PODLISTEK.Kača. (Porest iz prijateljskih saaj. Zapisal Starogorski). Palje.} Ariomidesa je to pogrelo. Zdelo se mu je za malo, da ga je speljal tak ,,de6ko", kakor sem bil jaz. Vravnala sva konja. Vedel sem, da najbrž po^ dobnih saldov ne vzdržim, zato sem se namenil istotako zagnati vanj, in ne veft pričakati, da me on naskoči. Vendar tega ai trebalo. Obstal je. Iz tega sem .spoznal, da je sedaj meni naskočiti. Pogladil sem konja, nato ga spodbodel. Dirjal je \y, lahkem diru nad Ariomidesa. Ta hrust je najbrž mislil, da so meni neznane :2vija5e dvobojevanja. "A prepriCal sem ga takoj, da : se moti, zakaj, prestrigel sem mu tako spretno udajrec/ki mi ga je zadal med tem, iko sem iskal jaz v : železnem oklepu odprtine, da mu je zletel meč iz rok. fAriomides je postal besen. In to je bilo meDi v korist. Sprevidel sem zopet, da v tej deželi ljudje ne vedo brzdati svojih 6u•til, kakor pri nas v deveti deželi. 'Ariomides me je napadal besno. Njegov me5 je kar lil celo ploho udarcev na me, in imel sem dovolj opravka, da sem se jili branil. Nisem pa izgubil za;Vesti. Pazil sem v enomer, kdaj bi napoCil trenotek, ¦ da, mu zadam udarec, samo eden, in dovolj mu bo. rAriomides se je razvnemal čimdalje bolj. Sedaj — bil je samo trenotek, kakor 6e tneneš -s trepalnioami, in moj meč se je ysadil v odprtino v -vratu. ^riomides je zaklel, udaril Se enkrat, nato se je ¦ jel loviti po zrakii, na kar je padlo ogromno telo raz ^oioja, kajcor brast, da se je maloae stresel tlak. .»Rr-.,*5 ^ifj^em^ittaigpraleo. ' ^Sj Pojezdil sem pred galerijo, se poklonil gospodičini in vitezu, ter dejal: ,,Sem sposoben za službo?" Vitez se je nasmebnil, pogledal na ležečoga Ariomidesa in rekel: ,,Si. . .» Nato je pristavil za trenotek: ,,Stavil bi glavo, da te pozoblje Ariomides, kakor koklja zrno prosa, a uvidevam, da bi jo zgubil." In obrnivši se k gospodičini, reče: ,,Pozdravi mi zmagovalca, saj veš, da ljubim junake." Gospodičina je lahko zardela, me pogledala s svojimi ognjenimi očrni, in rekla: ,,Pozdravljen junak!" Jaz pa sem pobesil o6i in odgovoril, kakor sem bil vajen v domovini: ,,Pozdravljena kraljica tega gradu. Tvoj suženj sem." Dnevi so mi tekli v službi, kakor sekunde, zakaj dela je bilo dovolj. Spoznal sem, da je vitez mogoeen gospod, pred katerim so trepetali tudi bližnji sosedi. Večkrat je prišlo do praske, in jaz sem se vsakokrat skazal junaka, tako, da me je imel vitez čim dalje rajši. Pa tudi jaz sem bil zelo rad v gradu. Ne toliko radi viteza, kakor radi gospodičine. Zvedel sem, da ji je vitez le stric, in da je sirota brez starišev. Sp,revidel sem pa tudi, da se ona^ briga nenavadno za me. Vsakokrat, ko sva odšla z vitezom na lov ali na pohod, naju je gledala raz stolp, pri povratku pa naju čakala pri mostu. Stricu je poljubila roko, mene pa pogledala vselej tako iskreno in ognjeno, da bi se bil radi nje, ako bi trebalo, s petimi Ariomedesi naenkrat. - Nekoč j8 odšal vitez sam. Rekel je, da ga ne bo delj 5asa domov in ml narofiil, naj pazim, da ne na- J«d8 k^k govražen so&ddsraAu v njegovi odsotnosti. Zagotovil sem ga, da se mu ni treba bati, in 6e koga mika, naj samo poskusi. ,Tako sem bil neomejen gospodar v gradu na zunaj, a na znotraj udan željam gospodičine, ki si je Čim bolj osvajala moje srce. V njeni bližini sem pozabil na svoj dom, na rodno grudo, na očetov grad. V. njeni bližini sem pozabil celo samega sobe. In dasi mi je tu in tam, ko sem bil sam, priplavala pred dušo podoba mile deklice iz domovine, deklice, ki mi je želela na pot sto sre5 in srečno vrnitev, ki je morebiti čakala dan na dan, da se prikaže njenemu o6esu mlad vitez, vračaje se v rodni grad, je v bližini gospodičine zginila, kakor zgine pred žgočim solncem bliščeča rosa raz cvetlice. Nekega večera me je povabila na skupno veCerjo. Radostnim srcem sem se odzval. V njenem salonu, okinčanem in okraSenem, ika« kor bi bil narejen iz samih solnc, je bila miza, obložena z jedili in dragocenimi yini. Vstopil sem. Zive duše ni bilo, Vse tibo in tajlnstveno, kakor. v zakletem igradu. Nisem se drznil koraka naprej, in 5e bi me videl sedaj stari vitez, bi pač dvomil, ali Je to tisti, ki je premagal silnega Ariomidesa. Nenadoma se odpro vrata, tiho, komaj slišno, kakor bi zavel nalahen vetrič. Ozrl sem se. Med vrati je stala ona. Obleka se je lesketala od neStevilnih luči salona in smehljala se je tako yabljivo, da sem padel pred njo na kolena. Bilo je to zoper običaj mojega naroda, da bi poklekali pred ženskami, a opazil sem, da ie tukaj to običajno. ,,Vstanite vitez!" .^ .... Zdelo se mi je, da Cujem najslajčo godbo. wVstanite vUez", je panovila in migmla, naj sedem. • Sedel sem ji nasproti. Govorila sva, s prva nekako boječe, a čim bolj se mi je razvezaval jezik. Ali je uplivalo vino, katero sem pridno pil, ali njena smehljajoča usta, ne vem, le to vemr da sem pripovedoval in pripovedoval. SpraŠevala me je od moje domovine in — kakor paS vsaka ženska — ali so pri nas tudi lepa dekleta-gospodičine. In tedaj mi je stopila pred dušo zopet, prvič tedaj v njeni bližini, podoba deklice iz moje domovine. Pogledala me je proseče in svareče. A nisem je poslušal. Komaj sem pomislil na njo. In podoba je jela bledeti in je izginila. Bil sem častilec tuje gospodičine. ,,Nu, kako se vam dopade vino?" ,,Izvrstno, izborno." In hvalil sem vino in jed. ,,Ali v kleti imam ge boljšega." ,,Se boljšega?" ,,Da. Ali želite?" „0, iskrena hvala." ,,Pa greva oba pokusit. Za zabavo." Privolil sem. Jaz sem itak privolil vse, kar bi ukazala. Udarila je ob železno ploščo. Vstopil je človek, sub in velik, z dolgo brado, Vstopil je tiho, kakor bi ne Šel po tapetah. Ozrl sem se v tega Cloveka. Zdel se mi je znan, tako podoben nekomu . . . nekomu . . .; da, nekemu sorodniku iz moje domovme. Pa tudi on se je ozrl v me. Nasmehnil se je, a zdelo se mi jffif da ta nasmeh' ni odkritosrčen. ,,Midva greva v klet, pokušat vino." Poklonil se ji je. ,,Pelji viteza naprej, jaz nadenem drugo oble? ko in pridem za vama." '¦" -^$m jo pogledal. " 7(Koneo prlhodnllS.J