5H
Zoran :  Izprememba.
O boja dne"h minulih misli' —
V  prirddi jutro,  v nji je noč Kaj  tudi zmaga,  Visla reka, Prinesla knčginji ni leka? Šume" valovi,  dalje spri,
Za njimi Vanda se ozira Čez plan,  namočeno s krvjo,
V   očeh ji živi svit umira . . »Sirota Poljska,  kaj gorja.
Rodila ti je vihra ta,
Kaj  src končala zemlje tvoje!
Zdaj, bog PenJn,   ne daj  ti več,
Da lije kri,  da vzdiga meč
Rod poljski — zbok  lepote moje!«
Vzkipeli so valovi reke, Vzprejeli Vando   v se" na veke.
Stebor.
^^^^
Izprememba.
idiš dno zvezdo jasno, Moja je ljubezen taka.« Zvezdo  pa oblak zakrije!   — »V srci mojem ni oblaka
Ni oblaka,  da zagrnil Mojo bi ljubezen zvesto: Vedno bode, kakor bilo Tebi prvo  v srci  mesto !«
To si nekdaj govorila . Zvezda zvesta je ostala, Se ob isto solnce teka, Ti  drugam si  se udala.
Zoran.
Le j eden!
SL
,a oknu mi deva ihteča sloni, Na vasi veselje odmeva . . . Ko rddost bogastva vsem srcem deli, Kaj  ona li sama je reva ?
Prišli so iz boja vojaki domov, To bila sijajna je zmaga !  —
Kar bilo na vojsko šlo vaških sinriv, Le jeden je žrtev sovraga.
Le jeden! Zato se po vasi glasi Vriskanje in radostno petje ;
Le jeden ! Zato nji solze" se oči, Ta bil je nje sladko imetje!
Zoran,