The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski SLovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLLETU; S. P. DRUŽBE SV- MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovem Organizations)
Nmfrm&M
m^uu'Mf
'priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
I
ŠTEV. (No.) 203
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. OKTOBRA _ FRIDAY, OCTOBER 20, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Kazen za kršilce NRA - Zbliževanje Cehov in Avstrijcev
KRŠITEV PRAVILNIKOV PODVRŽENO V NAPREJ ZAKONITI KAZNI. — PREDSE DNIKOV UKAZ DOLOČA SMERNICE ZA POSTOPANJE PROTI KRŠILCEM. — ADMINISTRATOR JOHNSON IZDAL DOPOLNILNE DOLOČBE.
TEKSTILNO DELAVSTVO SE PRITOŽUJE	~
-	l.TSaME^-----l^L.1.	■ ■-—-—■-----.........
Washington, D. C. — Ker so
prihajale vedno številnejše pritožbe od vseh strani dežele proti tistim, ki kršijo pravilnike NRA, se je vlada čutila prisiljeno, da opusti svoje prvotno stališče, po katerem so se pravilniki smatrali le za častno obvezo, in jih postavi pod kazensko obveznost. V to svrho je predsednik Roosevelt izdal pretekli torek sledeči ukaz:
"Po oblasti, ki mi je bila dana po zakonu za narodno industrijsko obnovo, odobrenemu 16. junija 1938, predpisujem sledeča pravila, potrebna, da se izvaja omenjeni zakon:
A.	Prepovedano je, da bi kdo lažnjivo trdil, da izvršuje obveznosti in določbe predsedniškega sporazuma ali kakega Pravilnika, ki je bil odobren °(1 predsednika.
B.	Nihče ne sme razobesiti sli uporabljati znamenj ali emblemov NRA, kdor ni izpolnil določb, ki so predpisane v to svrho od administratorja za industrijsko obnovo.
S tem pooblaščam administratorja za industrijsko obnovo, da sme predpisati določbe, kakoršne smatra potrebnim, da se izvede namen.
C.	Vsakdo, ki bo kršil katero izmed gori omenjenih določb ali pa določb, predpisanih od administratorja, je podvržen globi, kakor določeno v 10. odseku zakona za narodno industrijsko obnovo, in sicer ne več kakor $500, ali zaporu ne več kakor šest mesecev, ali obojemu."
Takoj drugi dan po predsedniškem ukazu, v sredo, je administrator Johnson izdal svoje odredbe, v kar je bil po °blaščen po predsedniku. Po leg kazni, ki je omenjena že v Predsedniškem ukazu, odreja Johnson tudi, da vsakdo, ki bo kršil določbe, se mu bo odvzel Plavi orel in razobesiti ga bo smel edino z dovoljenjem ad ^inistratorja samega. Pravniške osebnosti pri NRA so tudi takoj isti dan pričele razmotri-vati o postopanju, ki se bo Podvzelo proti kršilcem NRA.
POSETNIKI V CHICAGI
PRED SKUPNIM SOVRAŽNIKOM
Čehoslovaški zun. minister prispel na Dunaj na konferenco
z avstrijsko vlado.
Dunaj, Avstrija. — Nevarnost, ki je obema skupna in ki preti iz Nemčije, je privedla Avstrijo in Čehoslovaško do stikov, ki obetajo biti tako prijateljski, da bi se jih bilo moglo težko kdaj pričakovati pod drugačnimi razmerami. V obeh državah namreč rujejo skrivaj nemški naziji in obe ste bili primorani, na skrajno drastični način nastopiti proti temu gibanju. Upravičeno pričakujete obe, da boste z združenimi močmi tem lažje držale te sile pod kontrolo.
V svrho dogovorov je čehoslovaški zun. minister dr. Beneš obiskal avstrijsko vlado, in je prispel semkaj v sredo dopoldne. Z največjo natančnostjo se je vse pripravilo, da se že v kali zaduši vsako demonstri-ranje od strani nazijev ob njegovem dohodu. Dve vrsti policistov ste stali ob cesti, po kateri se je imel gost voziti. Avstrijska vlada pa mu je izkazala pravo kraljevsko čast. — Sprejela ga je v takozvani državni čakalnici na kolodvoru, ki je bila prej uporabljana samo za kraljevske posetnike. Poleg kanclerja Dollfussa in njegovega štaba je bila ob sprejemu navzoča tudi delegacija Jugoslovanov, Čehov in Rumunov.
Obisk ima poleg političnega v prvi vrsti trgovski namen, namreč gospodarsko zbližati obe državi. Znižati, ali celo odpraviti carino med obema, je njih prvi cilj. Največja tež-koča pri tem je, ker obe državi izdelujete veliko vrst enakega industrijskega blaga, toda pri tem je Čehoslovaška uspešno konkurirala z Avstrijo. Beneš je pripravljen, da se doseže sporazum, privoliti v razne koncesije, v kolikor ne bodo nasprotovale pogodbi, ki jo ima Čehoslovaška z državami male an-tante.
Ker sta Dollfuss in Beneš
Slika kaže pohod stavku jočega tekstilnega delavstva iz Paterscn, N. J., v Washington, da protestira pri vodstvu NRA proti temu, ker so se vključili delavci pri svili v pravilnik za bombažne delavce. Stavkarje vodi znana agitatorica Ann Burlak, poznan'a pod imenom "rdeči plamen".
NOVI DAVKI V FRANCIJI
Ogromen primanjkljaj v pro računu sili k temu. —o—
Pariz, Francija. — Francoska državna blagajna je v siloviti potrebi. Proračun za prihodnje fiskalno leto, kateri se točasno pripravlja, izkazuje namreč nič manj kakor osem miljard frankov primanjkljaja. (Frank je točasno vreden nekaj manj kot šest centov.) V svrho, da se ta deficit pokrije; predlaga min. predsednik Da-ladier v prvi vrsti varčevanje, pred vsem, da se znižajo plače, dalje z raznim monopolnim blagom in končno z naložitvijo novih davkov, ki naj bi prinesli okrog pol miljarde frankov.
-o-
PROHIBICIJA ŠE NI KONČANA
Chicago, 111. — Tukajšnji prohibicijski nadzornik Yel-lowley opozarja, da prohibi-cijske postave še ni konec, in dokler ne bo preklic ratificiran od 36 držav, je prepovedano vsako izdelovanje žganih pijač doma, kakor tudi uvažanje o-pojnih pijač iz inozemstva. —
V našem uredništvu se je v sredo zglasila Mrs. Anton Bursar s svojo družino, namreč si-Anthony, hčerjo Marion Jtl nečakinjo May Ganser. Skupina je prispela z avtomobilom Long Island, N. Y. Med svo-•lun bivanjem v Chicagi bodo stanovali pri svojih prijateljih, fužini Jos. Stirn in družini A Starin. Ko si bodo temeljito o-gl&dali svetovno razstavo, nameravajo nadaljevati svoje po °vanje v Joliet, 111., Indiana-f°lis, Ind., Cleveland in Buffa Mrs. Burgar je vdova pc ^lvšem upravniku Glas Naro-a. ___ obiskal nas je tudi Mr, J«£ust Kolander, lastnik poteke pisarne v Clevelandu. — . ^Jlepša jim hvala za prija Jski obisk.
KRIŽEMSVETA
—	Praga, Čehoslovaška. — Vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, po katerem se mora razpn -liti vsaka stranka, ki ogroža samostojnost, edinost in nedotakljivost države. Predlog je naperjen predvsem proti nazijem.
—	Dunaj, Avstrija. — Z o-zirom na zarotniško rovarenje nazijev, je avstrijska vlada zagrozila, da bo proglasila obsedno stanje in odredila smrtno kazen za tiste, ki nasprotujejo Dollfussovemu diktatorstvu.
—	Kopenhagen, Danska. — Tudi tukajšnja država se pripravlja ob splošni sedanji evropski napetosti. Min. predsednik je objavil, da se bo oja-čila straža ob južni meji in se bo varovala z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti morebitnemu vpadu.
—	Bismarck, No. Dak. — Po odredbi tukajšnjega governer-ja je prepovedano izvažati pšenico iz države No. Dakota, da se s tem prisilijo cene navzgor. Povabil je governerje tudi drugih držav, kjer pridelujejo pšenico, naj izdajo enako odredbo.
--o—-
RAZPRAVA 0 POŽARU
1st Jugoslavije.
VELIKA VLOMILSKA DRUŽBA, KI JE IZVRŠILA VELIKO ŠTEVILO VLOMOV PO GORENJSKEM, V LJUBLJANI ARETIRANA. — SLOVENSKI ROMARJI ZOPET PRI SV. OČETU. — SMRTNA KOSA IN DRUGO.
Aretacija velike vlomilske družbe
Proti vsakemu kršilcu se bo po- RAZSTAVA SE UTEGNE NA-stopalo kazenskim potom, dokler ne bo odpravljena postava
DAL.JEVATI DRUGO LETO
Chicago, 111. — Zdaj, ko so
Preiskuje se, ali so v resnici naziji krivi.
—o—
Berlin, Nemčija. — Sodna obravnava o požaru, ki je bil spomladi podtaknjen v poslopje državne zbornice, je zašla v popolnoma novo smer. Doslej se je skušalo peterim komunistom naprtiti krivdo, da so zanetili požar, zdaj pa se je nasprotno posvetila pozornost predvsem temu, da se oprostijo naziji obdolžbe, da so oni sami krivi požara. Pred sodišče so poklicani štirje višji državni uradniki, med njimi celo minister Goering.
-o-
SAMO MU PADLO V NAROČJE
New Germany, N. S. — U-trujen od celodnevnega brezuspešnega lova, na katerem pa ni nič ujel, se je Walter Hub-ley odpravil pretekli torek zvečer v posteljo. Ponoči pa ga zbudi neki šum na dvorišču. Zgrabi puško in ustreli. Kar je iskal celi dan zastonj, mu je prišlo domov na dvorišče samo: Zadel je namreč velikega jelena.
-c-
PONEVERIL $132,000
BLAZNEŽ POBIL CELO DRUŽINO
Tampa, Fla. — Po groznem znana kot dva najboljših in činu, ki ga je bil 211etni Victor
najbolj bistroumnih državnikov Evrope, se z zaupanjem pričakuje najboljših uspehov od konference.
-o--
TRIJE INČI GA REŠILI
Berwyn, 111. — J. E. Love je hotel odpreti točilnico piva na 3126 So. Oak Park Ave. Oblasti pa mu niso hotele izdati licence, češ, da je njegov prostor preblizu tamkajšnje luteran-ske cerkve. Berwynski zakon namreč določa, da morajo biti točilnice najmanj 800 čevljev oddaljene od cerkve. Premerii pa je še enkrat razdaljo stav-binski komisar in je objavil, da je Love rešen. Prostor da je namreč oddaljen od cerkve 300 čevljev in tri inče.
Licata izvršil na svojem domu, se je brez upora predal policiji. Fant je namreč v torek zvečer pomoril celo družino, namreč svoje starše, dva brata in eno sestro. Preteklo leto bi bil moral biti oddan v blazni-co, toda na prošnjo družine so ga oblasti pustile doma.
o-
MRS. ROOSEVELT PRIDE V CHICAGO
Washington, D. C. — Soproga predsednika Roosevelta se je odločila, da bo prebila dva dni v Chicagi, in sicer zadnja dva dni tega meseca. Stanovala bo v hotelu. Med časom svojega bivanja se bo udeleževala zborovanj več dobrodelnih organizacij in enako si bo tudi ogledala svetovno razstavo.
'uradniki svetovne razstave privolili v to, da ^e razstava podaljša letos do vključno 12. novembra, se deluje naprej na to, da bi se ponovno odprla prihodnje leto. Voditelji točasno razmotrivajo o tem vprašanju.
-o——
NASILEN ROPAR
Detroit, Mich. — V neko točilnico piva je stopil pretekli torek zvečer neki pijan bandit in s samokresom v roki zahteval brezplačno pijačo. Ko je zapustil lokal, je prisilil tamkaj sedečega A. Sabela, da je odšel z njim. V njegovi družbi je stopil še v neko drugo točilnico, kjer je zopet zahteval pijačo. Končno je oropal neko grocerijsko trgovino. Ko je dovršil to delo, je zapovedal Sa-belu, da je moral korakati pred njim in par trenotkov pozneje je oddal nanj smrtonosen strel in zbežal.
Hammond, Ind. — Pred tukajšnje kriminalno sodišče je bil postavljen bivši pom. blagajnik Northern Indiana Public Service Co., H. W. Duncan, in sicer pod obdolžbo, da je poneveril pri družbi znesek $1500. Med obravnavo pa je priznal, da je v resnici vzel celih $132,000, katere je zapravil pri konjskih dirkah. — Duncan je drugače poznan kot pameten in vzoren mož; edina njegova slabost je strast do igranja. Večino poneverjenega denarja, namreč $96,000, je družba dobila povrnjeno od zavarovalnine. To je obtožencev zagovornik tudi porabil" in zahteval zanj milo kazen, češ, da je s svojo poneverbo pravzaprav storil uslugo družbi; drugače bi namreč bil ta denar naložen na banki, katera se je pozneje zaprla, in bi tako Idružba bila ob ves denar.
Kranj, 30. sept. — Naše mesto in okolica sta doživela v zadnjem času lepo število svojevrstnih senzacij. Saj skoraj ni minil dan, da se ne bi pojavili v mestu ali okolici skrivnostni ljudje, ki so pod plaščem noči vrtali in kar na debelo kradli. — Po skoraj osmih dneh napornega dela se je ko-nečno kranjskim orožnikom vendarle posrečilo, da so zajeli družbo teh vlomilcev in vse vtaknili za zamrežena okna. — Kakor vse kaže, je bil vodja teh rokomalharjev neki brezposelni obrtnik. Vsi ostali so pa iz raznih krajev Gorenjske. Kolovodja te nepoštene družbe je izpovedal, kako se je posrečilo izvršiti večje število vlomov, kako so potem vsi skupaj denar zapravljali in si delili ostali plen. Privoščili so si tudi gosposke izlete z avto mobili v razne kraje in kaj lepo živeli na tuj račun. Niso pa dobili povsod enako velik plen, kakor so pričakovali. Pri veletrgovini Ahačič-Šifrer v Kranju so dobili nekako 9 tisočakov, pri zdravniku Bežku pa samo stotak in komaj toliko tudi v gostilni Švara v Kranju. V gostilni pri Ruchu so menili dobiti kar 50,000, pa ni bila niti senca temu, kar so dobili, in v tiskarni Sava v Kranju je bilo komaj par stotakov, dasi so pričakovali večje svote. Kradli so tudi v Podnartu, Kropi in drugod, pa se skoro ni izplačalo, tako je povedal kolovodja. Neki drugi aretiranec je pripovedoval, da so pri posestniku Anžeku v Trbojah pri Kranju mislili, da bodo dobili celih 300 tisočakov, pa so imeli smolo, ker so jih domačini prepodili. Posrečil se jim je vlom v Dobrepoljah pri posestnici Špančevi, pa niso dobili 30,000 kakor so pričakovali. Koliko so izvršili vseh vloomv areti-ranci niti sami prav ne vedo, ker jih je preveč. Priznajo pa vse, dasi trdijo, da se je komaj splačalo. Aretirancev je osem. ki so vsi varno zastraženi v jubljanskih zaporih, ljudstvo se je pa oddahnilo za nekaj časa.
-o-
in Hrvate iz Jugoslavije. Mogočno je poudaril, da govore nekateri, da sv. oče ne ljubi Jugoslavije, in pristavil:
"Povejte vsakemu, če bi prišli tudi angeli iz nebes, bi ne govorili resnice, če bi trdili kaj takega." Dalje je izrekel blagoslov vsem navzočim, slovenski duhovščini, škofom in drugim. Prosil je, da sporoče blagoslov vsem iz Slovenije, Hrvatske, Jugoslavije. Spomnil se je v svojem nadaljnjem govoru katoliške akcije in prosil, naj se vsi zavzamejo zanjo. Papežev govor sta prevedla navzočim v slovenski jezik dr. Fabi-jan, v hrvatski pa dr. Magje-rac, rektor zavoda sv. ITieroni-ma.
Smrtna kosa
V mariborski bolnici je umrl F, Kržek, mehanik-pilot, star 31 let. — V Ljubljani je umrla Marija Ozimič, stara 76 let. — V Celju je umrl Alojzij Knez, višji davčni upravitelj v poko-jiir, star 70 let.
Na pleskarskih lestvah
O dveh Celjanih, ki sta se napotila na pleskarskih lestvah iz Celja v Belgrad, poročajo iz starega kraja, da sta že v Bje-lovaru. Sedaj imata že pol pota za seboj. — Junaka sta pleskarja Franc Verglec in Franc Puhlin, oba iz Celja, ki hočeta s tem doseči nov rekord.
Lovčeva nesreča
V Hočah pri Mariboru se je podal 201etni Avgust Pukl na lov. Ko je v gozdu zagledal veverico na nekem drevesu, je pomeril s puško in sprožil, a puška je odpovedala. Ponovno je napel petelina, sprožil vnovič, kar je bilo pa za mladega lovca usodno. Razneslo mu je puško, razmesarilo mu obraz in levo roko, da se je moral iti v bolnico zdravit.
Slovenski romarji pri sv. očetu
Rim, 2. okt. — Danes ob 8. zvečer je sv. oče sprejel v posebni avdijenci Jugoslovane, in sicer 150 Slovencev in 50 Hrvatov. Med Slovenci so bili vsi trije slovenski škofje, 25 slovenskih duhovnikov, od odličnejših lajikov pa dr. Miha Krek, predsednik Katoliške akcije, odvetnik dr. Česnik, dalje slovenski pesnik dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik višje ga deželnega sodišča v Ljublja ni. Papež je vsakemu posebej izjemoma podal roko, ki so jo vsi kleče pobožno poljijbiJL V svojem nagovoru je papež izrazil svoje posebno veselje, da vidi pred seboj prave Slovence
PREJELI SMO
VELIKO
SlasnikovoPratiko
ZA LETO 1934.
Blasnikova Pratika je .vsa-:o leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši o najdete. Ker smo jih le-C3 naročili radi slabih časov nanj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-:cvc Pratike, da isto takoj :roče, da ne bodo presni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en .lucat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo!
Stane s poštnino 20C Naroča se od
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III.
AMEkIKAKSKI SLOVENEC
Petek, 20. oktobra 1933
zvečer v dvorani društva Domovina. — Na to sejo bo prišlo več kandidatov, ki kandidirajo v razlie mestne urade. — Dolžnost vsakega Slovenca je, da se te seje udeleži. To je dolžnost tudi tistih, ki še niso člani kluba. — Slovenci sedaj sicer nimamo nobenega kandidata. Imeli smo ga pa pri primarnih volitvah, ki pa ni zmagal, ozir. ni dobil dovolj glasov. Pač pa imamo več kandidatov slovaške narodnosti. — Vse udeležence seje se prosi, da pridejo na sejo o pravem času.
Anton Okolish, tajnik.
(NRA). toda ljudstvo te dežele lahko jamči temu uspeh PoVdarek predsednika Roosevelta v govoru o NRA.
vse to dobe, ko pa njihov oče morda dela komaj par dni, kaj naj se kupi za teh par dolarjev zaslužka? Da, res, veliko je potrebnih, ki ne dobe pomoči, in veliko je tudi takih, ki dobivajo pomoč, katere pa toliko ne potrebujejo. Je hudo, je! Zato s skrbjo gledamo v bodočo zimo, kaj nam še prinese.
Gilbertčanka.
Tisti, ki čakajo doma za pečjo, da jih pride iskat sreča jo navadno nikoli ne pričakajo.
Lawndalski pristaši pravijo, da je postal oče Molek od sile suhoparen. Preje, pravijo, je bil možiček samo na pogled suhoparen in pust; zdaj je pa postala tudi njegova beseda suhoparna in pusta.
Newyorski Peter Zgaga se pa baje uči od nfekega Irca zna-re papriške umetnosti. Odkar je uporabil znani irski recept, je že dvakrat prav po konjsko poskočil in se zraven po idrijsko prizeksal. Cheer up, Pete !
AMER. - SLOV. DRŽAVLJANSKI KLUB
Barberton, O.
Tukajšnji amer.-slov. državljanski klub bo imel sVojo sejo v nedeljo 22. oktobra ob 7. uri

NEWBURGSK1 POPOTNIK
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Družba Sv. Družine
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
(Metropolitan Newspaper Service)
igh>, Inc. Air righttt rwwved.'
;ar Rice Burrou|
Mislil je 'Stimbol, tla je sam in da ga nc bo ftfMSb videl, kako bo izvršil zločin. Ko se je nekaj časa Stimbol tako obotavljal in zraven pripravljal, se je Tarzan zganil na tleh. Stimbol se je ustrašil in videl, da mora svojo namero izvršit! takoj, ali bo prepozno. Dvigne roko, da zada zahod, a komaj je dvignil roko, je šVigMla iz grma orjaška gorilska roka in stisnila.
Ko sc je Stimbol ozfl je ugledal za seboj pošastni obraz velike orjaške gorile, ki je zdaj izstopila iz gostega grma. Spreletela ga jc silnn "groza, kajti medtem je druga orjaška roka že segla Stimbolu za vrat.. Mislil je trenotno, da zanj ni nobene rešitve več, kajti vedel je, da kdor pride divjim gorilam v roke, je po njem. Kaj se zgodi sedaj?
Stimbol poklekne in rlastavi na Tarzanova prša tili'o. Zacul je, da mu srce. še bije in da Tarzan ni mrtev. Na obrazu se mu je pojavil sovražni potez in v srcu pa maščevalni nagib. "Če še nisi, pa boš, k temu ti pomagam jaz," si je šepetal na tiho Stimbol. Potegnil te iz nožnice svoj lovski nož, da ga zabode v TaV-sranovo srce. "Zdaj boš videl, kak gospodar si cr.z to tvojo divjo deželo," si je mislil Stimbol.
V neposredni bližini, kjer je doletela v viharju nova usoda Tarzana, je tistočasno kolovratil semintja po džungli Stimbol, ki se je ločil od Jimmya Blake, kakor smo videli to v povesti. Naletel |e na enkrat ha svoji poti na na tleh ležečega človeka. Ko stopi bližje spozna, da jfe to Tarzan. Stimbol si je v srcu čestital k termi. Češ, prav jc;' da si poginil. . .

IftMERIKANSRl SKOVENEC
[ijrpj in Mj8larej$i slovenski pfe^for list v Ameriki..
UP ustanovljen leta 1»»1.
' Izhaja vsak dan račun nedelj, pone-laljkov in dnerov po praznikih.
|<	Kda$a te tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredniiWa in uprave: |849 W. Centrali Rd.r Chicago
(Telefon: CANAL 5544
■M&', 1—r
Naročnina:
Za celo leto----------$5.00
Za pol leta_____2.50
£a četrt leta___—----1.50
2a Chicago. Kanado te Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta--3.00
Za čgftt liža ......................1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________.$5.00
For half a year_____.■.--2.50
For three months----- 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year__3.00
For three months--1.75
-z. .. j m " s. we o« dira Kitt
Poleg Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote imamo ame- ^ riški Slovenci še eno katoliško podporno organizacijo, ki zasluži od strani katoliških Slovencev v Ameriki pozornost. Je ' Jto Družba sv. DrUžine s sedežem v Joiietu, 111.
Družba sv. Družine iiha doslej okrog 20 podružnic v lHi-noisu in Pennsy'lvaniji. V drugih državah dosedaj še ni raz- ' širjena, kar je pa želeti, da bi bila čim preje. Zlasti bi bilo ( priporočati državam, kakor so Wisconsin, Minnesota. Ohio. 1 .Colorado in nekatere druge, da bi se rojaki v njih začeli zanimati za to ugledno podporno organizacijo.
Družba sv. Družine vrši prav tako svoje obveznosti in Jtiolžnosti do svojega članstva, kakor vsaka druga organizacija, _ »ato ni vzroka, da bi se katoliški Slovenci za njo ne zanimali. '
Pravzaprav v vsaki slovenski župniji bi moralo obstajati : lokalno društvo te vrle organizacije. Saj je znano dejstvo, da , katoliška društva so najjačji steber vsaki župniji, ker ta zbira- ^ 30 svoje člane in jih vodijo k sodelovanju za vero in katoličan- • jitvo. Cim večje število katoliških društev je v taki naselbini, tem jačjo oporo ima vsaka župnija pri delovanju župnijskega napredka.
Zdaj, ko nastopa zimska sezona ,ko bodo imeli rojaki več časa za razna razmotrivanja itd., bi priporočali, da naj bi o prilikah' razmišljali tudi O ustanovitvi društva sv. Družine v svoji jredi. Saj hi trata, več kakor ostem članov, pa se društvo organizira in Ustanovi. Kdoi- bi se za tako ustanovitev dtuštVa zanithal, naj piše po vsa pofrfebna navodila in pojasnila na gl. tajnika, Mr. Fraiik Wedlca, 501 Lime St., Joliet, 111., in bo prejel vsa potrebna Pa vodila za ustanovitev društva.
Morda bo kdo rekel, čoš, društva ustanavljati v teh časih? Zakaj pa ne? Ali nam niso društva tudi'V teh časih potrebna? Še morda bolj kakor v dobrih časih. Saj se društva izkazujejo ravno v slabih 'časih, kako so potrebna in koristna svojemu narodu.
Prepričani smo, da bi so po naših uglednih naselbino h še vedho dobilo zadostno število zavednih slovenskih mož in žena, ki bi bili pripravljeni ustanoviti di-uštVo sv. Družine v svoji Kredi.
Možje iU žene po slovenskih naselbinah, na dan! Stopite skupaj in ustanovite si ob prvi ugodni priliki društvo sv. Družine in istega preklopite k ugledni slovenski podporni organizaciji, Družbi sv. Družine!	\
-o-
Vera in zaupanje prinašata vedno le zmago; strah in nezaupanje pa propad.
Federalne rezerve izkazujejo, da imajo v svojih rezervnih
skladih več zlata kot kedaj prej. Torej še ni tako slabo . . .
. $ * #
Forbes, znani newyorski ekonomist, pravi, da imamo v A-meriki na vsakih pet prebivalcev en avtomobil. To izgleda, da se vsi Amerikanci lahko odpeljemo v avtomobilih če potreba . . .
"Ako bi mene kdo vprašal, če se bo amerikansko ljudstvo samo dvignilo iz depresije, bi jim odgovoril: Bodo se, če se hočejo.— Jaz ne morem jamčiti uspeha pri tem širokem načrtu
OD ZVEZE SLOV. DRUŠTEV 11
Joliet, M- J
Zveza slov. društev v Joiietu se zahvali vsem udeležencem predstave slik Triglavske Strmine, ki so se kazale v Slo-Venia dvorani dne 15. oktobra. 1 Prireditev je izpadla v zadovoljstvo vseh, zlasti če premi- ^ slimo, da nismo imeli nikake predprodaje vstopnic, kakor je tukaj navada. Film je bil v ( resnici zanimiv, ki nam je ka-zal razna slovenska mosta iz, ^ domovine, narodne noše in pa resnične strmine našega sivega očanca Triglava, kar je bilo nekaj velezanimivega in nam ne pojde nikdar iz spomina. — ' . Zahvaliti se moramo tudi Mr. Joseph Sterbentzu za lepo pet-i je tako popoldne in zvečor. — Vse Časti vredeii je ta zbor, | zlasti, ker je vedno pripravljen nastopiti. Tudi naši muzikantje Kobe - Zupančič so izvrstno igrali in s tem povzdignili prireditev. Omenjena bosta igrala pri predvajanju slik tudi v So. Chicagi v nedeljo, 22. oktobra 'jv Hrvatskem domu na Commercial Ave. — Hvala lepa ' podpredsedniku Zveže fer. Fr. Terlep in družini za priprav-
■	ljeni obed za predVajateljico 1 filma in njeno družbo. Hvala
tudi gl. uradnikom Mrs. Josephine Erjavec SZZ., Mr. Steve
■	Vertin KSKJ., Mr. Frank J. " Wedic DSD., Mr. Frank Vim-" nichar JSKJ. in Mr. Frank
LaUrich od dr. Triglav za po-• moč in sodelovanje na d a rt pH-•'reditve v dvorani. Hvala listom 1 Am. Slovenec, Glasilo KSKJ., Nova Doba in Prosveta, ki so J priobčevali vabila itt delali re-
-	klamo, ter hvala priredite!jici
-	slik, ki nas je obiskala. — Za Zvezo slov. društev v Joiietu:
John Neftianich, tajnik.
KAKO JE NA GILBERTU Gilbert, M into-.
i Bolj malo poročamo v naše-časopisje, kako je pri nas, zato bom pa jaz malo poročala v naš
-	list. Prepričana sem, da kakor , jaz rada prebiram razne dopi-
-	se iz slovenskih naselbin, pri-občene v Amer. Slovencu, tako z veseljem prebirajo te dopise
3 tudi drugi cenjeni naročniki in
-	bralci tega lista. Pa tudi novi-.1 ce in vesti iz starega kraja go-
'—ta^l. - S ______«"1-AV.	. muhhl.. VIA ■
ovo prav vse zanimajo in pa ' epa povest "Izpod Golice", ( tatero je res užitek brati.
Da sem se oglasila, je k te-j nu pripomoglo tudi to, ker vi- ^ iim tu pa tam, ko kateri malo { oojamra, da bi se naj več do- ^ pisnikov oglasilo v tem listu, j — Jesen je že prišla k nam in ^ ikoro misliti ne moremo, kako t laglo je minulo poletje. Listje i j :ia drevesih že rumeni ih odpa-,. ia, krompir smo že izkopali in | ■ mislim, da ne bom povedala j laži, če rečem, da ni noben pri- ^ ielovalec letos preobložen s , pridelkom krompirja, ker je ■ veliko škodovala dolga suša, da se ni.mogel razvijati. Ravno } tako je tudi z zeljem in drugo ] povrtnino. Vse je bolj slabo ob- ^ rodilo. Vsi smo seveda mislili, . da bomo pridelali več kakor j smo, in s strahom pričakujemo bližajoče se' zime. Kaj bo, kako se bomo preživeli za naprej, ko je tako majhen zaslužek in draginja vedno večja. Zlasti je hudo tam, kjer so več- ' je družine. Vsaka mati pač s strahom gleda na svoje otroke, kaj bi jim postavila na mizo,i da bi ceneje izhajali. Denarja| ni nikjer kaj vzeti, zato paj skuhamo bolj pičlo, zato ni čuda, da so nam pričeli otroci pešati in ni čuda, da so zgubili na svoji teži, kakor so ugotovili v šolah. Da bi otroke zopet, spravili k moči, so jim začeli v šolah dajati mleka. Jaz imam sicer malo upanja v to, da bi jim to kaj pomagalo, ko pa marsikje doma nimajo dovolj kruha. Sadja, katerega so bili včasih vajeni, pa ne vidijo drugače, kakor kadar gredo mimo prodajalne, ki se ga pa z očmi vendar ne morejo najesti.
Premišljujemo kaj bo, pa se nam pri tem vendar budi upanje, da se bo sčasoma spremenilo. Zlasti mi daje upartje v spremembo to, ker sem nedav-| no brala v časopisju, da se je predsednik Roosevelt izrazil, da ne pusti, da bi njegovi ljudje stradali. Ne Vem, kako se bo to izboljšalo in kako se bo temu pomagalo, ker se še vse premalo gleda na to, ali si V resnici potreben ali ne in koliko družino imaš, če si sam, ali imaš otroke, ki za tabo prosijo kruha, čevljev itd. Kako naj,
"Ali ste kaj videli popotnika c iz Newburga?", me je srečal z ( vprašanjem Perkotov ta "mla- ] di",. "Dolgo ga že ni bilo na spre- i gled, kaj se je pa naredilo?" i
No, pa se je kmalu potolažil, i ko sem mu objavil, da ga kmalu 1 odpošljem v Chicago z novicami, j katere sedaj lovi po naselbini od i hiše dO hiše in poizveduje in za- i pisuje,koliko je še ljudi na tem i svetu, krščenih in nekrščenih, poročenih in neporočenih, vdov 1 in deklet, mož in fantov, otrok < in starčkov, kristjanov in ne- ] kristjanov — faranoV sv. Lov- ; renca! Večinoma so še vsi zve- 1 sti; tu pa tam se dobi, ki nima i časa za "te stvari".	<
V takem stanju me je srečal : na ulici mož, ki se je za to za- i nimal. Okrog, pred in za njim i pa kopica otrok, ki so ga v čast- : nem spremstvu vodili od hiše do hiše!
Kar vsakdo lahko opazi pri tem, je pa to, da potuje v tej paradi klobuk a ne na glavi! Slo< vesno in vidno vsem, ga prenašajo od hiše do hiše, da ne bi kdo mislil, da sem ga zapravil!
Da nosim klobuk, me je "ganilo" poročilo iz Pariza v nekem j listu iz 1. 1932., katero sem do-Ibil na pisalni mizo z rdečim obrobljeno! "Bodite pokriti!" se začne. Iz Pariza poročajo, da je znani znanstvenik dr. Edward Touluse izjavil, da ljudje, ki hodijo okoli odkriti, postanejo z lahka zločinci, samomorilci ali opešajo na umu. "Solnce", pravi dr. Toulose, "povzroča aktualno množitev zločinov. Solnce vznemirja gotove možganske celice, dočim druge otrdi in tako povzroči duševno zmedenost."
To je bilo zapisano 17. avgusta 1933! To me je zmodrilo, da gre pokrivalo za menoj ali pred menoj ali vsaj v rokah na potovanju. A kako sveto hranim ta opomin, in to potrjuje, da ima eden izmed klobukov že več luknjic za lepo in slabo vreme in (dober zrak!
To je ena, druga je pa ta! V Clevelandu so poskušali, kdo bi bil za župana! No nekaj so že spravili skupaj, ampak to je bil blisk in grom na vse strani! To 1 so se dajali! Še otroci so se med seboj "boksali"! No pa je le minulo srečno in po mnogi volji Newburčanov! Sicer se mene tega nič ne tiče. Ker mi še niso , dali pravice, da volim, in tudi,
la me izvoliti ne morejo! Tako i laleč itak ne, sežejo moje želje! 1 £er za župana biti, je nekdo za- i Dišal, ni šala. Seveda nihče ni •o j en za župana, niti ni njegovo } neslo dedno. Koliko je mu je in j jesed že predno je izvoljen! Ko j ie pa slednjič potrjen, zdaj mo- j ra biti vsem vse! Pri vseh pa- , :-adah, sestankih, sejah, vsak čaš | nora spregovoriti resno besedo. ] O nekem nesrečnem županu ^ aerem, da je moral enoinisti , Jan nastopati v dveh popolnoma različnih položajih! Kot župan , je imel slovesno otvoriti prvo le- , talsko progo, na kateri bi letel aeroplan domačega izdelka, na , 3rugem koncu trga, pa je moral , nastopiti kot predsednik razso- , dišča o negi dojenčkov. Kot ye-sten župan se je dobro pripravil in spisal besedilo primerno k vsakemu dogodku. — Saj ni mogoče vsega obdržati V glavi! Dvignil je v narečje enajst mesecev starega fantička, pa glej nesreče, zamenjal je spisailo besedilo in začel: Z velikim veseljem vam imam sporočiti, da je razsodišče naklonilo prvo nagrado temu domačemu proizvodu, ki porabi samo 80 litrov bencina na uro, tehta 1509 kilogramov in je najhitrejše svoje vrste.
Ni lahka naloga govoriti ua banketu, kamor gotovo povabijo tudi gospoda župana, kot prvega predstavnika obqine. Tu mora biti njegov govor kratek, jedrnat, zabaven, odličen. Neki iznajdljiv župan je ob taki priliki slavno razpoloženim gostom povedal tole priliko: Kruti Nero je dal znak, privedli so na mori-šče enega samega kristjana, nato pa odprli levje kletke. Toda čudno vsak lev, ki je prišel da njega — kristjana, se je hipoma obrnil. Neron je strmel, obljubil je kristjanu svobodu, ako mu pove skrivnost, zakaj ga levi niso napadli. "To je kaj lahko," je pojasnil kristjan, "vsakemu levu sem na uho povedal: "če me pohrustaš, boš imel sicer dobro kosilo, toda potem boš moral imeti slavnostni govor."
To so zgodbice iz tega sveta, ki me pa ne prepričajo, da bi kdaj mislil na županjski prestol!
Zadnjo nedeljo v septembru smo imeli božjo pot pri lurški votlini v Providence Heights. Da hodimo na božja pota nam je prav tako naravno, kakor da
se zbiramo v procesijah k skupni molitvi. Že v dobi rimskega preganjanja so kristjani iz E-gipta, Kapadorije romali v Sveto deželo. Ko pa je cesar Kon-štatin dal Cerkvi svobodo in sam pozidal prekrasno baziliko na Zveličarjevem grobu, so prihajale v Jeruzalem množice romarjev tudi iz Italije in Galije, tam od bregov atlantskega morja. Sestavili so "kažipote", zme-rili razdaljo od mesta do mesta in podrobno določili, kod naj romarji hodijo, kje počivajo in prenočujejo. Najstarejši tak — kažipot — iz 1. 333. nam pove, da je šla pot iz Galije (Francoske) v Palestino po naših krajih skozi Oglej na Goriškem, Logatec, Emono (Ljubljana) in naprej. Najzanimivejše nam je to i romanje popisala Silvija iz A-! kvitanije, ki se je okrog 1. 385. - mudila v Sveti deželi.
1 Razen v Sveto deželo so ro-' mali že zgodaj v Rim, na gro-1 bove sv. apostolov in mučencev. } Sv. Krizostom si je želel iti v Rim, da bi videl ječo in verigo sv. Pavla. V Katakombah—gro-5 bovi mučencev pod zemljo — ' ham pričajo napisi, ki so jih Ua-! pisali romarji; in od teh sodijo, 1 da so najstarejši iz 3. stoletja. 1 V Človeškem srcu je vkoreni-1 njena želja po popotovanju. Slco-~ ro potrebno je, da pozabimo včasih vsakdanje skrbi. Kolikor bolj J se bližamo Marijinemu svetišču, toliko mehkeje nam postaja srce. Slovenci smo prestali veliko " preiskušenj! Nekaj v hudih turških napadih, nekaj pa v hudih s domačih stiskah! Zato so zgra-^ dili pobožni pred nami na go-■ rah in ravninah cerkve v spol-~ njenje kake obljube ali v za-
I	hvalo za prejete dobrote zlasti v " čast Materi božji. Taki sveti kraji so studenci dušnega in teles-
e nega blagoslova. Znameniti so postali zaradi milosti, ki jih pre-l'j jemajo verniki na pri prošnjo Marije. To je nam ostalo tudi v ^ novi domovini. To smo pokazali, kar čuti naše sree, javn-o v lepem številu iz vseh peterih 3e-a velandskih fara, Barbertona, o Loraina, pod vodstvom vseh slo-a venskih dušnih pastirjev, ko a smo v pesmi povedali, kar je
>	nam duša narekovala! To so s- spoznali tudi drugi od nas, saj ci smo takoj drugi dan brali poro-)- čilo z sliko o tej proslavi v naj-•o večjem angleškem listu.
i- Tako zbrane je prav, da so i-' nas spomnili g. govorniki Rev. la Slaje in Father Oman na pola menljive obletnice! 250 let je y. preteklo, ko je pregnal Turka
>	poljski kralj Jan Sobieski 12. :o septembra 1683. premagal Tur-ri ka pred Dunajem in rešil s tem
krščanski zapad nove mohame-u danske poplave. ;e Danes si sicer težko pred-o- stavljamo, kako silen pritisk je al izvajalo turško cesarstvo na srednjo Evropo v 17. stoletju, a, Leta 1682. so bili tepeni Madja-bi ri, s tem je bila prosta pot pro-
II	ti Dunaju. Zato je poslednje le-•u to veliki vezir Kara Mustafa ki zbral veliko armado 138,000 s. mož proti Dunaju. Kralj Jan m Sobieski je 15. avg. 1683 pisal la (Dalje na 3. str.)
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! ;
I Ako je poleg Vašega imena številka ! 10—33, je to znamenje, da Se je vam • iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine ste poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, kef izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
5 AMERIKANSKl SLOVENEC,	;
5 1849 W. 22n"d Št., Chicago, 111.
? iPriloženo vam pošiljam svoto $....................ra obho- i
s iritev moje naročnino za "Amer. Slovenca''.
5 I m*_______________________- !
Ž NailOV ----------:____a-us----■ j
j? Mesto___________—---—
(23)
* Eetok, 20. oktobra 1938 jfeWBWW..................
AMER1KANSK! SLOVENfcČ
Stran I
iimbiiiibiiimi«^^
OOOOOOOtMXXXMMXM
Družba
®ooooooooooooooo
HivO^KKjO^'vMVCKHXJOO«
sv. Družine
kwoooockxvxwxxx
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 19U
Zedinjenih Državah	|ft|jpf 111
Severne Amerike OCiKZ, JOUCl> 111,
Naše geslo: "Vse'za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tainik: Frank J. Wedic, 501 Litaie St., joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja. Re%. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 65 — 10th St., No. Chicago. 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchel! St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremosec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago. III.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 \V 22nd St.. Chicago. 111.	.
Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in čla- j hltam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin m posmrtmn ter bolniška podpora v znesku $103,187.91.
Zavaruje se lahke za $250.00, $500.00 ali >1000.00. V mladinski Oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini,
CENTRALIZACIJA SIGUAlRNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVKNTN A.
aiitt!«^
I/plačali za nagrade .................................. 4.00	j odbora »obratu Frank J. Wedi-
Kplačali za upravne stroške ...................... 1117.67 $ 4,421.92 cu in njegovi soprogi Mrs. We-
die za tako lepo postrežbo. Bog
Preostanek v blagajni 30. sept. 1933.................... $71,555.42
MLADINSKI ODDELEK Dohodki—Receipts
Preostanek v blagajni 1. julija 1933 ........................ $ 9,0*50,8«
Društva plačala od 1. juh do 30. sept.........$293.55
Prejeli obresti od vloge na Post office ....... 12.50
Prejeli obresti od mestnih bondov .............. 45.50
Prejeli obresti od 1st Mortgage notes i....... 30.00 382.55
Skupaj .................................................................. $ 9,463,43
Stroški—Disbursements
Izplačali za upravne stroške .................................... 51,00
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA D.S.D.
Joliet, 111.
Cenieno članstvo:—V zadnji izdaji našega glasila smo brali priobčena imena članov in članic novoustanovljenega društva sv Petra in Pavla št. 20 DSD. Začelo je to društvo poslovati z osmimi člani, kakor ste sami videli v glasilu. Povedalo pa bodi, da to društvo ne bo ostalo samo pri tem številu m lie bodo zadovoljni samo z osmimi člani, ampak ti gredo naprej za novo članstvo. Ravno zadnji ponedeljek so poslali na klavni urad zopet osem zdravniških preiskovalnih listov, kar Pomeni, da so svoje članstvo že podvojili pri svojem novo ustanovljenem društvu, kar je vsekakor vse hvale in pohvale vredno tako od strani glavnega odbora, kakor tudi od vsega ostaja članstva, soadajočega pod okrilje DSD.
Nadalje smo brali tudi obširni poziv iz urada glavnega tajnika' sobrata Frank. J. Wedica, ki nas kliče k živahni Spanji za pridobivanje novega članstva. Posebno je pa tam Povdarjeno za povzdigo števila članstva v mladinski oddelek. Tam so tudi omenjene nagrade in pa brezplačno zdravniško preiskovanje, kakor je bilo določeno v sporazumu vsega glavnega odbora, to je pa bilo določeno zato, da ne bo nobeden Zastonj delal. — Ako smo natanko pregledali besede sobrata glavnega tajnika, so ham morale gotovo se vtisniti v srce, ker tukaj se ne gre za kako puhlo čast, gre se za načela naše slavne organizacije DSD., ki vas kliče kakor dobra mati: Sin, hči, prosim te, pridobita mi vsaj vsak še po enega otroka v moj lepe »e razcvitajoci mladinski oddelek. — to pač vendar ni nič posebnega in še manj nemogočega, da bi ne mogel vsak član, vsa-'fca članica, tega storiti. Saj nas naša slavna organizacija s tem kiicem samo vabi in opominja na naše dolžnosti, katerim smo so podvrgli, ko smo postali njeni člani in članice.
Sedaj Vsa stvar napredka naše organizacije zavisi na nas samih. Kaj bomo napravili? Bomo li mirno poslušali glas vpijočega v puščavi, ali bomo resno prijeli za delo in še resno o-rvijeii glasu Družbe sv. Družine in šli na delo? Ali bomo ved-Ko samo jamrali o slabih časih-, ali bomo resno sodelovali z gl. °dborom za nomnoziteV članstva DSD.
Predragi mi bratje in sestre! To so resne besede. Dandanes je čas za resno delo, mišljenje in delovanje, ker dandanes ^la tako celi svet. Združene države ameriške kličejo narod k Patriotičnemu sodelovanju po predsedniku Rooseveltu, ker le na ta način se bo mogoče narodu otresti te strašne krize. — bratske podporne organizacije so ravno na isti podlagi. Ako 's® prosperiteta dviga, je znamenje napredka. Ce pa prospen-kta pada, je to znamenje nazadovanja. Radi tega je neobhodno potrebno več resnih misli in več delovanja za napredek obstanek, pa naj bo obstanek človeške družbe, ali obstanek
°%anizačije. Kjer ni dela, je propad.
Upam, da se Vsi skupaj zavedamo teh kliceV, ki prihajajo glavnega urada. Želim, da jih sleherni dobesedno prebere itl t>ri tem dene roko na srce in napravi trdno obljubo, da se bo Požuril in pridobil vsaj enega člana ali članico bodisi v od-l'astli ali mladinski oddelek. — Nekateri pesimisti seveda pra-viK da to nikakor ni mogoče v sedanjih časih. Vendar, ako Se m-av zasukamo okoli, vidimo vsako stvar, ki se po svoji moči Sifelje, in tako se ves svet obrača in sodeluje v smislu svojega napredka Na eftak način moramo tudi mi vse sile napeti m delovati za povzdigo članstva naše dične bratske organizacije ft.S.D. _ s spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam vaš Sobrat,	Geo. Stonich, gl. predsednik.
--—o---■—
IZ URADA GL. TAJNIKA D.S.D.
Finančno poročilo za julij, avgust in september Dchcdki—Receipts
postanek v blagajni dne 1. julija 1938................. $73,873.30
J ruštva plačala od 1. julija do 30. sepl.-S2811.8'9 j/uštva plačala v centr. bolniški oddelek.. 1864.80
pl\ieli obresti od mestnih bondov ............ 239.85
prejeli obresti od vloge na Post office........ 25.00
JeJeli obresti od 1st Mortgage bonds...... 27.50
ejeli obresti od 1st Mortgage notes ...... 135.00 5,104.04
Skupaj ............................... .................................... $78,977.31
j	Stroški—Disbursements
^Plačali za smrtnimi od 1. jul.—30. sept...$1250.00
j^lačali za operacije ................................ 300.00
za bolniške in porodne podpore.. 1750.25
Preostanek v blagajni dne 30. sept. 1933................ $ 9,412.43
Z bratskim pozdravom	Frank J. Wedic, gl, tajnik.
Posojila
Dne 15. sept. smo posodili $500.00 na prvo vknjižbo '(first mortgage) po 6% obresti na pohištvo 1217 Summit St., Jolietv Illinois. — Dlie 6. oktobra smo posodili $1200 na prvo vknjižbo (first mortgage) po 6 % obresti na pohištvo 1143 N. Broadway St., Joliet, 111.
Za gl. urad DSD.,	Frank J. Wfedifc, gl. tajnik.
V novo drlištvo sv. Petra št. 20 v Philadelphiji, Pa., so pristopili sledeči novi člani in članice: Vincenzo EUbrindo, št. 51 let, za v. za $250; Maria Cifelli, st. 54 let, z&V. za $250; Anna FranckieWicz, st. 53 let, zav. ža $250; Donata EUbrindo, st-50 let, zav. za $250; Julia Petraccio, st. 45 let, zav. Za $250;
nina Incollingo, st. 52 let, zav. za $250: Coneetta Višco, st. 52 let, zav. za $250; Kafolirta Tvminska, st. 54 let, zav. za f;250; Francisco CapecCi, st. 54 let, zav. za $250; Frank No-\vak, st. 53 let, zav. za $250.
To društvo zdaj šteje 19 Članov(ic) in pravijo, da jih bodo v kratkem času pridobili še več. Vsa Čast iii priznanje temu društVu. Bog vas živi! ■
Zgoraj omenjeni člani in članice nišo všteti kot pridobljeni med časom kampanje, ker listine so bile na glavnem uradu poprej ko je bila kampaflja naznanjena v javnost.
Dragi člani in članice DSD.! Prosim, da zapomnite, da je na vas ležeče, kako vaše društvo napreduje v članstvu. Imate prijatelje, imate zilance in sorodnike, katere bi mogoče lahko pridobili v društvo, in če jih ne boste vi nagovarjali, ne bodo sami nikdar pristopili. Prostovoljno nisem jaz pristopil in vi niste; eden nas je moral malo "požokati'\ Torej Vidite, da za pridobiti člane(ice), je naša skupna odgovornost in delo. Kdo bo dobil posebne nagrade? — S spoštovanjem in bratskim pozdravom vaš udani za DSD.	F. J. Wedit, gl. tajnik.
vas živi še mnogo let. — Na svidenje pa v nedeljo popoldne na seji. — Sobratski pozdrav. Louis Martincich, tajnik.
/CHWKXXXK WWWO^XWWmHKKKI-
JOLIET'S FLASHES
Joliet, 111.
Baseball members of the Holy Family Society and intimate1 friends were entertained last Saturday evening at the home of Mr. Frank J. Wedic, Athletic Chairman, by the Supreme officers of the Union ahd officials of Lodge No. 1 DSD.
After a baseball conclave in which the seasonal player split was distributed by Mr. George Stonich, Supreme President, dancing, with music furnished by Mr. Fred Troppe, became a diversion for the remainder of 'the evening.
Luncheon was served at 11 o'clock by Mrs. Frank J. Wedic, assisted by Mrs. Ralph Wedic, Mrs. Matthew Krall and Miss Mary Vranesich,\vith plenty of Joliet's good old A. B. C. on hand to qUench the parched throats of the thirsty.
During the meeting, it was announced, that plans were in formation for another baseball team next season and that a dance will be sponsored to that effect on Tuesday, January 16, 1934, at Slovenia Hall. R.

Dopisi lokalnih društev
■»g
Zadnjo soboto zvečer je pa pripravil za naše igralce denar, to je za drUštVO sV. Družin« baseball teairt, in so prejeli Vsi \ _ _	_ " sVoje plače. Poleg ko pa še
«MMMfe*HHMHM linreli prav prijetno zabavo, na
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE katero sem bii tudi jaz poV^ib-ŠT. 1 D.S.D.	ijen ill šeVn se tudi jaz z njimi
joliet, lil. jprijetno in po domače zabaval, S tem naznanjam članstvu |takx> z našim gl. uradnikom,ka-našega društva, da bomo zope't kor tudi z našim baseball tea-imeli mesečne društvene seje	Fritz Trope, katerega
po starem, namreč vsako četr- vsi dobro poznamo, nam je pa to nedeljo v mesecu ob 1. uri korajžo delal, da smo bili še
popoldne. Seje se bodo vršile v stari šoli. Prihodnja mesečna društvena seja bo torej v nedeljo 22. oktobra. Prosim, da se iste udeležite v velikem številu. Na tej seji se bo "razprav-! ljalo mnogo važnih zadev, o katerih je treba, da tudi članstvo sliši, da ve, kako naše društvo obstoji. Društveni nadzorniki bodo pa poročali trimesečni račun o društvenem poslovanju. Zato je prav, da se take seje udeležimo vsi. Poleg tega bo še več drugega na dnevnem redu, kot vinska trgatev in ples, katero bo naše društvo priredilo 2«. oktobra. Naš ponovno izvoljeni "oče župan" bo prav gotovo kaj preskrbe! za prihodnjo sejo, zato je prav, da se je vsi udeležimo. Bomo videli, kako se bo kaj pohvalil z letošnjim pridelkom. Upam, da se bo in da bo zaposlil veliko število delavcev za že omenjeno vinsko trgatev.
Zahvaljujem se našemu so-bratu F. J. Wedicu, gl. tajniku DSD., ki je obenem tudi pri našem društvu sv. Družine št. 1 predsednik športnega oddelka. Imel je pri tem veliko dela, kar se tiče zadnje športne sezone.
bolj veseli.
V imenu dr. sv. Družine se še enkrat prav lepo zahvalim
NEWBURSKI POPOTNIK
z Ž. otrani \
papežu Inocencu XI. pismo, kjer pravi med drugimi:. Danes na praznik Marijinega Vnebovzetja zajaham svojega vojnega konja, da grem v sveti boj in da z božjo pomočjo obleganemu Dunaju prinesem svobodo. V prvih dneh septembra bom ob Donavi svoje čete združil s cesarjevimi. NiČ se nisem obotavljal zastaviti vse: svojo osebo, svoje življenje in ljubezen do moje kraljeve hiše. Prepričan sem, da me vaša svetost ne bo zapustila, ko se bom spustil v boje za slavo Križa in rešitev vsega krščanstva. — Težko je najti bolj po nosne, pa tudi bolj krščanske besede, kakor jih je zapisal v tem zgodovinskem trenotku poljski
našemu predsedniku športnega Ilcralj Jan Sobieski.
Dne 12. septembra 1863. je ob jutrajnem svitu v kapelici Sv. Leopolda na Kohlenbergu maše-val slavni P. Marko Avianski. Poljski kralj je vso mašo z razprostrtimi rokami kleče molil in prejel pobožno sv. obhajilo. Izročal je svojo armado varstvu nebeške Kraljice. P. Marko je v ognjevitih besedah osrčaval vojake, saj gre za blagor vsega krščanstva. "Naprej! Bog in Marija sta naš štit, ime Marija je naš bojni klic!", zapove v zaupanju na pomoč božjo Jan Sobieski in tako tudi zmagali. Ko je papež Inocenc zvedel o tej veliki zmagi po priprošnji Marijini, je postavil praznik Marijinega imena, ki se praznuje 12. septembra na dan turškega poraza pred Dunajem.
Na tem svetem kraju nas je spomnil Rev. Oman še na drugo obletnico: 1900 let je minilo, kar nas Jezus odrešil s svojo smrtjo na križu, a pod ravno istem križem trpljenja smo po-! stali otroci Marijini. Naša zgodovina ne more izbrisati, da Slovenci so prestali vse hude čase v zaupanju do nebeške matere, Marije. In to nam je ostalo kot; svet spomin po prelepih cerkvah, kapelicah po ravninah in gričkih, ki pričajo zvestobo Kraljici neba in zemlje. V resnici kot je zapisal dr. Medved: Z Marijo se Veren Slovenec poda v valovito življenje, z Marijo potuje in slednjič, ko mrliču sklenejo roke, ovijejo okoli njih rožni venec, da ga ponese s seboj v črni grob. To obnoviti skupno tu na tujih tleh, .je bil namen romanja. Naj vlada še naprej do konca dni nad nami, kakor je vladala Marijina roka od davnih dni in kot Mati blagoslavljaj vsa slovanska srca, da ti ostanejo zvesta do groba!
V Ljubljani pred cerkvijo stoji spomenik v čast Mariji Brezmadežni, katerega so po stavili deželni stanovi kranjski v zahvalo, da se je ognila dežele dvojna šiba: Turek in kuga. Na kameniti steber so dvignili kip Brezmadežne na Veliki petek 27. marca 1682. Ljubljančani so radi zahajali pred to soho ob veselih in žalostnih dogodkih. Dne 24. novembra 1683. — 20. nedeljo po binkoštih — se je vršila tu lepa slovesnost. Slavili so naši predniki zmago nad Turki pred Dunajem. Dopoldne je bila v štotniei zahvalna sv. maša, popoldne ob 4. uri pa so privrele
ZA BOŽIČ
Potujte v Slovenijo skozi Havre z našimi osebno vodenimi izleti ha modernem ekspresnem parniku
"ILE DE FRANCE"
23. noverrtbra in dec.
ali
na krasnem novem parniku
"CHAMPLAIN*
2. decembra
Čiste, moderne kabine — Dobra postrežba — Nizke cene v vse dele Slovenije.
Za informacije in tiketc se Obrnite na naše agente.
306 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
množice pobožnega ljudstva zahvaljevat zmagalko Marijo pred njen spomenik. Ob šumeči godbi — pravi poročilo — so odmevale ondi laVretaiiške litanije; pri vskliku "Pomoč kristjanov", so zagrmeli topovi. Isti dan je slavni kapucin Marko Avianski dospel v Ljubljano kot priča rešitve dunajskega mesta ter navduševal Ljubljančane in okoličane, da naj se pogostottlo zbirajo okrog kipa Marijnega, saj je ona zavetnica Kranjske, pomoč kristjanov, pribežališče grešnikov. Tri leta požneje so zopet slavili Ljubljančani zmago na Turki pri Budi Pesti, kot ta dan. Vdanost in zaupanje spričuje napis na tem. spomeniku že 250 let: "Kranjska dežela, ki je dala postaviti to podobo, se je zaprisegla, da hoče vedno braniti čast božje Matere brez madeža spočete."
Letos je minulo tudi 75 let, kar se je prikazala Marija v Lurdu in s čudeži potrdila, kar je izrekla o Sebi 25. marca na praznik Marijnega oznattenja 1858.: Brezmadežno Spočetje sem.
Ko so obhajali v Lurdu 1. 1908. petdesetletnico Marijnih prikazovanj, so šli po zgledu drugih narodov Slovenci na to slavno božjo pot. S 611 Marij-nimi xastilci se j'- vozil ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. S seboj so nesli kamenito ploščo in jo vzidali v steno lurškega Svetišča. Ta plošča bo vedno pričala, da je slovenski narod Marijin narod. V plošči so vsekane besede, katere oživimo v goreči priprošnji ob teh lepiti jubilejih: "O Marija, brani in razširjaj sveto Cerkev, utrdi vero v naših dneh, vzemi v varstvo našo domovino, prosi za grešnike, čuvaj nedolžne, varuj tebi posebno posvečene, stori nas vse kakor Bernard-ko srečne, ako ne na tem, pa na onem svetu," Amen. Ali ni ta molitev resnična prošnja, in izraz neomajnega zaupanja!
Tako smo se skupno spominjali pri Lurški votlini na Euelidu teh pomenljivih obletnic V letu 1933.
Kar pa morem še omeniti, je to, da smo vsi pred Najsvetejšim prosili, da bi Bog uslišal naše prošnje, da bi dosegel naš Veliki Baraga čast oltarja!
Zaenkrat bo že, ali ne Žane? Enkrat se bo treba spraviti na "ohceti", ki so kar po tri dan, kot jutri 14, okt. 1933 na primer ! Kako in kaj, pa prihodnjič. Pozdravljeni!
-o—;—
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; oitajte gra!
RAZPRODAJA
popolnoma irovili kožuhnih ženskih Bukenj "tur Coats'", na rokah delane in šivane. V zalogi inianlo ttidi ko-žuhrie suknje, Id smo jih /amcninH. Zelo poceni. Od $35.00 naprej. Oddelek z-* ceneje cene. Miller and Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, 111. — Odprto ob večerih.
Electric Shops imajo	5° \
zdaj v zalogi popolno	^ A1 * X^gk > t
novo vrsto vodilnih pral-	\ yj^ vSf I fe 3 '
nikov, vključno Thor,'	\ ^ //i^^^A ; «
Conlon, Graybar in Fe-	^^^^^^
FEDERAL PRALNIK
' za samo ?49.50 in popolnoma garantiran
rj DAJ si lahko dobite svoj elek-	tentiran, nove vrste gonilec, ki ne
^ trični pralnik po novi nizki ceni	kvari perila, marveč ga pere čistejše
z zavestjo, da je popolnoma garanti-	in hitrejše. Stane samo en penny na
ran od EDISON SERVICE. Vaša	uro za pogon. Pridite in oglej-
prilika je, da odpravite težko delo na	te si ga. Ali pa vprašajte za |M|V
dan pranja, ta novi Federal pralnik	brezplačno preizkušnjo v va-
ima rebrčast porcelanski kotel in pa-	šem domu.
Mu-wa™	Electric	Shops
illinoiški davek	ftotvraown — 72 W. Adams St.—132 So. Dearborn St.
1 • ,	Telephone RANMpli 1200, Ldco/s 66, 535	>
na prociajo tega	;,S(i2 i,r„a,,„.a).	«ai T.i&&«mSt. ««cant si.
blaga.	2MS Milwuuk™ Avr.	4834 S®. A.hl.nd Ave. 2950 F.. 9Snd St.
1833 Irving 1»aA	346(1 Su. Stale St.	11111. Sc. Michigan Ave.
\	To all purchase* niailf on the deferred payment plan, a small carrying charge is aildetl.
;--—-- F E D k R A L C O U PONS G I V E N
RAVNOKAR SMO PREJtLl
DRUŽINSKA
pratikV
ZA LETO 1934.
Letošnja pVatika je mfe zanimiva. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih člankov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ke* smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote poznieje ostali brez n|e.
Stane 20c9
kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovitoi fta:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, ' Chicago, 111.
O ur Young DSD
Petek, 20. oktobra
NADALJNA POROČILA O POPLA V AH V JUGOSLAVIJI
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK,
Povest z gorenjskih planin
Janez ji pove, da je namenjen drugo jutro	g
na Matevžev dom na Breznico. Prej da ne pri-	^
de nazaj, dokler ne zve, kje je Tilen in ga ne	^
dobi.	s
"Pa ga prej k meni pošlji, da mu vest izpra-	^
šam in mu povem, kako je grdo puščati druge-	^
ga trpeti mesto sebe!"	^
Tako se Janez poslovi od Mete z upanjem v	*
srcu, da vendarle tudi ta pot njegova ni bila	j
zaman. Ve zdaj vsaj, da bi Meta Tilna takoj	^
sama pripeljala na Hribarjevino, čim se povr-	}
ne domov.	]
Ko še je Janez proti večeru povrnil, je na-	j
šel Lovračevo Lono pri Cilki.	]
"Že na obrazu ti berem, kost ti stara, da	,
spet nič prida nisi opravil," ga uje takoj pri	(
vstopu Lona. "Kamor se utakneš, Janez, pov-	, sod se te maslo drži!"
"Pa bi šla ti, ki te je sam jezik in struk, šent babji!" se razhudi Janez in šele na Cilkino pri- i govarjanje pove, kaj je opravil pri Meti.
Tilen, ki se je dolgo skrival po Koroškem in niti na Matevžev dom ni bil prišel pogledat, ker se je bal orožnikov, je nekega dne zopet prišel k Majdi. Čudno hrepenenje je vstalo v njem po Dobravi in še bolj po materi ter očetu Ter-pini. Tako ga ni prijelo še nikdar, odkar je tovoril in tihotapil. Nikdar se ni dosti menil — vsaj na zunaj ne — za domotožje in druge take mehkobe, zdaj pa mu ni dalo miru. Dolgo že ni bil videl matere, ki jo je bil pustil še napol v smrtni nevarnosti; in čeprav se je zanašal na Terpinovo zdravilsko umetnost, vendar mu je vedno in vedno govorilo v srcu, da nekaj ne more biti prav in v redu. Zato je zapustil svoje skrivališče onkraj Drave, jo lepe hoči preplaval, pa se v zgodnjih jutranjih urah pojavil na Matevževem domu in začudo preplašil Majdo, ki je baš molzla v hlavu.
"Tilen!" je planila mlada žena po koncu, da bi skoro prevrnila žehtar poln mleka, "ali si ti, ali je duh tvoj?"
"Pravi pravcati Tilen sem, Majda," se ji nasmeje dolgin in stopi k njej v hlev. "Samo malo sem prišel spotoma pogledat, da mi kaj o Matevžu poveš."
"Kaj bi ti pravila, sama ne vem dosti več ko ti!"
"Ali ga ni bilo nič doma? — Se je že oženil?" i
"S kom neki?"
"S Cilko?"
"Cilka je menda bolna, Matevž pa zaprt!"
"Zaprt? Radi česa?" se začudi Tilen.
"Pravijo, da radi tebe."
"Radi mene? Kako to?"
"I, dolže ga, da je nekoga ubil, ki si ga ti!"
41
"Ne vem natančneje. Čisto kratko pismo mi je pisala Cilka, da so ga zaprli, ker ga financar Ivan dolži uboja."
"Da bi bil Matevž ubil financarja?"
"Menda nekaj takega. Tebe pa tudi venomer iščejo orožniki."
"To mi je mala skrb zdaj. Vem, zakaj. Ali po čemu bi bil potem Matevž zaprt?"
"Tudi meni je uganka, ker vendar bi mi bil Matevž povedal, če bi bil kaj takega napravil!"
"Zato me je nekaj tako gnalo v Dobravo! Slutil sem, da nekaj ni v redu. Še nocoj poj-dem čez."
"Da te orožniki ustrele ali financarji!"
"E, če Bog da, ne bodo imeli te sreče!"
(Dalje prih.)
ga vprašujoča 'deca: "Oče, kaj bo pa zdaj?"
SKLAD
ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU.
Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ski apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teb razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju.
Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova , v Ljubljani, da razdeli med pod-i trebne reveže v farah prizade-
■	tih krajev. Ta ustanova, če ka-
■	tera bo gotovo najbolj pazila in l pravično razdelila nabrane da-' rove.
>	Prosimo torej, kdor se bo od-1 ločil, da bo daroval kak prispe-J vek v ta namen, naj to stori
>	čimpreje more, da bo naša božiČ-na zbirka za starokrajske reve-
>	že čimvečja, ko mogoče.
i Za blag in potreben namen
•	prosimo. Za reveže, podpore po-
I	trebne gre! Kdor more, pomagaj j sirotam otirati solze v njihovem
•	strašnem trpljenju, ki se naha-3 'jajo.
4. izkaz:
. 'John Hribošek, Neely-
II	ville, Mo. ....................$ 1.00
® [Karolina Šalej, Neelyville 1.00
'John Breznik, Neelyville 1.00
I 'John Androjna, Milw..... 3.50
'Zadnji izkaz .................. 26.00
a Skupaj do 18. oktobra....$32.50 Bog živi posnemalce!
[V NAJEM se odda dve sobi. i
jElektrika, plin v stanovanju. jNajemnina nizka. — Vprašajte na: Jos. Zupancich, 1824 W« 22nd PI., Chicago, 111.
DR. R. P. ZALETEL
From Universities Prague1 and Padua, formerly
I attached to the Hospitals of Paris. Recently connected with the Institut« of Cancer of Havana, Cuba, and the Skin and Cancer Hospital of Philadelphia. Consultation and dial!" nofcis. Treatment of aoute and chronic diseases. HOURS: 11 A. M. — 3 P. M. " 55 E. Washington Street, Chicago, III. Suite 2706 OFFICE PHONE: STATE 7381 Residence: 4830 W. Cermak Rd., Cicero, Il'-Phone: Cicero 66
SLOVENCI V JOLIETU POZOR!
Podpisani sporočam, da vodim že od spomladi edino
Slovensko mlekarno
v Joiietu. Mleko razvažam na domove. — Slovenskim gospodinjam se priporočam za naročila. Poštena in točna postrežba bo vedno moje geslo. — Rojaki, podpirajte slovensko podjetje!
Charles A. Koleto
SLOVENSKA MLEKARNA 1510 Cora Street, Joliet, 111.
Phone 9133
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0S23
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Ir^Tl	Kadar želite o-
cEMETEn.Y krasili grobove svo-
T°TL-r jih drasih>ne p®23*
J|	bite, da imate na
IjŠcSCSvbt razpolago lastnega ^/.JQt-W*- rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
Božič se bliža
TISKARNA
Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi.
Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.00...................... 125 Din Z a $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $ 5.00.....-................ 215 Din Za $10.00 pošljite............$10.85
Za .$10.00...................... 455 Din Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $11.00...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00
Za $20.00...................... 915 Din Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $21.75......................1000 Din Za $40.00 pošljite............$41.25
Za $50.00......................2350 Din Za $50.00 pošljite............$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J E RIC H
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.,	CHICAGO, ILLINOIS
Slovenec
Amerikanski
DR. RAY OLECH,
DENTIST
Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer,
BOSTIC BROTHERS
— SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 969'
\ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
HSImlii ?
AMERIKANSKI SLOVE S EC
"Pismo bi mu napisala, če bi mu je hoteli ne-sti."
"Kar dajte! Jaz stečem še na vrh Golice, pa malo se še pri gospodu v župnišču oglasim, o-krog petih pa pridem tod mimo in vzamem pismo seboj. Tedaj na svidenje!"
In takoj se je spravila Cilka s postelje in napisala Matevžu naslednje'pismo: Ljubi moj Matevž!
Pozdravljam te daleč notri v Ljubljano, preden Ti nadalje pišem. In Ti sporočam, da sem že skoro popolnoma zdrava in pravi doktor, da bo kmalu zopiet kakor prej. Ljubi Matevž, doktor iz Ljubljane pravi, da Te bo rešil, samo Tilna moramo dobiti. Janez ga gre te dni iskat in bo šel vprašat Meto pod Lepi vrh in Majdo na Breznico po njem. Potlej boš pa Ti prišel nazaj iz Ljubljane in naju bodo gospod župnik takoj oklicali enkrat za trikrat, ker so zdaj morali prekiniti, in bova že v par tednih mož in žena. Janez tudi vedno po Tebi vprašuje, pa že pripravlja grunt in hlev in skedenj, da bo novi mladi gospodar lahko zadovoljen, pravi. In vedno mi streže in samo zame ima oči, kakor bi bila hči njegova. Ljubi moj Matevž, za Teboj in materjo imam Janeza najraje in ga imam rada, kakor svojega očeta. In ko prideš k nam, ne bo Janez več za hlapca, ampak bo za strica pri naju dveh.
Ne smeš biti preveč žalosten, da še Ti ne zbo-liš. Saj boš kmalu zopet prost, pravi gospod doktor, ki je tako dober in se tako briga za Te in za Tvojo stvar. Kako bi bilo, če bi njega ne imeli? Gospod župnik so prav udeli, ko so njega prosili. In te pozdravljajo, vsak dan so pri nas, da me tolažijo. In Ti še dam vedeti, da je Mana zdaj že čisto zdrava, da se bosta s Tinetom vzela še to poletje in pravi Mana, da počakata, da bosta poroki hkrati.
Zdaj pa Te čez hribe in doline pozdravljam, in Te prosim, ne ženi si preveč k srcu in kmalu pridi k nam nazaj!
Te pozdravlja Tvoja
Cilka.
To pismo je odnesel j)oboldne Rožmanov doktor seboj, ko je odhajal v Fužino, odkoder je poslal Janezu potno dovoljenje. Pismo je v ponedeljek oddal Matevžu, ki je sedel na postelji ves dan in strmel predse v Cilkino pisanje ter gledal med črkami Golico in Dobravo in Hribarjevino, pa modre Cilkine oči, ki so ga klicale.
Janez je v nedeljo koj po kosilu odrinil v Lepi vrh k Meti, Tilnovi materi. Dobil jo je samo doma, Terpina je bil že davi odšel v Zaplaz in dalje po dolini, da pogleda po svojih bolnikih.
Mater Meto je bolezen hudo vzela in Janez skoro očem ni verjel, da je to tista žena, ki jo je prej poznal. Ko je vprašal če je bil Tilen med tem časom kaj tulca j, mu je Meta povedala, da je vsa v skrbeh zanj, ker ni glasu od njega. Čudno se ji vidi, da se sin zadnje čase tako boji financarjev in orožnikov. Zdaj ji Janez pove, kar ve o uboju.
"Sem slišala, da dolže Matevža. Če pa Matevž sam pravi, da ga je Tilen, bo že res, ker Matevž ne laže nikdar. Čudno pa se mi zdi, da Tilna kljub temu ni ha spregled. Gotovo ne ve, da so Matevža mesto njega zaprli. Ko bi mu bilo to znano, bi niti minute ne odlašal, ampak prišel takoj, da odreši Matevža. Ko bi bila bolj pri moči, bi sama Sla ponj v Korošijo in ga za ušesa privlekla nazaj. Potep nemarni, da nič ne pomisli in niti vprašat ne pride!"
r Amerikanski Slovenec ^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOURS AT
3724 West 26th Street
1 :30—3:30—6 :S0—8:30 Daily Tel. Crawfor-i 2212
at 1858 W. Cermak Road
4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9695
Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5700
Tel. v uradu: Canal 9694—9695
DR. ANDREW FURLAN
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, IH'
Uradne ure: 9—12 dop; 1—5 pop.. in 6—3 zvečer—v četrtek, petek in sob oto.
WAUKEGANSKI URAD JE
na 424 — 10th Street
Bel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (v »redo samo dopoldne.)
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
(Konec.)	i:
Od četrtka na petek je bila pri s nas strašna noč. Bliskalo in gr- \ melo je kar naprej, dež pa je lil č kakor iz škafa. Vsi hudourniki 1 so pridrli na dan in razlili svoje c vode po travnikih in njivah. Tri- g je požiralniki, ki požirajo vodo l in jo na Krki zopet bruhajo iz c sebe, niso bili kos toliko množini i vode in se je v naglici razlila po c vsej ravnini. Izpod hribov v 1 smeri proti Dobremu polju in pa i proti Škocijanu ozir. Turja- 1 ku je povsod bruhala in še bruha 1 voda na dan v velikanski množini. Že pomladanska povodenj je hiido prizadela naš okraj, podpore pa nismo prejeli nobene. Po čigavi krivdi, ne vemo. i Ljudje gledajo z obupom v pri- ' hodnjost, ker pozimi ne bo kru- 1 ha. Krompirja in koruze ne bo ■ skoraj nič — in to je glavni pridelek našega okraja. Obračamo ; se s sprošnjo na merodajne fak- : torje, da priskočijo izdatno na pomoč, ker drugače bo zagospodovala pri nas lakota.
Velika Planinska ravan— jezero
Planina pri Rakeku, 23. sept. — Pri nas povodenj ni nekaj izrednega. Sedanja povodenj pa je nenavadnega — prišla je, skoro po svojem hitrem nastopu bi rekel, v par urah in tega nismo vajeni. Strašna je bila noč med sredo in četrtkom. Kmalu popolnoči se je začelo bliskati, grmeti in treskati in med silnim pišem je lilo neprestano do jutra. Struga reke Unec, ki je bila prejšnji večer skoro popolnoma prazna, se je napolnila z ogromno maso vode, ki je prestopila svoje bregove in se razlila po ravnini. Ljudje so strmeli, ko so ta res nenavadni pojav zjutraj videli. Cez dan v četrtek je bilo mirno in skoro brez dežja — a voda je stalno hitro naraščala brez dvoma vsled dotoka iz cerkniškega jezera, ki se je tudi napolnilo. V noči od četrtka na petek pa se je ponovilo isto kakor prejšnjo noč. Zatvornice neba so | se odprle, pridrvele so ogromne mase vode, ki so poplavile vso veliko ravnino, takozvani "planinski log". Vsi travniki in tudi njive so pod vodo. Škoda ogromna in to letos že drugič. Prva vodna katastrofa je bila spomladi. Letos so ljudje otavo radi suše bolj pozno kosili, sedaj šo imeli mnogi otavo pokošeno in v kopicah, te so sedaj vse v vodi
DR. J. L DOT
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road i	CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
- .)(
i se iz vode nič ne vidijo. Po- č< sbno veliko škodo trpe prebi- p alci vasi Laze, Jakovica in Gr- d arjevec; tam je tudi voda zali- ti i njive. Komaj so si po spomla- ii anski katastrofi malo opomo- v li, uničene njive obsadili s k rompirjem, turščico in fižolom, n bsejali z repo, prosom in ajdo, v ti sedaj je tudi to: ponovno uni- t: eno. Nujna pomoč je potrebna, s 'rvo odpis davka. Voda še stal-io narašča in je že zalila obe o- n :rajni cesti: ono v Logatec in na t takek.	^
Plazovi	J
v
Šmartno pri Litiji, 25. sept.— /"ode so odtekle.Pokazalo se je ^ azdejanje valov. Po polju je ^ lanesla voda polno kamenja in idnesla rodovitno prst. Ceste so ' •azdrte zlasti v Šmartnem do 1 ^ n globoko. Na ustju je voda ^ spodkopala betonski kanal in ga ! ploščami vred raztrgala. V Ja- j slanici je voda odnesla betonski . nost. Na Bregu je Sava ob des- j lem bregu odnesla skoraj do 5 j m travnikov v dolžini več 100 ^ metrov. Tukaj je nujno potreben obrambni zid, če ne grozi, da j odnese vso zemljo do vasi. Na Gradišču se je utrgal plaz v dol- i žini 60 m in 50 m. visoko in zdr- ; vel s prstjo vred v dolino. V Št. Jurju«pri Polšniku je plaz podrl in odnesel dve hiši, katerih ena je bila pravkar dozidana. Ni mogoče do podrobnosti popisati, tako je razdejanje, ki se je pokazalo sedaj.
Nesrečna ribniška dolina
Dolenja vas pri Ribnici, 23. sept. — Povodenj v ribniški dolini je presegla meje vseh dosedanjih takih nesreč. Voda je v petek drla proti Ribnici s tako silo, da je bilo naenkrat vse pre-pravljeno.
Grozni so bili prizori v petek zgodaj zjutraj, ko se nihče ni nadejal takega pritoka. V Goriči vasi je šla mlada mati ob 6 k pogrebni maši, medtem je pa vdrla | voda v hišo, v kateri je bilo štiriletno dete v postelji, drugo dete pa v vozičku. Glasno jokajoč je gledala ubožica' poplavljeno hišo in v njej svoja otročiča. Prihiteli so , sosedje, toda kako pomagati? Dva pogumna moža
vzameta lestvo, jo naslonita na plot in s silo odpreta okno; po lestvi splezata v hišo, kjer se jima je nudil groz'eh prizor. Voda je že dvignila pod ,otroški voziček plava, v njem pa malo dete, postelja se maje, na njej drugo dete. Zgrabila sta vsak enega o-troka ter splezala nazaj po lestvi in srečno rešila otroka. A glej, voda je v tem kratkem času tako butala v plot, da se je v tre-notku, ko sta moža stopila z lestve, podrl. Če bi se to zgodilo par trenotkov preje, bi valovi odnesli oba moža in oba otroka.
Živino so spravljali iz hlevov na varno, kdor ni bil dovolj hiter, se mu je zgodila nesreča, ker je deroča voda zalila žival. Tako je nekemu kmetu poginilo več prašičev.
Sadeži so vsi pod vodo. 50% krompirja je še neizkopanega, 40% prosa še nepožetega, fižol strt, koruza vsa še mlečna, Dolenja vas je od treh strani obdana od vodovja, vsi hudourniki bruhajo, potoki so se izgubili \ povodnji. V joku in žalosti sc ljudje v petek do pasu v vod: trgali izpod naraščajoče vode brajde krompirja, fižola, a kaj J ko se ni dalo rešiti več kakor pai mernikov. Ljudstvo je obupano saj le še 14 dni in koruza bi bih ^ dozorela, krompir bi bil izkopan Baš te dni se je oglašala vesel; pesem pri metvi prosa — zda, pa naše vasice nič več ne pojo..
Nebo je neizprosno, zadelani ~ od vseh strani, nalivi trajajo na . prej, vode strašno naraščajo, z; 1 sadeže ni nič več upanja, da b ' se kaj rešilo. Po glavni cesti j voda mestoma narastla za 1.5' m. Vasi Otavčejn Lipovec st. popolnoma odrezani od drugi: vasi.
Bolesten je pogled na našeg . kmeta, ki vidi pred seboj delo ce v lega leta vse uničeno, okrog nje
DR. WEEKS, SUCCESSOR TO
P^gPJ
Hrs,—8:30 a. m. to 8:30 p. m,—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices
Opposite Davis Store, 2d Floor