju Delovne skupine za eksonime, donedavnem predsedovanju Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo, ene od dvaindvajsetih regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin, pa tudi v vodenju internetnih strani Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) in Delovne skupine za toponimske podatkovne baze in imenike (Working Group on Toponymic Data Files nad Gazetteers), dveh od desetih delovnih skupin UNGEGN-a. Ker moramo obdržati stik s svetovnimi dognanji, zaradi lastnih potreb po bolj enotni rabi in eksonimov ter olajšane izdelave atlasov ob čedalje izrazitejši digitalizaciji oziroma avtomatizaciji delovnih opravil smo opravili sistematično obdelavo korpusa najpogosteje uporabljanih slovenskih eksonimov. Opravljene raziskave so pomemben prispevek k novim spoznanjem na področju zemljepisnega imenoslovja. Vzpostavljena zbirka eksonimov je kamenček v mozaiku nacionalnih zbirk, ki ga bo mogoče nenehno dopolnjevati in iz njega črpati informacije o stanju rabe eksonimov v naši družbi. Z zbirko se bodo tudi ob morebitnem odmiranju rabe eksonimov ohranile izpričane oblike njihove nekdanje rabe. S takšnim pristopom bomo podprli tudi mednarodno uveljavljanje slovenske znanosti, ki se je v zadnjih letih utrdilo prav s prispevki na področju predlagane tematike. Dokazovanje o živi rabi slovenskih eksonimov bo skupaj s prizadevanji strokovnjakov iz jezikovnih okolij s sorodnimi pogledi lahko omililo posledice birokratskih posegov najširše mednarodne skupnosti, ki jih odražajo omejevalno nastrojene resolucije Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zato je treba nenehno utemeljevati primerno rabo eksonimov in z izsledki seznanjati domačo in tujo javnost. Ta tematika za zdaj še ni vključena v nobenega od predmetnikov dodiplomskega ali podiplomskega študija geografije na nobeni od slovenskih univerz, zato se študentje z njo ne morejo pobliže seznaniti. Upati je, da se bo s pogostejšim pojavljanjem v geografski periodiki in drugi literaturi odnos do nje postopoma spremenil. Opravljene raziskave in objavljanje njihovih izsledkov so pripomogle k spodbujanju historične geografije, ki je bila znotraj slovenskega zemljepisja dolgo skoraj povsem zanemarjena. ANG Regional-, hydrographic-, relief-, administrative- and place- geographical names, from which the names of the inhabitants derive, are an implicit spiritual, cultural, social, historical and political factor. From these names it is possible to make out many moves of natural, social and characteristic past as well as present, of a single inhabited or uninhabited area on our planet. The problematic of toponomastics is right at the intervening centre of various scientific disciplines, mainly geography, linguistics, history and geodesy or better said cartography. Within the Slovenian geography toponomastics never played a central role, but the interest for it is rising, although some geographers have already in the past been a part of the group, which dealt with the formation of Slovenian world atlases and some regional-geographic textbooks. While doing so, they based their knowledge on their own capabilities and only in the last decades became aware of the international aspects of this topic, which led them to getting better acquainted with it. Even more, some of Slovenian geographers even became their active co-creators. With that, a special place was taken by studying of Slovenian exonyms, with which our experts took an equal part in international studying of this sort. The problematic of geographical names is gaining on its international meaning due to its sensitivity. The role of international professional associations is strengthening. One of these associations is the UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names), which was formed within the UN in the year 1959. The experts at the UNGEGN strive for the standardization of geographical names all over the globe, due to the necessity of improved communicating. Our presence is felt with the leading of the Working group on exonyms, past presidency of East Central and South-East Europe Division, one of the 21 regional language-geographical workgroups of the UNGEGN, and as well as in leading the internet sites of Working Group on Exonyms and the Working Group on Toponymic Data Files and Gazetteers. Because we must maintain contact with global findings, we systematically processed a corpus of the most frequently used Slovenian exonyms due to our own needs for more uniform usage of exonyms and to facilitate atlas production in the face of increasingly frequent digitization or automation of tasks. The studies that were carried out represent an important contribution to new findings about toponomastics. The research will contribute to the preservation of national identity and of the rich Slovenian language heritage and is because of that an important contribution to the studying of the Slovenian language. The formed collection of exonyms will be a small stone in the mosaic of national collections. It will be always possible to add new data and also gather data from the existing collection about the exonym use in our society. The collection will also be a proof of using exonyms in the past. With this approach we will contribute to the international acknowledgement of Slovenian science, which has already in the past become known with articles on the mentioned subject. Proving the actual use of Slovenian exonyms will, with the help of experts from various linguistic areas with similar views, restrict and restrain the consequences of the interventions made by the birocracy of wide international community, which are seen through the restrictive resolutions of the UN Conferences on the Standardization of Geographical Names. To date, this topic has not been included in any of the syllabuses for undergraduate or graduate geography programs at any Slovenian university, and so students have been unable to learn more about it. It is hoped that the attitude toward it will gradually change as it appears more frequently in geographical periodicals and other literature. The studies that were carried out and the publication of their findings have helped promote historical geography. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Poenotenje rabe eksonimov v javni, strokovni in znanstveni rabi omogoča povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih pojavov in objektov. S tem bo olajšana raba eksonimov, lažje in bolj učinkovito bo delo lektorjev. Pripravljeno imensko gradivo bo lahko zapolnilo vrzeli v slovarskem delu slovenskega pravopisa. Z uveljavitvijo digitalnih baz podatkov pri pripravi atlasov sveta postaja zamisel o celoviti zbirki slovenskih eksonimov in njihovi standardizaciji čedalje bolj aktualna, saj bo mogoče tovrstne publikacije pripraviti z bistveno manjšimi sredstvi. Sistematično preučeni slovenski eksonimi bodo prispevali k bolj kakovostnemu pouku geografije na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni ter drugih prostorskih ved na univerzitetni ravni. S tem bo izpričana dolgoročna skrb za ustrezno rabo eksonimov tudi v najširši javnosti. Projekt ima velik pomen z vidika ohranjanja in vrednotenja naše bogate jezikovne dediščine. Publiciran seznam priporočljivih eksonimov bo postal pomemben referenčni vir, obogatil pa bo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in postal del svetovne jezikovne dediščine. Delo je potekalo ob sodelovanju strokovnjakov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS). Zaradi vpetosti v mednarodne tokove (zastopanje Slovenije na konferencah Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in posvetovanjih Regionalne jezikovno-zemljepisne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo) ter aktualnih političnih razmer (na primer preprečevanje poskusov potvarjanja slovenskih zemljepisnih imen v mednarodnih okvirih, kakršno je na primer hrvaški poskus preimenovanja Piranskega zaliva), si v Sloveniji ne smemo privoščiti nedejavnosti na področju preučevanja zemljepisnih imen, s tem pa tudi ne nedejavne KSZI VRS, ki je v zadnjih letih že večkrat naletela na nerazumevanje svojega poslanstva tudi s strani državnih organov, zato so jo obdobno tudi ukinjali, prav tako ni zadovoljivo urejeno njeno financiranje. ANG The unification of exonym use within the public, scientific and professional usage will enable an unambiguous identification of the named features and objects. The exonym use will be easier, which will also disburden the work-load of grammar experts, which are in charge of abolishing mistakes in texts. Some gaps of the dictionary part of the Slovenian orthography will be filled with the prepared index of names. With the use of information' digital databases within the preparation of atlases of the world, the idea of an integrated collection of Slovenian exonyms and their standardization is becoming more and more actual, because less sources will be needed to publish the material. The standardized Slovenian exonyms will contribute to a more qualitative classes of geography on a level of primary school, high school and even university and other spatial sciences on an university level. This will also prove the public's long-term-paid attention to the proper use of exonyms. A register of recommended exonyms will also be published with which the international vault of geographical names will be enriched and will with that become a part of the international language heritage. The published list of recommended exonyms will become an important reference resource and will also enrich the international treasury of such names and become part of global linguistic heritage. The work was elaborated in collaboration with the experts of the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia (KSZI VRS). Because of its involvement in international circles (the representation of Slovenia at the UN Conferences on the Standardization of Geographical Names and at meetings of the East Central and South-East Europe Regional Language-geographical Division of the UNGEGN) and current political affairs (i.e. the prevention of rendering Slovenian geographical names in international prospects, like for the example the attempt of some Croatian politicians of renaming Piranski zaliv) Slovenia shouldn't be inactive in the field of studying geographical names. Also KSZI VRS, which aim was in the past years many times underestimate or even misunderstood by the state, shouldn't be inactive in its actions. For now, the state still hasn't assured proper financing for its necessary activities. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Delno d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .} DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Delno d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj ♦> DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov V celoti d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj ') DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Delno d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar S pregledovanjem pisnih virov smo prišli do novih spoznanj o razvojnih vidikih rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Z njimi so se seznanili tudi člani projektne skupine in s tem deloma spremenili svoj odnos do njihove rabe, saj so sprevideli tudi pomen pravopisnih norm in potreb po skladenjski rabi. Ob natančnejši preučitvi objavljenih prispevkov se z obravnavanimi vidiki lahko seznani tudi širša raziskovalno-strokovna javnost. Uporaba orodij GIS omogoča bolj avtomatizirano, hitrejšo in bolj poenoteno rabo slovenskih eksonimov pri pripravi novih atlasov, tako šolskih kot splošnih. S kreiranjem nove datoteke z dobrimi 5000 podrobno obdelanimi eksonimi smo pripravili podatkovno bazo, ki jo je po potrebi mogoče vključiti v Register zemljepisnih imen (REZI). Omeniti moramo tudi izpopolnitev geslovnika za zapis mednarodnih kod imen držav, glavnih upravnih enot, pokrajin, gorovij, otokov, otočij, vodotokov in morij, ki na eni strani zagotavlja bolj poenoteno rabo tujih zemljepisnih imen, na drugi pa je glede na ameriški izvirnik bistveno bolj prilagojen slovenskemu uporabniku. Na podlagi podrobne preglednice z eksonimi smo pripravili seznam najpogosteje rabljenih imen, ki ga nameravamo še v letošnjem letu izdati v obliki znanstvene monografije. Ko bo ta prišla v javnost, bo zagotovo postala izjemno pomemben referenčni vir, iz katerega bodo lahko črpali pisci učbenikov, znanstvenih, strokovnih in drugih člankov, snovalci slovenskega pravopisa in vsi, ki jih ta problematika zanima. Znanja smo črpali tudi z udeležbo na mednarodnih seminarjih in konferencah, kjer smo vseskozi testirali naša spoznanja in o njih poročali najbolj kompetentnim strokovnjakom v svetovnem merilu. Z dodatnim normiranjem gradiva (zlasti z vidika etimologije podrobneje obdelanih zemljepisnih imen) smo pripravili gradivo za dokončno standardizacijo slovenskih eksonimov, z njihovim sistematičnim beleženjem pa smo poskrbeli, da ta pomemben segment slovenskega jezika ne bo utonil v pozabo. S tem ne prispevamo le k ohranjanju jezikovne dediščine kot pomembnega vidika naše kulturne dediščine, ampak tudi k ohranjanju nacionalne identitete. Omenimo še, da smo v teh letih s številnimi nasveti pripomogli tudi k bolj kakovostnemu delu slovenskih prevajalskih služb v Bruslju in Luksemburgu. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O 0 O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o 0 O o G.01.03. Drugo: 0 O O o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O 0 O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov 0 O o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o 0 o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o 0 o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost 0 o o o G.02.07. Večji delež izvoza 0 o o o G.02.08. Povečanje dobička o 0 o o G.02.09. Nova delovna mesta 0 o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 O O O G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o o o 1 G.02.12. Drugo: ® O o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O 0 O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti © o O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij ® O o o G.03.04. Drugo: 0 o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja O 0 o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O 0 O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 o o o G.04.06. Drugo: 0 o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o O O 0 G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o O 0 O G.07.02. Prometna infrastruktura 0 o o o G.07.03. Energetska infrastruktura 0 o o o G.07.04. Drugo: O o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: 0 o o o Komentar Naše ugotovitve glede ustrezne rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen bodo pomembno vplivale na bolj kakovostno rabo zemljepisnih imen v osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih. Tu ne gre le za pravilnost rabe posameznih imen, ampak tudi za dobro prakso njihovega zapisovanja z hkratnim doslednim navajanjem originalnih imen. Naša spoznanja nakazujejo, da bi bilo v okviru dodiplomskega študija primerno organizirati modul, v okviru katerega bi se študentje podrobneje seznanjali s to tematiko. Ker tega doslej ni bilo, marsikdo pa meni, da to problematiko povsem dobro obvladuje, se je z zemljepisnimi imeni ravnalo po inerciji, obrtniško, kar je imelo za posledico zelo neenotno rabo. S sistematičnim preučevanjem se je stanje precej izboljšalo; v zadnjih letih je raba bistveno bolj poenotena. Z avtomatizacijo podatkovne baze bo lažje, ceneje in hitreje pripravljati nove atlase, imena iz zbirke, ki so se že doslej najbolj pogosto uporabljala, se bodo lahko v najprimernejši obliki uporabljala tudi pri pripravi drugih geografskih in sorodnih publicističnih projektov. Uporaba GIS orodij omogoča enostavno in natančno prostorsko umestitev posameznih poimenovanih geografskih pojavov in topografskih objektov. Preglednica z večplastno obdelanimi eksonimi je pomembna za upravljanje, saj je ustrezna raba zemljepisnih imen prispevek k učinkovitejši medsebojni komunikaciji. To velja tudi za delovanje javne uprave, kjer lahko neustrezno ravnanje z zemljepisnimi imeni povzroča nepotrebne zaplete, nespoštovanje dobre prakse ravnanja z njimi pa lahko po nepotrebnem kazi slovenski jezik. 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 Sofinancer Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 51.135,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 F.15 Prispevek k pomenski razmejitvi terminov endonim in eksonim A.01 The Bay of Piran (Piranski zaliv): an example of political controversy in geographical names as an expression of cultural relations A.03 Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim A.01 Izpopolnjen geslovnik za zapis mednarodnih kod imen držav, glavnih upravnih enot, pokrajin, gorovij, otokov, otočij, vodotokov in morij. F.15 Komentar Državna pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000 s standardiziranimi slovenskimi zemljepisnimi imeni je izšla jeseni 2008. Izdelal jo je Geodetski inštitut Slovenije, v imenu Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pa jo je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije. Na hrbtni strani je seznam vseh na zemljevidu zapisanih zemljepisnih imen s koordinatami in oznako kvadrantov, kjer so vrisana. Standardizirani so vsa zemljepisna imena na ozemlju Republike Slovenije (okrog 4200) in vsi slovenski eksonimi (več deset) v sosednjih državah. Prispevek obravnava občutljiva razmerja med pomensko razmejitvijo pojmov endonim in eksonim. Podrobneje so obravnavana na primeru krajevnih imen v Sloveniji in sosednjih držav. Na eni strani se poraja vprašanje o naravi endonimov na ozemlju Republike Slovenije v jezikih uradno priznanih narodnih manjšin in uveljavljenih jezikovnih skupnosti ter njihovem razmerju do eksonimov v jezikih sosednjih držav, na drugi strani pa je izpostavljena problematika slovenskih eksonimov za imena v sosednjih državah in njihovega razmerja do narave slovenskih endonimov na njihovih ozemljih. Uveljavljeno zemljepisno ime Piranski zaliv označuje največji zaliv v Tržaškem zalivu na skrajnem severu Jadranskega morja. Z razpadom Jugoslavije in nastankom novih držav, razmejenih po nekdanjih republiških mejah, je prej nerazmejen akvatorij med Slovenijo in Hrvaško postal jedro razmejitvenega spora med obema državama. Članek podrobno obravnava zgodovinske vidike poimenovanja in preimenovanja zaliva s posebnim poudarkom na širitvi imena Savudrijska vala v časopisju, pa tudi njegovi rabi na hrvaških zemljevidih, ki so ga pred nekaj leti začeli uporabljati nekateri hrvaški politiki. Izraza endonim in eksonim sta vsaj na videz zelo natančno opredeljena. Kljub temu se pri razvrščanju posameznih zemljepisnih imen v eno od obeh kategorij imen pojavljajo problemi, pri čemer je za nekatere moteče, da je določeno zemljepisno ime lahko uvrščeno v obe kategoriji hkrati. Zaradi odprtih dilem je bila v okviru UNGEGN-a ustanovljena Delovna skupina za eksonime. Živahne razprave o naravi endonimov in eksonimov potekajo na primerih večnacionalnih držav, kjer se med obema pojmoma lahko spletajo zanimiva razmerja, ter na relaciji poimenovanj prostranih geografskih pojavov, ki segajo čez ozemlja več držav in so zato kot endonimi lahko poimenovani v več jezikih. Z izpopolnjenim geslovnikom smo poskrbeli za ustrezno rabo slovenskih eksonimov pri klasifikaciji knjižničnega gradiva v sistemu COMARC (Cooperative Machine-Readable Cataloging Program). V posebnem elaboratu smo izpostavili najbolj ustrezne oblike slovenskih eksonimov in kot njihove morebitne podrejene izraze navedli vse njihove alonime s kazalkami na primarno iztočnico. Samo ob tej so zapisani črkovni znaki za kodno klasifikacijo posameznih ozemeljskih enot. Obenem smo angleškemu okolju prilagojen nabor iztočnic prilagodili slovenskim razmeram. Ocena Državna pregledna karta Republike Slovenije je pomemben standardizacijski dokument, namenjen tako domači kot tuji strokovni javnosti, saj je njegova redakcija izvedena v slovenskem in angleškem jeziku. S sistematičnim zapisovanjem dvojezičnih zemljepisnih imen na obeh narodnostno mešanih območjih v Sloveniji in s Slovenci poseljenih območjih v zamejstvu odraža tako slovenski pogled na problematiko imenoslovja kot skrb matice, da se slovenski narodni prostor ne bi še vnaprej krčil. S standardizacijo je zagotovljeno ohranjanje slovenske jezikovne dediščine kot pomembnega dela ohranjanja naše kulturne dediščine in slovenske identitete. Članek o pomenski razmejitvi endonimov in eksonimov problematizira to teoretsko zapleteno vprašanje. Kaže, kako lahko določena imena skozi zgodovinski razvoj in uvrščanje v različne družbenopolitične skupnosti, kar spremljajo različne stopnje uradnosti manjšinskih jezikov, prehajajo iz ene kategorije zemljepisnega imena v drugo. Njihovo uvrščanje med eksonime ali endonime je lahko tudi sporno. Nedopustno je vztrajanje v nekaterih (zlasti spletnih) italijanskih, nemških in madžarskih dokumentih, pri nadaljnji rabi umetno ustvarjenih zemljepisnih imen na ozemlju Republike Slovenije, nastalih kot plod načrtne raznarodovalne politike v času njihove zasedbe delov slovenskega ozemlja. Z razpadom Jugoslavije in nastankom neodvisnih držav, razmejenih po nekdanjih republiških mejah, je prej nerazmejen akvatorij med Slovenijo in Hrvaško postal jedro razmejitvenega spora med sosednjima državama. To se je odrazilo tudi v hrvaških poskusih vsiljevanja novega poimenovanja za dotlej na široko uveljavljeno zemljepisno ime Piranski zaliv, hrvaško Piranski zaljev. Članek mednarodno strokovno javnost seznanja z ozadjem in neprimernostjo rabe imena Savudrijska vala, ki je v nasprotju z mednarodnimi priporočili dobre prakse ravnanja z zemljepisnimi imeni. Čeprav je glede na definicijo pomenska razmejitev med endonimi in eksonimi povsem jasna, se med strokovnjaki za zemljepisna imena ob obravnavi konkretnih primerov še vedno živahno krešejo mnenja o tej problematiki. Prav je, da je naša strokovna javnost seznanjena s to tematiko in prav je, da naši strokovnjaki aktivno sodelujejo pri njenem razčiščevanju. Izpopolnjeni geslovnik klasifikacije knjižničnega gradiva v sistemu COMARC omogoča poenoteno in s tem dolgoročno ustreznejšo rabo slovenskih eksonimov. Pomembno je, da je bil nabor iztočnic prilagojen slovenskim razmeram, saj se pri nas raba tujih zemljepisnih imen razlikuje od anglosaksonskega oziroma frankofonskega govornega okolja, ki odločujoče zaznamujeta svetovne tokove. Opozoriti želimo še na sistematično urejeno preglednico dobrih 5000 najpogosteje rabljenih slovenskih eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen, ki je najpopolnejša tovrstna zbirka v naši državi. Uporaba GIS metodologije omogoča njeno kartografsko implementacijo. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Drago Kladnik in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 19.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/5 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 8A-C4-E9-C8-A2-E6-F5-99-50-B5-BB-17-01-63-16-01-0C-D2-3C-A0