gospodarske obertniške narodu Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr,, za pol leta 1 fl. 80 kr > za cetert leta 90 kr n pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr cetert Jeta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 11. septembra 1861. Gospodarske novice. * Ćešpelj (sliv) bo letos ekor povsod v naučni ce- vep . . ř* i E5 (» c iiijliili u w ! w 11 Mm 3 i p ' • il ali koj ali pa kmalo in lahko razumljiva celemu narodu ker smé izpeljana biti le iz ktere že znane slovenske ko r renine. » sarstvu obilo. Tako slišimo iz Ceskega, Matskega. Slezkega V gornje Avstrije. Ogerskega, Štajarskega in Krajnskega. Le v Banatu nek ni dobra češpljeva letina. Ptujci 1 kterih jezik ni gibčen kakor slovenski ? »tf Hmelj. V Zatcu (Saaz), kjer najbolji hmelj raste, so letos veliko hmelja přidělali. Vesela novica za pivarije in vse tište, ki radi dobro pivo (pir) pijó. Da bi pivarji Ie tako skopi ne bili s hmeljem! % Vina bo v Tirolih in na Laškem, ako bolezen ne bo huja in toča ne pobije nogradov, toliko, da ga že 15 let toliko ne pomnijo. Skoda, (ia se uahajajo še zmiraj nekteri terdovratneži, ki nočejo spoznati, da je žepJo gotova pomoć zoper plesnjino grojzdja! sicer tega ne morejo razumeti, Slovenec pa se tega vsafcr lahko prepriča, da le eno skovano besedo premišljuje in opa zuje. Da marsiktero novo besedo skujemo, je tedaj res ali Edino to, kar ? - Za svilo (žido) je bila letos letina sploh slaba; posebno tožijo svilorejci na južnem Laškem, Francozkern in Španjskem. Bolezen ćervičev je povsod škodo delala. ajj ^a naravnost rečem Tudi iz Kine se bojijo žalostnih novic. kaj izhaja iz te opravicene resnice ? sem že večkrat djal: Slovenec, rad in temeljito se uči svojega maternega jezika, da prešineš njegovo jedro in se ne dotikaš le lupine, da bodeš znal v slovenskem duhu kovati besed slovenskemu jeziku in zamogel nove reči in nove zaumke priobčiti bratom svojim. Zastran izposoj e va nj a pa se deržimo naslednjega pravila : Bodimo enaki marljivi in razumni čbelici, ki naj- prej cvetlicam in rastlinam sploh na domaćem vertu sebi po # Kokoši najbolje so andaluške. Nobena fcokla ne zvali toliko jajic, in nobeno meso ni tako okusno kakor je meso audaluških pišćet. Jajca ua velikosti prekosijo vse trebni sok poserka, potem si ga gré še le iskat na ptuje ; , še le kadar si drugač ne moremo preskerbeti besed potrebnih, si ptujk izposojujmo in še le druge, barve so plavkaste s černkastimi pičicami takrat ptujke jemljimo med domaće. Da to pravico tudi mi imamo , in ne le drugi narodi mi bo oćital le tisti, kteremu ni nič po volji, karkoli Slo- » venci mi počnemo. Edino to bi jim bilo morebiti všeč ? da Slovenščini v bran zoper njene protivnike bi se mi odpovedali narodnosti svoji! To pa mi bo mog (Konec.) slehern, ki dobro slovenski znajdemo v taki sili. zná, poterditi, da se pored koma Saj tega nam ne boste tajili, „da vedno nove be „Oho, ravno to je 9 kar mi imamo pred očmi; sede kujete gla8é ! u > >5 se zopet drugi protivniki našega ali nam morete tajiti, da imate veHko bulgar jezika skih, hervaških, serbskih, čeških, poljskih in Zgodovina vseh narodov nam skazuje , da z narodovo omiko stric omikuje se tudi njegov jezik; zakaj nove reći ki jih poznavamo, nove opravila , ki jih delamo, novi za- ? celó ruso v skih besed v jeziku svojem ?" Tako sliširn ugovarjati nam. Da imamo veliko veliko besed, ki jih tajimo, se le še s tem ponašamo. To tajiti bi zamogel. kdor imajo tudi drugi slovanski narodi, kar nič ne v umki, ki jih dobivamo , tudi novih besed zahtevajo. Kakor sorodstva med Slovani ne pozná. Al ravno s tem pa kaže H m h ^^m m m vMi 5 vede rastejo in se širijo, tako raste in sirja se tudi jezik, da slovenščini še do lupine ni přišel ; pa vendar hoće viši Gotovo na svetu ni jezika, ki ga je govoril neomikan narod sodnik biti in pravico imeti, k smerti obsoditi revno mlado višo in bi zadostil bil narodu tudi potem, ko se je na stopnjo povzdignil v omiki ; nasproti pa tudi ni omikanega hcer stare slovenske matere. Tukaj je pa še naslednje omeniti: Marsikaj jih je med naroda, čigar jezik ni omikan. Národová in jezikova nami, ki slovenski govoré in vendar ojstro sodijo o ptuj- omika ste si vedno za petami. To resnico, ki mi je menda pameten človek ne more stvu naših slovenskih besed. Po Ijubljanskem slovenskem govoru slovenščina ni soditi. Ljubljančanom sicer hvala in ki nam očitaje pravite, da vedno slava gré, da imajo lepo izreko, da besed ne pretegujejo ovreci, si dobro zapomnite 5 nove besede kujemo. na in ne zategujejo in zlogov ne pozirajo. Ali da popolnoma čisto slovenščino govoré, še niso bili nikjer pohvaljeni. Dobe se Slovenci, kterim je koj vsaka serbska, česka ali celó Da smo si že marsiktero novo besedo izkovali in jo rusovska , ki se govori unkraj Siške ali Lavrice, unkraj Pač čudno: na eni strani nam revšino očitate, pa nočete dopustiti, iz revšine si pomagati! drugi nam bomo še kar nič ne tajimo in nam tudi treba ni tajiti ; Udmata ali Vica. Slovenci, nikar tako! Bodi nam ljuba toda vprasam vas : kteri omikan narod jih ni koval in jih in draga beseda . ljub in drag pregovor, naj si že raste vedno še ne kuje? Da jih le v národovém duhu kuje! Ako kjerkoli, da le na slovenski zemlji poganja iz slavenske pa noče kovati novih, si pa ptujih izposojuje. Pošteni nam korenine; bodi si pod Triglavom ali Snežnikom, pod Korenom sosedje Nemci, ki menda čez 30.000 dovzetih ptujk v ali Gorjanci, pod Mangartom (Babjem zobom) ali Grintov- svojem jeziku stejejo nam jo bodo gotovo poterdili. Kakor vsi narodi, ravnamo tudi mi Slovenci. Za novo ali Učko ; takraj Ljubelja ali unkraj ; com, pod Blegašom ali Nanosom , pod Krimom ali Kumom ob Savi, Savini rec za nov zaumek ali nove besede iščemo ali si jo pri Dravi ali Muri, ob Idriei, Soči, Reki ali Kopi, ob Bistricah, 5 kom izposojujemo. Novo skovana slovenska beseda mora biti taka da je Kokri, Sori, Kerki ali Pivki; na hribih ali dolinah, na vi šinah ali nižavah, na gričih ali planjavah, na suhem ali ob % ■ 302 morji, na kamninah ( Krasu) ali melinah na Kranjskem, ob daritvi daril govoril učeoec ia; 8. razreda , nadepoln Stajarskem, Koroskem, Goriškem, Teržaškem ali Primorskem, Jož. Ljubič. Glasil se je govor tako po mestih, tergih ali vaséh v N ga većega veselja za blaženo mater, kakor viditi Še enega očitanja morem omeniti, ki nam ga delajo da se njeni otroci lepo gojijo, cversto rastejo, po duhu in sosedje nasi Lahi ali N na ptuji podlagi upiramo, 1 P da smo jih in od njih prej Očitajo nam , ki se omiki telesu krepko razvijajo in napredujejo v izobraženosti h va 1 o m i k y i, ke kolik smo r je Veliko je bilo veselje materi Slovenii v starodavnih časih, ko so njeni sinovi krepk predovali, v dušni iu m Koliko resnice je v ocitanji tem, ne bom pre iskaval. Hecem le naslednje: Da smo vam blaženi sosedje Lahi in Nemci za mar dalječ po podonavskih okrajnah sikaj hvaležnosti dolžni, ne bom prezil Saj vem 5 da so vaši misijonarj Slo nam po zahodnih in se telesni blaženosti živeli in se razprostirali. Zgodovina nam priča, da so Slovani pervotni stanov-niki v Evropi, da so bili Slovani že ob Mozesovih časih za tatranskimi gorami; pa tudi zgodovina nam priča, da so vem ih kraj ih najdražj dar sveti ) přinesli, Slovenci pervi slovanski narod z Bul ki smo ga do zdaj vedno nepopačenega ohranili in vedno hočemo hraniti. Za ta dar severnim bratom ga našim vred ki so prišl přinesen vam vsi Slovenci večno hvalo dajemo. — omiko. ki nam je po vas došla, vam hvalo vemo. Tudi za Toda cez Donavo sčm v naše kraje že zdavnej pred Kristusovim roj s tvom. Drugi narodi, vojski udani, so derli naprej v divjih cetah, sosede jarmili in tlačili J blagó ropa tudi Slo vprasam vas Ali ste vi sami iz sebe dosegli stopnjo omike vence j gna osoda naprej; al Slovenci, že po natori in izobraženja, na kteri stojite dan današnji? Ali je niste krotkega značaja, so se preseljevali, da bi puste okraj pili in serkali pri ptujih narodih ? rimska, francozka ali omika Ali vam je gerska kterega naroda koli celó ne- y znana ostala ? Nikar ne mislite, da vam to očitamo! Nikakor ne, saj nam je znan naravni zakon, da vsaka ved- želi, ki je še dandanašnj spreminjali v rodovitne polja, da bi si v lastnem trudu živež přidělovali, s sosedi pa v miru živeli. z lastnimi knězi v de-lovenska ; al ta zemlja Stanovali so nekda Slov U nost ? umetnost in učenost, ki jo zna jde človeški duh y Je je bila nekdaj vse veća, kakor j lastnina vseh duhov človeških, ki si jo vedo in znajo pri- gale od sinje Adrije do de sedaj. Donav občiti enako marljivi čbelici, ki sok, kterega je nabrala na cez Korosko, Štajarsko ? in Solnograško d Njih meje so se-od iztočja Save > bistrega Ina ptujem polji, travniku in gojzdu in ptujim cvetličicam in pač lepa širjava! Glas našega krepkega jezika je odmeval rastlinam izserkala, v domačo jed prebavi in prekuha, v po panonskih ravninah, po noriških plauinah; sladka pesem. presladki med na svojem domu. Mislim pa tudi, da spol mehke cuti slovenske, se je glasila po zelenih nujeta laški in nemški narod le dolžnost, ktero jima ravno dolinah in visocih hribih. To ti je bila prilika, jezik izobra zevati! Pesem zahte mehke cuti, gibcne ovorice; pese hvaležnost za marsiktero ptujo vedo in umetnost naklada, kadar s svojo omiko napajata ali hranita kteri ptuj narod koli. mehča čuti in izobražuje jezik. Slovenci so in so bili mehke Se eno vprašanje imam do teh, ki nam svojo omiko jeziku kdaj povzdignili cuti, pev zgodovin narod; so pa ze tudi takrat besedo gladili ocitajo. Ali bi se bili vi v ptujem do stopnje, na kteri zdaj stojite ? tudi mi. da vas nikdar ne moremo doseći, ako se narodu vsemi nam pravi d se je med V # ejsi jeziki y Ravno tako mislimo venski jezik najprej izobraževati začel. Imamo pa tudi najstarej spomenike, k segaj v deseto kajti sloni ed da! našemu vedno dopovedujejo vede in umetnosti le v ptujem celó v osmo stoletje, ki so nam priča, da je bil naš jezik jeziku. Prederznemo se še celó izgovoriti, da bi gotovo nekdaj bogateji v besedah in izrazih, urniši v oblikah kakor v izobraženji ovirala, da tudi mi zdaj na viši stopnji omike in izobraženja stali, ako jo sedaj. Pa nemi bi se bili že dozdaj po naravni poti. na narodni podlagi, osoda ga je so ga prehitcli drugi! kakor vi, mikali in izobraževati. Kaj zopet iz tega očitanja izhaja ? Ti stari Slovenci Že v druffo mirni in delavni kot Sl ijubno in poljedelno narodče ploh y in tretje izgovorjena dolžnost za vsacega Slovenca, ki hoće biti pravi domorodec : Slovenec ! rad in temeljito se svojega maternega jezika, da zamoreš po svoji moči prijemali keršanske vere; kajti spoznali so V f UCI po stanovitno enakopravnost in so se pa tudi radi poda le ona delí ter se slo- oljno pr y veuskemu značaju najbolje prileže. Materi Slovenii je došl o v uj ej, a luaiciucga jedina , ua uaui ui uo pu ovuji utuvi , . ~ " ~ ~ - vv r ---- svojem stanu, po svojih zadevah pomagati na višo stopnjo tudi to veselje, da so Slovenci omike in izobraženja svojemu slovenskemu narodu! vsemi Slovan perv kristj bili med Solske reči # Omeniti imamo sedaj gimnazijo v Novem mestu, v kteri so učitelji verli ocetje franciškani in ktera kot pohlevna vijolica cvetč v domovini naši, pa na vsako stran hvalevredno spolnuje svojo važno nalogo. Da! res pohlevna vijolica; zakaj že dve leti ji Hodili so v slovenske pokrajne že pred oznanovavci îz Laškega in Nemškega; al niso imeli pravega pospeha, kajti jezika niso umeli ter po tolmačih govorili; oznanovavci so bili iz deželá, s kterimi so se Slovenci boriti morali; přinesli so svete resnice, pa tudi davke in tlako ; Slovenci so čislali dari, pa sovražili darivca. Po tem še le je nastopila doba prave veselja za ni dovoljeno, da bi, kakor vse druge gimnazije, konec leta izdajala šolski letnik (program) in svetu povedala, kako y je ravnala skozi leto. Nadjamo se ako ni ravnopravnost le prazna beseda, da bo prihodnje leto drugač; svesti pa si tudi moremo biti, da tudi v novome-škem programu bomo brali marsikter mičen sostavek, zlasti o slovenskem jeziku, ker vemo, da ima novomeška gimnazija skozi in skozi sposobne možake za to, kakor je gosp. H or vat in dr. Učencov je štela letošnja gimnazija 220. Učilo se je mater Slovenijo, ko so bili poklicali slovenski knezi Ra-tislav, Svatopluk in Kocelj sveta dva brata Ci rila in Metoda v naše dežele. Ona sta přinesla sv. vere luč, pa tudi prave omike ključ. Učila sta Slovence moliti, pa tudi brati; stavila sta cerkve, pa tudi šole; po slovenski sta maševala, po slovenski opravljala cerkvene obrede. Ciril po tistih pravilih kakor v Ljubljani; za slovenscino se je storilo, kar le je bilo mogoče. Da pošteni narodni duh živo veje v tej gimnazii, vidi se iz besede, jo je konec leta je zlozil abecedo, slovenskemu jeziku primerno iu izverstno, kakoršne še dandanašnji noben evropejski narod nima. Kmali sta si zbrala 50 učencov — slovenskih sinov; sta ž njimi delala in pisala, sv. pismo prestavljala. Iu tako po širokém ob enem času z uspehom delati je bilo takrat lahko mogoče , kajti slovenski jezik je bil izobražen. Slovenci so bili še skupaj, ter imeli enake običaje, enako govorico, ce Se vé da, kakor nam Brizinski spomeniki kažej slovenskem jezika, in ne v svojem. v našem ravno po dolgi legi sveta nekoliko različne narećja. Cirilove prestave so bile lastnina celega slovenskega naroda. In če se iih še dandanašnji Slovenci, Slovaki in Bulgari prisvo- 303 juieio ? imajo pac vsi prav, kajti bili so oekdaj vsi eo domaćega pohištva in pa v veži V i O Bozj Bolj narod. se poprijemali tuje omike, so posnemali tuj z obra šege so in tuj® Tista dôba je bila pač najslavniša doba slovenskega obleko, in trošili tuj jezik se vé, da se je tudi born slovstva, najveće veselje za mater Sioveuijo; al žalibog! kmetič raje po mogoćnem grajšaku obračal. V takih okoli i « « • « **tfl#ftV# #> • • I t il I ■ m terpela je le kakih trideset let. sciuah si hci stare Kirilice pomagati ni mogla i al vse ne Kmali so se vzdignile na slovenskem obnebji hude ne- vgode je zaterle vendar le niso; pod trulim trupi ces )m je da so kliia iskra Slovenije, značaj narodov je ostal slovenska vihte. Nemci so si svojili panonske pokrajne, jih oni pervi obdelovali, zakaj bi vžival Gerk sad njih truda narod je terden in kersansk, kakor o Metodovih časih. in zooja. Solnogradski AJdvin in pasavski Hartwih sta tožila Govorica se je nekaj spremenila; ai hči je se podobna stari in obrekovala Metoda, da krivo vero uči, da poje maso v barbarském jeziku. Akoravno je opravičil Metod pred papežem svojo reč, akoravno je papež poterdil slovenske ob- K Perva zarja bolje dôbe je 16 ijala mladi slovenščini toletji. Trubar je pervi začel po slovenski pisati v V Z rede, ter postavil Metoda za panonskega nadškofa (metro- njim so dělali: Dalmatin, Krel in Bohoric. Al ti možaki polita); pa vse to ni pomagalo nič. Šuntali so Svatopluka, niso dělali iz Ijubezni do slovenščine, ampak le da bi tisto duhovne preganjali, slovenske knjige žgali, da! celó za- svojo ;?reine Lehr" hitro zatrosili med Slo perli so bili Metoda v Solnogradu na tri leta. Najbolj raz v narodnem duhu 9 pak na nemški podlagi ; niso delà li so oblekli «•rajal je Vihiu0, » © i notriški škof, ki ni hotel biti podložen slovenšćino v tujo obleko, ter so jo po nemških pravilih Metodu; kajti hrepenel je po metropolitstvu. Gorazd, Me osnovali in ..artikel" vsilili. Hitro todov uaslednik, je pobegnil v Bulgarijo, drugi duhovni, se ščina; » al kot blaga devojka vidi 3 je bila zbudila sloven da ji še ni cas vstati cez 200 jih je bilo, so se razkropili po Bulgarii, Serbii in trudna predolgega spanja glavo položi in zopet zadremij 9 na Rusko, ter odnesli sabo knjige. Kar dan napoči, zarja zasije, Voduik zakliče Slo Na to pri 1.ruje še huja nevihta. Nemški knezi so na- venija vstáni! Slovenija vstaja in zdiha; kdo kliče na d padali že prej panonske dežele. Arnulph se je sperl s Sva- Vodnik pristopi in spravi Slovenijo na noge; Vodnik je toplukom, ter poklical divje Madjare na pomoć. Pribrali so občutil mile glase Vile slovenske , je strune vbral in v na- divjaki v groznih četah in podjarmili Slovence. . V vencov Prihruli'so obcutil mile glase Nekaj Slo- rodnem duhu zapel; Vodnik je slišal, kar je pela Slove se je umaknilo proti Karpatom (sedanji Slovaki), in národně pesme pobirati začel. Vodnik je sprevidil, kte nekaj jih je ostalo v stari Panonii, kakor priča še danda- mera se najbolje přileze slovenskemu duhu našnji jezik okoli Blatenskega jezera ki je čisto našemu Choriamb'* za národno mero 9 in je vzel gerški 9 ki j pravimo podoben; nekaj jih je šlo naprej proti jadranskomu morju mera. Vodnik je pokazal krasoto in bo » Vodniko slovenske, Kranjskem. Sedanji Kranjci so oddelek tistih starih jezika; osnoval je pr skladno pisati, pokazal je pot i P® VB ■ PP Panoucev („unmittelbare Descendenten der Panonier4', pravi jezik množiti, kajti on je uabiral besede po deželi iu vaséh Šafařik'4). Tako so razkropili Madžari Slovence, zaterli ker- po starih knjigah in drugih narečjih. Zasledil je stezo proti ? sanstvo v in tota Panonia nou uua apparet ecclesia" pravému viru, šel je uaprej in přišel do Moskve. Tamkaj piše neki bavarski škof papežů, zadusili milo slovenšćino. je najdel sestro naše slovenščine. Krotka slovensćiua se je morala umakniti nemški zavidnosti i Pridruži se Vodniku krepk junak ? slavni Kopit madžarski oholosti, in tako je zaspala slovenščina po pa- Dělala sta z združenimi močmí; kar je bil napelj nonskih okrajuah za dolgo doigo časa. je peljal drugi. il pervi, Napadel je Kopitar „germanizme", iztrebii Zaspala je sloveuščiua po naših krajih, zaspala pa ni „artikel4', pokazal prednost bila drugod. Sorodni slovanski sosedje so gostoljubno spre- veršivnih in nedoveršivnih jeli preguano sestrico. slovenskeg jezika v razloćbi glagolov, in potrebi! stezo Ko so druge slovanské narećja je bil Vodnik zasledil; kajti on je pojasni » ki jo odovino stare bile v zibeli nevednosti, se je zibala naša slovenščina kot slovenscine, ter pokazal, ktere matere hči je naša sloven-krasna devojka v lepi izobraženosti. Je pa tudi krasna, da ščina. Najdel je hčeri zapuščeni mileuo mater. Odkazal e ji rojen Nemec, učeni Schiótzer, hvale odreći ne more 9 ki vir kje si mora pomoci iskati tisti , ki se h temelj v lovenskem jeziku pravi: ,,Als ich Legenden und (Jebersetzungen griechischer izobr Kirchenváter iu der slavischeu Kirchensprache las, erstaunte ich uber den Reichthum, die Pracht und Kraft derselberi in ima veliko besed, ki so sedaj ali čisto pozablj Klaus ^H I Hl ^HH H ■ ^M I Je pa tudi v resnici staroslovenšćina močen vir. 5 Ona ali jih und Ausdruck". Krasno sestrico so sosednji Slovani rabimo v drugem pomenu, ali pa le še odrastlike imamo z veseljem sprejeli, izobraženi slovenski jezik so vpeljali v korenina pa je vsahnila; ima čversto izražene in božjo službo Dalmatinci, Serbi, Bulgari, nazadnje tudi Rusi; olikane oblike. Se vé, da inertvih obuditi ni in še dandanašnji jo čislajo in spoštujejo, in akoravno se kdor se hoče temeljito 1 mMi gladko mogoce, iti v slovenskem slovstvu ali se loči od njih narečja, se je raje učé, kakor jo popravljati; mora poprijeti staroslovenščine. Kar j vterjeno v starem še dandanašnji rabi kakih 50 milijonov Slovanov stari naš mu bo pravilo za nove reći. Stare oblike rnu boj temeij jezik v obredih pri božji službi. V Rusii ji je došla celó novega poslopja; vidil bo pa tudi, koliko smo v stran zašli, taka čast, da so jo v pisavo vpeljali, kajti bila je navada koliko lepih izrazov in krasnih oblik smo zgubiii Dalj ze gnati m o r a vsakeg dobrega sina po Ruskem do cara Petra Vélikega, po ruski govoriti, po tudi sama radovednost slovenski pisati. Slavni Nestor je pisal svojo kroniko v slo- pozvediti, kako so govorili naši prededje v starih časih venskem jeziku, bolj ko je Rus izobražen bil, raje je rabil devetem in desetem stoletji. Vsaki ukaželjni mladi Slovenec v slovenske besede. ki se zavé narodnosti slovenske, uaj bi se poprijel ie da Pazenčani zraven slovenskega tudi talijanski jezik go kako jim je serce radosti igralo, ko so v deržavnem zboru voré, kot je turjaški knez, da njegovi Kočevarji zraven svojega maternega jezika tudi slovensko kramljajo, in če on toliko za slovanščino storil ni, kolikor gospod dopisatelj od njega tirja, naj nam vendar privoli vprašati: Jeli pa je g. Grimšič tudi kaj tacega storiti smel? Sapienti pauca! Na- 3 dan t m slišali gosp dr Tom a mo » svoj besedo povzdigniti za blagor Avstrije in za pravice domovine naše slovenske ter jo navdušeuo braniti zoper napade gosp. Deschmanna, ki je bil v svojem drugem govoru tako nesrečen, da celó svoji * ça, kersanski ni nobena skrivnost; da bi se bile da gosp. Coverlizza po slovansko pridi nam naši stranki ni vstres dalje nauk uči in spoveduj pa šole pod njegovim nadzorništvom potalijanščile, nam ni gosp tergovci tudi Popisavali so y kako vesele ure so vživali v prijazuem Dunaji v družbi z dr. T m j s kterim so se snidovali kolikor je le čas njemu in njim připustil znano; ako je pa to istina, se je kaj tacega le » » novissimis diebus" zgoditi moglo. Al naj tudi to žalibo ce res Ker ze o d poveuio drug za literarne naprave govorimo veljá i UUIll IllUgiU. ill naj IUUI iu , - Z/auuuj, i v« »uo vendar le vprašati moramo : zakaj namést naših domoljubn > naj veselo novico, da je naš visokospoštovan gosp Fid Terp daroval te dni 100 dveh čeruih, kakih dvanajstero belih kavranov za poslance priporočil ni? In s tem. ako vam drag y naj bo ta za jugoslavensko akademijo s sledečim pisemcom Za osnovo akademije » jugoslavenske in v prid predrage pravda končana. Istre 4 Svetli teržaško-koperski škof domovine, za omiko in razbistrenje slovenskega naroda iz- Zdaj pa še nekaj. Te ročujem majhen donesek." Slava dní je kak in kaj te u ion v t:. ovji.. — j WW., v w. v, w.. ~ -- - r -—" "— «ui j v» — nun« iu ju » i\ « j r icga prav ne vemo — prism poslali pastirski list v talijanskem, hervaškem in slo- 0d sl. ministerstva iz Dunaja na si. deželno poglavarstvo v • ■. __ _____ ».. i____; • ____________,____: „ - . . ,. » r. « ... v . . prišlo SO venskem jeziku, v kterem duh in pravovernim svoje Ljublj kofij é • na serce govorijo, kakošne možé naj volij P noví porocílo, da je nasvèt, naj bi se keršanski nauk pravičen, torej je v gimnazii ucil slovenska, popolno —j - --- -----CZ7 i* ; ' v» n----------------------------- - ~ — —— — j ^ w ^ w • v jj i ▼ ■ v wu » vvi v/j j v litvi za deržavni zbor. V koperskem okraji je dozdaj med treba le pozvediti, kaj prečastito škofijstvo. kteremu tukaj ijenih; kako je gré pravica določiti, o tem misii in ktere knjige hoče vpe volivce že tudi nekoliko duhovnikov drugod, ne vem. O talijanski stranki se govori, da si je ljati Ne vemo, ali bo nemskutarska ge većina ki je v 8vcsta dobrega izida, in da se zato posmehuje nasprotnemu lanskem poslednjem zbirališču gimnazijskem odbijala vsaki prizadevanju; nekteri pa terdijo, da se nessunovci volitve pornenek o tej zadevi. tud tako pisauo gledala ta m še udeležiti ne mislijo. Konee te borbe je blizo ; vederemo (Glej današnjega „Novičarja." t e r s k dpi kakor je takrat gledala pravicoljubneg gosp. vodja Nečáska, ko je to reč v seji sprožil Od Sotle 2. sept v. Slovenski duh se po naših Iz Ljublj (Nekteri vaznisi sklepi iz posted, v C nih dolinah čedalje bolj širi in krepčá. Zahvalnica gosp. nega mestnega zbora). G t se pridno pridno podpisuje, nabirajo se darovi za jugoslovansko J» akademijo, in še nekaj se pripravlj * kar o lovec se ima, razdeljen na dražbi prodati. Treba bi bilo, da bi se vsled želje kmetijske družbe ta pogoj vzel v dražbo, vec kosov, v očitni ze celjski dopisnik „Tagespostini zvohal in si priza- da vsak, kdor kupi kaj sveta na Golovcu y ga mora kakor deval osinraditi N bojimo se vec puhlih prikazin » ki si koli obdelati. da ne bo več sramotnih golih j b kazal prizadevajo po vseh potih nas strasiti in potem svojevolj teptati naše pravice; treba je pokazati takim parkeljm ojstre zobé, in kmalo se skerčijo, kakor polž, če se takueš. Po nasvetu gosp. župana Ambroža, kterega je ar » Horak ga do krepko podpíral, vanja v nekdanjem se boj po sv. Jurji 1864 vse stano t n e m špit (Biïrgerspital) v pa gosp Gosp. Janez Z , župan župan pri sv. Troj in špitalskih ulicah po novi in očitni dražbi v naj em dale y da Reš e k v Žitalah, že več časa vse vloge se boj dohodki za mestne siromake pomnožili Ljublj v uradnij © aško v domaćem jeziku pošiljata, od © je po ces. sklep v aj e m pa še vedno uemške dobivata: in vendar je okraj stojnik v Rogatcu rekel, da bo slovensk odgovi kdor mu bo slovensko pismo izročil? Gosp. Zur mi pred-dobil, mož jaške kase hišnim tanovanj (činža) iz 4. razreda v 3. razred, tedaj v višo versto povzdignjena to je dobrota za mestno kaso, ker se bo iz cesarske vo podarjem plačevalo, zatega volj bistrega uma, ki zapopade važnost kopravnosti, je vložil pa iz t kase manj Kakor imajo mestnj za v družtvu še nekterih županov prošnjo, ali prav za prav vkvartiranje vojakov svojo kosarno, tako bo skusilo mesto nterpelacijo, v kteri zahteva, naj bi se slovenskim županom tudi tale napraviti za konje konjiko Peki nimajo vedno po slovensko dopisovalo. Ce imajo N nemške več žemelj za poldrugi krajcer peči, ampak Ie krajcarske uradnije, Hervati hervaške itd kaj bi se Slovencom je- in dvakrajcarske Na pod nj ih Polj ana h se ima 9 kar jim gré po pravici in postavi? Daj nam Bog več stirna napraviti, v Kravji d m a i o takih županov, in ohrani nam vse, ki so enakih misel! pa od znamnja doli proti Ljublj se imajo stopnice narediti St. Jakob Iz Ljubljane odnih zadevah imamo danes ne k mestna šola se bo za 4 d pomnožila in enemu Da vzamemo včasih nasprotna si dopisa v menda ne bo noben gosp. dopisnik za zlo vzel, kdor vé „Novice" , nam , da vsi le isčemo — domoljubnih moc, in če smo si tudi včasih „inimici causae", smo si vendar „amíci personae **) Hvala lepa za poslani zaklad nabranih slovenskih besed; dobro njenih ucenikov naj se priverže 200 gold., da bo ob enem tudi vodja te šole. — Gosp. Orel želí, naj se prepové nova nepostavna mera, ki se je pod imenom ,,verčečž4 „Krugerl" u ostarije vzeti Več Gosp. župan je obljubil, to obravnavo vsem tem bo povedal posnetek iz zapisnika bojo došle slovníku našemu. Vred. v yy Oglasniku" prihodnjem 305 Iz Ljubljane. Od vec strani smo slisali, da se nekteri nad tem spodtikajejo, da je magistrat oklicati dal, da se vsako nedeljo dopoldne ob 11. uri smeti prodajajo. Kdor bi mislil, da velika truma ljudi se očitno zbira in da se kup morebiti na glas kliče ali celó na boben tolče, bi imel prav, ako bi se nad tem spodtikoval; al mi, ki v Ljubljani živimo, od te prodaje nič ne vemo in nič ne slišimo. To je tako-le: Smetí, ki se po mestnih ulicah čez teden pometejo, se zvozijo ua dva kupa. Kteri jih želí kupiti, jih sam pogleda. Ob 11. uri se pa kupci oglasijo v mestni kancelii, in kdor več obljubi, tisti plaća in smetí po priložnosti ob delavnikih odpelje. To je vse opravilo, ktero nikakor ue žali praznika. Storilo se je pa to le za to, ker iz bližnjih krajev ob uedeljah veliko kmetov v Ljubljano k službi Božji pride in iinajo memo gredé priliko, brez zgube časa si te smeti pridobiti, ktere radi rabijo posebno za snožeti. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora.) Za dr. Smolkom, kterega govor smo zadnjić priobćili, je v glavni debati adrese, to je, kaj naj se odgovori presv. cesarju zastran ogerskih zadev, govorilo več poslancov za in zoper adreso. Prostor nam nikakor ne pripušča, vse govore na-znaniti. Ker bomo h koncu pri posebui debati priobćili celo adreso, ki jo je v odboru osnoval dr. Iskra in so tedaj v nji glavne Iskrove misli iu misli većine zapo-padene, povemo sedaj dr. Rieger-jev govor, ki ga je Hlovanska stranka z veliko pohvalo sprejela. Govoril je dr. Ri e g e r tako-le : „Većini (Nemcom) ni bilo vseč, po splosni navadi parlamentarni v odbor za adreso tudi nektere zbornike iz manjine (Slovane) odbrati; po takem bili smo prisiljeni, misliti, kako bi se po naših mislih na adreso morali odgovoriti. Následek tega porazgovora je adresa grofa Cl a m-Ma r-tinie-a, za ktero tudi jez glasujem. V tem, kar nam je minister oznanil, razloćujem dvoje: Cesarsko sporočilo in ministerski program (spovedba). Kar se pervega tiče, nadjali smo se, da bo Nj. Veličanstvo po-služivši se ravno ustavnega prava, tudi naprej ustavno po-stopalo, ter da bo tedaj skoro čas přišel, da se ogerski deželni zbor zopet pozove. Al ob enem se nam je to oznanilo pokazalo kot ministerski program gledé ogerskih zadev, o kterem smemo govoriti, će ravno kot ožji deržavni zbor nimamo nič določiti o ogerskih zadevah; ravno za to to govorjenje, to javljenje našega mnenja ne sme biti službeno, ampak ostane le privatno, osebno; al to je za deržavni zbor sopet čudno. Al ker nas je enkrat ministerstvo v to lego pripeljalo, da nekaj odgovorimo, prašam: ali je to ministerstvo naše odgovorno za vse, kar je storilo na Ogerskem? Mislim, da ne. Kar znam pisma, do sedaj o ogerskih zadevah izdane, podpisane so vse po dvorném kancelarju baron Vay-u in po grofu Forgachu; al grofa Forgacha ni tù pri ministerski mizi. Ker ga tukaj pred nami ni, ne more nam odgovoren biti za svoje delà. Al ministerstvo je na se vzelo nekako odgovornost, ter po takem morem izreći, da na dosedanjem vodílu ogerske reći ne vem mnogo kaj hvaliti. V politiki najbolji dokaz modrosti je uspeh. Al ravno uspeh delovanja vladnega pokazuje, da smo z ogerskimi zadevami sedaj dosti na hujem, kot pred šestimi mesci. In to je tako-le: Nj. Veličanstvo je izreklo v diplomu lanskega oktobra, kako bo ogerska dežela zastopana v deržavnem zboru. Od te naredbe pa je ministerstvo odstopilo, naravnost izrekši, da samo patent februarni (sedajna ustava cele Avstrije) ima veljavnost tudi za Ogre, h kteremu imajo brez vprašanja pristopiti. Pri tem, gospoda, bi bilo treba, se popred poraz-umiti z Ogri; namesto tega pa se je zapovedovalo već, kakor o porazumljenju delalo. Ako pa hoćem s kom pogodbo napraviti o zadevi pravni, ne bom s tem začel: „Bodeva pogodbo napravila; pred vsem pa mi moraš dopustiti, da jaz sam imam pravico, da konćno odloćim pravdo (Nemir na levi strani). 0 meni, mislim, da se ne sme reci, kar je poslanec Hasner desni strani oćital, da samo zanikujemo. Preteklost moja in nekaj tudi besede gospoda Smolka-ta brani me od očitanja, da zanikujem Avstrijo ; za težkih časov pokazal sem svetu, da želim obstoj Avstrije. Pri meni tedaj gré le zato, kako jo uzderžati. Jez mislim, da je vredjenje Avstrije na podlagi diploma od 20. okt. p. 1. mogoče; al s patentom od 26. februarja 1. 1. se to doseći ne bo dalo. Vlada je krivo postopala, da je o zadevi med Avstrijo in med Ogersko ravnala le kot v pravosodnih zadevah ; to je najveća zmota. To je kakor v vsakdanjem življenji, će dva imata skupaj kakošno opravilo obema koristno ; ako oba začneta: „pri meni je pravica", ne bo ta prišla nikdar na pravo pot, more biti le do pravde. Taka je ravno v politiki; zaćenja se prićkanje, po pričkanji pride pravdanje, iu v tem terdovratnost. Zalibog, da smo po ministerstvu do tega prišli I — Govornik omenja neko burko, v kteri se vse ženske branijo izreći: „Miza je pogernjena" — dokler gospodar ne daruje gospej lepega šala; on pravi, da je krivo bilo začeto o besedi se vertiti, ter se je močno bati, da bomo tudi mi morali dragocen šal dati, da se pomiri manj moćna pa morebiti lepša polovica (Ogri). Al če le ne bo kaj hujšega! V razvitku narodskem ne gré vse tako mirne poti. Mislim, da ni še vse deržavljansko pravo ogersko napisano, in da je kakor v katoliški veri poleg pisanoga še mnogo nepisanih pravil za ravnanje, ter mislim, ko se bo iz poti prićkanja politika vernila na drugo, da se bodo Ogri spomnili tudi teh nenapisanih pravil. Res je, da je velik del ogerske ustave napisan na bojiščih ogerskih, v turških iu drugih bojili. Pri tem pa so pripomogli vsi narodi Avstrije, ne pa le, kakor se nam od vlade pravi, nemška rodbinska moć; ne sme se Ie cesarski rodbini, ampak narodom pripisovati vse to, kar je storjeuo za Ogersko. — To pač uič ne veljá, da si sedaj med seboj račune o tem delamo; iu grešili bi, ravno tako kakor je grešilo ministerstvo. Prepričan sem o potrebi ogerske zemlje za Avstrijo ; al zvez naj gre le v potrebnem ; kar ni čez te potrebe, je škodljivo. Tako mislijo po mojem mnenju tudi trezneji Magjari, in ako bi se ne bilo začelo pravdanje gori ome-njeno, bila bi se ta misel že davno bolj razvila. To je rekel tudi Majláth. Možje magjarski, kteri zvez Avstrije z Ogerskim želé, druge imajo razloge o tej zvezi, to je, da se narod v svoji posebnosti oderži. Kar vidimo sedaj, ni čas za stvarjenje malih deržavic ; o tem so menda tudi mnogi Magjari prepričani; Magjarov je le pet milijonov ; velike deržave iz njih samih ne bo nikdar, morali bi tedaj s sosednimi narodi z Rumuni in Slovani v zvez stopiti; ti pa mogli bi pri tem prevagniti, ter bi magjarska deržava po sebi izgubila sedajno narodno podobo. Al kakor je v srednjem veku vladala vera, v francozkih bojih pravilo enakosti, svobodě in bratinstva, tako je sedaj z narodnostjo; okoli te se sadaj vse suče. Na narodnost mora deržava gledati, ako noče, da bi v boji ž njo onemogla. In to je posebno za Avstrijo potrebno, ki je sostavljena iz toliko narodov. Najslavniši mož našega veka (Napoleon I.) rekel je na otoku št. Helene, da bo ona deržava najmočneja, ktera se bo javno potegovala za pravice narodov. Tedaj je to vsaj za uzderžanje Avstrije potrebno. — Naša deržava je skupščina mnogoterih narodičev, priteklih, da se med velikimi ostalimi narodi obderžé, tedaj je obrana vseh tih narodičev glavna naloga in dolžnost vlade avstrijanske. Ako ona to izveršujc, bo se uzderžala; ako pa ne razumne namena in dolžnosti svoje, ni dvombe, kakošna bo njena příhodnost. To bo menda tudi Magjare napeljalo, da ostanejo v Avstrii. Al po mojem mnenji do-sedajne razmere niso več zadostne za to vez ; ne bom pre- jskavai, al jih veže osebna ali pa stvarna vez ; to so imena prazne, ki jim v življenju naroda ne odgovarja zmiraj enaka reč. Po mojih mislih morali bi Magjari pravico, da sami za sebe odločujejo o vojski in davkih, iz rok spustiti na korist cele deržave, in nadjam se, da bo ta misel tudi pri njih se vdomačila. Al s silo se v tem ne bo nič dalo opraviti , ampak na okolišine morala bi se vlada naslanjati. Vlada je pregrešila se v tem, da je začela s pravdanjem, in da napreduje sadaj do sile. To je velika nesreća ravno sadaj, ko se nam grozijo turške in laške homatije. Ako bi revolucija nadvladala, kaj bote rekli, ako bi takrat ministerstvu tako govorilo: „vi ste priznali, da historiške pravice ni, ampak da le sila odločuje ; deržeči se tedaj našega načela, bomo premenjali vse po naših potrebah." To je nevarno modrovanje, po kterem se do sedaj nobena vladarska postavna rodbina ni ravnala. Zunajne do-godbe, bodi si punt al pa nasilje vladino, ne preminjajo za stalno starih pravic. Za kazen se tedaj ustava ne more in ne sme s silo vzeti; in posebno Hervatom ne, ker oni niso nič pregrešili ; in tudi Hervati se branijo za svojo staro ustavo ; tudi oni so odrekli se pošiljanju poslancov v deržavni zbor. Nj. Veličanstvo je samo velike zasluge tega naroda omenilo ; al bodo zatega voljo zgubili svojo ustavo? Po načelu sile nehajo vse lepe stare zadeve in stara vez med vladarjem in narodi ; po takem je pragmatična sankcija prazen, načerčkan papirić, in vendar jo Nj. Veličanstvo v diplomi okt. proglasuje za podlago Avstrije. Sila ne zida nikdar pravičnih deržav. Ministerstvo še dalje pravi, ako se en narod utegne od ustave, da to druzih ne sme zaderžavati v svojih pra-vicah. To bi pa samo takrat res bilo, ako bi ustava že v življenje upeljana, uresnična bila ; al tega še pri nas ni. Da so Magjari priznali ustavo, tadaj bi se moglo in smelo tako postopati ; al oni se je branijo, pred ko so v njo stopili. In ne pozabimo tudi tega, da se gotovo polovica deržave brani te ustave; in vi dobro znate, pod kakšnimi po-goji in ugovori so češki in polski poslanci stopili v deržavni zbor. Sedaj imamo tukaj poslance v imenu 17 milijonov in to na nekak čuden, nestanoviten način; za 16 milijonov pa ni poslancov. AI sme manj šina zakone davati većini? To bi bilo proti duhu ustavnosti. Pa kaj bi tudi koristilo ? To razdira moč deržave, ter jo bo razdiralo, če bo to dolgo tako ostalo. Zaupanja v denarskih rečeh nikjer nimamo. Iz teh zadreg bo nam pomagalo le prostovoljno delovanje narodov. Kar pa je še hujše, je to, da bo morebiti samo en narod (Nemec) tlajal vsem drugim postave ; in po takem se bo deržavno vprašanje plemenilo v narodno. Govornik e dalje razložil, kakošen je razloček med okt. diplomom in med ustavo od februarja, ter daje ustava edinim Nemcom, pa še tudi tem vsem ne po volji. — V ti ustavi niso stopljene in razvite vse strani deržavnega življenja, ne dá se tedaj o nji tudi nič popraviti. Kjer je kalen vreiec, tudi ni čiste vode. Naj se tedaj nazaj seže na diplom, ter naj si narodi z vlado vred na ti podlagi sami po želji većine narodov najdejo pot. Konšti-tucijo pa z orožjem v življenje stavljati, to je brez zmisla. 0 tem tedaj zamoremo svoje misli izreci ; al skleniti ne moremo o tem nič, ter nam le ostane, da naj Nj. Veličanstvo iz teh zadreg najde rešivno pot." — Ker je v teh govorih in še mnogih drugih slišalo ministerstvo veliko ostřih besed zoper sebe, je gosp. deržavni minister Schmerling poprijel besedo in govorii blizo tako-le: „Po tridrievnih živih pomenkih, kterih so se udeležili pervaki govornikov obeh straní te zbornice, vlada Nj. Veličanstva ne bi rada nadležna bila s tem, da po enem svojih členov besedo popiijemlje. Al važnost pretresovane reči in napadanje na ministerstvo naj me izgovarja, da pojasno-vajo «tvar poslužim se za nekoliko minut poterpežljivosti te zbornice. Napadi na ministerstvo so merili na dve reći. Očitalo se je, da ministerstvo, ko je poslalo deržavnemu zboru poroćilo, ni ravnalo ustavno; potlej da si je hotelo s tem od zbornice le zaupnico zadobiti. Proti tem podtikam moram se v imenu vlade Njih Veličanstva upreti. Pot, kterega se je deržalo ministerstvo, ko je poslalo poroćilo tej zbornici, ni neustaven. (Minister dokazaje to z ozirom na druge deržave.) Pokazujem še posebuo na ogerski deželni zbor, kteremu se vse vládne poroćila dajo v imenu kraljevem. Kar je tedaj navada in pravilo proti ogerskem u deželnemu zboru , spodobi se, mislim tem već , avstrijan-skemu deržavnemu zboru, ki je mnogo važuejša politična skupšćina. S tem, da smo v poroćilu spomnili ime Nj. Veličanstva, nismo nikakor grešili proti blesku in svetosti Njegovi. Al svesti smo si bili mesta, ktero gré Nj. Veličanstvu v uredjenem deržavnem življenji. Njih Veličanstvo je po-sednik izveršivne oblasti; izveršuje jo neobmejen, posluh-nivši svet svojih odgovornih miuistrov. Ministri so res morali premisliti, ktere okoliščine silijo razpustiti ogerski deželni zbor; al te misli so morale preíti v osebno prepri-ćanje Nj. Veličanstva, preden so stopile v djansko življenje. Tedaj ne ministerstvo, ampak Nj. Veličanstvo je razpustilo po svetu svojih ministrov ogerski zbor. Al s tem, da ministerstvo stavlja Nj. Veličanstvo na mesto, ki mu gré, ne odbija nikakor od sebe odgovornosti za svoje djanje in sve-tovanje. Izrekujem naravnost, da prejemlje ministerstvo vso odgovornost za svete, ki jih je dalo Nj. Veličanstvu v tej važni in zapleteni zadevi. Ker se nam očita, da se za Nj. Veličanstvo skrivamo kakor za neki ščit, naj se tudi ne prezrè, da nas ta ščit ni ubrani! napadov protivne stranke. Na glas in uaravuost nas ta graja zavolj ogerske zadeve, ter tako dokazuje djanski, da je oseba Nj. Veličanstva ne-dotakljiva, ministri so pa odgovorni. Očitalo se narn je tudi, da smo poroćilo poslali, da si zaupnico zadobimo. Moja gospoda, ako se nam zaupoica dá, mi bomo ponosni. Mi spoznavamo, da v ustavni deržavi je sreča Ie tedaj, kadar se vlada ujema z národními zastopniki; zato nam je mnogo do tega, da bi se naše misli ujemale z mišljenjem deržavnega zbora. Al poroćila nismo poslali iz tega namena; nagibi so nam bili drugi, važnejši. Naj si tudi zamolčim, da se proti ogerski deželi ne more početi nič, kar zavolj tesne zveze ne bi se vseh drugih av-strijanskih dežel živo dotikalo, tako, da bi zahtevala že sama pristojnost, da se početje tolike važnosti obzuani verhni politični skupščini avstrijanski, — deržavnemu zboru. Al biii so še tehtnejši vzroki za poroćilo. Da bi se izpeljala skupna ustava, je imel ogerski deželni zbor poslanike poslati v deržavni zbor; ni samo imel, bil je tudi poklican, da naj to stori. ^sled tega moralo se je deržavnemu zboru obznaniti, da ogerski zbor pokliča ni poslušal; pa da je ravno ta njegov upor proti skupni ustavi vzrok, da je razpusćen. Ker je tedaj ogerski zbor z deržavnim v taki bližnji, živ-Ijenski dotiki, bila je ministerstvu prava dolžnost, razpust onega temu obznaniti, in to je bil pravi nagib poroćilu , ne pa zaupnica. Ministerstvo se proti Ogrom opira tako na pravico, kakor tudi na previdnost deržavnih potřeb. Bilo je ministerstvo proti Ogrom v pravici, kadar je od njih zahtevalo, da naj skupno ustavo pripoznajo. Mi ministri, ki smo okto-berski diplom přejeli ko doveršeno djanje, morali smo brez dvombe verovati, da so možje, ki so priporočili Nj. Veličanstvu ta diplom, bili si v svesti, kako stajališče ima Nj. Veličanstvo proti ogerski ustavi. Silo je to stajališče sa-movlastja proti zgubljeni, djanski ob veljavo djaui, po skiepih debrecinskega konventa poderti ogerski ustavi. Ako ti možje niso mislili, da je ogerska ustava po puntu veljavo izgubila, potlej ne razumem, kako so mogli svetovati Nj. Veličanstvu, da naj ne poverne postav od leta 1848 brez popojev; da naj jih ne premeni brez pri voljenja ogerskega naroda; ne razumem, kako so mu mogli nasvetovati oktoberski diplom, 307 kteri privoljenja ogerskega naroda nič ne napominja. Sklepam morebiti 10 tisuč ljudi. Drugi pomoček se nam svetuj tedaj, da so oni res bili mišljenja, da so Nj. Veličanstvo sedanjo ustavo vlada sama zaverzi, pa novo oktroiraj. da Moj imeli samovlastje, uterjeno v dogodbah sledivših po letu 1848. cr I■» ospoda, mnogokrat je že povedano da j Avstrija ravno Kar se tiče previdnosti deržavnih potreb, to je že zato zašla na kraj brezna i k w J z vladnim načinom včeraj od razgovornih ust povedano, in nobeden praktičen (formo) vedno poskuse delala; pa tak poskus se deržavnik ne bo tajil, da ima blagostanje deržave biti vei m pet vetuj Al jaz in tovarši imamo za tak poskus tem menj odbijejo vsako ustavo, da O z r i hovna postava. Deržavne zadeve naj se ne sodijo po merilu volje, ker smo prepričani, za osebne stvari. Storiti mora včasih vladar, kar podložne ktera bi jih silila, da pošljejo poslance v boli. Rečeno je tako v gosposki, kakor tudi v zbornici po- žavni zbor. Ker ravno zavolj skupnega deržavneg trijanski d i zb slancov, da je centralizacija v neki meri potrebna za vsako ste si Avstrija in Ogersko navskriž evropej8ko deržavo; za Avstrijo pa, ževati ravnotežje med iztokom in zapadom ktere naloga je, obder Dokler nam tedaj, moj pôda, nihce ne jasne 9 gotovo je silno predio ça, in kdor nam potrebna. Zato se spoznava, da imajo opravila, ki se tičejo naj se ustava premeni unanjih zadev, deržavnega denarstva in vojske, biti zdru- sostavi, ktere opravila Sa stori, hvaležni mu bomo i kako kako deržavni in deželni zbor naj vsaki ima; kako naj se temu d zi sledn žene. Ako je pa temu tako, in ako hočemo po ustavno veti, prašam, kaj so temu neogibljivi nasiedki? Brez dvombe, naj uam nihče ne zamet avnajo občine, uredi pravosodj in prav 9 d ? ko ljubi ajbolj svoje dete da moramo za centralno vlado imeti centralni deržavni zbor. (februarski patent) iu ga ne bi radi zaměnili za dru2ro © Ce te potrebe ne pripoznamo, moramo se ustavi odreci za te najvažnejše zadeve spet absolutizem vpeljati. in znano, ktero se nam še le obeta. Naposled izrekuj ne od kritoserčno d se bo vlada tudi zanaprej terdno deržala Dovolíte mi zdaj, da pojasnim še nagibe, zavolj kterih ustave, da se od ijudst napak podučenega obraća na ogerski deželni zbor, kakor se pravi, našo ustavo odbija. Ugovarja se, da februarski patent je način zastopovanja in obseg delovanja oktoberskega diploma premenil. Pervo je bolj vetlj in da mirno prićakuj hipa ko prešine vse trijske deržavlj prepričanje, da dokler bo ustav da resnica 9 w J V trijski deržavni zborn dosti pro res i drugo pa kratko in malo ne. stora za vse plem za vse ode tesra cesarstva Ce primerite, ktere opravila so po oktoberskem di- moje politično To je ljenje, ki se brez prikrivanja izpovedujem februarskem patentu prideržane oger plomu, in ktere po skemu deželnemu zboru , ne najdete ne najmanjšega raz za se in za svoje tovarše. Preden prestopimo k specijalnim pomenkom, naj podamo ločka. Kar se pa števila zastopnikov tiče, to jih oktoberski svojim bravcom še osnovo ad ki j W J grof diplom 100 za celo cesarstvo vstanovljuje ; primeroma bi C lam -Ma rt napravil, in ktero so podp jih prišlo potem ua Ogersko kakih 25; februarski patent Poljakov, ki niso za nobeno ad bili pos odločuje za cesarstvo 343 zastopnikov; od teh pošilja (desne) stranke z d R gerjem in dr. Toman-om vred (češki) razun anske pa 9 ogersko 85; primera je tedaj tista. samo se je broj za- je bila po stopnikov za Ogersko pomnožil od 25 na 85. Al jaz nisem većini • V nemški overžena. Glasila se je tako-le: 99 Vase Veličanstvo je po ministerstvu zbornici poslancov nikdar slišal, da se je kak narod pritožil, kadar so se mu razpustek ogerskega zbora dalo naznanje, pa tudi pravila zastopniki pomnožili; temveč kadar so mu bili zmanjšani. politike, po kterih se bo c. k. vlada prihodnje ravnala. Ker so na ogerskem zboru, pa tudi v tej zbornici od Zbornica poslancov je to naznanilo s spodobno spostljivostjo tište strani, ki ima sočutje za Ogre, s posebno černimi bar- zaslišala. vami opisavali avstrijansko gospodarstvo p r e t e k 1 i h 12 S težkim sercom zbornica poslancov prevdarja vaznost let pravi minister da mora upreti se proti tem , sčm vzrokov, ktere so Vaše Veličanstvo nagnili k težki spolnitvi Čeravno on prejšne vlade ne postavnega prava, in da je po tem zopet deleč odmaknjeno čeravuo je popolnoma prepričan izverstnosti in upanje do porazumljenja in zedinjenja, kterega je vsem ter tjè krivičnim napadom. poterjuje, potřebnosti ustavne vlade, vendar misli, da so Ogri prejšui kraljestvom in deželam Vašega cesarstva enako treba. vladi za mnoge mnoge reči hvalo dolžni. Govornik razloži, Zbornica poslancov se ne more vpravičeno in poklicano kako so ogerske postave, izjemši menično, vse bile stare, misliti, svoje mnenja razodéti ali sklepe delati in tako se 8redovečne naprave; kako ni bilo pisanega kazenskega vtikati v zadeve dežele, ktera tù ni zastopana 9 v za prava; kako strašno sta vladala v kaznovauju tepež in sa deve 9 kterih rešenje je samo med kraljem in dezelo konecno movolja ; kako so se civilne pravde vlekle, da je bil unuk mogoče. Zbornica poslancov bi se morala bati, novo ovéro vesel, ako je doživel konec pravde, ktero je bil ded začel; porazumljenja napraviti 9 ako se v te zadeve vtikala 9 kako je temu nasproti avstrijanska vlada primerne zakone bati bi se morala, da bi narod, kteri se po svoji dolznosti in pravico vpeljala; kako je šole zidala, ceste delala, mo- spoštljivo uklanja izreku svojega vladarja, za vselej se razžaljenega čutil po obsodbi pobratimskih narodov. Zbornica poslancov ne more več, kakor s priserčnimi željami se strinjati v upu Vašega Veličanstva, da bi se zdaj ćirje sušila in neizrečeno mnogo storila za povzdi go kup » • • ci je in obertnosti. v Ce se pogleda na vse to, odkod prihaja 9 da se Ogri tako terdovratno branijo avstrijanske ustave, se nahaja vzrok pretergana nit razprave berž berž po ustavném snutku so v terdoglavnem ogerskem nikovanju (negacii), s kterim so od pet vjela. nekdaj odbijali vse, kar je prihajalo od vlade, kakor priča Kolikor goreceje pa zbornica poslancov v blagor pre povestnica od stoletij. Govornik upa, da jih vlada, napre- vzvišenega prestola in vseh kraljestev ter dežel želi, da bi dovaje mirno in terdno po nastopljeni ustavui poti sčasoma se skorej vse srečno rešilo, tolikor bolj se boji 9 da ta prepriča dobrote svojih namenov, ter tako premaga za- kemu rešenju velika velika nevarnost ne pretila, ako bi se preke, ki se ustavnému razvitku na pot stavijo. Pri tej mislilo, da je ogerska ustava zavoljo puntarskega upora ne svoji misli ostajam, pravi dalje, tem vec, ker dvojim 9 J® samo djanski odstranjena, temuč tudi pravno zapadla, da so boljši pomoćki, ki sta nam jih dva uda te zbornice na- se s silo morajo deržavopravne zadeve rešiti in da žalostni svetovala. Dr. Smolka misli, da dajmo Osrom njih pravice prigodki morejo vcasi nit zgodovinskega prava za vse pri od leta 1848, popolnimo njih deželui zbor, in potlej ča- hodnje dni pretergati. kajmo 9 koliko od svojih pravic odpustijo iz dobre volje Al slovesno zagotovljenje, da Vaše Veličanstvo ne bo skupnemu deržavnemu zboru. Meni se zdi ta svet nevařen, nič tega nazaj vzelo, kar je bilo kot deržavopravna pravica Srečni so posedajoči. Mislim, nobeden se ne ogne dobro- přiznáno, razpodí senco tega strahu. Iz tega razodenja voljno iz hiše, dokler se v nji deržati more. Terdim, da je cesarske volje in iz ponovljenega Najvišega zagotovljenja, vojvoda malo vreden, ki se danes sam od sebe urnakne iz da se bodo naša ustavna svoboda in pravo varovalo in ne- terdnjave, češ, da jo jutri z naskokom vzame izgubivši 9 opustljivi pogoji deržavne enote kakor tudi autonomia vseh 30S kraljestev in dežel v ustavni svobodi varovali, — zajemamo upanje, da bo razsvitljeni skerbnosti Vašega Veličanstva sreča pomagala, premagati težave, ktere sedaj še overajo končno porazumljenje., V preslavnem pismu od 20. oktobra 1860 je Vaše Veličanstvo ustavno prenaredbo deržave in svobodě Vaših kraljestev in dežel postavilo na terdno podlago prava in izreklo, da hoče doseči razvitek ustavnih napráv po porazumljenju Vaših zvestih narodov. Na tej poti bo zbornica poslancov z dolžno udanostjo in zvestostjo vselej Vašemu Veličanstvu radostno pomožna. Al s toliko resnejimi skerbmi nas pa navdaja misel, da je mogoče, da bi delavnost ustavnih nagonov čez meje svoje ustanovljene — po ustavi določene — kakor tudi nravne — na priznanje narodov se operajoče — pristojnosti zašla iz poti, na kteri in na kteri samo upamo srečno rešenje te važne naloge. Zbornica poslancov bi bila ravno tako malo blagovolj- nim namenom Vašega^Veličanstva, iz kterih ste narode v svoje svetovavstvo in k udeleževanju pri postavodajstvu in izdelovanju ustave premilostivo poklicali, kakor tudi svoji lastni dolžnosti, biti prava srednjica željá in čutov narodov, zadostila, ako bi se bila pomišljevala, to svoje živo prepričanje Vašemu Veličanstvu zvesto, odkrito in brez prideržka izgovoriti. Nič menj pa se mora po vestnem prevdarjenju svojega omejenega stanja v ožjem deržavnem zboru zderžati reševanja takih zadev, ktere segajo neposrednje v občne ustavne razmere. Druzega ne moremo, kakor prositi Boga, da zlije blagoslov svoj nad Vaše Veličanstvo, da se s srečnim uspehom krona preimenitna vladarska naloga, ktero je Vaše Veličanstvo slovesno v tem prevzelo, da se spomini, pravni razumki in pravne zahtevanja Vaših narodov z djanjskimi potřebami cesarstva soglasno složijo. — Bog varuj, Bog ohrani, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo !" Potem je začel dr. Iskra načert adrese, ki gaje za to izvoljeni odbor osnoval, od odstavka do odstavka brati. Začenja se takole : „Vaše c. k. ap. Veličastvo ! Poročila, ki jih je zastran razpustka ogerskega zbora po ukazu Vašega Veličanstva ministerstvo zbornici poslancov naznanje dalo, je zbornica spoštljivo sprejela, iu ker so tako važne, misli ona, da mora svoje mnenje v pohlevnem odgovoru Vašemu Veličanstvu razodeti. Ta odstavek je bil po većini glasov brez ugovora poterjen. Drugi odstavek adrese se glasi: „Zlo obžalujemo preterganje ustavnega zastopništva na Ogerskem po razpustku deželnega odbora, vendar smo dolžni na glas priznati, da se ta ukaz Vašega Veličanstva popolnoma opira na pravico in da je bil tudi neobhoduo potreben. Živo obžalujemo tudi, ker se je ogerski zbor bránil poslance poslati v deržavni zbor, da bomo še za bližni čas po-grešali ogerskih poslancov v deržavnem zboru. Al tega ne moremo pripustiti, da bi v veliko škodo deržave druge kra-ljestva in dežele zatega voljo ne mogle rabiti svojih pravíc, ker se ogerski zbor noče udeležiti deržavnega zbora." Ta odstavek gosp. D e s c h m a n n u ni bil po volji in govoril je zoper njega blizo takole : „Meni se besede : „vendar smo dolžni na glas priznati, da se ta ukaz Vašega Veličanstva popolnoma opira ua pravico" ne zdijo dosti jasne. Ako je njih pomen ta, da ustavni kralj ima pravico zbor razpustiti, so te besede čisto nepotrebne, ker se to samo po sebi razume. Vse kaj druzega pa je, ako je pomen teh besed ta, da je vlada popolnoma prav ravnala, da je ogerski zbor razpustila. Meni se zdí, da zbornici poslancov ne gré razsodba o pravnem obziru ogerskih zadev. Tudi to se mi ne zdi prav rečeno, ako pravimo, da je bilo „neobhodno" potrebno ogerski zbor razpustiti. Ako kaj takega rečemo, priznamo s tem, da tudi mi poterdimo vse, kar je ministerstvo cesarju nasvetovalo o ogerskih zadevah. Meni se pa zdí, da po februarskem patentu je ministerstvo na Ogerskem tako ravnalo, da Ogri niso mogli dosti več zaupanja do februarske ustave dobiti. Vse drugač je ministerstvo z Hervati in Slavonci ravnalo; tù je preočitno federalize m podpíralo. V pismu cesarjevem do bana hervaškega od 20. okt. 1860 ni nobene besede od kraljestva dalmatin-skega; pozneje pa je bilo izrečeno, da je zedinjenje med Hervati, Slavonci in Dalmatinci od sklepa odbora dalmatin-skega zavisno. To imenujem jez postopanje na federalistični poti ! V poročilu ministerském stoji, da so Ogrom vse pravice povernjene bile razun enega prideržka. To pa ni tako — pravi gosp. Deschmann dalje — Ogrom se ni povernil ves svét, ki jim gré, in se v daljnem govoru poganja zato. da se Reka Hervatom vzame in Ogrom dá; ker se pa to ni zgodilo, je po Deschmannovih mislih očitno, da je ministerstvo bolj nagnjeno pravilom narodnosti, kakor pa pravícam ogerskim. Ministerstvo se je — pravi dalje — nasproti Ogrom za zagovornika in varha narodnosti kazalo ; mi pa ne smemo vlade v to podbujati, da bi národnost v svoje varstvo jemala. Narodnost se mora sama sebe vzderžati in na svojih lastnih nogah stati po napredovanji v omiki, domoljubju, samočutju itd. Po tem gosp. Deschmann spet prestopi na Dalmacijo in govori zoper deželni zbor zagrebški, da po sili hoče Dalmacijo z Hervatijo in Slavonijo zediniti. Dalj e govori se o tem, da ozji deržavni zbor se po ustavi februarski ne more oklicati za občni zbor — sicer pa misli, da se sedanji većini v deržavnem zboru, ktera je ministerstvu udana, ni treba veseliti, da bi prišlo še tistih 85 poslancov iz Ogerskega, 9 iz Hervaškega, 20 iz Beneškega in kar je še poslancov druzih dežel, ki jih dozdaj še ni tukaj; (smeh na levi, oho! na desni strani). Gospoda ! saj imamo težave že s temi 50 poslanci, ki so sedaj v zboru zoper nas, koliko nasprotvanja zoper februarsko ustavo bo še le po tem, ako pridejo še uni. Ako se sedanji ožji zbor izreče za občne ga, ali ne mislite, gospoda, da se bo spolnilo tisto žuganje, ki jo je onih 50 poslancov podpisalo, ćeš, da hočejo zbor naš zapustiti, berž ko se ožjemu zboru izročijo pravíce občnega? Ostal bo potem le en kos zbora, in ker nasprotne stranke (opozicije) ne bo v njem, je taka ustava po tem takem Ie dozdevna ustava. Naposled je gosp. Deschmann nasvetoval premembo 2. odstavka adrese; al ker v celem zboru ni nobeden pod-pisal Deschmannovega nasveta, je bil zaveržen. Ko sedaj vpraša predsednik: ali še kdo želí govoriti, se vzdigne gosp. dr. Toman in poprime besedo takole: „Ze enkrat se je pripetilo, da je častiti gospod pred-govornik g. Deschmann, ki je moj rojak, besedo poprijel za gosp. Cerne-tom in da je takrat se tako obnašal, kakor da bi govoril v smislu naroda, kterega zastopuje. Gospoda moja ! Jaz vas bi rad o tem prevéril. Zato mi je dolžnost y ker me je bolezen zaderžavala se udeležiti glavnih pomenkov, da se udeležim današnje debate in da besedám Deschmannovim zoperstavim svoje, kakor mi dolžnost mojega poslanstva veleva. Moj namen ni za ali zoper adreso većine govoriti, ker jez se skladam z adreso Clam-Martinic-ovo; vsemu pa, kar je moj častiti predgovornik govoril, se moram gledé na domovino, ktero jez in on zastopava, naravnost nasproti postaviti. On je ministerstvu o zadevah narodnosti nezaupanje očita!; al, če sem ga prav razumel, je on o tem vse dru-gacnih misel; on ministerstvu ne očituje tega, da se národně pravice djansko ne izpeljujejo tako, kakor so izgovorjeue v ustavni postavi, v diplomu in v prestolnem govoru našega Gospoda in Cesarja. V tem smislu ministerstvo ni na naše prošnje in naše vprašanje nič storilo, da bi národna pravica resnica postala ; o tem tudi jez, kot zastopnik slovenskega národa, ne morem ministerstvu zaupanja izreći, čeravno bi tega danes morebiti ne bil še omenil. Al gosp. Deschmann je to vse drugač zavil, ko je govoril o razmerah Dalmacije do Hcrvatije in Slavonije in o raz- da stoji v omenjenem pismu kaj o prestvarjenji ožjega merah Reke do Ogerskega. Naj povem, kar jez o tem zbora v občni zbor; tudi ne znam, da bi se bilo kaj take ga mislim. V poslednji seji so se slišale besede, da „so srečni, v zboru sklenilo, in v 3. in 4. odstavku adresa sama izre posedajočí cc tem so moje misii naravnost te y da y » če kuj y da vse nstavne premembe se smej le v b ID se more kdo zanašati na posest, se more pred vsemi ie z do volje nje m njegovim zgoditi tisti S samo adreso do Njih ki je v pošteni in pravični posesti.V taki posesti pa Veličanstva se kaj takega vstvariti ne more. Glede na vse so ravno Hervatje. Ako se taka posest napada, bati se je, to je tedaj tisto žuganje kontumacije narodom, ki niso prišli ali bi ne hotli priti v zbor deržavni, prezgodno, nezrelo, se iz onega pravila: 5)srečen je posedajoč", da bi vilo tudi tisto pravilo, da se sila more s silo podreti. takega jez ne morem zagovarjati; al bati se moram, ne raz Kaj da se ne zgodilo, ker se bojim, da bi se napadal s silo kteri obvaruj • levici). protiustavno. Gospoda moja! taka kontumacija se utegnila nevarna ako se doveršila vojska narodov zoper narode vneti. del in ravno taki del, ki je potreben, da bi se vsi po bila sila kar Bog (Oho! na s a m n i deli združili v uč verste n je notranjih Tudi s tem pravilom se ne morem skladati najsvetejša pravica Nj. Veličanstva » 55 da je oper narode „razza zadev in varstvo na vzunaj. Gosp. Deschmanu je pa se tudi rekel, da za Dalmacijo ljivo*4 postopati za ohranjenje celote. Tako pravilo zagovarja niso ne vlada ue poslanci tukajšni nič storili. Naj bi se naravnost silovitost. To je absolutizem, ne pa konstitucija. spomnil y da gosp Ljubisa je o tem interpeliral. Čudno se in žalostno je, da v Avstrii, ki se je začela še le ustavno zvijati, se take pravila na čelo postavljajo, ko je v pre- varo- mi zdi, da gosp. Deschmann se ne more veseliti nad tem in ne želeti, da bi prišli tudi tisti, kterih še sedaj prazne teklih samovladnih časih se iz ust njenih cesarjev klopi tukaj prićakujejo. in da misli, da ti bi, kakor sedanja vati pravo", » in pravica je temelj kraljestev" slišalo kot manjšina, overali zidanje ustavne Avstrije. Ako ne verjamete gêslo vlade naši udanosti (lojalnosti), verjemite saj to, da nas lastni Sedaj pa se zadnjo besedo mojemu častitemu pred prid veže na Avstrijo. Kdor človeško ravnanje presoja po vorniku. Znano vam je, gospoda moja, da moja in gosp nagibih samoljubnosti, ta se bo najmanjkrat v svoji sodbi Deschmann domovina rastlinstvu zrnotil. Českemu in slovenske m u národu, da se sebne plemena (Smeh) živalstvu rodi po ohrani, je vse I e ž e č e na tem, da se m o č n a A v Te posebnosti so tako (D e s c h st ri ja vzderží, zakaj Cehe ni volja, da bi jih ve- seze v besedo in zaklice: ,,Prosim, gospod predsednik likaNemčija potopila; mi Slovenci pa bi tudi y mu da govornika ne hotli gledati in terpeti, da bi med Ne m com Predsednik: Moram počakati, kako bo gosp poslanec in Lahom se čez našo deželo in čez naše kosti Toman začeto priliko na dalje izpeljal boj unel za jadransko morje in bi nas požerl. Dr Tom (go dalje): Te posebnosti so tako (Pravo! od desne straní.) Zgodovina preteklih casov spri- srecne, da jih nernski učeni možje zlo obrajtujejo čuje y m^B HHHHHH H 11 Hi I H I da naši sinovi so v vseh bojih za Avstrijo kri prili- učenost je v tej zadevi za našo deželo res že veliko što- vali, da naši očetje so voljno davke plačevali in tako po rila. Pr vsem tem ostanejo posebnosti posebnosti. Ako bi tej poglavitni dvojni pomoči pošteno pripomogli k vzder- gosp. Deschmann tako dobro poznal posebnosti naroda na in da bi zanju cesarstva. Ne morem se tedaj tudi v tej zadevi skla- sega slovenskega, kakor pozna živali in rastline naše de dati z gosp. Deschmann-om, .kteri se ne raduje nad tem, da žele, Bog me! da bi teh posebnosti ne bil pi bi poslanci vseh dežel avstrijanskih prišli v zbor, in svest se bil pognal za pravice tega sem si, da tudi ta častita strau (govornik se oberne proti oda Deschmann pri teh besedah spet zakliče: Gosp. pred levi strani) ni gosp. Deschmann-ovih misel, in da temvec sednik! še enkrat prosim klica Al predsednik ne porajta da bi dr. Toman-u besedo obžaluje, da ni cela Avstrija namestovana v tem zboru. Da gosp. Deschmann-ovega pa vsi narodi le-sčm pridejo, naj bo naša skerb. ustavil in dr. ^oman končá svoj govor tako-le: Iz tega obzira, £ ospôda moja, sem prisiljen, k odstavku 2. N taj da to, kar počenja gosp. Deschmann, počenja in 5. svojo reći, zakaj v teh dveh stavkih je jedro ce- po svojem prepričanji, po svoji vesti. A lega vprašanja: kaj pa je potem pravo, ako ne pridejo po- pričanje in moja vest me je gn tud slanci ostalih dežel? Kar adresa o tem pravi, se mi ne voril tukaj za naš narod y y dozdeva jasno. Ako se ne motim, veleva 2. odstavek, naj se obsodijo zavoljo neprihoda ali v kontumacijo denejo tište k P se h d e r ž a t y za 1 á • i ' i J p r i p o m V . y k da I o v e u s k k r e p č a I II v u je pre e m g o pleme i n t u d 9 A vstrij dežele, ktere poslancov ne pošljejo; v 5. odstavku pa se Povedal sem!u (Pravo! na desni strani in na galerii) zagotovlja y da se o „deržavnih zadevah" bode razsojevalo Potem ko sta v se poslanec dr. Lapena iz Dalmacije in in sklepalo pravično in bratovsko tudi tadaj, ako bi po- dr. Iskra govorila zoper Deschmann slancov drugih dežel pričujočih ne bilo. Jez bi bil želel y adrese po većini od konca do kraj a, in je bil 2. odstavek poterjen, bere dr. Iskra da bi se bilo raje brez ovinkov in naravnost tako-le reklo: 3. odstavek adrese, ki se tako in če vsi drugi narodi ne pridejo, bomo vse opravilo ob- glasi r> » Zbornica poslancov se z nepremakljivo zvestobo deržs čnega zbora v svoje roke vzeli in o njih razsodili." (Pravo! zveze vseh pod žeslom \ Veličanstva po ustavnih na desni). Jez bi bil za tako poćetje, ako bi ustavi doveršiti; ker pa se ne more in je to le sama beseda, mislim, da je kaj takega početi nevarno. Da pa to ne stoji v ustavi, hočem dokazati. V oktoberskem di- se dalo to po postavah od 20. okt. p. I. in 26. febr. 1. 1. v eno nerazde- ivo cesarstvo zedinjenih. Varstvo narodne ravnopravnosti in samopi svobodnega razvitka, dušnega in telesnega předka se more iskati v takem, po tesni zvezi vseh pio m u je govorjenje le o enem zastopništvu cesarstva v delov v eno celoto, osnovaném velikem in mogoćnem ce sredisču njegovem, in neki odstavek le pravi, da vzajemne sarstvu. Vsi narodi avstrijanski imajo pravico, varovati te zadeve neogerskih dežel se morejo po deržavnih svetovavcih melj 9 V . y ki so cesarstvu za njegovo deržavno življenje in za cc iz teh dežel obravnovati. V februarskem patentu pa je* njegovo veljavo na svetu potrebni, in zaverniti vsako željo že ožji deržavni zbor vstvarjen in povedane so reći, ktere po zrahljanji ali uničenji te zvezi. epadajo v njegovo opravilstvo. Ne vem, ali pod besedo Tù ta odstavek je bil po većini poterjen. Dr. Isk » deržavne zadeve" v 2. odstavku niso zapopadene tište bere 4. odstavek, ki se tako glasi stvari, ktere po 11 februarske ustave spadajo le v opra 55 Te slovesno oklicane pravila nas navdajajo z novim prićujoči ožji pogumom, da se bomo marlj vllstvo občnega zbora. Ako je to tako, deržavni zbor prestopil mejo ustavno in bi proti ustavi tistih imenitnih poprijeli obravnave vseh nalo»' ft y ktere deržava želj rešene želi y se sam sebe naredil za občni zbor. Pa mi tudi ni znano, iu zato hrepenimo po tem, da bi nam vlada predloge kmali 310 v posvet dala. Ne zgubivši se upanja, da bo već poslancov Riečani, nu neće mu dati dara kao Szallayu, nego će mu prišlo v deržavni zbor, jih borno kadar koli in odkodar koli poslati simbol njegov, to jest jedan exemplar one živine s serćnim veseljem sprejeli ; bomo pa tudi ako se ne što ju Toman u svom odgovoru spominje bojo udeležili se v vseh sklepih le po tem ravnali 5 kar Ogersko. Iz Pešta. „Wien. Zeit." od 4. t. m. na pravica in bratinstvo terja. u 55 V Tudi ta odstavek poterdi većina. Dr. Iskra bore potem konec adrese, In tako zaupa zbornica poslancov, da bode, ako se naredba, ki jo je ministerstvo na se tako glasi : » bojo uresnićile v prcstolnem govoru slovesno oklicane pra- kteri bo imel, ker je zlo razlocna od víla svobodné politike notrajne in unanje, Vašemu Veličan- hodnji deželni zbor razsoditi. stvu s terdno voljo in milostjo s Božjo pomočjo obveljalo, zadrege sedanjega časa premagati. Da smo popolnoma udani znanja, da je odbor mestne pestanske županije vsled ces. ukaza popolnama razpušen in da se bojo novi odborniki zlo drugač volili kakor lani. To je perva začasna pre- Ogerskem ukazalo in o ustave, pri-Nekoliko c. k. davkovskih ogerske uradnikov se je vsled ministerskega ukaza vernilo spet na gersko nazaj in da hoćemo ustavo podpirati, tega si more Vase Veličan stvo za terdno svesto biti !" Laško. Nič prav se ne zve, kako in kaj bo na Laškem. Minister Ricasoli je podregal s svojim razpisom Tudi ta odstavek je bil po većini sprejet in cela adresa cesarja Napoleona; al cesar miruje v Biaricu. Garibaldi je brez vsega spremina tako gotova, kakor jo ie znana nemška v Kapreri hudo zbolel, pa mu je spet odleglo. 7. dan t. m. većina deržavnega zbora želela. je imela njemu na čast v Napolji velika slovesnost biti Adreso, ki jo je deputacija Njih Veličanstvu 8. dan v spomin obletnice, da je Napolitansko prisvojil laškemu t. m. poklonila, so ccsar s pohvalo sprejeli. V sledečih sejah je zbornica poslancov po zbornici go- neodgovornosti kraljestvu. Srbija. Iz Carigrada se piše „Tergovačkim novinám" da minister Garašanin ima spet več upanja za srečno do- spôski premenjeno postavo zastran poslancov v deržavnem zboru in deželnih zborih vnovič pre- veršenje svojega poslanstva, ker je ruski in francozki vladi tresala, in predlogo ministersko zavoljo nove uredbe ces. za to mar, da se, kar Srbija od Turka zahteva, na mirni sodnij zavergla. Sedaj pride posvetovanje o novi občin- poti doseže. ski ali srejnski postavi na versto. Tursko. Omer pasa je 1. dan t. m. res zacel s Cer Iz Istre 8. sept. 12 srenj je včeraj volilo poslance nogorcom V ze dolgo napovedano vojsko 5 ktere „puntarje u v isterski deželni zbor; pravijo, da so volitve dosti dobre, imenuje. Pervi boj je bil nesrecen za Turke; čeravno so tù ? ("esko. Nov časnik pod naslovom „Česky lev" pride se junaško bili, v Mora vi pa časnik „Orlice" na svetio. nesreća bo v se so jih Cernogorci vendar hudo bolj o mamila turško armado, otepli, ki že Ta več Hervaško. Iz Zagreba. 3. dan t. m. je bila v mescov lakoto terpi. zboru osnova adrese brana, to je, odgovora, ki ga ima _— deželni zbor hervaški na kraljeve predloge in posebno zastran razmere do Ogrov iu dunajskega deržavnega zbora Njih njemu listu vzeli toliko prostora, da še doklada ni zadostila 7a do pise, ki smo jih dobili, in smo jih tedaj morali za prihodnji list pri Listnica vrednistva. Pomenki v deržavnem zboru so danas Veličanstvu dati. Adresa se upira zoper samovoljno odtezo starodavne ustave in vscmu temu, kar iz tesra sledi. Her- hraniti. Gosp. F. S. L. K: Naši in vaši prijatli nain s vetuj ej o, vatje so leta 1848 prestol cesarjcv resili; narod noče nič kot, svoje nekdanje pravice, ki jih nikdar ni zgubil, naj bi stvari, ki je nismo Slovenci zidali, ne začeli v slovenskem listu podirati. Zato nam ne bote za zlo vzeli, da odložimo začasno dragi Vaš lístek. Doneski za akademijo jugoslavensko druzega pa tudi zgubiti ni mogel. Vedno vladarju zvesti hočejo Hervati le pravico in postavo. Oktoberski diplom jim ni povernil vseh poglavitnih pravic. Adresa se pritožuje, da v zboru zagrebškem niste Dalmacija in vojna granica nado- Gospod Fid. Terpinc, grajšak in predsednik gospod. družbe 100 fl mestovane, in prosi, naj se poverne deželi starodavna ustava popolnoma, nekdanja cela zemlja, in pravica privoljevati v davek in rekrute, ali pa, če bi se trojedna kraljevina zedi- Dalje sta plaćala J. Jag. in N. N. po Va A- nila z adrese je Ogersko, vse to Ogrom skupno s Hervatijo. Osnova H Jti «at je i^MBk ÉJHP ttel^HCbi MSL> m>il MÊ- Za pogorelce v Martinjaku iz Maria-Celja přejeli smo 10 fl. 50 kr. in jih poslali pogorelcom. bila 8 živimi zivio-klici sprejeta. V seji 7. dan t. m. je dr. Muhic v imenu odbora razložil osnovo v sett čilišča jugoslavenskega , njega visoki namen in bistvo. Na meji evropejske omike, na meji 10. septembra 1861 Kurs i na Dunaji v novem denarji ?? turškega carstva je Deržavni "zajemi ali posojila.l Druge obligacije z lotrijami. rekel ki se more po potrebah sedanjega časa prestvariti V I I» V V 5% obligacije od letal859 Kreditni lozi po g. 100 . g. 119 50 v novem dnar. po 100 g.g. 89.5014 Teržaški lozi po 100 „ 125.50 ali pa razpasti, bode jugoslavensko vseucilišče z akademijo 5°/0 nar.posojiloodl. 1854 „ 80.8015% Donavsko-parabrod vred vezilni most med izhodom in zahodom in pa sredstvo, 5% metalike sveti posel Juffoslavenov vspesno doveršiti v izhodu." Govor Muhičev, ki je bil navdušeno sprejet, se bo na de 4 % % 0 želne stroške tiskal in razposlal kro ar in kro0' B» „Pozor" omenuje g. Deschmann-ov govor o Hervati i takole: 3% 2'A% 1% Y> 55 55 55 55 55 55 55 r» 55 55 55 67.75 ski po g. 100 58.751 Knez Esterhazy. po g. 40 52.501 Knez Salmovi po g. 40 55 55 55 95.25 95. 36.50 Knez Palfyovi po g. 40., 39.75 39. 34.50) Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 55 55 J5 G. Deschrnann iz Kranjske bio je tako milostiv reći. da se Obligacije zemlisn. odkupa. IKnezWindischgrâz.pog.20„ je ministarstvo glede Hrvatske i Slavonije povelo za federalizmom; njemu se krivo čini, što je Dalmaciji ostavljeno na volj u, da se porazumije s Hrvatskom, a isto tako da hrvatski sabor ima riešiti o odnošenju svojem prema Ugarskoj. 0 jadni Deschmann! zar neimaš drugoga posla (po 100 gold.) Grof Waldsteinovi po g. 20 55 5% dolnjo - avstrijanske g. 88.50 Grof Keglevicevi po g. 10 5To ogerske. * * ' " 5% horvaškein slavonske „ 68. 66.50 Budimski 35. 36.— 22.50 23. 15. 36. Denarji. OI1VJ» v JMUUI I/VPVIIBUMUII • «>«1 I1VII1IUO III U^O^« pUOlH I) 6 0 AUI UDIVC^ 1SVI JjailDIVU • ^ Uli-I V&C3UIOIVI VC^ IV1111 • • • srditi se radi tora, što ti se braća hoće, da se sje- Deržavni zajemi z lotrijami INapoleondori (20 franko v) 5°/0 krajnske, štajarske koroske, istrijanske 5 87. Cesarske krone Cesarski cekini dine? Ovaj delija pita, kako je to, da sabor trojedne kra- Zaj em od leta 1860 Ijevine zaključke stvara i u ime Dalmacije; pa kazuje zapanjenomu vieću, da je hrvatski sabor izdajicom domo- vine proglasio svakoga Dalmatinca, koji u carev, vieću sjedi. što je o Rie ci govorio, zato će ga darovati . . . „ „ „ „ 1860 petink. „ 55 55 »5 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4% narodni od leta 1854 Dohodkine oblig, iz Komo /o 51 55 83.401 Souvraindori 89.251 Ruski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angleski souvraindori gg 5q| Louisdori (nemški) « 16.501 Srebro (ažijo) . . S- r> 55 55 » 55 55 J5 y> 18.90 6.49 10.93 19.10 11.28 11.52 13.87 35.75 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik*