St. 20. „So6a" izbaja vsak petefc s in vcJja p pogto prejeraana ali v Gorici na don* aoSiljana r Vse leta.....f. 4.50 Pol leta . Cetvrt leta , 2.30 , 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-elanicah" se placuje za navadno tristop-no vrsto.* 8 kr. Le se tiska 1 krat Za rete crke po prostoru. V Grorici, 14. maja 1880. TedajX Posamezne Stevilke se dobiTajo p§ 10 soldov v Gorici t tobakarnici v go-sposki ulici Mizo „treh kron". i» na starom trgu.—V Trstu v tobakarnici „Via della easerma 3". Dopisi naj se Magovoljno po§iljajo uredniStvu „Sode" v Gorici v Hilarijaneki tiskarni, naroSnma pa opravniLtvu,,Sofo« na Koveuji v Stic3a-vi hisi St. 258 IL nadstr. Rokopisi se ne mfiajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcom in drugfai cepremofofn ne narofinina zniia, akose oglase pri uredniitvu. V Gorici 14. maja. | Poslanska zbornica na§cga drzavnega zbora ho6e po vsakem nacinu §e pred prazniki skleuiti svoje zbo- ' rovanje ali vsaj pretrgati je do jeseni. Zato tekd zdaj I obravnave prav gladko in jutri, ce ne uze danes raz-ide se vtrujena gospoda na vse vetrove. Da je zares vtrujena, to jej prav lahko verjamemo; saj je bilo zborovaoje ne sanio dolgotrajno, ampak veemonm tu-di prav iivahno in sem tor ttija—-vihamo. Slovanski zastopniki in avtonomisti sploli zagovarjali so pogum-no in vstrajno pravice do zdaj pteziranih in zatiranih narodov, ustavaki pa so trdovratuo branili ped za ped-jo u2e priposesiovauo gospodarstvo nad drugimi na* rodi. Eni in drugi so slozno skupuj diiaii in ker je bila vsled objcktivnega zadrzunja vlade pri i&adnjili volitvah iu po vstopu Cchov v drzavni zbor zuatna vettna na strani avtononiistov, zmagali so oni—zina-gala je pravicua stvar, za katero so se krepko pote-zali. To zborovanje pa nam je vcndar pokazalo, ko-liko je zaostala na§a stranka vsied tega, ker so se C'elri za llohenwarta odtcgnili ustavnuiuu delovauju in bo od tisto dobu luirovuli subi in drugiiu nvstrijskim Slovanom v veliko skodo; pokazalo nam je tudi, po-Bi'buo pri glnsovunji o dispozicijskem zalogii, kako malo se nam je Se zauasati na to, da iniajo avtonomisti zdaj vetiuo in kako nujtio je potrebuo, da se ta vecina po praviM preuaredbi voliluega reda ojaCi. Kakor smo uze poroculi v poprejsujih Stovilkah, obveljale so po slovenskih poslaneih stavljene resolu-cije zastran pravictie preuravuave srednjili Sol v de-ieiah s6 slovenskini prebivalstvoin. Po teh resoluci-jah bi se iraelo naCelo narodne enakopravnosti, kate-ro je israzeno v §. 19. dri. osn. posiav, v naSik sred-ojih Solah dejansko izvSsti, pa tako, da bi se nasa mladina pri vsem tem lahko temeljito nauCila uemL&i~ ne, ki nam je z ozirom na politiCne razmere v Av-striji potrebua. Te resolucije se uajbrM ne bodo tako fcitro izv6die,—mi vsaj nismo tako sangviniini v svo-jih nadab ~ a to pa pricakujenw, da se bo vze v pri-hodujem hut kaj bolje priskrbelo za podufievanje na-rodnib jwJkov na uasih srednjih Solah in da se bo vlada zauaprej pri imenovanji deieluih in okrajuih Solskib. nadzornikov in siednje§olskih ravnateljev in uCiteljev vedao ozirala na take moCi, glede katerih bo preprifiana, da imajo zraven druge sposobnosti tudi ono znanja dezelnih jezikov. Mtnisterski ukaz zastran rabe Seskega jezika v javnih uradih na Pemskem in Moravskeni, katerega je v neizrefceno jezo vseinu kr^.enemu in nekrsCene-mu ttsbivafikemu Izraelu zagovarjal na§ stari prija* telj dr. Stremayr sam, — nam tudi vzbuja iskrico nade, Ulccv jasno povedal svoje razloge, da smo jili vsi nzumeli in zato tudi odo-b*' vali. Baton Pino pa jkrb6 uaSe vise gosposke, da si ne navald prevelike odgovornosti na rammta I — Mejii-j obcine gradi§ke@a okraja so bile poii.als. vis. c. k. namestnistvu v Trstu kolektivno proSujo, naj dose^e onim posestnikom, kateri imajo zemlji§5a uustran meje, da bodo smeli, kakor poprej na to" stran spravljati trtno rolje ii sploh sub trtni les, ko-jega rabijo na svojih kmetijiih. Namastniatvo je to proSnjo zavrniio rek§i, da ae more i tem oziru no-bene izjeme priporo5ati — m to tem manj, ker se v ItaUji Siri trtna us (nloksera), proti katerej je obr-neua doticna Bplosna prepoved. Tudi ono prosajo, katero so podale na§e obCine v druzbi z furlanskimi, da bi smeii na§i posestuiki voziti gnoj iz hlevov na tej strani na svoja zem)ji§fia unstran meje, zadene, kakor smo sliSali, enaka oso-da. Ker se itahjanska vlada za sedaj trdno oklepa svoje prepovedi, odlo^ila jetudi nasa svoje obravnave i njo do vgodnejSth Casov. — Mari se je temu du-diti ? Ako nasa vlada uefie izjem delati v korist svojim podlozirim, kako moremo kaj tacega pricakovati od ptuje vlade? ^^______ *) Svobodnpl v Op. Uifod. **)Mi ei ne Vfiojdittd flodbdodebi, katetoga niamo vid«U} zato smo prioMili z ozirom na to, da gro za javno j?odje«0| zatozbo io opravi$0njet ne zelimo ga nikajkor, m sepoleirAa Wty* ' • ' * * ' Q|.«re^ Iz triaske akolice s. n»ja. (izv. dop.) Tr- gasTri Slovenci biii bi jako nehvalezni, ako bi se ne spcminjali moza, katerega je pred kratkem pokosila aiBrtna kosa. Ivan Piano je urarl v Gradi§Ci, kot uCi- . telj v tamoSnj* kaznilaici, a njegovo ime bade iivelo j v trgaski okalici. Yzbuditelja okolice ga bode naSa • Urooika swain za tselej, kajti Piano je bil prvi, ki je tu visoko dvigal sloveusko zastavo tcr zauetil v okoli-Saaih iskro narodne zavesti, da je vsplaratila do po-nqsa.fcot ucitelj prisv. Ivana izdajal je list BPnnw>-•rec* ter si vsteaovil svoj pevski zbor 5e danes slovec po vsej okelici, za katerim so sledili kmalo tudi po tlrugih krajifc ..... list, ki ga je on medoval, jejako ugajal nasim kmetom, vse ga je rado fcitalo, Ranjki se je imel pre-ggodaj bojevati z mnogovrstmmi nasprotmmi eiemcnti. Magiatwt, t katarega sluzbi je uciteljeval, zatiral je nbozega Ivana na vse preteze. PoSiljal mu jo vedno ostre dekrete in mu zugal, da ga iz sluzbe odpravi, kar se je zalibog sledn.i* tudi zgodilo. Dokler je Piano ma uredoval .Frimorca", je Mo vse v redu; a ko je hotel listu stanje zboljsatim si je v to oaroen pridrwzii plicwa peresa — jela se no je trda goditi. Da bi ai bil opomogel, svetovale bo mu prebrisane glavice, izdajati, se en list „Novx Primorec" in sicer tako, da bi vsaki teden izhajal en list, en teden FPriinorec" dtugi teden pa „Novi Pri-raorec*. V svojo nezgodo vdal se je temu svetu, v iiezgodo tudi naSej okolici; kajti, komaj zagleda 1. stevilka .Novega Primorca" beli dan, ufce jo zapleni drtavni pravdnik in enako potent tudi nasledojo Ste-vilko .Prhnorca", ker sta oba Usta imela enega m fstega urednika. Valed tega pa sta nehala izhajati oba Hsta. Ker ni bilo veL denara, posusila so se so-blajofa peresa, Tako ga je malo raodri svet spravil ob vse. Od tistega tasa je bil vrli naS Piano vedno uJozeu. Od trZtikcga mngistrata odpuSceu, priSel je v Koroen zs naiaCi^a; od tarn pa ie Sel za u&telja v driavno karaitaiet f GradiSfie, kder je siuiboval ib avoje smiti. Cudno se nam je zdelo, da ni itoten slovenski lilt omeutt njegovih zaslug zanarodno probujenje na-h. okolice. TrlaSki okcliC&ni, posebnopa mi bv. Ivau-< i ohranimo blazega mozii ? hvale^nem spominu, in cbJalnjetno, da oismo poprej znali o njegovej smrti, ampak da smo zvedeli o ojej, ko je bilo u2e prepozno, l:iko radi bi mu bili sicer skazali posledojo Sast. ________ Ivanec. IZ DobOJa V BOSH! 9. maja. (Izv.dop.) Nt-kaj dni smo i% prifiakovali visocega gosta z BeSa, in vfie-raj rano bila je govorica, da pride popoladne aadvoj-foda Viljem, ker je vihrala na terdnjavi cesarska za-stava. Okoli druge urepopoludne piipeljal seje uad-vojvoda z Grafanice t Boboj. — Ka desnem bregu »ike Bosne napravljen je bil slavolok ozaliSan z dve» mi cesarskimi zastavami in dvema slovanskima troboj-nicama. Ko dospe nadvojvcda do vode Bosne, stopi v 5?ostemo ladjo m za njim ojegov voz s konji ter spremljevaki. — Na levem bregu Bosne cakalo je Dbilo obCinstva — vseh treb zakonor. — Zastopniki in duhovSaina turSka kakor i kristjanska— sprejmili so nadvojvoda od ladje do vr§i5ka, Ijudatvo ga je pa pozdravljalo z burnioii mnogokrat pcnavljemmi ii-vio-klici. Gospod Liskovii rim. kafoliSki pop je govo-ril v imenn rimsko - in gr§ko - katolj^kega, — ka-kjr tudi turSkega prebivalstva. Y iepem govoru je Ziigotovil Njih cesarskej visokosti: ndanost in zvesto-bo tukajSnjega prebivalstva presvitleinu cam. Gosp. osrajni naCelaik teSiojski je nadvojvotll ra/tolmacii po nemSki, kar j<% gosp. Leskovic govori! E-rbski. Nadvojvoda Viljem je se zadovoijnostjo zabvalil se za sim-patije in Ijubezer.. izraieno ma za de§o dinastijo, ter podavSi nekojim roko odpeljal se mej aavdoSenimi z.vioklici proti l/2 ure oddaljenemu mwtii Doboju. — Psljal se je se spremstvom memo kflodvora, ker so tudi vihrale carske zastave. — Za tremi vozovi car-skimi, drdralo je od tu do mesta kacih dvajset voz, ? kojih bo sedsli tntSki hod2e in. mesano bosansko ^rebivalstvo vseh vetozakonov. Za vozovi je bila ko« Djica obstojeSa iz 40-50 konj. pel ta sprevod pomikal se js v teka proti me-stu. Ke terdim, da je oil to slovesen sprejem, kakor oui presvitlega cesarja y Gorici pred pettmileti, tudi elegantaih koCij ni bilo videti. nego navadne mzlte, in konji jezdecev bili so z navadno konjsko opravo brzdani in sedlani, pa verujtemi, dame je ta pripro-sti sprejem bosansk«ga narodu, njega cbnalanje, pri-Itimavanje tur§kih hodiiev itd. bolje zauimalo; nego enaki sprejemi kjer koli v naSih mestih. Nadvojvoda pregledal je tukaj terdnjavo in po-sadko, ter ae danes se zeleznico 4e rano zjutraj od peljal v Zenico. Vreme se Cudno spreminja. Meseca aprila smo imeli skoro pasje dneve in sedaj je bolj de^evno in hladno. — Po holmih, koder so celi gozdovl sadnega drevja, je vse iivo. Trume veselih tifiic zletajo sem ter tja, veseleCi se slobode, koja ni dana vsakemu Cloveku, vsak Bamec Me si verne druzice—zveste ljubice. —Kakor sem rekel, vse je zivo, m iz vsakega grmovja sliSi§ drugo melodijo. — Slarec kratkoCasi tu s petjem aa jaje^ilt kteft ara&coj iMdfiw kos ivi^ga tain v oberSljanovem robu, ne zmen§ se za CloveSko gorje i grlica grli svojo staro pesen, Ie mene obhaja nenavad-na otofnost dalac od domovine mile, tu med grobov-jem toliko hrabrib mladencev, katcri so oblelali vbo-ji za dom in cesarja. Kdor je u2e hodil od Serajeva do Doboja, je gotovo videl tu pa tarn na njivah in se-nozetih priproste kriice; to so bomi spominki oana-§e padle junake. Mnogo krvi se je prelilo in fclja me n&vdaja, da bi iz te veeinoma slovanake km tudi kaj dobrega procvelo za slovanstvo. Sadno drevje obeta dobro letino. Cvetelo je vse v lepem vremenu ter vsled tega se tudi vrto dobro i-arodilo. Kakor je Hercegovina kamenita ter revua, tako je Bosna zemljata i bogata, toda to bogatstvo zemalj* sko je vsled nemarnosu" prebivalstva Se vedno mertvo. BoSnjak je len in neveden, dasiravno zelo bistroumen. Kdo je lenobe kriv in novcdnosti, ni te2ko uganiti. — Da bi bila TurSka kolickaj skerbela za kiaetijstvo 0-miko ter varovala pravice zemaljske krisfjanov itd., ne bilo bi treba danes R -Snjaku sf radati pi i tako bo* gatej zemlji in milem obnebji. Toda 2*Jibog zane-marjeno je sve bilo in bode, dokler se razmere kakor si bodi ne spreraene.— Cuje se, da se bo zaSeTa graditi lelezniea od Zenice do Sarajeva, kar bi bilo zrieti, ker ie dolgo Casa postopa vec ljudi, koji so priSli iskat dek vBo-sno, sem ter tija biez ztslazka, nadcjaje se, da se skoro odpre delo na omenjenej crti, adosedaj je bila §e vedno le zelja m Se dates ne morem za gotovo tr-diti, ali bo kaj ali ne. Ysakakor pa vain hoecm spo* roLati, kakor hitro pozvim kaj zanesljivega, da se bo-do vedeli na§i domafii ddavci kako ravnati.v*) A. Strekelj. Politidiii pregled. Z DUNAJA. — ?retek!o saboto je poslan-ska zbornica koidala budgetao debato. V eni zadnjib sej je §e knnjsld poslanec V. Pfeifer prav temeljito zagd«rjal milej§e izterjevanje davlcov ob takem Lasf, ko kraet kaj ima, -la mare pla^ati. — V tmek je bila zopet prav vi-harna seja. Verifikacjski odsek je namre6 po-rccal 0 volitvah treh zlstopnikov zgornje avstrij-skih veleposestnikov ii prediagal, da se ovr^ejo, ker so se mej volilce vsteli taki hiSni posest-niki v Linen, katert nemajo ni6 zemljisfia, am-pak samo hiie, vpisane v dezelno tiblo. Levi' 6arji so se na vse kriplje ustavljali temu pred-logo, a dasi so ministri pri glasovanji zapnstili zbornico, je vendar obveljal s^ 163 glasovi proti 159. Vsled tega so zgubili mandate ustavoverni poslanci Gros, Handel iii Dehae; na njihovo mesto pa bodo gotovo volpni avtonomisti, kojih stranka se potem takem o^5i. Kako je to usta-voverce strasno ra2drazilo,!pokazaIi so pri banket®, katerega so napravili te dni k slovesu pred odhodom na dom. V svoje lapitnice so razlili ves svoj sri posebno zoper sdanje ministre; dr. Herbst je tako strastno in predrzno govori!, da ne more noben list njegovga govora objaviti, ker bi sicer gotovo zapade konfiskaciji. Y torek je zbornica zmalimi spremembami sprejela na6rt postave zasftau vojaSke takse.— Danes ali jutri preneha allkon5a zborovanje po* slanske zbornice. Gosposk zborniea bo pa se nekatere dni po praznikih razpravljala letolnji proradun in one postave, Id jih je poslanska zbovnica v zadnjem ^as?i Iprejela. — Po zadV njih porofiilih je vlada sk&nila, da se imajo sklicati dezelni zbori due L jnnija. Y GRA^KEM mestnen zboru se je te dni na cudea nacin prosIavUa amska kultura. Bra-itvo rndeCega kri^a, kojegiblagi namenjeusta-noviti zalog t podporo vojikim ranjer.cem itd., dale je prilepiti na gra§ke lestne ogle vabilak udel^zbi v nemskem in slvenskem jeziku. Da je bilo vabilo v nemsk^i Gradcu, ki je pa glavno mesto nemSko-sliyenski de^eli — tudi s 10 v e n s k 0, to je Sestne ocete straSno razkadilo. Sklenili so torej p predlogu ad hoc izvoljenega odseka krepko isolncijo, katero za-radi posebne zanimivosti tapriobdnjemo: BZ ozirom na c. kr. vlacte jezikovno naredbo na Ceskein in z ozirom na reslucije, sktenene v dr-sSavnem zboru, ki zahtevajo po&vanjenje nemSkih uc-nih zavodov na Stajerskem, Sjavlja obfiinski zbor glavnega mesta Stajerske, da bis prizadevanjem, da bi se slovanskim narodnostim |&tiijskim izrocila pre- *) Proelmc, Op. tired. vaga v uradu, Soli in jaynem 2ivljenji, a da bi skraj-lalo se popolnem opravicetto (?) dozdanje poMenje Nemcev v drzavi in v de^elah in nem§kemu jeziku da bi se odvzel znacaj potrebnega m jedino mogotega, driavnega jezika, da se s tern rusi jedna najzaneslji-vejslh avstrijskih vezij, da je to nevarnost za dr2avo in kulturr, in da je ob5inski zbor trdno sklenil, z vsemi sredstvi. ki jih ima v svojej oblasti, boriti se Cvrsto za potiticno in duSevno last nemSkega prebivalstva v Avstriji v prouzrocenem narodnostnem boji." Tz tega se jasno vidi, kako razumejo in tol-maCijo gra§ki Velikonemci, katerim so kakor le§-njak lesniaku podobni ljubljanski Nem5urji, na« rodno enakopravnost. Na Dnnaj je pnslo iz BOSNE 120 turSkih veljakov, cesarjn tozlt, ds se Turkom v tej de-2eli krivica godf. Bosenski Turki so blizo taki, kakor ua§i nstavaSki Nemci in Nemfiurji; ker so vajeni nadvladovati, ne privoS&jo drogim drob-tinice enakopravnosti. V Sarajevn bodo zidali katoliSko cerkevin palafio za skofa. NaS cesar je v ta namen bla-godu§no podaril 200.000 gld. IZ RCJSTJE se potrjnje -vest, da je na mesto za rnsko solstvo jako zaslulenega grofa Tolstoja imenovan za naufinega ministra Saburov. Tolstoj je nekda padel, ker je premalo skrbel za rea-listidne predmete v srednjih golah, za koje je njegov naslednik bolj nnet. Te telnje se vje-majo z nazori Loris-Melikova. ANGLE§KI vnanji minister, lord Granville je poslal vsem evropskim vlastim okro^nico, v katerej se pritozujc, da se najvazni§e to5ke ber-linskega dogovora §e niso zvrSile, ter opominja, da je zdaj cas, da se sili na njih izvrsevanje. — Nova angleSka vlada dela zavestno opiraje se na mogofino svojo stranko. Novi minister za Indijo je na§el 40 milijonov doiga in s tern raz-kril 2idovsko sleparstvo Beaeonsfiel d-a, ka-teri je v parlamentu vedno trdil, da ima Se kaj predobitka. —• Beaconsfield je vsled toga za vselej nemogotf postal in nekatcri ho6ejo celo. naj se tira na obtozno kiop. BISMARK pe§a. Ker ga je drlavni zbor v zadnjem casu n2e ve6krat pustil na cediln, rekel je te dni, da je vtrujen in da hoLe odstopiti. NA ITALIJANSKEM vre zdaj najhuje vo-lilna agitacija. Irredentovci brusijo tudi v tej borbi svoje orozje zoper Avstrijo. P, Fabri je izdal brosuro, v katerej zahteva, da se italijan-ska meja potegne do L j u b 1 j a n e in ]3eljak. To Vam je pravi naprednjak: ne ve6 do Soza, kakor je dr. Janez Bleiweis, slovonskemu narodu Se dolgo ohranil. Potem Be spomiojatfeiovanja „Slov. Mttice", katera po vseh pokrajinah slovenskih poStlja blagodejne zarke omike; hvali osobito „TermiQologijott Ciga!etovo; poudarja, koliko zaslug imajo citalnice v oUe, a osobito Ijubljanska Sitalnica za omiko in narodno probujenje po Slovenskem. Ako je siovenski carod sedaj zayeden narod, moramo se mnogo Citalnicam zahvaljevati. Tudi slovensko petje je zadnjih 20 let mnogo pomaga-lo, da se je siovenski narod duSevno vzbudU. V tem oziru ima nGlasbena Matica", sestra goriSkega „Slav-caK, mnogo zaslug. 2eleti jej je vsestranske podpore, da bi nas razv^seljevala z vedno vecjim §tevilom le-pih kompozicij. Slovensko petje, kolikor ga je imel v tem kratkwn casu svojega bivanja priliko sWSati v Ljubljani, je res izvrstno. Ravno tako je g. predsedni-ka osobito veselilo, da je takoj prvi dan svojega bivanja v Ljubljani mogel biti navzocen pri gledali§kej predstavi, katero je t de2. gledaliSCi priredilo nDra-matiSko druStvo*. Nij se nadejal, da bodo siovenski igralc.i tako dovrseno igrali. Tudi temu druitvu Leli v svojem delovanji najboljsega vspeha. Eonfino se spo-minja tudi aSokola* terpravi, da jevesel tacegadm-Stva, ki ima po znanemgasla: BZdrava du§a v zdra-vem telesa* imenitno nalogo, vzgajati krepke in zdra-ve drzavljane. Kolikor bode v njegovej moii, podpi-lal bode vedno od sedaj kakor do sedaj deiovanja vseh druStev, katera skrbe za umiko naroda sloven-skega. ~ Ves ta dolgi govor, katerega smo tukaj same v kratkem izpisku posneli, jasno je kazal, da g. dezeloi predsednik Winkler natankopoznaves duS-ni razvoj naSega naroda zadnjih trideset let, a tudi vse potrebs skIq (ako, kakor ]ib sploh moid pozoati tako odli^Jen domoljub, kakor jebil od nekdaj ^edanji g. de2. predsednik. Ako je pa tudi vsem navzoonim pjegov govor od konca do kraja dopadel, vendar nas je posebno Se veseljlo, kakojeg. predsednik poudar-jal, da je bil od prvega poCetka ustanovmk flMatice Slovenske" ter prijazno omenil, da je svoje dni tudi s peresom potezal se za opravifiena zahtevanja slo-veaslcega naroda. Potem si je dal g. predsednik pred-Btaviti po vrsti vse Clane deputacije, segel je vsake-mu v roko ter za vsacega imel §e prijazno in ljubez-njivo besedo. PovpraSeval |e po Stevilu Clanov raznih narodnih druStev, po stanji njih premoienja itd. Za-pustili smo dvorano z osvedcfienjera, da tako vrlega aaoiSa, kakor je g. Winkler, fie nysmo imeli za pred-Fednika v kranjskej dezeli, SI. N. KatwUSko.pollt;igka6italoicft v(Bepovanu bo imela binkoStm ponedeljek, dne 17, maja ob 6. uri zveiier „8hod". Razgovarjalo se bode in sklepalo o proSnji do slavnega duielnega zbora, da naj bi skle-mil postavo, po katerej bi imele obaine oblast ljudem brez gotovega zasluika odrekati 2enitvanjsko dovolje-nje. Tudi neudje bodo k sbodu kot gosti dobro do-ili. Posebna vabila Be ne bodo razpoSiljala. Po shodu se bo vrSila beseda po sledeSem sporedu; 1. Godba. 2. Pet^e. Slavjanska polka. 8. Kme-tljski poduk. 4. Deklamacija; Pot vnebesa. 5. Petje i Sirota. 6, Igra: Kaznovana radovednost. 7, Petje: 8. Deklamacija; Doeek in jabkna. 9. Petje : Sem slovenska deklica, spremlja orkester. 10. Burka: Nevem. Pred igrama svira domac orkester, Za neude ustopnina 10 kr. Odbor. V korist reve2ev, pokne2ene gro6je goriSko-gradiScanske bo v soboto 15, maja 1880 na praznicno razsvetljenem vertu ^Catterini-evom'* velik koncerfc; ^enjavala se bosta banda in orkester c. kr. polka bar. Hess, itev. 49. Zafietek ob 7. uri zveecr, Vsto-pnice za 50 n. za eno osebo in vstopnicc za dru^bo treb oseb za 1:20 f. — 4 oseb za 1:40 f. — 5 oseb za 1:50 f.dob6se v bukvarnah gg. Dase-a in Woku-iat-a in zve<5er dotiiinega dne pri vhodu v vert, Ako bo vreme neugodno, bo koncert nasledno saboto in 2e prej kupljene vstopnice veljajo tudi za tisti dan. Slovansko podporno dmfitvo v Trstu pri-red!, kakor smo uze zadnjid poro^ali, na binkoStno soboto, 16. maja 1880 vglediSci Venice" veliko Besedo, pri kateri bode sodelovala vojaSka godba Br. Jelafiicevega pc3-polka pod vodstvom kapelnika, gosp. V. Tufiek-a. — Potem nastopi prvikrat v Trstu slav-noznani siovenski operni pevec, gosp. Nolli, ki je M u2e veliko slave na prviii italjanskih glediSclh in v meSauem zboru nastopi tudi prvikrat nad 24 gospo-dicin. Petje bode vodii g. pevovodia 5. Bartelj. Spored: 1. Dav. Jenko — BNaprejB, svira voja-Ska godba. 2. F. A. Vogel — „Cigania, moSki zbor za tenor solo. 3. Nedved — „Nezakonska mati", poje o-perni pevec, gosp. Nolli 4. A. Hajdrih — „Hercegov-Bkaa, zbor s cveterospevoui. 5 — »Kje dom je moja poje operni pevec. gosp Nolli. 6. A. Fester „Ave Ma-rijaa, iz operete „Gorenjski Slavfiek" megani zbor 2sn-ski in moSki spremljevan z orkestrom. 7. Roraanca iz opera „Ballo in Maschera" poje operni pevec gosp. Nolli. 8. Saljiva igra, dobro jutro v 2 dejanjih 5 pet-jem. Zacetek toCno ob 81|2 uri /veCer. Vstopnice: Pritlicje f. —.40 kr. Galerija f. —.20 kr. Posebni se-de2i f. —.60 kr. Klopi f, —.40 kr. Listki se dobi-vajo v Cjtalnici, via alle Poste N. 10, v kavarni Bot, v nnarodni pivarni" in v pctek in soboto v glediScni blagajnici. Akademidna drustva ^Sloveuija" na Du-aaji" i MTriglava v Qradci napravita v nedeljo, 16. maja izlet v Murzzuscnlag. Skupni obed bode v gostilni »zum Erzherzog Jokmn*, potem izlet k »Gru-belbauer~ju* i zvecer zabavazopetpri ^Erzbg Johann*. Yspored je sledec: L 1. VaSak: Ja jsem Slovan (pojd pevci »Slo-venije* i „Triglava"). — 2. A. Hajdrih: Slava Slo-vencem (pojd pevci „Triglava"). — 3. Br. G. Ipavec: Savska (poj6 pevci BSiovenije"). — 4. K. Bendl: Mi-lenko draha, dobrou noc (poj6 pevci nTriglavaa). — 5. A. Foerster: Pobratimija „Slovenijiu poklonil skla-datelj, pojd pevci sSlovenijea). — 6. A. Hajdrih; Morje adrijansko (poj6 pevci B51ovenije" i ^Triglava"). H. 1. D. Jenko: Ifsprej (pojd pevci „Slovenije" i BTriglava"). — 2. Fr. Kukac: JaCinka (pojd pevci wTrjglava". — 3. S. Pirnat (ud aSlovenije") Na pla-nine (pojd pevci „Siovenijetf. —-4. Bri2: Gj Banovci (poj6 pevci ?Slovenije8 i „Triglava8). — 5. A. Nedved: Domovini (poj6 pevci wTrigIava"). — 6. Dr. 15, Ipavec: Bodi zdrava (pojd ;pevci nSlovenijeB). —'7. I. pKZajc: tJboj (pojd pevci ?Slovenye* i „Tnglavaa), III. 1. Dr. B.Ipavec: Ilirijaolivljena (pojojpevci aSlovenije" i »Triglavatt). — 2. A. Nedved: Sloven-ska deiela (pojd pevci nTriglavaa)..—- 3. K. Jahod*: a) Visoka je gora (osmospev, pevovodji „SlovenijeB poklonil skladate^j, pojd pevci BSlovenije"). b) Zagor-ska, Sloveniji poklonil skladatelj. — 4. K.ocijanctf: OWa^ku, zbor z bariton solo, pojd pevci r,Slovenijett. — 5, K. Bettdl: Yoj veterku (pojd pevci nTriglavatt). — 6. A. F. Tovafiovsky: Druga kitica nar. pes. (poj6 pevci „Sloven«e"). — 7. Dr. B. Ipavec: Danici (zbor z baritou«8Qlo, pojd pevci „TriglBV&*). 8. KocijanCie: Venec narodnih pesmi (pojd pevci „SIovenije"). — 9. D. D. Jenko: Sabljo moja (pojd pevci „SloveniieB i 8Triglavaa). i ". ¦»¦'¦...... Kmetijstvo. Postava zastran pokonSevanja Skodlji-vih iuiSkov. V goriSki okolici in, kajkor sliSimo, tudi drugod je letos vse polno gosenic posebno po aadnem drevji in po ^ivih ograjah; a le malokedose zmeui za to, da bi jib pokouceval, dasi je v obta znano, koliko skode prizadenejo lahko sadju in koliko raznim vrtnim in poljskim rastlinam. Ker je sadno drevje v jako ngodnem vremenu ocvelo ter obcta obilo pridelka in ker tudi polja do zdaj v ob6e prav dobro kazejo, — je ta sploSna ne-mamost zares neodpustljiva, — K cemu imamo paC v naScm de^elnem zakoniku in ukazniku postavo od 30, aptila 1870 zastran obvarovanja obdelane zemlje zoper poSkodbe po gosenicah, hroSCih (kebrih) in drugih Bkodljivih sSuikih? Marl za to, da Be oo izpol-nuje? — Po tej postavi bo doHni vsi posestniki, u2ivalci, zakupniki (najemniki) do konca meseca mar-«ija all vsaj do konca aprila otiitlti Bvoja iadna all lepohCna drevesa, svoje grme, mcjc, feme plote in hiSnc stene v vrtih in viuogradih, na poljih in trav-nikih zapredeuih gosenic, iu^kinih zaleg in meSiCkov in pobrana gosenLcna gnjczda sezgati all sicer pokon-catf. — Inako se imajo tudi gouenice, bi'2 ko se sporaladi opazijo na sadnih in tietih drovesib, ki pod-pirajo trte, na grmih ali na obdelanih rastlinah, otrc-biti v doloSenem Um. — Iste osebe bo doline gose-nice, zaprcdke in mcSicko tudi drugih 2u2kov in tudi te name, nnj so v katerem koli ktnem Lasu pomno-lijo na njivah in travnikih tako, da veliko gkobo dc-lajo, pokonCati, v dobi, katero odloCi ^upanstvo po jav-iiem razglasu, Euako imajo tudi iste osobe dolfcnost, hio^e (kebre) navadne, poljiike, titne, trtijono v dobi, katero odlofci zupanstvo, otresati « sadnib, lepoticnih In onih dreves, ki so trtnm v podporo, z lepotiCnih gr-mov in drovoredov, potem z lidtega klasovja, 6o bo ga zasedli. To se mora egoditi vsak dan, zlasti zgo-daj zjutraj, in se imajo htodci pokonCali. — Kedar bo njivo preoravajo ali prekopavojo, inwjo go Civi (od liroSCev) ali gosenice drugih iu/kov za jdugom, mati-ko ali lopato pobrati in pokonCati, — Zupanntvo ima Cuti nad tem, da vsi posestuiki, uzlvalci in zakupniki to dolznost store. — Ce je kcdo zanikem, ter nece epoluovati teh dol^nosti, ima ^upan preskrbeti, da sn to zgodi na njegovo Btroike. — Sicer ima zupanBtvo oblast kaznovati zanikernele in sploh prestopnike te postave z globo do 10 gl. oziroma b6 zaporom od 6 ur do 2 dni.— Zupan8tva bo dol2na to postavo dva-krat v letu in sicer prve dni meseca okto-bra in meseca februarija razglasiti. Poli-tidne gosposke pa imajo dolznost, 5nti nad tem in se prepriLavati, da se dolo^be v obfii-nah njih okraja natanCno spolnujejo. — Ce iupan za-nemarja spolnitev te postave, ima ga politiSka go-sposka kaznovati z globo do 20 gl. Postavo imamo, je modra in stroga; a kedo je spolnuje? V naSem mestu nismo §e nikdar videli za-povedanega razglasa; v obCinah na kmetih so v obce tudi malo brigajo za to postavo. Kako dujejo in ne prepricujejo politiSke gosposke — kdo vo? Istina je, da smo videli pkoli Gorice uze meseca maja na sad* nem drevji polne veje zapredeuih gosenic in drugod menda tudi ni bolje. Eer je podpisani zapustil Bvoje mesto kot voditelj in ravnatey tukajSnje F|dHtoni-Jeve le-karnice, vSteva si v dolznost, izre6i njenim p. n. obiskovalcem najtoplejso zahvalo za izkazano mu zaupanje za 6asa njegovega poslovanja. V Gorici aprila meseca 1880. A. FRANZONI v Kalistrovi hi§i, magistratne ulice. Alojzij Pregl klobudar y BaSteln v Gorici I ima za naso dezclo edino zalogo klobu-kov za ude novo ustanov^enega ve- 1 terati8kega druStva za gorisko-gradiSko grofijo. Sicer pa ima na izbor klobuke I vsake vrste, slaiunate in iz klobuclne,. I iz najboljSih tovarnic. Podplsani naznanja, da je odperf v ulkl sv. Klare it?. 117 v baron Dreclis-lerjevej hisi zaiooovina belega in drnega znanega pod imenom nSchiHeru pravi pridelek Hull iz Battazseka. rrodaje se na delicto po spodobnih cenah. Soveje sodbe adrav. veljakov o FMC-Jfflni CTii sMiiii FRANZ JOSEF [BITTEROHELlEl najuspeinejii greuki \octi: Prof. dr. Biesiadecki, leniborg. ST L*: lelnl idravsimal ief««nt. Uilnja, it •• J» la «alo v»»«, da «»* gotovo od elovek pa brez holeJia; pri daljsi rabi no zgubi moLi is asadriuje prab»Tljanja. Y Itotu 3. hot. 1919. Prof, dr. C. pi. Braun-Fernwald, Dnnaj. Yikt mnngokrat *«-n «• oie prepriSal o aaanem nagtem in zanea-Ijirjm udinku t« greake voda; zato priporocam najtopleja to Todo bolnim guapem. Dunaj 1HT3. Prof. dr. Meynert, Dunaj. KwatSRK l.niml dezaati »e doteze rabli u5ink, In pri zacetih boleznlh t ilu. iajih yijfch. kiln Ike ovaja pogoitoma uzrok bolazni. Danaj 1879. Dr. Sleiner primarm zdravjiik medic, oddelka mestne bolniSnice v Gradcu.— .aponeaU hb jo In prikupiU pa zanesljivem in ruhlejem ucinku. V Gradcu 13. okt. 187!). Dr. Kleliiwaehter prof, klinike m 2eiv skc boleani v Insbrueku. &)Lg:L&SLL plivajoSa, ne 4ft bi imela kak drugi neprljetni uSinck kakor drupe grinke rode; a* to *a»luzi, da se t krogn kol.gov in obcinstfa gor-ko priporoc*. C. kr. oMaa bolnica, Dunaj. p^S.^ •che-ja. „Pri ielodecnem in Sreveanem hataru, habit zaprtji, breztec-nosti, krvene« zgoiJeaji, bemoridab, jeternih boleatih in zentkih boleznib ao sa dogagli izvrgtni uapehi." 1878. Glarna zftloga z« Gorico in dczelo samo pri a. CK18TOFO-LETTI « lekarnfci npri srnem medveda* na Transitu, kamor naj so poiiljajo narocbe za veSe mnozice. Dobiva sa tudi v Seppenhofer-|j jevi drogeriji tmatrxn ikofije. 911atilnice na itifte in na stebre, z napravo za slamo stresati, z resetom In snazilnim aparatom, na lesenih nogah, ¦leer pa iz zeleza, z najuovejSimi popravami. se dobodo dober knp. Tudi imamo tri^re (trieure za gospodarje in mlinarje, in rezanice za z noge pritiskati. To poSiljamo do Dunaja franco, Narisane podobe zastonj. ISCejo se dobri agenti. Ph. Mayfarth et Co., tovarna za stroje v Franleobrodu (Frankfurt a M.) in na Dunaju, v mestnein magazinn, (Stadtlagerhaus.) Darajemo vsakemu najpotrel)ni§e strari, kakor noze, vilice VD. zlice. Oskrbu§tro ne davco nsniS priile relike engleike tvornicc britanija srebra nam je narocilo, da iinamo ?ae blago iz britanija srebra, M je pri nas v zalogi, profci majhni odikodbi voziiine in 1/4 dela stro§kov za izde-loY&nje darovati, Kdor nam poalje samo 3 gl. 95 kr., ali pa Be na-ro6i s poStnim povzetjem tega zneska, da se nam povr-nejo stroski za prevazanje z Anglelkega do Dunaja in nekoliko todt za delo, dobi sledeCo namizno opraro iz britanija srebra, obstojeCe iz 24 komador izvrstnega blaga ^ __ J^* zastonj '^g/§ 6 izrrstnih namiznih noiev, britanija-sreberni roC, s praYimi angleSkimi avebrojeklenimi ostrinami. 6 najfinejih TiUC, iz enega samega kosa britanija-srebra. 5 tezkih britanija-srebernih naradnih Hie. 6 britanija Brebernik kavnih 41iCik najbolje ba2e. 24 k. Bkupaj 24 komador, kateriso stall poprej 15 gl stanejo zdaj "' ml Si kooado? ih|.j aamo 3 gl. 95 kr, Te 2,4 atYari so iz najfinejega britanija-srebra, ka-tero ostatte redno belo in se Se po 30 letni rabi ne razlikuje od pravega srebra, za kar se garantnje. Narocbe naj se posiljajo pod nasloYom: Blau et Kann, Wien I., Elisabethstrassc. Wf'Ge se blago ne prilega. naj se franco nazaj poi- I lje; denar povrnemo brez odbitka.M9H| ' Pri ces. kr, zastavljavnici UVM URE po nezasliiano nizkili izjemnih cenah namrec 70 odstotkov pott kupno ceno »BW^i«log^aep»iS» ur, fa »* bi»» ** pwdaj serokaj po-*lam i» n«J«»««ie»«^5»* **!«»»»»«« warsn, so bile po' sne » e. k. za»»«TU*»niro, d«r so aiipadl* »er s* ?» draibenem ?u a p o I **",*ilff,Mi V^poloiaji, da lahko prodamo prove al«te, sreberae in mikeliioire ure, majboIjSe Svicarske izdelk*. vse proti Sletni garanciji, da lenai denar nazaj dobimo, TO pereentov pod navadno tovamiiko ttno, tako da so ure skoro B^ zastonj. "W ^^ Va*W aitttek, ubogi *ti bogat, potrebuj* ure, hatera j« mno-gokrak n»jiv.»tej3* pry«te«le« in »p»»lje«rta »k»si ealo «i»ljenje ld«l Mm b«buJ* ttgodna prSIika, ki ne morda n»kdar te« ne p«»-trn«,T»i»U«i ii akorft aa *l« »oIi.ift»» *¦©, garantirano, do mlniita naianino uro? kajtl Bale tovanlimo osebje pregleda ITSe Ure SC enkrat. S* Taaki uti jt »Ticar.kt> tururnienu mamenje. Garaneija je tako zanesljiva, da se h tent javno zaveznjeino, pavrniti vsakemn narat-niku nemadoma in brese vsake overe njegov denar. Kdor hofie imati iafrsfao, neverjetuo ceno, za 5 let garantirano iepno nr© skor© H^" zastonj *mi naj ponljo nerouduma naroclio, naj Tendac T»akdu labo ratume, da ie ur» atrasno bitru razprgdaja. Razkaz zepnih ur: 2epna Cilindrica iz teikega arabru-nikctja, prav fina, na aekunde pitsgledana, gravirana,, guituchirana, i H rubiai, piitvtm ate.lum, cniai.Lranint kaxatam in posebnim pokrivaloni, h prav tino zlatu fasi»-»eriiico; popr«j jo utala 13 gi., adaj uamo gl 5.50.— Ista prav lino v ognjn pozlaiena, krasna, kakor vsaka zlata gl. 6.50. Zepiia ankorca iz tezkega srebro-nikulja, prav fina na minuto pre^ledana, gravhana, guilcichirana, » t.» rubiui, pJitvira slektom, email, azalom in sefcundrfim nuzavcem, x jako «Sn» veri-iico iz talmi-zlata, poprej 20 g!.» »daj samo 1 gtd. — Ena najboij- Hih m lamtnisia ur. - Ista tezko v ogDji pozlaicna, krasno iziielana, popoln. zlati enaka samo gl. 8.50. RemoiltOir-Ura 1% najftnejega doubla-alata, ae navija pri rinfici brez kljufia, obrani pod garaneijo iredne ziato barvu, ix-vratno na ininmo vredjena, z drojiim pokrotrom, okim'innim email, kazalom in privilcf, kt>!e*jcm, odlikorana kapitalna ura « taimi ve-riiico, poprej 21 gl. adaj »amo gl. 8.50. — Teh us jo niato. Sveberna remontoir-nra u p«veg» a lot. «rebra, od c. kr. punc, urada prenkusena, »« na»ija braz kljuia, s proti-^a-porom in kazalno nnprnvo. najfltteja it privilejfiji™, nadrobno pro. giodana, » pliivim Htuklom, email, bazatom in soktindnim ka/.&Uom, znotraj » kriatttlnim pokrovom in nikelnjim kol«»ijen, za imeega pr«. zurno najboljva, najcuinja ia elegnntnejia. ura n» »veiu; poprnjanja cena uu gl., zdDJ sumth U gld. Ki'eberna ankorca la pravega, od c. k punc. urada pr«»kugcn%'ii 1:1 lot. »rebra h l,"» rublni prav lino na n«kund« pro-glvdana, a plitvlm ntukltim. email, kazalom in sekundntm kazatcom, zraven tega po novcm elektro-galtranicnem nacimi pozlaf eim, da jo noben zlatar na tvutu no ni^Io'. od pravo zlate ure, katera se na* vadjio kupi za toko dragi denar; poprej je stala brez pozlacenj»24 gl,, zdaj a pozlacenjem vred aamo gl. Vi.50. Sreberna i-ilindrica tz pravega 13 lot, zlata, od c. k. punc. urada preskuicna, z 8 rubini, aatan&no na minute preglodanu, po novcm eiektro-gaWonicnem naLinu poziaLenar— tako da se ure t-.-baze ne raztooujejo od pravib zlatih, poprej 15 gl. zdaj samo gl. 0.50. Ura Z3 gOSpe ia pravega 11 karatnega. zlata, presfcuSena od c. k. punc. uradii, neizmorno fina, elegantna ura z najllnejo be. ne5ko ztato okolivratno fason-verizico in najflnejo iumetasto skat' Ijico, poprej uo gl; zdaj samo gl. 19.50. tje nikdar kaj taecga. prava u karat, zlata remontoir-ura 40, so gi. noje- neje Sa»onette-ure, katere «o stale nekdaj po 100 gl. KASLOY: Ita-itartoif m k, Fraiss, Rathenthurmatrasae 9, parterre, gegenuber dem^rzbiscbofi. Palais. Wien. V GOSTILNICI „pri zlatem angelji" V GORICI dobivajo se vsak Las izvrstni krskiraM, ofcusno pripravljeni ali pa zivi. Cena prav spodobna. FoWaobcinaH O PEI GOEICI 11 si ^eli omisliti dobro stolpno nro; za ta namen je obfiinsko starelinstvo od-lofiilo 400 gld. Kdor bi zelel in si upal pod zanes-Ijivo garancijo prevzeti to delo, naj podsi svojo ponudbo v encm mesecu ^upan-stvn v Podgori, zadiija poSta (ior;ca. Ixzzxzzx: Ni |aznanjam zivinorejeem goriSke oko-Jice, da imam izvrstncga trilctnega bika friburSkega plcmeua, ki sem ga dobil od c. kr. kmetijskoga dru-§tva v Gorici v namen zbolj^anja do-mafie govedc. — Krave tega pie-mcna so izvrstne mlekaricc in dajejo tudi vclike delavne vole. — Od vsacega skoka se placa 50 kr. in Le se krava v enem mesccu ne vbreji, ponovi se naskok brezplacno. Ivan Oulot pod Tumom (pri sv. Roku) v Gorici h. St. 64, Vsakcj gospodinji prekoristno! Oes. in kr. privUegiran IPECNI PRAH prve avstrijske toYoruice za pedni prab od Karola Russ <& Comp,, pianaj 1. Bez. Weihburggasse 21. Nas pecni prah (trajni alisuni kvas) nadOmestnje popolnoma vsaki kvas. He pokYari se nikdar. in se to-rej lahko obrani} vsakapekovina dobi ponjem brz6 kakor po najboljsem krasu fineji in disteji o'kus, postane krajsi in rableji, tesfco se nagleje in enakomernejse vzdiguje in se nikdar ne poleze; pri tem se pa pribra-nijo obela in jajca; pa* tudi na casu se pristedi, ker in treba fiakati, da se testo vzdigne, se pri krofih ne — in kar veliko velja, da ne napenja. — V paketih po 5, 20 in 50 kr.SYari se pred ni6 vrednim ponavejenim blagom. 0T Prodajalci dobe primeren nameLek. *5fc ZALOGA ZVEPLA prav drobno zmlctega \ meliiinieiicni parnem mlinu v Modi. Ker je zdaj uze povsod pripoznano, da je zvepio — seveda eisto in prav drobno zmleto —edini izdatni pripomocek zoper tertno bolezen, priporofiam prav gorko Tsem trtorejeem, naj se z njim o pravem Casu preskrbe, ter me pocast6 se svojimt narocili; gotovi naj bodo, da jim prav vestno in dobro vstrezem. Zalogo ^vepla bom imel v Gorici v Magfstratni ulici v jedilni prodajalnici gosp. Jozefa Modolo v Roper-jevi hisi, v Ra§telu v drogeriji gosp. Ga§par«ja Ghitter-ja, na svojem domu v Podgori in v parnem mlinu v Mo§i. — Blago, dasi izvrstno, bo po prav spodobni ceni. Andrej KocjanciC v Podgori. Razpis neiteljskih sluzeb. V tem solskem okraju so razpisane tri sluibe n6iteljev III. pladne vrste na enoraz-redni soli, in ena slufcba ufiitelja III. plac-ne vrste na dvorazredni soli, pri kateri zad-nji bo eventnalno imel dotifini ufiitelj tudi vod-stvo sole. Dohodki teb slu^eb so doloceni v dezelnih iolskih postavah 10. marcija 1870, 16, oktobra 1874 in 4. marcija 1879. Prosilci naj doze svoje proinje previdene z dokazom uCiteljske sposobnosti in dosedanjega slnzbovanja naj dalje dokoncajunija t. 1. pri podpisanem okrajnem solskem svetu. C. K. OKRAJNI &0LSKI SVET v Tohnitm 8. maja 1880. feOavatelj ia Q^SoYom Breflnjkjjofe ZISI.—Tiska; fflilarijanska« tiskarna v Gorici,