Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (Mgijene) poučevati in v kterem obsegu ? (Nadaljevanje.) erilni spis 106.: ,,Baker" str. 90.  1. Vsebina: Opis bakra kot ruda, njegove primesi, kako nastane zeleni volk; svarjenje glede uživanja jcdi iz posod, ki so z zolenim volkoni prevlečene. 2. Obseg: Zeleni volk s<» prikaže na bakru jednako, kot rja na železu. Rja ni škodljiva človeškenm zdravju, tem bolj pa zeleni volk, ki je hud strup. Kotli, v ktcrih kuhanio jedi. in druge posode iz bakra niorajo biti od znotraj pocinjene, ktir drugače se naredi zeleni volk, ki bi otroval jedila. Kisle in tudi sladke reči izoimijo zeleni volk v kratkcm času. Varujte se tedaj pred zelenim volkom. Zelen je, kakor novo pomladansko zelenje, pokaže se na bakru, kot tenka skorjica in se lahko odluši. Tudi krajcarji so iz bakra in se labko nabero zelenega volka, zato jih ne v usta devati! 115. berilni spis: ,,Strela" str. 115. 1. Vsebina: Prigodek ob času nevihte. 2. Obseg pouka: Med bliskom in gromom nc smeino teei; ni dobro reei iz železa, bakra ali drugiti kovin na sebi imeti ali je nositi; nevarno je pod visokim drevesom zavetja iskati, jednako tudi ne pod stolporn ali na takih krajih, kjer je inočen prepib. Kovine in skalovje privabijo električno moč — tako imenujemo blisk — jednako, kakor vlažen zrak, voda, visoko drevje in veter. 120. berilni spis: ,,Zrak" str. 103. 1. Vsebina: Najvažnejša svojstva zraka in njegove prikazni v natori. 2. 0 b s e g p o u k a : Zrak je ljudem, živalim in rastlinam neobhodno potreben. Zrak je oist, še večkrat pa je napolnjen s smradčinami, dimora, prahom itd. Takov zrak je človeškeniu zdravju žkodljiv in je vzrok ninogiin skrivnini boleznini. Kakor ne maraS za izprideno vodo, tako tudi ne  niaraj za izpriden zrak! Največ rečij na svetu je iz posebnih tvarin sestavljenih, tako tndi zrak. Kava obstoji večinoma iz  črne vode, iz mleka in iz nekoliko sladorja; tako ti jo napravijo mati. Jednako, a ne iz ravno tega je sestavljen zrak.  Zrak obstoji namreč iz dušca, kisleca in  iz ogljenceve kisline. To troje prešine  jedno drugo, kakor črna kavina raleko in  raztopljeni slador v kavi. Cim več ima slednja mleka, teni bolj brani. Tudi zrak ima tako rekoč svoje mleko v sebi in to je kislec, neka popolnoma skrivna tvarina. Cim več je kisleca v zraku, tem bolje se počutijo ljudje in živali v njem. Sicer ima zrak na prostem povsod jednako veliko kisleca v sebi, a ne tako v zaprtih prostorih, kakor v spalnicah, učilnicah in cerkvah. Pri sopenji se porabi samo kislec, vse drugo se zopet izsope. Cim dalj in čim več ljudij sope v kakem prostoru, tem pred se vzame zraku kislec. Zrak pa, ki iina malo kisleca, se pozna na tem, da nara je tesno v plučih in da nas mine veselost, še bolj pa se spozna, če niti luč ne gori vec tako čvrsto, kot sicer. Tu je treba prevetrovati. V stanicah, spalnicah, posebno pa v učilnicah naj se vsaki dan okna in vrata vsaj jedno uro in sicer dopoludne, najbolje med pometanjem odprta irnajo, da odžene prepih vse slabe tvarine, ki so se primešale zraku in da pride nov zrak, ki donaša zopet kislec. Odstrani vse, kar niore zrak okužiti! Nalraljivc bolezni se razprostirajo najbolj po zraku. Da bi se pokončale cime bolezni koj v zraku, se poslužujemo raznih sredstev, kakor klorovo apno, klorova voda i. dr. 121. berilni spis: ,Veter" str. 104. 1. V s e b i n a : Svojstva, prikazni in učinki vetrovi. 2. Obseg pouka: Ako brije mrzla sapa skozi toplo sobo, treba je takov pre- pih odstraniti. To se posebno pozimski čas rado zgodi, ko so špranje pri vratih in oknih ali celo luknje, skozi katere prihaja ledena sapa v zakurjene prostore. Taki prepihi so največji škodovalci zdravju. Po njih nas bole zobje, nas trga po glavi ali po udih, nas ščiplje in kolje po kosteh, da ne moremo niti spati. Zamašite torej take špranje ali luknje. Poletni prepihi ne škodujejo,ker je zrak v sobi in zvunaj ali jednako topel ali pa je zvunaj še toplejši nego v sobi. 124. berilnispis: ,,Megla, oblak, dež" str. 107. 1. Vs e b i n a: Najnavadnejši pojmi glede megle, oblakov in dežja se otvorijo. 2. Obseg pouka: Ni dobro po dežji premočenim mirno obsedeti ali obležati, kajti mokrota, ktera se suši na zraku, odvzame životu toploto, da jo porabi v sušenje. Mokro obleko jo treba sleči in popolnoma suho obleči. Tudi od pota pre- perilo je treba preobleči. Kadar v kopeli, ne trpite mokrote na tomveč obrišite se kar najpred ,,Sneg i n t o č a" rnoceno ste bili životu, mogoče. 127. berilni spis: str. 109. 1. Vsebina: Kaj je sneg in toea in kako nastaneta. 2. 0 b s e g p o u k a: Sneg je sicer zinrznena voda, vender je setvi na polji topla odeja, ki jo varuje pred zmrzlino. Ozebljeni udje naj se drgnejo se snegom, dokler ne kroži zopet kri po žilah. Ljudje, ki so vsled prehudega mraza zmrznili a imajo še iskro življenja v sebi, se zakopljejo v sneg, da se jim zopet povrne življenje. Toča more nevarna biti, kajti casi imajo zrna debelost kurjega jajca. Ako pade iz velike visočine doli na tla, more človeka, posebno otroka, katerega zadene na glavo, ubiti, kar se je tudi že pripetilo. (Dalje pr.) I. K. Trb. ^yup