Zgodovinsko-etimološki slovar ruske latovščine ^^
^
o fs
Rojs
NN
m
HH
M. A. Gračev - V. M. Mokienko, Russkij žargon: istoriko-etimologičeskij slovar', Moskva: Ast-press kniga, 2008, 336 str.	N
V slovarju je predstavljena ruska latovščina (argo), to je besedje in besedne	^ zveze prestopnikov različnih kategorij kriminalnega podzemlja (morilcev, ta-	^ tov, prostitutk idr.) od 11. do 20. stoletja, kar vse je zbrano iz leposlovja in živega jezika. Najpogostejši argoizmi imajo pripisano etimologijo, navedeni pa	^ so tudi načini in okoliščine tvorjenja novih besed in besednih zvez.	O
Ključne besede: ruščina, latovščina, leksikologija, slovaropisje, etimologija	^
m
Historical-etymological dictionary of Russian argot	O
This is the dictionary to present Russian argot; that is, the words and phrases	^
used by offenders from various areas of the criminal underground (murder-	^
ers, thieves, prostitutes, etc.) from the eleventh to twentieth century. All of	N
the material was collected from literature and from the living language. Ety-	^
mologies are provided for the most frequent argot expressions, and the man-	h^ ners of circumstances of coining new words and phrases are also described.
Key words: Russian, argot, lexicology, lexicography, etymology
Med socialne podzvrsti ruskega jezika prištevamo interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Pri rabi teh jezikoslovnih izrazov je v ruščini (in tudi v drugih jezikih) kar nekaj zmede zaradi različnih pojmovanj in zaradi težavnega razmejevanja pojavov.
Obravnavani slovar M. A. Gračova in V. M. Mokijenka predstavlja rusko latovščino - besedje in frazeme prestopnikov različnih kategorij kriminalnega podzemlja - morilcev, tatov, prostitutk idr. Ta se je oblikovala dolgo časa, v glavnem pa proti koncu 18. stoletja. Prav v tem času je Rusija doživljala intenziven razvoj blagovno-denarnih odnosov, ruska država se je stabilizirala, dobila je redno policijo in sistem zaporov, izginjati so začele razlike med narečji in oblikoval se je normirani knjižni jezik, uradno predpisan v slovarju ruske akademije.
Obravnavani slovar zajema argoizme od 11. do 20. stoletja. Njegova naloga je določiti tudi etimologijo najpogostejših argoizmov, tj. besed in frazemov, ki so prešli v druge zvrsti splošnega ruskega jezika, predvsem v pogovorni in knjižni jezik. Etimologija argoizmov je težka naloga, ker se raziskovalec sreča z nenavadnim le-
E Z
o
ksikalnim gradivom. Tvorjenja novih besed je v latovščini veliko več kot v knjižnem jeziku, saj se argoizmi oblikujejo iz leksikalnih prvin različnih zvrsti ruskega jezika:
(a)	iz knjižnega jezika (npr. apöyc 'glava'; CKpunKa 'pila za prepiljenje železne K mreže'; nacmouKa -'prostitutka');
(b)	iz živih ljudskih besed in frazemov (npr. Mopdonnrnü 'pištola';po^aK 'oseba'; saöueamb öaÖKU KOMy-nuöo 'varati koga');
(c)	iz dialektizmov (npr. öaöouKa 'srajca'; öanewHUK 'pijančevanje, krokanje'); (č) iz besed iz drugih socialnih zvrsti (npr. numepKa 'poročnik notranjih vojaških enot' - beseda je tvorjena iz vojaškega žargonizma numep 'lajtnant'; KpymuMb^uK 'šofer' - žargonizem KpymunKa 'volan' uporabljajo vozniki osebnih avtomobilov);
^ (d) iz tujejezičnih leksemov (npr. monHUK 'tat, specializiran na kraje iz trgovin', z	iz angl. shop 'trgovina');
A (e) iz drugih argoizmov (npr. ^UHmoeamb 'prestajati zaporno kazen', podstavna P	beseda je ^UHma 'ječa').
Pri določanju izvora besed v latovščini je treba upoštevati subkulturo prestopniške-ga sveta, njegove običaje, navade, moralo, želje ... Na izvor vrste besed je vplival ^ zaničevalni odnos do pravovarstvenih organov. V zvezi s tem je v sodobni latovščini dokaj produktivna pripona -eK, npr. HauanbHuueK 'predstavnik pravosodnih 5 organov', 3a^umHuueK 'odvetnik'.
2	Podrobno znanje nekaterih raziskovalcev pomaga določiti natančno etimologi-
jo vrste argoizmov. Tako so nekatere karte imenovane na način npoeoKamop 'kralj', cuöupcKanHsea 'sedmica', in sicer zato, ker pri kartanju niso kaj prida. Enaindvajset točk je mogoče doseči, če asu ali desetici dodamo prvo izmed teh kart, kar pa je redko.
Na izvor vrste argoizmov je vplivala ruska ljudska in narečna izgovarjava in tudi izgovarjava predstavnikov neruskih nacionalnosti, npr. eapdanaK 'vlomilec, razbojnik, morilec otrok', xyeamb (od xoeamb) 'skrivati'.
V latovščini ima posebno mesto tabuiranje - jezikovna prepoved, katere kršitev je povezana z neuspehom in ki je eden izmed dejavnikov pri nastajanju novih besed. Ko človeku odvzamejo svobodo, je ponekod v Rusiji prepovedano uporabljati argoizem mecmb 'priliznjenec, pomočnik tatov'. Taka vrsta ljudi obstaja, zato je potrebno opisno imenovanje in zanje se uporabljajo leksemi ecmb, ^eeHa^^amb Ha dea, ^ea^^amb Ha dea, ^ea^^amb uemupe Ha uemupe. Namesto besede ceudemenb 'priča' se uporablja beseda o^eeu^e^ z enakim pomenom. Obstaja tudi določena zveza med evfemizmi, ki so nastali zaradi tabuja v splošnem ruskem jeziku, in tabujem v latovščini. Eni in drugi so slabšalni, npr. v splošnem ruskem jeziku leksemi za hudiča HeMumuK, HedoöpuK, oKanmKa, aHuymKa öecnnmuü in v latovščini leksemi za policaja öoneaH, ^a^, 3nudeHb, 3y6omuKa.
Pri nastanku novih argoizmov ima precejšnjo vlogo analogija. Obstajajo leksikalni pari: s konca 19. in začetka 20. stoletja argoizem cmpenoK 'berač' in sodobna argoizma cHaünep, 6oM6ucm 'berač' (prim. analogna glagola cmpennmb, 6oM6umb 'prositi miloščino'); menKa 'lahkoživka' iz začetka šestdesetih let 20. stoletja in eon 'lahkoživec' iz osemdesetih let 20. stoletja.

Oblikovanje nekaterih argoizmov poteka po že ustaljenih modelih: tako je argoizem ^upea 'dekle lahkoživega obnašanja' narejen s križanjem argoizmov o Kypea, ^npea 'prostitutka, lahkoživka' in ^una 'dekle, prijateljica tatu'.
Včasih je nastanek argoizmov povezan s kako vladno uredbo, ki zadeva kazensko zakonodajo. Tako so npr. po sprejetju uredbe Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR »O povečani kazni za majhno huliganstvo« decembra 1973 prestopniki začeli ^ uporabljati besedo deKaöpucm 'človek, obsojen za majhen prestopek'.
Slovar ruske latovščine navaja slovarska gesla po azbučnem zaporedju. Zato ^ je na samem začetku danes zastarela beseda aöpomHUK 'konjski tat', ki ima za prou- ^ čevanje ruske latovščine simbolni pomen, saj jo je leta 1908 tudi jezikoslovec V. F. ^ Trahtenberg postavil na prvo mesto v svojem slovarju Bolotnaja muzyka, ki je temeljno delo za preučevanje ruske latovščine. Ta latovski (argojski) izraz je bil znan ^ v zaporih južnih in zahodnih gubernij. Beseda o6pomb z različicama oöpomKa in ^ aöpomKa lahko pomeni 'jahalna uzda'. V tu obravnavanem slovarju sledi na šestih straneh razlaga te besede različnih avtorjev. Omeniti velja, da M. Vasmer navaja pra-slovansko obliko *ob-rhtb z izhodiščnim pomenom 'uzda' (Max Vasmer (= Maks Fasmer), Etimologičeskij slovar' russkogojazyka 3, Moskva: Progress, 1987, 108).
Beseda aM6a je prav tako zapisana že v Trahtenbergovem slovaq'u v pomenu 'konec, brezizhoden položaj'. Sledi opomba, da se pogosto uporablja za oznako nasilne ^ smrti, ki jo navadno označuje beseda KymK. Še danes se v latovščini uporablja v pomenu O 'brezizhoden položaj'. V slovaq'u so na treh straneh navedene še dodatne razlage.
Ea6KU 'denar' je ena izmed najstarejših še rabljenih besed v ruski latovščini. « Nastala je zato, ker je bila na denarju upodobljena carica Katarina II. (pravzaprav je N ona 6a6Ka). V začetku 20. stoletja so prestopniki tako imenovali ves denar, ne glede W na vrednost. Danes se beseda uporablja samo v množini.	^
Beseda eopoH, najpogosteje nepHuü eopoH, je v latovščini dvajsetih let 20. stoletja pomenila pokrit tovornjak, opremljen za prevoz zapornikov. Prvi nepHue eopoHU so se pojavili v Moskvi v letu 1927, v času »ježovčine« pa so to že bili črno pobarvani pettonski tovornjaki, ki so vozili le ponoči. Šaljivo so te avtomobile imenovali tudi nepHan Mapycn (prim. pogovorno slov. marica). V sodobni latovščini pomenijo leksemi eopoH, nepHuü eopoH, eopoHOK avtomobil za prevoz zapornikov in jetnikov. Prek slenga je beseda prišla v sodobno književnost in dobila širši pomen - avtomobil za prvo medicinsko pomoč ali avtomobil za prevoz pijancev. Ta avto imenujejo Rusi tudi XMe^ey6op^uK ali ^eMeHmoeo3.
rad je leksem iz kletvic prestopnikov in iz vulgarnih pesmi in je blizuzvoč-nica besede Kam 'rabelj'. V ruski jezik je beseda Kam prišla v začetku 18. stoletja. Poznajo jo tudi v nekaterih drugih slovanskih jezikih: ukrajinskem, poljskem in češkem. Po mnenju M. Vasmerja leksem izvira iz nemškega jezika, V. I. Dalj pa pravi, da je beseda v zvezi z besedo Kamop^a 'kazen, odvzem svobode'. Možna je še ena razlaga: beseda Kam je prišla v živi ruski jezik in je v zvezi z argoizmom Kamamb 'tolči z bičem, pretepati'.
Beseda ^MypuK 'pokojnik, rajnik' je prišla v latovščino sredi 20. stoletja iz smolenskih narečij in asociira smrt, nevarnost. V ruskem jeziku je ta sopomenski niz nenavadno bogat: KypHocan, 3aeu6 nempoe, HeaH nempoe, nemp HeaHoeun (prim. slov. matilda). Tovrstno tvornost pojasnjujemo z močno ekspresivnostjo
Z
'Ji
^ ustreznega pojma v kriminalni družbi: čim večjo nevarnost predstavlja dejavnost W za življenje, tem močneje se v njej razvijajo argoizmi, ki izražajo razumevanje N samostalnika »smrt« in glagola »umreti«. Leksem ^MypuK je bil osnova za niz 1 slengovskih besed: ^Myp 'pokojnik', ^MypoeuK 'muzikant, ki igra pri pogrebu',
^Mypmpecm 'pogrebni zavod'. O	3^K(a) 'zapornik, zaporniki' je okrajšava besedne zveze 3aKnioHeHHbiü
S KaHaMoapMee^ - tako so v uradnih preiskovalnih dokumentih imenovali kaznjen-L ce in politične zapornike, ki so gradili Belomorski prekop. V tem času je nastalo
0	več okrajšav, npr. ^up 'žena izdajalca domovine', ncup 'član družine izdajalca v domovine'. Te in podobne besede so sčasoma izginile in samo beseda 3^K(a) se v
latovščini še vedno uporablja.
H^pamb Ha CKpunKe 'piliti mrežo za pobeg'. To je kalk iz francoščine, kjer jouer du violon dobesedno pomeni 'igrati na gosli, violino'. Omenjeni ruski lato-Z vski idiom se je pojavil proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja, v času intenzivnega A prevzemanja galicizmov. V latovščinah v različnih jezikih je mnogo enakih besed, p kar dokazuje splošen tip razmišljanja prestopnikov pri različnih narodih. Frazem
1	uepamb Ha CKpunKe se je uporabljal do šestdesetih let 20. stoletja.
S	Kpumb HeneM v ljudski govorici pomeni 'nič ne odgovoriti, nič ne opore-
K kati', nastal pa je v latovščini kvartopirskih goljufov, saj je pomembno, da igralec 1 nima kart, s katerimi bi vzel nasprotnikove karte (ali karto).
Argoizem naeaH se uporablja v idiomu 6umb Ha naeaHe 'skrivati se pred policijo', izhaja pa iz starojudovske besede Iwono 'luna'. 1	Ho^u denamb pomeni v latovščini 'pobegniti, skrivati se'. Šaljiva različica je
• npudenueamb Hogu neMy-nu6o - ta argoizem je v sodobnem ruskem pogovornem 1 jeziku dokaj živ, uporabljajo ga nekateri pisatelji in novinarji v pomenu 'krasti, vzeti, odnesti'. To je star evropski argoizem tatov (prim. slov. kaj dobi, ima noge 'kaj se izgubi, izgine' in nem. jemandem Beine machen 'nagnati koga').
ConHumKO ^b^aHCKoe je v ruski ljudski govorici, narečjih in latovščini posmehljiv frazem za polno luno, mesec.
Ty^ma in myxma: v latovščini gulagov je my^ma in redkeje myxma pomenilo prikaz lažnega dela, slepitev z lažnimi besedami. V latovščini tatov je to vrsta prevare z nekakovostnimi stvarmi, v govoru kvartopircev pa igranje kart brez denarne stave. V ljudski govorici se uporablja v pomenu 'ponarejanje, prevara, laž, podtaknjena stvar, bedarija, malenkost'.
0apm je v latovščini 'sreča, uspeh'. Izvedenke so ^apmumb 'peljati v čem', ^apmu^ep 'pomočnik žeparja', ^apmoee^ 'srečnež' iz ^apmoeuü 'prestopnik, pogost stanovalec v zaporih'.
XaH e dupe 'cerkev' - to je zastarel argoizem, tvorjen na osnovi sozvočja s xaHdbpu, ki pomeni 'cerkev' tudi v ciganščini.
Slovar ruske latovščine obširno razlaga primere iz zaporniške folklore, pri čemer se sklicuje na več avtorjev. Predstavljeni so številni primeri iz leposlovja in živega jezika prestopnikov. Na koncu je naveden seznam več kot 300 osnovnih virov - jezikoslovnih knjig ali člankov. Slovar je še posebej dragocen, ker je tudi prvi etimološki slovar ruskih argoizmov.