V središču
Markovci, Gorišnica •
DEM načrtujejo 180-milijonsko
«	4 *	* t
investicijo
O Stran 6
Kronika Podravje • Hišni ljubljenčki niso primerno darilo pod smrečico
O Stran 24
s I ¡ Štajerski
Ptuj, torek, 19. decembra 2023
Letnik LXXVI • št. 98 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Ptuj • Kdo bo vodil novoustanovljeni ptujski »super« zavod
»Kolo sreče« bodo vrteli po novem letu
V mestu ob Dravi se te dni na veliko ugiba, kdo bo vodil novoustanovljeni Javni zavod Ptuj, v katerem je MO Ptuj združila turizem, šport in mladinske dejavnosti. Odločilno vlogo pri imenovanju bo imela politika, sicer pa je zavod, čeprav ga imenujejo »super«, v primerjavi z drugimi občinskimi podjetji in zavodi po prihodkih med najmanjšimi. Več na strani 3.
Aktualno Podravje •
Poplavljali Dravinja in Polskava, pod vodo Pesniška dolina
O Stran 2
Gospodarstvo Kidričevo •
Komunala Slovenska Bistrica podražila vodo
O Stran 4
V središču Juršinci • Obnovili bodo najbolj kritičnih 350 m vodovoda
O Stran 7
Socialno varstvo Žabjak • Vrata odprla šesta enota Doma upokojencev Ptuj
O Stran 8
Ptuj •
Gostinci zadovoljni rezervacije z že za naslednje MS
Božični prazniki •
Jaslice Petra Gojkovi na razstavi v Vatikanu
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot.
Štajerski TEDNIK | radioPTUI 1
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 19. decembra 2023
Podravje • Vodotoki ponovno poplavljali
»Videti je bilo, kot da voda teče nazaj«
Regulacija reke Polskave je pred poplavnimi vodami rešila Lancovo vas in Sela, a ob združitvi z reko Dravinjo poplavila zemljišča v Tržcu. »Kakšna je to protipoplavna ureditev, če se tukaj voda razlije in jo imajo ljudje takoj v kleti,« je opozoril svetnik Andrej Rožman, domačin Zvonko Tušek pa je dodal: »Videti je bilo tako, kot da voda teče nazaj.«
Foto: Mojca Vite
Andrej Rožman je opozoril na strah in skrbi krajanov Tržca. V minulem tednu sta namreč Dravinja in Polskava poplavili. Ljudje poudarjajo, da protipoplavni ukrepi na Polskavi le delno rešujejo situacijo, saj se je zdaj poplavni val premaknil na območje nižje ob reki.
Direkcija za vode je v okviru protipoplavne ureditve Polskave v začetku leta 2022 začela urejati reko, v dobrem letu in pol je bila struga poglobljena, odstranjena zarast, zgrajeni novi mostovi in brvi. Posegi v strugo so omogočili večji pretok, izboljšali poplavno varnost v določenih naseljih, a jo poslabšali v Tržcu. »Namesto da bi vodotok začeli urejati pri koncu, torej pri izlivu, so ga v sredini in tako se na eni strani rešujemo, na drugi potapljamo,« opozarja Rožman. Polskava se namreč v Tržcu izliva v Dravinjo, slednja pa v Dravo. Ker Drava ni primerno očiščena, se Dravinja v osrednji pod-ravski vodotok ne more izliti, posledično Polskava ne v Dravinjo in nastane zamašek, ki ima za posledico obsežne poplave kmetijskih površin, pojasnjuje svetnik. »Državi bi moralo biti v interesu, da zaščiti ljudi, živali in kmetijska zemljišča, ki omogočajo pridelavo hrane. Koliko hektarjev je danes poplavljenih, koliko hektarjev posevkov je uničenih, kaj bo prejel kmet v zameno? Nič.« je oster Rožman, ki je prepričan, da bi bilo mogoče vsaj del škode preprečiti. »Na ureditvi struge Drave, Dravinje in tudi drugih vodotokov pristojni niso naredili nič. Občino sem pozval, da skliče sestanek, da pridejo predstavniki direkcije za vode na teren, a žal do tega sestanka še ni prišlo.«
Čakajo na zadrževalnik Medvedce
Ne le ureditev in poglobitev struge, eden izmed protipoplavnih ukrepov je tudi ureditev zadrževalnika Medvedce, ki bi sicer moral biti dograjen do konca tega leta. Investicija se je zamaknila v novo finančno perspektivo, naj pa bi direkciji za vode vendarle uspelo pridobiti vsa potrebna zemljišča, vloga za gradbeno dovoljenje pa naj bi bila na slovenjebistriški upravni enoti, je neuradno informacijo posredoval predsednik KS Sela Dejan Tramšek.
Foto: MZ
V Pesniški dolini do povodnji prihaja, ko je veliko padavin ter hkrati narasteta Pesnica in podtalnica.
Pod vodo tudi Pesniška dolina
O poplavljanju Drave in drugih vodotokov v regiji ter neukrepanju pristojnih služb smo v Štajerskem tedniku prelili že ogromno črnila; obširno v rubriki V središču o problematiki pišemo tudi danes. Namesto, da bi se začele struge regulirati in čistiti, je vsako leto slabše. Po eni strani neočiščeni vodotoki, po drugi spremenjen hidrološki režim, ki ga predvsem zaznamujejo močni nalivi z velikimi količinami padavin v kratkem času.
Če po eni strani opisujemo problematiko na robu med Dravskim poljem in Halozami, imajo tudi na drugi strani Drave, v Pesniški dolini pod Slovenskimi goricami, velike težave. S Pesnico je cel križ, je slišati s terena. Minuli teden, ko je deževalo, so bila pod vodo polja in travniki v precejšnjem delu doline. Polja je zalil dež v kombinaciji z naraslo podtalnico in nadzemnimi vodotoki. »Vse je bilo napito, na poljih in travnikih pa jezera vode,« so s terena javljali ljudje.
MV, MZ
Ptuj • Gostilne v mestu: gostinci zadovoljni, a jih je malo
Gostinci, s katerimi smo govorili, so zadovoljni z zasedenostjo predvsem decembra, večina pa tudi sicer.
Naprodaj še dva gostinska lokala v centru mesta
Zraven dveh mestnih gostišč, v katerih so nedolgo tega ponujali hrano, sta naprodaj tudi dva lokala s strežbo pijače v centru Ptuja. Eden je v Prešernovi ulici, kjer še vedno deluje bar Sima. Ponujajo ga (70 m2) za 140.000 evrov, medtem ko je cena pritličnih prostorov kluba Xtime (338 m2) 249.000 evrov.
Rezervacije zaključkov že za leto 2024
Gostinska ponudba, predvsem v strogem centru Ptuja, seje precej zdesetkala. Lokalov, ki večinoma ponujajo hrano, malice in možnost izvedbe zaključkov ob koncu leta, ni veliko. Tisti, ki poslujejo, so ta mesec popolnoma zasedeni. Gostinci ugotavljajo, da - najbrž tudi zaradi manjše možnosti izbire lokacij - postaja trend, da si nekatera podjetja termine zaključkov rezervirajo kar leto dni vnaprej. V zadnjih nekaj letih sta svoja vrata zaprli kar dve kultni ptujski gostilni, kar se sicer pozna tudi na pestrosti ponudbe gostinskih storitev.
Eden največjih gostinskih lokalov sredi mesta, na Novem trgu, je naprodaj že nekaj let. V času delovanja so ponujali malice, izvajali storitev za zaključene družbe in bili pomemben ponudnik gostinskih storitev v mestnem jedru. Od leta 2020 naprej, ko so se v Perutnini Ptuj odločili za umik iz gostinske dejavnosti, prostori Gostilne PP sredi mesta samevajo.
Letos je vrata zaprla še ena pomembna, kultna gostilna Pri pošti v Ulici heroja Lacka. Leta 2019 so slavili stoletnico delovanja, le nekaj let za tem pa zaprli vrata. Obe gostilni, tako na Novem trgu kot v neposredni bližini, v Ulici heroja Lacka, sta naprodaj, a tisti, ki bi morda bili pripravljeni gostinsko dejavnost izvajati na kateri izmed navedenih lokacij, ocenjujejo, da je cena v obeh primerih previsoka. Za gostinski objekt, v katerem je delovala gostilna Pri pošti, želijo lastniki iztržiti 280.000 evrov, površina lokala Perutnine Ptuj je sicer bistveno večja, a temu primerna je tudi cena, saj zanj še vedno pričakujejo 430.000 evrov (460 m2), glede na potreben dodatni vložek v prenovo prostorov pa je po mnenju mnogih to nerealno pričakovanje.
Gostiln s hrano malo, delujoče pa zelo zadovoljne
Z zaprtjem dveh omenjenih gostinskih lokalov s hrano v mestnem jedru se je že tako omejena ponudba in kapaciteta absolutno še dodatno zmanjšala. Gostiln, ki ponujajo malice, je v strogem centru mesta malo. Te, ki delujejo, pa so praviloma zelo zasedene. Ena takih je gotovo gostilna Rozika, ki dobro dela vse leto, poleti tudi zaradi terase, ki jim bistveno povečuje kapaciteto prostora za goste, ob koncih tedna pa zaradi številnih rezervacij in zaključenih družb. Za razliko od Rozike, ki ima veliko dela na račun malic, pa se v bistroju Luk za to varianto niso odločili. Vse jedi, ki jih ponujajo, izdelajo sproti, po naročilu. Aljaž Zemljič pravi: »Mi niti nimamo prostora za množico, niti ne delamo na tak princip. Imamo pa razširjeno ponudbo zajtrka, bruncha in vsega drugega. Ko so zaključki, sprejemamo povečini skupine do deset ljudi, ker lahko tako zagotovimo pristno vzdušje in primerno ponudbo. Ne želimo pretiravati z maso.« V letošnjem decembru imajo rezervacije za konce tedna polne, med tednom je obisk nekoliko slabši kot lani. »Smo pa prisotni v hiški na Mestnem trgu, kjer delamo dobro in smo zadovoljni. Upamo, da bo program decembra pester, kar se seveda močno pozna tudi na našem delu,« ugotavlja Zemljič. Nekaj časa so sicer razmišljali, da bi v mestu ponujali tudi malice, kar bi bilo vsekakor dobrodošlo, a se za to varianto niso odločili. V najem so nameravali vzeti lokal pod gledališčem, pri tem pa so že v fazi dogo-
varjanja prepoznali veliko težav: od vlage, inštalacij, ki ne delujejo brezhibno, do omejitve hrupa v času trajanja predstav ...
Tudi gostilne na desnem bregu reke Drave delajo odlično
V gostišču Pri Svenšku, ki se je le streljaj od centra mesta, so s poslovanjem zadovoljni. Čeprav, tako kot drugi gostinci, v zimskem času zaradi zaprtja terase zaznajo upad števila malic za okrog 20-30 %, je december gotovo mesec, ko ta primanjkljaj kompenzirajo. »Veliko imamo tudi razvoza malic in cate-
ringa, zadovoljni smo. Nekateri so si termine zaključkov rezervirali že pred meseci, tu pa tam se najde kdo, ki to ureja zadnji hip, ampak to je bolj izjema kot pravilo. Nekateri delajo rezervacije že kar za prihodnje leto. Večinoma imamo redne stranke, vsako leto je tudi kaj novih, ki se odločijo, da bodo imeli zaključek leta pri nas,« ugotavlja Bojan Svenšek. Ogromno dela imajo predvsem ob koncih tednov, v tem prazničnem mesecu pa tudi med tednom. Ni malo podjetij ali zaključenih družb, ki jim ob koncu tedna ne uspe zagotoviti termina, pa druženje izvedejo kar med tednom. To ugotavlja tudi Milena
Gostilna Pri ovinku sicer ni v središču mesta, pač pa v Novi vasi, a je predvsem med tednom ena najbolj zasedenih v mestu. Ogromno dela imajo ob koncih tedna. Dejan Cvetko pravi, da so v tem prazničnem času s poslovanjem zadovoljni, dela jim ne (z)manjka. Kar se tiče zaključkov, so rezervacije za december že zdavnaj popolnili.
Mojzeš, direktorica Term Ptuj, v sklopu katerih deluje restavracija Primus: »Najbolj prodajani so vsekakor petki v tem prazničnem času, precej jih je rezerviranih že za naslednji december. Pri nas so bili ta mesec absolutno vsi konci tedna nabito polni.« Tudi v Termah sprejemajo rezervacije za naprej, stalni partnerji se povečini poslužujejo te opcije in si datume rezervirajo več mesecev vnaprej. Klasična decembrska ponudba hrane za zaključene družbe je v Primusu pripravljena, zagotovijo glasbo, za ostale želje se s strankami dogovarjajo individualno.
Povpraševanje očitno veliko
Zanimivo je, da so praktično vsi gostinci, s katerimi smo govorili, zadovoljni z zasedenostjo predvsem decembra, večina pa tudi sicer. Delo, ki ga opravljajo, je težko, kulinarika se spreminja, zahteve strank so vedno večje, dobrega kadra ni enostavno zagotoviti, a vendar. Ptuj gotovo ima na tem področju še potencial. Več kot dobrodošla bi bila predvsem v centru mesta, pa tudi kje drugje na obrobju, kakšna novost na kulinaričnem področju. Kakovostna in raznolika ponudba ter možnost izbire sta tisto, kar polni in oživlja mesto. In gostinci so gotovo izjemno pomemben člen te verige.
Dženana Kmetec
Spoštovane občankein občani! Ob dnevu samostojnostih enotnosti vamiskreno čestitamin vas vabim na proslavo, ki bo
20. decembra 2023, ob 18. uri
v Dominikanskem samostanu Ptuj.
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
torek • 19. decembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Kdo bo vodil novoustanovljeni ptujski »super« zavod
»Kolo sreče« bodo vrteli po novem letu
Z novim letom, torej že čez nekaj dni, bo začel delovati novoustanovljeni ptujski»super« zavod, ki združuje šport, turizem in mlade. Tri pomembna področja bo za zdaj vodila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Špekulacij, kdo bi lahko v prihodnje prevzel vodenje, je precej, a v večini primerov gre za nepreverjene govorice. Kandidat, ki se je največkrat omenjal, Dejan Levanič, dolgoletni glavni tajnik stranke SD, je to možnost izključil.
Zavod za šport in Center interesnih dejavnosti se z novim letom pripojita k Zavodu za turizem Ptuj. Dosedanjemu direktorju Zavoda za šport Sandiju Mertlju se pogodba o zaposlitvi prekine, medtem ko je bil Center interesnih dejavnosti zadnjih nekaj mesecev brez direktorja, kot poslovodski organ
ga je vodil glavni občinski finančnik Benjamin Panikvar.
Srečkovič Bolšečeva, ki je bila doslej na čelu Zavoda za turizem, tako z novim letom prevzema še dve področji, mlade in šport. Direktorski mandat ji poteče 30. junija 2024. »Zavod bo vodila od vpisa pripojitve dalje, kar bo predvido-
Prihodki vseh treh zavodov v 2022: 1,3 milijona evrov
Vsi trije ptujski javni zavodi, ki jih je ustanoviteljica, MO Ptuj, združila v enega, so v letu 2022 pojavno dostopnih podatkih iz poslovnih poročil v bazi Ajpes imeli 1,3 milijona evrov prihodkov, največ Zavod za turizem, dobrega pol milijona evrov. Proračun Zavoda za šport v 2022je bil težak 458.000 evrov, najmanjši s 353.000 evri prihodkov je bil Center interesnih dejavnosti. Glavnino denarja za delovanje vseh treh zavodov zagotavlja MO Ptuj, lani je njen prispevek znašal dober milijon evrov. Del prihodkov si zavodi zagotovijo še pri drugih proračunskih virih za izvajanje javne službe in na trgu.
Stroški dela vseh zaposlenih v vseh treh zavodih so v 2022 znašali blizu 540.000 evrov, največ v Zavodu za šport - 206.000 evrov. Zavod za turizem je lani za stroške dela namenil 163.000 evrov in CID 168.000 evrov.
»Super« zavod po prihodkih daleč od »velikih«
Glede na prihodke, s katerimi gospodarijo vsi trije ptujski občinski zavodi, ki bodo po novem pod eno streho, je združitev smiselna. Kljub temu pa bo zavod v merilu z ostalimi občinskimi podjetji ali zavodi še vedno majhen. Občinski podjetji Javne službe in Komunala Ptuj imata bistveno, bistveno višje prihodke, enako tudi obseg dejavnosti in zaposlenih ter vsaka po enega direktorja (poslovodno osebo). Enako tudi javni zavod Zdravstveni dom Ptuj, v katerem je MO Ptuj soustanoviteljica. Javne službe so denimo v 2022 poslovale s 17 milijoni evrov prihodkov, enako ZD Ptuj, Komunala Ptuj pa z 19 milijoni evrov prihodkov. (Ml)
ma 3. 1. 2024. Vodila ga bo predvidoma do izteka svojega mandata. Razpis za imenovanje direktorja v Javnem zavodu Ptuj bo pripravljen in objavljen predvidoma v marcu. Izbirni postopek je v pristojnosti sveta zavoda, izhajati pa mora tudi iz osnovnih pogojev, kot so predpisani v Odloku o ustanovitvi,« so pojasnili na ptujski občini.
Odločilno vlogo pri kadrovanju bo imela politika
Kdorkoli bo prevzel vodenje novega zavoda, bo moral imeti širok spekter znanj, izkušenj in vizijo razvoja. Še bistveno bolj kot je pod drobnogledom javnosti Zavod za turizem Ptuj, od katerega se vse od ustanovitve veliko pričakuje, bo nov zavod, ki povezuje tri stebre, izjemno pomembne za razvoj mesta. Kandidata, ki bo imel dovolj znanj in izkušenj ter bo pripravljen ugrizniti v to kislo jabolko,
4 i Tbí'P
yi' n a -
Mestna oblast je pod eno streho združila področja športa, turizma in dejavnosti za mlade.
sploh ne bo lahko najti.
O imenovanju direktorja bo odločal svet zavoda, v katerem si je absolutno večino zagotovila ustanoviteljica MO Ptuj. Svet zavoda sestavlja devet članov, pet od njih imenuje MO Ptuj, po enega predstavnika imajo zaposleni ter zainteresirana javnosti s treh področij: turizma, športa in mladinske politike. Tudi predstavnike zainteresirane javnosti v svet zavoda na koncu imenuje župan. Direktorja zavoda na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem soglasju ustanoviteljice, torej MO Ptuj oziroma mestnega sveta.
Levanič: »Nimam se namena prijaviti«
Zelo glasne so bile govorice, da bi lahko direktorsko funkcijo v Javnem zavodu Ptuj zasedel nekdanji poslanec in politik Dejan Levanič. S tem delovnim mestom so ga povezovali tako zaradi političnih izkušenj kot tudi zato, ker je član stranke SD, kiji pripada aktualna ptujska županja Nuška Gajšek. Levanič to možnostjasno zavrača: »O tem ne razmišljam in se nimam namena prijaviti na razpis za to delovno mesto. Zavedam pa se, da bo to izjemno težka naloga za vsakega, ki bo pripravljen prevzeti vodenje tega zavoda. Absolutno bo direktor moral imeti veliko širino.«
Po novem letu bo vodenje Javnega zavoda Ptuj prevzela Tanja Srečkovič Bolšec, ki trenutno vodi zavod za turizem.
Potencialna kandidata tudi Srečkovič Bolšečeva in Mertelj
V Odloku o ustanovitvi so določeni pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja Javnega zavoda Ptuj. Zraven splošnih zakonskih pogojev zahtevajo prejšnjo visokošolsko univerzitetno izobrazbo ali aktualno drugo bolonjsko stopnjo, najmanj sedem let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, strokovno po-
znavanje področja dela zavoda ...
Koliko kandidatov se bo prijavilo na razpis, ki naj bi bil objavljen marca, je odvisno tudi od razpisnih pogojev. Ti so že znani. Medtem ko je Dejan Levanič namigovanja, da bi prevzel vodenje novega zavoda zanikal, se med možnimi bodočimi direktorji v javnosti omenjata aktualna direktorica Zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec in Sandi Mertelj, dosedanji direktor Zavoda za šport Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Benedikt • Epilog zapleta z imenovanjem novega ravnatelja
Sodišče odločilo: Majcna neutemeljeno izločili iz postopka
S potrditvijo na občinskem svetu bo Aljoša Bradač potrjen kot novi stari ravnatelj benediške osnovne šole in vrtca, s tem pa bo tudi formalno končan postopek izbire, ki seje zavlekel v poldrugo leto.
Prejšnji mandat se je namreč Bradaču, ki vodi benediško šolo od jeseni 2017, iztekel že lani spomladi, zato so objavili razpis za ravnatelja za naslednjih pet let. Nanj je poleg Bradačeve prispela še prijava Dejana Majcna iz Trnovske vasi, sicer učitelja na ptujski OŠ Olge Meglič, ki pa jo je svet zavoda izločil iz postopka. Kandidata so najprej pozvali k dopolnitvi vloge. Ker je po njihovem mnenju ni ustrezno dopolnil, so jo 4. julija lani zavrnili in izbrali Bradača. Majcen se je na odločitev pritožil na delovno sodišče, prepričan, da se mu je zgodila krivica. Mariborsko delovno sodišče mu je pritrdilo. Sodnica Sabina Goričan Podbrežnik je sprejela sklep, da je svet zavoda z izločitvijo kandidatove vloge kot nepopolne kršil določbe postop-
ka in naredil napako, saj Majcna ni pravilno pozval k dopolnitvi listin. S tem je prijavo nepravilno štel za nepopolno in jo tudi neutemeljeno izločil. Ker je takšna odločitev po mnenju sodišča bistveno vplivala na izbiro ravnatelja, je sklep o imenovanju razveljavilo in odredilo ponovitev postopka. Predsednik sveta zavoda Bojan Špilak, ko smo ga prosili za izjavo, je takrat dejal le, da sodbo spoštujejo in bodo ukrepali v skladu z njo, zakaj je prišlo do napake, pa ni komentiral.
Dokazal svoj prav in se umaknil
Zapletlo se je, spomnimo, pri dokazilih in potrdilih, ki so bila zahtevana ob prijavi, oziroma pri tolmačenju, kaj vse je treba priložiti. Sve-
ta zavoda je od kandidatov v razpisu zahteval dokazilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, in potrdilo iz evidence izbrisanih oseb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, nato pa od Majcna dodatno zahteval še potrdilo o nekaznovanosti. Sodišče je ugotovilo, da ga ni mogel predložiti, saj k temu ni bil izrecno pozvan, pač pa je bil zahtevani pogoj iz razpisa potrdilo, da ni v kazenskem postopku, kar je priložil že ob prijavi.
Sodišče je torej postopek izbire ravnatelja vrnilo v stanje lanskega aprila, ko sta za mesto ravnatelja prispeli dve prijavi. Ker pa je Majcen, ki je s tožbo zgolj želel dokazati svoj prav, od prijave odstopil, saj ga mesto ravnatelja na OŠ Be-
Po letu in pol od razpisa za imenovanje ravnatelja OŠ Benedikt in tožbe na delovnem sodišču je novi mandat ponovno v rokah Aljoše Bradača (na fotografiji).
nedikt ni več zanimalo, pa sedanji ravnatelj ni imel protikandidata, zato je njegovo ponovno imenovanje zgolj formalnost.
A se je očitno nekaj zataknilo tudi pri tej formalnosti. Bradača
bi namreč moral občinski svet potrditi že na novembrski seji, a se to ni zgodilo, saj je svetnik Avgust Zavernik, ki vodi občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, povedal, da komisija
mnenja o kandidatu iz javnosti neznanega razloga še ni obravnavala, zato so točko umaknili z dnevnega reda. O njej bodo svetniki razpravljali na jutrišnji seji.
Senka Dreu
Foto: SD
4 Štajerski
Podravje
petek • 15. decembra 2023
Kidričevo • Višja cena vode na bistriškem vodovodu
10-odstotna podražitev, s ceno že blizu Komunali Ptuj
Spomladi smo bili dobesedno priča vojni med županom občine Kidričevo Antonom Lesko-varjem in direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jankom Šircem zaradi cen vode. Prvi mož kidričevske občine je bil prepričan, daje ptujska cena vode previsoka. Argumente za to je imel v primerjavi s ceno vode, ki jo v Kidričevo dobavlja Komunala Slovenska Bistrica. Bistriška cena je bila od ptujske dejansko nižja, vendar ni zdržala dolgo, saj občine te dni potrjujejo nove, višje cene.
Ceno vode je v začetku leta pri vseh distributerjih v zrak pognala cena elektrike. Ptujčani so si za „ziher" zaračunali nekoliko višjo ceno, medtem ko so Bistričani pri izračunu rahlo zategnili zavoro in bili po besedah župana Leskovarja realni. A tudi Komunala Slovenska Bistrica na ceni iz marca ni zdržala dolgo, saj so jih stroški še pred koncem leta prisilili v podražitev. Kubični meter vode bo dražji za devet centov oziroma dobrih 10 odstotkov, je na seji občinskega sveta v Kidričevem povedal direktor KP Slovenska Bistrica Maksimi-ljan Tramšek. Nova cena za m3 vode tako znaša 95 centov brez DDV, kar je sicer še vedno pet centov manj, kot je cena za m3 vode pri Komunali Ptuj. Direktor Tramšek je dejal, da so kljub podražitvi pod slovenskim povprečjem, ki je po njegovih besedah 1,2 evra. Razlogi za podražitev so v glavnem inflacija in višji stroški dela, saj so izhodiščne plače v
podjetju dvignili za šest odstotkov. Letos so prodali 100.000 m3 manj vode, kot so načrtovali, kar pomeni 86.000 evrov manj prihodkov.
Pri porabi 12 m3 vode bo cena na položnici višja za 1,2 evra, je dodal Tramšek ter kidričevskim svetnikom predstavil še način pridobivanja pitne vode na bistriškem koncu. 1,1 milijona m3 je vode iz zaledja Pohorja, 600.000 m3 je pridelajo v vodarni, 500.000 m3 je načrpajo v globinskem vodnjaku v Šikolah. „Vsi trije viri so pomembni, da zagotavljamo oskrbo."
Izgubo na javnem delu pokrivajo s tržnim
Direktor Komunale Slovenska Bistrica je pojasnil, da v njihovem podjetju ni praksa, da bi izgube na gospodarskih javnih službah, se pravi oskrbi s pitno vodo, pri kanalizaciji in odpadkih, pokrivali z višjimi cenami na položnicah ter bremenili uporabnike, ampak jo
pokrijejo s presežkom na tržnem delu. Na Ptuju je sicer drugače, cen javnega dela iz tržne dejavnosti, na kateri vsako leto pridelajo lep dobiček, ne korigirajo. Izgubo so nazadnje vkalkulirali v nove cene, kot narekuje tudi uredba o oblikovanju cen komunalnih dejavnosti. Župan Leskovar, ki ima na poslovanje KP Ptuj veliko pripomb, je na seji razmišljal, da bi lahko tudi Ptujčani izgube pokrivali s presežki tržnih dejavnosti, ne pa da občinam, ki so lastnice, izplačujejo dividende, pri čemer največji delež prejme MO Ptuj. Le-skovar je na seji mimogrede omenil, da če z vodstvom KP Ptuj ne bodo našli skupnega jezika, bi se lahko njihove poti, tudi pri oskrbi s pitno vodo, razšle.
Bistričani z nižjo vodarino in višjo omrežnino
Vodarina, ki se zaračunava po kubičnem metru porabljene vode,
Razloge za podražitev vode je na seji občinskega sveta pojasnil direktor KP Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek, na fotografiji levo ob županu.
Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek je med drugim povedal, da so vedno manj naklonjeni solarizaciji oziroma lastni oskrbi z električno energijo. Za samooskrbo z elektriko so namestili sončne elektrarne, a je cena odkupov viškov relativno nizka. Sami pri distributerju kupujejo elektriko po ceni okoli 200 evrov za MWh, medtem ko viške svoje elektrike prodajajo za 35 evrov za MWh.
je en del cene na položnici. Drugi del je omrežnina, ki jo bistriška komunala zaračunava dražje kot ptujska. Omrežnina KP Slovenska Bistrica znaša dobrih šest evrov, omrežnina KP Ptuj pa štiri evre, saj se Kidričani niso strinjali z zviša-
njem zneska na 5,2 evra, kot je to v preostalih občinah na Ptujskem.
Med cenami na položnicah med ptujsko in bistriško komunalo pri porabi 12 m3 vode ni bistvenih razlik. V občini Kidričevo, kjer je distributer KP Slovenska Bistrica, bo po
novem cena 19,3 evra, kjer je kon-cesionar KP Ptuj, je cena 18 evrov. V preostalih občinah Spodnjega Pod-ravja, kjer je koncesionar KP Ptuj, je cena za porabo 12 m3 vode, skupaj z omrežnino in DDV, 19,9 evra.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ptuj • Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj
Leto 2023 je bilo razgibano
V Zlatem kotičku v Super mestu je na ogled razstava z letošnje slikarske kolonije Zelena meja 2023, ki so jo že tretjič organizirali v Likovni sekciji dr. Štefke Cobelj, ki deluje že pet desetletij in je ena najaktivnejših sekcij DPD Svoboda Ptuj. Potekala je v Turškem Vrhu v občini Zavrč.
:í'/| . .¿ji iWUÍ
Foto: Črtomir Goznik
Likovniki med izobraževanjem in ustvarjanjem
Lepota te pokrajine se likovnim ustvarjalcem vselej odpre v novih razsežnostih in pogledih, tako da je razstava tudi po motiviki vselej zelo zanimiva in raznolika. Vodila sta jo mentorja, profesorja Jože Foltin in Franc Simonič. Na njej razstavljajo Cecilija Bernjak, Franc Ferčič, Jože Foltin, Nada Ivančič, Marija Jakolič, Kristina Kolar, Marija Krajnc, Jana Kraševec, Maks Menoni, Mihaela Omladič, Mirko Prelog, Franc Simonič, Irena Tušek, Danica Vrabl, Nada Vrabl, Darinka Vreg, Anica Zajšek in Anica Zupanič.
Leto, ki se izteka, je bilo za likovno sekcijo zelo razgibano, več dogodkov pa je bilo posvečenih 50-letnici delovanja in 100. obletni-
ci rojstva dr. Štefke Cobelj. Predsednik Franc Ferčič je povedal, da so vsi člani zelo prizadevni, to se ne pozna samo pri ustvarjanju, željni so tudi novih znanj, ki jih pridobivajo na likovnih delavnicah, na katerih se seznanjajo z najrazličnejšimi področji likovne umetnosti, pridobljeno znanje pa s pridom uporabljajo pri svojem likovnem ustvarjanju, s čimer njihove slike pridobivajo kakovost in izraz.
Decembra so se izobraževali na likovni delavnici, ki jo je vodila njihova stalna članica Bernardka Kos. Na njej so se posvetili kola-žu, ustvarjanju slik v kolaž tehniki. „Začeli smo se ukvarjati z abstra-hiranjem, prešli smo v obdobje
kubizma, iz katerega izhaja tudi tehnika kolaž. S tem smo počasi prišli do novih abstraktnih razmišljanj, kar je zelo dobrodošlo tudi za nas, malo starejše likovnike. Gre za preklop v razmišljanju. Čar kolaža je v tem, da se lahko prepuščamo domišljiji, da ni nekih pravil. Bistvo pa v tem, da se oddaljuje od posnemanja narave. Uporabljamo reciklirane materiale, plastiko, zavržene vstopnice, časopise, revije, modne revije, koščke blaga, lesa, kartone, vse, kar najdemo v naravi, naravne materiale, listje, semena itd. Vse to pa oblikujemo v različne kompozicije," je delavnico kolaža predstavila Bernardka Kos.
MC
Lenart • Povabilo na obisk tote naše Štajerske
Ustanovitev agencije Sončni vzhod
Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) skupaj s partnerji vzpostavlja sprejemnega organizatorja potovanj na širšem območju med Pohorjem in Bočem, Slovenskih goric, Dravskega in Ptujskega polja ter Prlekije. Gre za t. i. incoming turistično agencijo Sončni vzhod.
Z novinarske konference ob zagonu turistične agencije Sončni vzhod
Glavni namen agencije, za katero so pridobili tudi evropska sredstva, je stopiti korak naprej k prepoznavnosti vzhodnega dela Slovenije ali, kot je dejala Mojca Metličar, vodja LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, povabiti k obisku tote naše Štajerske. Poleg RASG v njem sodelujejo tudi ostale razvojne agencije in lokalne akcijske skupine z omenjenega območja.
»Z zagonom novega sprejemnega organizatorja potovanj in izletov želimo gostom približati dostopnost kakovostnih, tudi petzvezdičnih doživetij, ter ponuditi svetovanje, informiranje, lokalno vodenje, organizirane prevoze in plačilo na
enem mestu. Območje ponuja številne lokalne, edinstvene, zelene, avtentične produkte, ki so v turističnem svetu za zdaj manj poznani, vendar toliko bolj dragoceni. S povezano lokalno ponudbo bomo gostom odvzeli breme organizacije ter jim tako zagotovili butičnost in individualni pristop. Vlogo nove turistične agencije z lokalno ponudbo vidimo tudi kot podporo razvoju turizma in ponudnikov,« je povedala Milojka Domajnko, direktorica RASG.
Da ne ostanemo zgolj pri teoriji, smo za mnenje o novi agenciji vprašali Bojana Firbasa z znane turistične kmetije Firbas iz Cogetincev v občini Cerkvenjak. »Na naši domačiji menimo, da je
takšna organizacija dobrodošla za pridobivanje strank in obiskovalcev za ponudnike butičnih doživetij na našem območju. Ponudniki potrebujemo agencijo kot posrednika, ki bo poskrbel za komunikacijo med končnim uporabnikom in našim produktom. Pri tem se moramo zavedati, da se bomo morali prilagajati in storitev dejansko tudi vedno imeti na voljo, saj želijo obiskovalci tisto, kar obljubljamo, potem dejansko doživeti. Agencija bo po našem mnenju odigrala pomembno vlogo: pomagala bo pri trženju in informiranju gostov glede odpiralnega časa, dostopnosti turističnih produktov ter drugih informacij.«
Senka Dreu
Foto: TE
torek • 19. decembra 2023
Politika
Štajerski	5
Destrnik • Poziv k odstopu nadzornice in predsednika mandatne komisije
Simonič: »To je šolski primer korupcije«
Poročilo nadzornega odbora (NO), ki je na novembrski seji občinskega sveta na noge dvignilo opozicijo, je bilo na tapeti tudi na decembrski.
Spomnimo, da je že vse od imenovanja petčlanskega nadzornega odbora za opozicijske svetnike sporna njegova sestava, saj v njem ne sedi niti eden od kandidatov, ki so jih sami predlagali, kar po njihovem pomeni, da »svoji nadzirajo svoje«, torej brez smisla. Tokrat se je Robert Simonič osredotočil na ravnanje odgovornih, ki je po njegovem prepričanju koruptivno, še več, pravi, da gre za šolski primer korupcije.
Občinski nadzorniki z Elizabeto Fras na čelu so pod drobnogled med drugim vzeli obratovalne stroške v kulturni dvorani za leto 2022. Ugotovili so, da je bila ta premalo koriščena, da bi lahko z najemnino pokrili stroške, in predlagali promocijske aktivnosti za večjo zasedenost.
Kaj naj bi bilo sporno
Simonič Frasovi očita zavajanje in prikrivanje resnice. »V poročilu namreč nikjer ne zasledimo podatka o uporabi Volkmerjevega doma
kulture za promocijo shodov liste Različni in povezani SLS & SDS v predvolilnem času. Tedanji župan Franc Pukšič in takratna direktorica občinske uprave Vlasta Tetič-kovič - Toplak, danes destrniška županja, sta namreč občinsko premoženje večkrat uporabljala za lastne potrebe, in to brez plačila stroškov najema in vsega, kar spada zraven, torej sta zavestno kršila in oškodovala občinski proračun. Frasova, nekdanja opozicijska svetnica, je kandidirala na omenjeni listi, a ni bila izvoljena v občinski svet, je pa dobila položaj prve med nadzorniki, torej je neposredno in posredno povezana s storjenim koruptivnim dejanjem in zavajanjem resnice v poročilu, zato ji predlagam, da odstopi z mesta predsednice NO pa tudi iz NO nasploh.«
Koruptivnosti je poleg Frasove, bivšega župana in sedanje županje obtožil tudi podžupana Aleksandra Koserja, ki vodi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. »V 59. točki poslovnika med drugim jasno piše, da komisija 'opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije1. Ker je kršil omenjeni člen, Koserja pozivam k odstopu s funkcije predsednika komisije, zaradi moralne odgovornosti pa tudi z mesta podžupana.
Sin nadziral očeta
Simonič ni pozabil niti na Marka Pukšiča, sina nekdanjega župana. »V času volitev je vodil štab liste Različni in povezani, je aktiven član kulturnega društva, ki kulturni dom največ uporablja, danes pa je član nadzornega odbora. Ko je NO preverjal uporabo doma, predsednici očitno ni podal pravih podatkov, poleg tega nikakor ne gre skupaj, da sin nadzira očeta, ki je bil takrat župan, torej podpisnik in predlagatelj občinskih aktov, kar je skrajno sporno.«
Njegovih očitkov o koruptivnem dejanju na seji niso komentirali, prav tako ni bilo odziva glede po-
Robert Simonič zaradi očitkov o korupciji k odstopu poziva predsednico nadzornega odbora Elizabeto Fras in predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Aleksandra Koserja.
ziva k odstopu prve nadzornice in predsednika mandatne komisije. Je pa zaradi morebitnega navzkrižja interesov in nezdružljivosti funkcij »očeta in sina« pred začetkom pregleda uporabe kulturne dvorane v minulem letu imela pomisleke tudi Elizabeta Fras. Zato se je po
tolmačenje obrnila na protikorup-cijsko komisijo (KPK). »Če bi bil Marko Pukšič predsednik društva, ne bi smel opravljati nadzora, ker bi šlo za nezdružljivost funkcij. O navzkrižju interesov bi lahko govorili le, če bi bil občinski funkcionar, torej direktor občinske uprave ali
svetnik. Smo ga izločili iz pregleda obnove cest, saj je njegov oče v prejšnjem mandatu sklenil pogodbo z izvajalcem,« je povedala na prejšnji seji občinskega sveta in dodala, da je pri nadzoru upoštevala vsa priporočila komisije.
Senka Dreu
Foto: SD
Dornava • Ekspresno hitra seja občinskega sveta
Glasovali kot po tekočem traku
Svetniki občine Dornava so zadnjo sejo v tem letu sklenili v dobre pol ure. Proračun za naslednje leto, težak dobre tri milijone evrov, so sprejeli brez debate in pripomb.
Čeprav so obravnavali proračun za naslednje leto, so sejo sklenili rekordno hitro. Po županovih besedah so se vse dogovorili že pred sejo, torej je bilo potrjevanje na seji samo še formalnost.
Dejansko je šla cela seja kot po maslu, svetniki so vse predloge enotno in soglasno potrdili. Tako so med drugim dali zeleno luč za podroben občinski prostorski načrt za možnost novogradenj v Mezgovcih, potrdili so odlok, ki ureja odmero NUSZ, prav tako so soglašali s spremembami ustanovitvenega odloka OŠ Dornava, ki je v nekaterih členih še navajal podružnico Polenšak, njena vrata pa so že dolga leta zaprta.
Med točkami dnevnega reda je bila tudi sprememba statuta občine. Spremeniti ga je bilo treba, ker bo imela občina po novem uradne objave na svoji novi spletni strani in ne več na portalu Lex Localis. To pomeni tudi, da z navedenim por-talom več ne bodo imeli stroškov, je pojasnil župan Matej Zorko.
Seja je bila hitro pri koncu, točke dnevnega reda odkljukane, sledile so samo še pobude in vprašanja svetnikov. Dominik Kukovec je pohvalil solarne svetilke, ki služijo za javno razsvetljavo, prosil je tudi, ali lahko svetniki dobijo dokument o stanju cest v občini, ki ga je sestavila posebna komisija. Člani komisije so namreč šli na teren ter ocenili vso prometno infrastrukturo v občini. Podžupan Jože Brumen je opozoril na plazenje lokalne ceste med kmetijsko zadrugo in križiščem za Savce na Polenšaku, to je pri Rakuševih in Cvetkovih. Dejal je, naj si stanje na terenu ogledajo predstavniki občine in koncesio-nar (CPP). Brumen se je dotaknil še problema urejanja vodotokov in izrazil obžalovanje, da na spodnjem delu Drave, od Markovcev
navzdol, država ne bo nič sanirala. „To bi morali strniti vrste, poklicati odgovorne iz vrha države na teren in jih peljati na borlski most. Pa naj minister vidi, koliko je v strugi gramoza. Mi ga v strugi puščamo, Hrvati ga črpajo in nam ga prodajajo. Pa to se nam lahko vsi smejijo!" je poudaril Brumen in dodal, da tudi za Pesnico, ki je pritok Drave, nimajo informacij, da bi na njej izvajali kakšne posege. Župan Zorko je pojasnil, da je bil sklep kolegija županov, s katerim so apelirali na državo, naj poskrbi za sanacijo struge Drave in pritokov (katerih, poimensko v sklepu sicer niso navedli). Sam pa bi želel tudi več informacij o projektu elektrarne na Pesnici. „Želeli bi vedeti, kaj to pomeni za nas," je dejal župan.
MZ
Podlehnik • Višji davek za nepozidana stavbna zemljišča
Je parcelam na zalogo odklenkalo?
Občani, ki imajo v lasti nezazidana stavbna zemljišča, bodo v prihodnje plačali trikratnik sedanjega nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča (NZS) za izgradnjo stanovanjskih stavb, so na decembrski seji sklenili svetniki.
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so potrdili višji faktor obračuna nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča, da bi občane spodbudili k premisleku o prodaji ali izvzemu stavbnih zemljišč.
Župan Sebastian Toplak se nadeja, da bodo z zvišanjem nadomestila spodbudili občane bodisi h gradnji, prodaji stavbnih zemljišč ali njihovemu izvzemu. V Podlehniku je na desetine stavbnih zemljišč, kjer je omogočena gradnja, pa so v naravi še vedno travniki, zelenice, njive. Razlogi so različni, nekateri občani najverjetneje niti ne vedo, da posedujejo gradbene parcele, drugi nepremičnine hranijo kot kapital zase ali naslednike. Medtem se občina sooča z vse večjim zanimanjem za stavbna zemljišča. Župan je na seji spomnil na prodajo treh občinskih zemljišč na območju za razvojno cono. »Za obstoječe tri parcele smo prejeli 15 vlog, prav tako smo dosegli veliko višje cene, kot smo načrtovali. To nas mora le še dodat-
no spodbuditi, da pridobimo čim več zazidljivih parcel.« Za tri parcele je bilo v okviru javne dražbe vplačanih 15 varščin, izklicne cene za okrog 10 arov velike parcele pa so se gibale okrog 20.000 evrov. »Najvišja ponudba je bila 36.000 evrov brez DDV, za ostali dve okrog 25.000 in 27.000 evrov brez DDV, pri vseh smo torej dosegli višjo ceno. Povpraševanje je potrditev, da gremo s prostorskim načrtovanjem občine v pravo smer ter da je tudi v Podlehniku zrastla vrednost nepremičnin.«
Svetniki so tako na decembrski seji odločali o višini povečanja faktorja za izračun nadomestila, ki so ga ob sprejemanju novega odloka pred dvema letoma z 0,5 znižali na 0,1. Po dveh letih so sklenili, da bo faktor znašal
0,3, to pa pomeni, da bo nekdo, ki ima 900 m2 veliko parcelo z možnostjo priključitve na komunalne, elektro in telekomunikacijske vode ter da do te parcele vodi asfaltirana cesta, namesto sedanjih 38 evrov nadomestila plačal 114 evrov. »Kljub zvišanju nadomestila bo očitek po visoki obdavčitvi težko vzdržal, saj smo pod slovenskim povprečjem,« je dejal župan. Prav tako se je zavezal, da bodo občane o spremembah obvestili ter jim ponudili možnost za spremembo stavbnih zemljišč v kmetijska. »Smo ravno v postopku sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta in možnost je, da občani, ki ne nameravajo graditi ali prodati stavbnih zemljišč, ta spremenijo v kmetijska.«
Mojca Vtič
Foto: MZ
6 Štajerski
V središču
petek • 15. decembra 2023
Podravje • Terenski ogled poplavne ogroženosti Drave brez ministrskih veljakov
tv • 1 ••	•	•	•	v< !•• v	•!•
Direkcija najprej v pripravo študije, cas neusmiljeno
Čez dobri dve leti začnejo Dravske elektrarne Maribor (DEM) dolgo načrtovano obnovo dovodnega kanala HE Formin, kar pomeni, da bo vsa voda, ki sedaj teče po kanalu, speljana v staro strugo reke Drave. Strugo, kije v pol stoletja zarastla in se napolnila z gramozom. Le še dve leti ima Direkcija za vode čas, da ukrepa. Je realno pričakovati, da bo do leta 2026 prišlo do ukrepov, ki bodo zagotovili večjo varnost prebivalcev ob Dravi? »Da,« je odgovoril Blaž Mozetič z Direkcije za vode. Ob tem je ura v zvoniku v Gorišnici, kjer so se sestali župani, predstavniki kmetov in državnih inštitucij, odbila dvanajsto. Pomenljivo?
Od katastrofalnih poplav leta 2012 do danes za izboljšanje pro-tipoplavne varnosti v Spodnjem Podravju, razen izgradnje proti-poplavnih nasipov pri Borlu, ni bilo storjenega nič. Dopisi, pozivi županov, sklepi kolegija županov so očitno pristali in ostali v predalih urad-
nikov, neukrepanje pa kaže po mnenju hajdinskega župana Stanislava Glažarja na neučinkovitost državne uprave. »Imamo direktorate, namenjene same sebi in ne v pomoč našim občanom.« Medtem pa Drava poplavlja in povzroča nepopravljivo škodo. »Vsi imamo oči
Nekoč je bila struga globoka 10 metrov, ie ravna
danes ji
Bo tokratno pismo na podlagi terenskega obiska vendarle prišlo do naslovnika, ki ga bo hotel prebrati, ali bi bilo treba ubrati drugo pot? V civilni iniciativi razmišljajo o sodnih postopkih in terjanju odškodninske odgovornosti, župani za zdaj stavijo na pogovor. A slednji je mogoč le, če imaš sogovornika. V Cirkulanah, kjer je Direkcija zgradila protipoplavni nasip, so ga sami poiskali - z vztrajnostjo, trkanjem na vrta ljubljanskih uradnikov in z argumenti, temelječimi na ljudeh, je zaupala županja Antonija Žumbar. In kakšni so bili ti argumenti? Franc Prelog, poveljnik Gasilske zveze Markovci - Zavrč - Cirkulane, je dejal: »Rojen sem ob Dravi in še vedno živim ob Dravi. Do leta 2000 gasilci nismo imeli težav, po tem letu seje začelo. Zakaj? Če je bila struga nekdaj 10 metrov globoka, je zaradi gramoza, ki se ga ne sme odstranjevati, danes v ravnini. In kdo je tisti, ki pomaga v poplavah, kdo rešuje življenja, premoženje, živali? Gasilci. In poplave so običajno v nočnem času, ko je vidljivost slaba. Ne veš prav, kje stopaš, ne veš, kaj plava po Dravi.«
uprte na Koroško, sočustvujem z njimi, vendar tudi nas voda oziroma Drava ogroža. Kmetijska zemljišča ob stari strugi reke Drave so bila letos že petkrat poplavljena, hiše ogrožene dvakrat. Ne znam si predstavljati, da ob vsakem dežju ne bomo mogli spati, ker ne bomo vedeli, kaj bo. Ob tem ne smemo
Foto: Mojca Vtič
Župan občine Gorišnica Borut Kolar je izpostavil nujo po čiščenju gramoza iz struge reke Drave in izgradnjo protipoplavnih nasipov, saj da prebivalci ob Dravi živijo v strahu pred poplavami.
Foto: Mojca Vtič
Blaž Mozetič, predstavnik Direkcije za vode, je poudaril, da ni le direkcija tista, ki odloča o protipoplavnih ukrepih.
pozabiti na rekonstrukcijo kanala, ko bo še dodatna količina vode usmerjena v staro strugo, na ta trenutek moramo biti pripravljeni.«
Marjan Kramberger, predstavnik civilne iniciative lastnikov zemljišč ob reki Dravi, je povedal: »Že deset let opozarjamo na škodo, na posledice. Obiskali smo vse in-
štitucije, vse so zagotovile pomoč, vendar rešile niso nič. Namreč ne nastaja le škoda na poplavljenih površinah. Za poplavljenimi njivami so kmetje, ki so vlagali v objekte, ki so vpeti v projekte. Če se te kmetijske površine izgubijo, potem bomo izgubili tudi kmetije, delovna mesta.«
V 10 letih 40 milijonov evrov škode
In da bi država oziroma pristojne institucije vendarle stopile z
zavore na plin, je Kmetijski zavod Ptuj organiziral terenski ogled območij. Drava je namreč v 10 letih zgolj na kmetijskih zemljiščih povzročila več kot 40 milijonov evrov škode, pri odnašanju zemljine je škoda nepopravljiva. »1.000 let je potrebno, da nastane sloj 10 ali 20 centimetrov organske mase, torej fina plast zemljine, ki pa jo s poplavami izgubljamo,« je opozoril direktor Kmetijskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. »Ugotavljamo, da se od leta 2012 stanje
Podravje • O poslovanju DEM ter načrtovanih investicijah
V Markovcih in Gorišnici 180-milijonski projekt
V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) letos pri 76 milijonih evrov prihodkov od prodaje računajo na 15-mili-jonski dobiček, je povedal pomočnik generalnega direktorja in prvi finančnik v podjetju Aleksander Brunčko.
Investirali so 30 milijonov evrov. Približno tretjino prihodkov, letos je to 22 milijonov evrov, v obliki različnih dajatev (NUSZ, koncesija in vodno povračilo) neposredno namenjajo državi in lokalnim skupnostim. Ta denar naj bi predstavljal odškodnino za uzurpacijo okolja, v katerem so DEMovi obrati in infrastruktura. Žal se milijoni v proračunskih vrečah prejemnikov porazgubijo in potrošijo, ciljno za urejanje vodotokov in protipoplavne zaščite se ta denar v okolje ne vrača. Letos so DEM občinam za NUSZ plačale dva milijona evrov, državi 6,5 milijona evrov vodnega povračila, 14 milijonov evrov so znašala nakazila za koncesije, od tega so 8,4 milijona evrov prejele občine in 5,6 milijona evrov država.
Leto 2023 je z vidika poslovanja za DEM bistveno boljše od lanskega, ko so pridelali le 1.900 GWh električne energije, kar je precej manj od dolgoletnega povprečja. Izredno dobro je bilo leto 2014, ko je proizvodnja presegla 3.900 GWh. Za letos načrtujejo blizu
3.000 GWh, kar je ugodno. Letošnji proizvodni plan (2.450 GWh) so dosegli že v začetku novembra. DEM letno proizvedejo okoli četrtino elektrike v Sloveniji; največja proizvajalca v državi sta sicer krška nuklearka in šoštanjska termoelektrarna.
Kanal in elektrarna sta svoje odslužila, zato obnova
V Dravskih elektrarnah se že intenzivno pripravljajo na obnovo rečnega kanala Markovci-For-min in hidroelektrarne Formin, s sončnimi paneli bodo prekrili tudi brežine kanala. Sončna elektrarna bo predvidoma moči 30 MW, zanjo so začeli postopek DPN, na pridobitev gradbenega dovoljenja računajo v naslednjem letu. Naložbe, ki jih imajo DEM v načrtu na območju Markovcev in Gorišnice, so ocenjene na okoli 180 milijonov evrov. Obnovo zapornic na jezu Markovci, ki se že izvaja, sanacijo in višanje kanala ter rekonstrukcijo elektrarne so ocenili na 150 milijo-
V Dravskih elektrarnah Maribor, ki zaposlujejo 262 sodelavcev, so pred koncem leta predstavili pričakovani poslovni rezultat in načrte za naslednjih pet let. Na fotografiji: pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za finančni sektor Aleksander Brunčko, generalni direktor Damjan Seme in izvršni direktor strateškega razvoja ter investicij Boštjan Gregorc.
nov evrov. Dodatnih 30 milijonov bodo vložili v sončno elektrarno, ki jo bodo namestili na kanal.
Izvršni direktor za strateške in razvojne projekte v DEM Boštjan Gregorc je povedal, da je for-minska elektrarna zadnja v verigi, ki še ni bila obnovljena. Stara je 45 let in amortizirana, enako kanal. Z obnovo ju bodo usposobili, da bosta namenu služila naslednja desetletja. Gregorc je dejal, da bodo
investicijska dela izvajali do leta 2028. V začetku 2026, torej čez dve leti, bodo začeli dela na kanalu, ki ga nameravajo zvišati. Avgusta 2026 bodo predvidoma HE Formin zaustavili in obnovili prvi agregat, nato decembra istega leta še drugega. „Sočasno z zaustavitvijo drugega agregata bomo sanirali dovodni kanal in obloge na kanalu, v tem času ga bomo izpraznili. Računamo, da bodo
dela na kanalu trajala dobrih osem mesecev, obnova agregatov pa 13 mesecev. Oktobra 2027 bi zagnali prvi agregat in februarja 2028 drugega. Kanal bi predvidoma končali konec avgusta 2027," so pojasnili v vodstvu podjetja in dodali, da so v elektrarnah Dravograd, Vuze-nica in Mariborski otok začeli tudi triletni projekt zamenjave ključne opreme za vodenje elektrarn. Med načrti za naslednja leta so naved-
li še črpalno HE Kozjak, vetrne elektrarne ter izrabo geotermične energije. Glede na investicije v širitev proizvodnih zmogljivosti bodo tudi dodatno zaposlovali.
Letos 22 dni obratovanja po protokolu o visokih vodah
Medtem ko je bilo leto z vidika hidrologije za proizvodnjo električ-
Foto: MZ
petek • 15. decembra 2023
V središču
Štajerski	T
teče, Drava pa poplavlja
■n
V strugi Drave bodo tudi v prihodnje samo »žličkali«
Od Maribora navzdol bo Direkcija za vode (DRSV) izvedla za 40 milijonov evrov investicij, na celotnem porečju Drave (Drava in vsi pritoki) ima v izvedbi za 123 milijonov evrov del. Kot smo poročali, iz tega fonda v strugo Drave od Mar-kovcev navzdol ne bodo vložili niti centa. Spodnjega Pod-ravja tudi ne najdemo v Zakonu o obnovi.
Pripravili bodo sicer novo študijo (teh je bilo že vrsto), tokrat gre za celovito hidrološko-hidravlično študijo, ki naj bi upoštevala tudi poplavni dogodek iz letošnjega avgusta. »Študija bo med drugim identificirala morebitne dodatne protipoplavne ukrepe, ki bi jih lahko predvideli v naslednjem finančnem obdobju,« so pojasnili na DRSV. Dodali so, da naj bi v prihodnje več denarja zagotovili tudi za gospodarsko javno službo urejanja voda - redno vzdrževanje.
Direkciji smo zastavili zelo jasno vprašanje, kakšni konkretno bodo ukrepi v in ob stari strugi Drave od jezu Markovci navzdol v naslednjih treh letih in ali je zanje zagotovljen denar. V pojasnilu DRSV konkretnega odgovora na naše vprašanje ni najti. Jeseni so povedali, da bi lahko čistili gramoz iz struge, a da bodo ukrep najprej pretehtali. Zdaj je neuradno slišati, da bi gramoz odstranjevali, vendar v minimalni količini, s čimer po mnenju poznavalcev vodarske stroke problematike še zdaleč ne bodo rešili. Na Direkciji so še navedli, da je treba vedeti, da struga Drave leži na območju Nature 2000, za katero velja strožji naravovarstveni režim. »To se nanaša tudi na ravnanje s prodom v Dravi,« so zapisali. (MZ)
le slabša in kmetije na tem območju so v resnih težavah. Kmetje se upravičeno sprašujejo, ali je še smiselno obdelovati kmetijske površine, si delati stroške z obdelavo, če poplave potem vse uničijo.
Rešitev je preprosta in logična: odstranitev gramoza
S situacijo na terenu, zahtevami, pričakovanji so podravski župani in kmetijci seveda želeli seznaniti pristojna ministrstva, vendar zvenečih imen (torej ministrov ali državnih sekretarjev) ni bilo na spregled. Ogleda se je udeležil Blaž Mozetič z Direkcije za vode, ki je poudaril, da direkcija
na porečju Drave izvaja za 123 milijonov evrov investicij, o reševanju protipoplavne ogroženosti ob stari strugi reke Drave pa je dejal, da pripravljajo novo hidravlično hidrološko študijo. »Na podlagi študije bomo oblikovali ukrepe. Kot ključne elemente vidimo zadrževalnike visokih voda, ureditev brežin in razlivnih območij.« Direkcija tako pripravlja novo študijo, medtem ko prebivalci ob Dravi vedo, kaj je srž problema in tudi
Ob tem je v letu 2026 predvideno zaprtje dovodnega kanala HE Formin. Nadejamo se, da se bo predhodno pristopilo k urejanju stare struge reke Drave, sicer lahko pričakujemo katastrofalne razmere.«
Foto: osebni arhiv
Franc Prelog, poveljnik gasilske zveze in predsednik PGD Markovci: »Kot vodja intervencije si ne znam predstavljati, da bi moral neki družini sporočiti, da sina, očeta ne bo nazaj zaradi nesreče, poplave, ki pa je rešljiva! Si znate vi predstavljati?«
Foto: Mojca Vtič
Marjan Kramberger, predstavnik civilne iniciative lastnikov zemljišč ob reki Dravi, pravi, da že desetletje obiskujejo pristojne inštitucije, a drugega kot obljub niso prejeli.
rešitev - to je odstranitev nanoše-nega gramoza ter postavitev pro-tipoplavnih nasipov. Da je odvoz odvečnega proda eden izmed najbolj logičnih in primernih ukrepov, je priznal tudi Mozetič, a v isti sapi nadaljeval: »Nismo edini akter v tej zgodbi.«
Toda čas za izvedbo ukrepov se izteka, na nevednost ali neobveščenost pa se ni mogoče izgovarjati. Andrej Tumpej iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je pojasnil, da so načrti DEM o rekonstrukciji kanala in hidroelektrarne znani že desetletje, ob tem je spomnil na višino denarja, ki ga največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov namenja v državne in občinske proračune. »Letos
ocenjujemo, da bomo za tri dajatve plačali 22 milijonov evrov in tako je iz leta v leto. Ti zneski omogočajo izpeljavo del, večja težava je, kako uskladiti ukrepe.« Da izvor neukrepanja ni v denarju, temveč v pogovoru in dogovoru, je priznal tudi poslanec iz vrst Svobode Tomaž Lah, ki se je zavzel za obuditev delovne skupine. Ustanovitev skupine z vsemi pooblastili in deležniki je predlagal tudi Andrej Rebernišek in dodal, da sta sklepa, ki naj bi ju (ponovno) poslali v Ljubljano še, da se poplavna ogroženost reke Drave vključi v državni program poplavne ogroženosti in da se jasno določi vir financiranja vzdrževanja in sanacije.
Mojca Vtič
Generalni direktor Damjan Seme je poudaril, da se zavedajo izziva ali bolje rečeno težav sedimentov (mulja) v Ptujskem jezeru, saj jim ta med drugim zmanjšuje energetski potencial vodne površine. Nekaj rešitev so že dognali, ena od njih je, da bi sediment, ki ga bodo črpali iz jezera, služil kot material za visokovodne varovalne nasipe.
ne energije ugodno, so se zaposleni v DEM po drugi strani letos srečevali z ekstremnimi dogodki. Kar petkrat oziroma 22 dni so obratovali po pravilniku o visokih vodah. To pomeni, da so bili pretoki nad 800 m3 na sekundo in so bile ekipe sodelavcev fizično prisotne na vseh objektih. V situacijah visokih vod so neprestano v stiku z avstrijskimi in hrvaškimi upravljavci elektrarn, da visokovodne vale s čim manj posledicami ter kar se da varno za ljudi in okolje evakuirajo iz Slovenije. Direktor Seme je poudaril, da je upravljanje visokovo-dnega vala zelo pomembno, tako z vidika zagotavljanja varnosti kot tudi same proizvodnje, ki takrat poteka v zahtevnejših okoliščinah.
Mojca Zemljarič
Juršinci • Kako bodo obnavljali vodovodni sistem
Za začetek najbolj kritičnih 350 metrov
Župan občine Juršinci Robert Horvat je za naslednje leto napovedal obnovo najbolj kritičnih 350 metrov vodovoda na Kukavi, kjer se z okvarami na omrežju srečujejo tedensko.
Ko pride do okvare, sta brez vode Kukava in del Hlaponcev. Komunalno podjetje Ptuj je za sanacijo predložilo predračun v vrednosti 100.000 evrov. „Nujno bi morali sanirati okoli 10 kilometrov vodovodnega sistema v naši občini, to so najbolj kritični deli. Gre za trase, kjer se srečujemo z največ težavami. Zelo slabega vodovoda imamo okoli 30 kilometrov, ki bi ga dejansko morali popraviti - v ta sklop med drugim štejemo črpališče v Juršincih, vse do vodohrana na Vodol, potem od vodohrana preko Rotmana do Kukave in še en del skozi Rotman. Zaradi slabega pritiska bi morali zamenjati tudi vod med Juršinci in Gradiščakom. Tukaj okvar sicer nimamo, a se poleti, ko je odvzem vode večji, zgodi, da uporabniki ostanejo brez vode. S tega vidika je ta del za obnovo nujen. Zdaj bomo najprej popravili najbolj kritičnih 350 metrov, sredstva smo v proračunu za 2024 že rezervirali. Vsekakor pa se bomo v naslednjih letih morali osredotočiti na obnovo vodovodnega sistema v celoti," je pojasnil juršinski župan Horvat in navedel, da samo omre-
Občina Juršinci bo naslednje leto na Kukavi obnovila 350 metrov vodovoda, kjer se krajani neprestano srečujejo z okvarami na sistemu. Če bi šli v obnovo vsega vodovoda v občini, ki je v slabem stanju, bi potrebovali 10 milijonov evrov, je povedal župan Robert Horvat. Za obnovo so že pripravili dokumentacijo, pridobivajo služnosti in čakajo, kdaj bo na voljo kakšen razpis za evropska ali državna sredstva.
žnina za popravilo vodovoda ne bo zadosten vir.
Projekt za celovito obnovo imajo izdelan
Župan je povedal, da imajo pripravljeno tudi projektno dokumentacijo za obnovo 35 kilometrov sistema - t. i. regijski projekt, za katerega bi črpali evropska sredstva. „Dokumentacijo smo že dobili in jo izročili v pregled Komunalnemu
podjetju, ki kot koncesionar nedvomno najbolj pozna sistem. Njihova ocena je, da je dokumentacija večinoma dobro pripravljena, nekaj bo še dopolnil, in to po našem predlogu. Med drugim povečanje vodohrana, saj bomo sistem gradili za naslednjih 50 let in želimo zagotoviti zadostne kapacitete, tudi za primere, če bi se število prebivalcev v občini povečalo. Pri tem predlogu nam je šlo KP Ptuj
zelo naproti. Vzeli so si tri tedne časa in predlagali možne rešitve. Z vidika stroškov in ostale logistike je smotrna nadgradnja vodohra-na Vodol z dodatnim cevovodom in črpalko. Tako bi oskrbo s pitno vodo zagotovili tudi v primeru, če bi se nam število prebivalcev v občini povečalo."
Čeprav v Juršincih virov podzemne vode ne manjka, v vodstvu občine ne razmišljajo, da bi šli v
gradnjo svojih vodnjakov za potrebe javnega vodovoda. Predvsem so previdni iz dveh razlogov; vprašanje je, ali bi bilo vode dovolj in kako zagotavljati zahtevane nadzore. Če bi črpali vodo za potrebe javnega sistema, bi morali omejiti tudi kmetovanje. „Naše stališče je, da ostane vodovodni sistem v regiji enoten," je še povedal župan Juršincev Robert Horvat.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
8 Štajerski
Podravje
torek • 19. decembra 2023
Ptuj • Slavnostno odprtje šeste enote Doma upokojencev
Za zdaj bo v Žabjaku zasedena le četrtina postelj
Maja letos je Dom upokojencev Ptuj odprl del enote v Žabjaku, namenjen začasnim in dnevnim namestitvam. V petek so namenu predali preostale prostore, a bo za zdaj zaradi kadrovskih težav zasedena le četrtina kapacitet. Upajo, da bodo preostanek zapolnili v roku pol leta.
Prve stanovalce doma so v teh dneh že naselili, v naslednjih tednih jih bo tam bivalo približno 40. Preostale postelje bodo polnili skladno s kadrovskimi zmožnostmi. V enoti Žabjak je 162 postelj, od tega jih je 20 namenjenih začasnim namestitvam, 12 pa uporabnikom dnevnega varstva.
Svečano so najnovejšo enoto odprli pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je dom namenu predala skupaj z direktorico doma Vesno Šiplič, županjo mestne občine Ptuj Nuško Gajšek, ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem in prvima stanovalcema Amalijo in Frančiškom Gerdakom. Šesta enota ptujskega doma je impozantna, vrhunsko urejena. Gre za 16 milijonov evrov vredno investicijo, površina je 10.345 kvadratnih metrov. Za gradnjo so pridobili 12 milijonov evrov sredstev iz naslova razpisa
I
f
»

Utrinek s petkovega slavnostnega odprtja nove enote DU Ptuj v Žabjaku

\ šm
T¿ÉÍ
mp
Predsednica države opozorila na težave in nujno potrebne izboljšave
Odprtje enote v Žabjaku je potekalo pod pokroviteljstvom predsednice države Nataše Pirc Musar. Izpostavilaje zadovoljstvo in veselje ob odprtju, obenem pa opozorila: »Veselimo se odprtja teh novih prostorov, a dejstvo je, da nas na področju institucionalne oskrbe starejših in drugih odraslih oseb s posebnimi potrebami, ki potrebujejo 24-urno socialno in zdravstveno oskrbo, čaka še kar nekaj dela. Danes je v Sloveniji 20 odstotkov prebivalstva starega nad 65 let in v bližnji prihodnosti se bo ta delež hitro višal. Zaradi podaljševanja življenjske dobe se tudi število prebivalcev nad 85 in celo 100 let hitro povečuje. V zadnjih letih je Slovenija, torej številni javni domovi, pridobila sredstva Evropske unije za preureditve, z namenom zagotovitve višje kakovosti bivanja za zagotavljanje dnevnega varstva, začasne namestitve ter tudi za oskrbo oseb z demenco. V teh domovih bodo štiri- ali celo nekje petposteljne sobe zamenjali z dvo- in enoposteljnimi. Vse sobe bodo imele urejene kopalnice in sanitarije. A čakalne vrste ostajajo, za enoposteljno sobo so tudi tri leta ali več, za posteljo na oddelku za demenco eno leto in več. Številke, ki jim danes lahko sledimo na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kažejo veliko potrebo po sprejemih v domove starejših in posebne socialne zavode. Te številke pa ne zajemajo podatka, koliko postelj v domovih starejših ni zasedenih zaradi pomanjkanja kadra.« Nerazumljivo seji zdi, daje na eni strani tako veliko povpraševanje, na drugi pa tisoč praznih postelj: »Žal tudi dom, ki ga slavnostno odpiramo, zaradi pomanjkanja kadra ne bo takoj v celoti zaživel, kar je žalostno ob vseh čakajočih pomoči potrebnih.«
Šipličeva: »Pred nami so izzivi«
Direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič pravi, da bodo v tem tednu najprej napolnili prvo nadstropje in nato preostanek, sproti, kot bodo pridobivali kader. Največje pomanjkanje beležijo na področju srednjih medicinskih sester, številne so iz doma šle za boljšimi delovnimi pogoji. »Veseli smo, da smo to enoto odprli, pred nami pa je vrsta izzivov, pa vendar, starostniki zelo čakajo na postelje. Zelo so se me dotaknile zgodbe, ko so nas klicali da preverijo, kdaj bodo sprejeti. Trudimo se vsakemu pomagati Odpravili smo večposteljne sobe, pridobili kvoto enoposteljnih sob, pri nas je zanje še vedno čakalna doba tri leta. Dobili pa smo tudi prepotrebne dodatne kapacitete za osebe z demenco.«
REACT in še 1,4 milijona evrov za pisa ministrstva za delo, družino, je izrazila ponos, da so naložbo namene dnevnih in začasnih na- socialne zadeve in enake možnos- predali namenu. Temeljni kamen mestitev na podlagi javnega raz- ti. Direktorica doma Vesna Šiplič je bil položen marca 2022. A kot je
dejala, bi bile to le lepe stene brez vsebine, če jim življenja in topline ne bi vdihovali stanovalci in zaposleni, na katere je zelo ponosna. Opozorila je tudi na težave na tem področju, predvsem kadrovske narave: prenizko plačilo, težke delovne pogoje, zaradi česar sodelavci tudi odhajajo na druga delovna mesta. Prepričana je, da je skrajni čas, da se na tem področju naredijo sistemske spremembe. To je namreč tudi razlog, da enota ob odprtju kljub povpraševanju ni popolnoma zasedena.
Minister: »Težaveima celotna Evropa«
Z njenimi trditvami se je strinjal tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac: »S pomanjkanjem kadra na področju socialnega varstva se ne srečujemo le v Sloveniji, pač pa celotna Evropa. Strinjam se, da poklici na tem po-
dročju nimajo dovolj družbene veljave. Na vseh nas je, da jim damo prepoznavo. To so ljudje oziroma kadri, ki skrbijo za nas in nam zagotavljajo varno starost. Na ministrstvu smo pripravili interventni zakon, ki gre v javno obravnavo. Verjamem, da bo prinesel izboljšave tudi na tem področju.«
Ptujska županja Nuška Gajšek je dejala, da z odprtjem nove enote in zagotavljanjem primernih prostorov za starostnike vsaj delno simbolično vračamo nekaj generaciji, ki je gradila našo sedanjost: »Omogočamo jim kakovost bivanja in kakovostno preživljanje jeseni življenja.«
Dom upokojencev Ptuj je s svojimi šestimi enotami - dve sta na Ptuju, po ena pa v Juršincih, Kidričevem, Muretincih in Kopru, v katerih je 836 stanovalcev in 596 zaposlenih, največji v državi.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Gorišnica • Občina ostaja brez kredita, tudi traktorja ne bo kupila na obroke
y
Černesl: »Nas niso izvolili športni parki in traktorji, ampak ljudje«
Občina Gorišnica se tudi v prihodnje ne bo zadolževala. Občinski svet na zadnji seji namreč ni podprl amandmaja svetnika Mirana Černesla, kije predlagal najem leasinga za traktor in prerazporeditev 160.000 evrov na druge postavke.
Černesl načeloma ni nasprotoval pripravljenemu proračunu za leto 2024, bi pa sam vse skupaj nekoliko drugače »zapakiral«. V amandmaju je predlagal, da bi občina za nakup traktorja dala polog v višini 90.000 evrov, preostalih 160.000 evrov bi odplačevala naslednjih pet let po obrokih. Po njegovih besedah bi v tem primeru investicijo preplačali zgolj za 16.000 evrov. Ker bi ta sredstva ostala na računu občine, bi jih lahko planirali za druge manjše naložbe. Černesl jih je v amandmaju zapisal in finančno ovrednotil. Med drugim je poudaril, da nikakor ne bi smeli zmanjševati zneska za vzdrževanje cestne infrastrukture. Med številnimi naložbami je po njegovem mnenju nujna obnova vodnih hidrantov. Na seznam je vključil tudi namestitev opozorilnih tabel za zmanjšanje hitrosti v naselju Gorišnica, izgradnjo sončne elektrarne v Forminu, obnovo terase
pri gasilskem domu Gajevci-Place-rovci ter ureditev kuhinje v gasilskem domu v Zagojičih. Nujno bi bilo treba opremiti še sejno sobo v Muretincih, postaviti strojno lopo v Tibolcih in urediti dotrajani nadvoz v Zamušanih. »Skrajni čas je, da 10.000 evrov damo za obnovo kapel in drugih vaških obeležij. Prav tako je treba nujno sanirati cestne jaške, na katere že vrsto let opozarjamo, in preprečiti smrad, ki prihaja iz kanalizacijskih jaškov v Muretincih. Nas svetnikov niso volili športni parki ali traktorji, ampak ljudje, ki nekaj od nas pričakujejo. Tu smo za njih in odločitev, ali se bodo vsi ti predlogi realizirali, je odvisna samo od vas, kolegi svetniki,« je tik pred glasovanjem o svojem amandmaju povedal Čer-nesl. Ker ni bilo razprave, je sledilo glasovanje. Trije svetniki so glasovali za Černeslov amandma, preostalih šest pa proti. Za županov predlog rebalansa je bilo ravno
obratno, torej šest za in trije proti. Občina Gorišnica tako za zdaj ostaja ena izmed tistih, ki ni zadolžena niti za evro.
Župan Borut Kolar Černezlove-ga amandmaja pri sestavi končne različice proračuna ni upošteval. Po njegovi presoji je popolnoma nesmiseln. Poleg tega nikakor ni naklonjen zadolževanju občine, vsaj ne za stvari, ki jih lahko v celoti kupijo s proračunskim denarjem. Med drugim je omenil, da morajo biti pri vsem tem zelo preudarni, saj bo v prihodnje najverjetneje potrebno zadolževanje za napovedano dograditev vrtca. »V tem primeru gre zgolj za to, da bi bili politično bolj všečni, kar pa ni prava pot,« je ocenil Kolar, ki je v proračunu za drugo leto predlagal povečanje sredstev na postavki Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem v višini 250.000. Ta denar bi namenili za nakup traktorja in drugih
\
Svetnik Miran Černesl je tokrat vložil amandma na rebalans proračuna 2024, vendar ga večina svetnikov ni podprla.
nujno potrebnih priključkov. Sprememba je tudi pri namakalnem sistemu, in sicer v višini 500.000 evrov za rekonstrukcijo namakalnega sistema v Forminu. Za obnovo športne dvorane planirajo
400.000 evrov, saj se je izvedba iz letošnjega prestavila v drugo leto. Na novo je župan v proračun uvrstil še celostno prometno strategijo v višini 40.000 evrov, pa sofinanciranje malih čistilnih
naprav v višini 10.000 evrov in sanacije po poplavah v višini 40.000 evrov. Investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest je oklestil za 120.000 evrov.
Estera Korošec
Foto: EK
torek • 19. decembra 2023
Gospodarstvo
Štajerski	9
Podravje, Slovenija • Žetalam in Slovenski Bistrici milijonske odškodnine za vetrne elektrarne?
Denarni bombončki za umeščanje vetrnih velikanov
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je minuli mesec objavilo predlog uredbe, ki predvideva enkratno izplačilo občinam v višini 200.000 evrov na megavat inštalirane moči vetrnice. Z denarno nagrado želi ministrstvo (sicer finančno podhranjene) občine spodbuditi k uvajanju novih vetrnih naprav.
Za Slovensko Bistrico, kjer različni investitorji načrtujejo postavitev 56 vetrnic, bi to pomenilo enkraten prihodek v višini 39 milijonov evrov, za Žetale 1,44 milijona evrov. Župan Anton Butolen pravi, da bo o postavitvi vetrnic odločal občinski svet in po potrebi še občani, župan Ivan Žagar pa se sklicuje na izvedene študije in meni, da Pohorje zaradi vseh danosti ni primerno za uzurpacijo okolja v predvidenem obsegu, še posebej ne brez sprejetega državnega prostorska načrta.
Lani je bila sprejeta uredba o nadomestilu za uporabo prostora za proizvodno napravo na veter, pod katero se je podpisal še takratni predsednik vlade Janez Janša. Ta uredba je predvidela letno nadomestilo za lokalne skupnosti, podobno kot to velja za občine ob kanalu hidroelektrarn. Nadomestilo naj bi se odmerilo v višini treh odstotkov od ocenjenega celoletnega prihodka zavezanca, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije njegovih posameznih proizvodnih naprav. Za občino Slovenska Bistrica so investitorji izračunali, da naj bi to pomenilo 2,7 milijona evrov letno. Kot omenjeno, sedanje ministrstvo uvaja še enkratno podporo. Osnova za nadomestilo je vezana na inštalirano moč vetrne proizvodne naprave in znaša 200.000 evrov na megavat inštalirane moči proizvodne naprave. Za vetrne proizvodne naprave z inštalirano močjo, ki je manjša od megavata, občina ne bi prejela
Župan luan Žagar
nič. Nadomestilo naj bi bilo občini izplačano šele po izgradnji vetrnice in priključitvi na elektroenergetsko omrežje, uredba pa še določa, da mora občina nadomestilo porabiti za investicije in ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev in kakovosti življenja lokalnega prebivalstva, ki spada v vplivno območje vetrnih proizvodnih naprav.
Stališče občine kljub obljubljenim milijonom ostaja enako
Na Bistriškem različni investitorji, ki jih zastopa podjetje Energija na veter, načrtujejo 56 vetrnih
Foto: Mojca Vtič
velikanov s po 3,5 MW inštalirane moči, kar bi za občinski proračun pomenilo nekaj manj kot 40 milijonov evrov prihodka. Župan Žagar pojasnjuje: »Stališče občinskega sveta in s tem občine je zelo jasno: zahtevamo, da projekti tečejo v skladu z zakonodajo, transpa-rentno, torej v skladu z državnim prostorskim načrtom. Ker ni tako, smo zahtevali ustavitev postopkov. Nismo proti alternativnim virom pridobivanja energije, vendar če mora državna firma - Dravske elektrarne Maribor - voditi projekte v skladu z državnim prostorskim načrtom, potem naj enako velja tudi tukaj.« Ob tem je izpostavil, da
je imelo ministrstvo za infrastrukturo že leta 2015 v rokah študijo o vetrnih potencialih na Slovenskem in vplivu na okolje. V študiji je zapisano, daje Pohorje zaradi naravnih danosti primerno le za umestitev manjših vetrnih elektrarn in/ali manjšo gostoto vetrnih elektrarn.
»Naša država je operativno nesposobna«
Na območju Maclja, torej območju občin Žetale in Rogatec, postavitev skupno šestih vetrnih agregatov načrtujejo Dravske elektrarne Maribor. Žetalski občinski svet je o umestitvi vetrne elektrarne razpravljal že v letu 2019 in načelno podprl umeščanje v prostor, vendar zavezal župana, da do morebitnega končnega soglasja uskladi z državnimi institucijami vrsto nerešenih vprašanj. »Na žalost je naša država operativno nesposobna. Vlada je že julija 2020 sprejela sklep o začetku postopka za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Rogatec. Na žalost je ta po treh letih in pol še vedno nekje v birokratskih predalih, zato občinski svet občine Žetale o tem ni več razpravljal,« je povedal župan Anton Butolen. O uredbi pa je dolgoletni župan dejal, da je korak v pravo smer. »Drugo je vprašanje višine nadomestila, ki je prenizko. V skladu z uredbo bi Občini Žetale pripadlo 1,44 milijona evrov, na drugi strani pa Slovenija vsako leto plačuje kazen, ker ne dosega deleža obnovljivih virov električne energije, ki si ga je sama zastavila.«
m
Zupan Anton Butolen
Za »kazen« 11 milijonov evrov
»Letos bo v ta namen Hrvaški plačala 11 milijonov evrov. Če bi ta denar vsako leto namenili lokalnim skupnostim, v katerih naj bi bili nameščeni objekti, verjamem, da bi cilje hitro dosegli. V uredbi je sporno še, da bi sredstva dobili šele po zagonu elektrarne. Vsaj polovico sredstev bi bilo treba nakazati ob začetku gradnje,« razmišlja Butolen. Ob tem je opozoril še na nematerialni vidik umeščanja energetskih objektov v prostor. »Če država pričakuje konstruktivno držo občin, tudi občine pričakujemo konstruktivno držo državnih ustanov pri urejanju občinskega prostorskega načrta, pri urejanju
Foto: Mojca Vtič
cest, po katerih bodo vozili težke posebne tovore na gradbišče in še kaj.«
Na primer v Žetalah niso prejeli soglasja kmetijskega ministrstva za vsega 80 arov, ki jih potrebujejo za obrtno cono, Direkcija za vode jim ni izdala dovoljenja za izgradnjo parkirišča, čeprav izdelovalec vodne študije glede izgradnje parkirišča v Dobrini ni videl ovir, za nameček pa je direkcija za infrastrukturo zamaknila projekt izgradnje pločnikov zaradi preusmeritve denarja. Sicer pa župan glede denarnih bombončkov in umeščanja vetrnic še pravi: »Ko bo znanih več dejstev, bo o pobudi razpravljal občinski svet, po potrebi pa tudi občani.«
Mojca Vtič
Slovenija • Ne pretiravajte s prazničnimi nakupi
Pomislite na izkoriščane delavce, predvsem otroke, in okolje
Največji sovražnik z vidika trajnostnega razvoja v predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih, opozarjajo v društvu za sonaravni razvoj Focus. Ob tem spominjajo na izkoriščanje ljudi in okolja, ki se skriva za potrošniškimi izdelki. Prvi korak za večjo trajnost vidijo v zmernosti pri nakupih.
Društvo Focus skupaj s Pravično trgovino Slovenije tako porabnike v nakupovalni sezoni pred božičem in novim letom spominja na nevidne sestavine, ki so prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. »Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo,« v sporočilu za javnost svarijo nevladniki.
Kakav obira dva milijona otrok
V Focusu opozarjajo na več primerov spornega izvora tipičnih prazničnih dobrot in daril. Ko gre za čokoladne izdelke, je tako največ čokolade, ki jo pojemo v Sloveniji, po njihovih pojasnilih narejene iz kakava, ki prihaja s plantaž v Slonokoščeni obali in Gani, samo v teh dveh državah pa da pri obiranju ka-
kava sodeluje 2,15 milijona otrok.
Z vidika okolja in podnebnih sprememb pa je po njihovih navedbah sporna proizvodnja palmovega olja, ki je v večini predelanih izdelkov. Kot so pojasnili, ta povzroča 18-krat več emisij na letni ravni kot celotna Slovenija. Razlog so s tem povezane spremembe rabe tal in požari, ki se jih uporablja v postopku.
Delavci na Kitajskem zgolj za življenjske stroške
Tri četrtine vseh igrač na svetu medtem izdelajo delavci na Kitajskem. Ti po opozorilih Focusa zelo pogosto delajo nadure in vsaj šest dni v tednu, da zaslužijo dovolj za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov. Pri tem si lahko v 11-urnih delavnikih vzamejo le kratek odmor za malico, v primeru pritožb
nad razmerami pa tvegajo izgubo delovnega mesta. Na njihovo mesto v tem primeru pridejo migrantski delavci, ki imajo še manj pravic, navajajo v društvu. Čeprav ima porabnik s svojimi izbirami vpliv, pa po prepričanju Focusa ne more biti kot kupec kriv za vse izkoriščanje in uničevanje okolja, ki se skriva za izdelki. »Potrošniki tudi ne moremo biti detektivi, ki bomo za vsak izdelek iskali podatke o izvoru in načinu pridelave,« priznavajo.
Poziv k odgovornosti podjetij in potrošnikov
Zato je po njihovem prepričanju zelo pomembno, da za ta del poskrbijo podjetja z bolj odgovornim poslovanjem in država z ustrezno zakonodajo, ki to regulira. Ob tem spominjajo, da sta Svet EU in Evropski parlament sklenila politični dogovor o direktivi o skrbnem
»Tudi vsak posameznik lahko spremeni veliko,« so prepričani v Društvu za sonaravni razvoj Focus. Kot prvi korak k trajnosti izpostavljajo zmernost oz. t. i. zmanjškarstvo, to je razmislek o tem, kaj kupimo, in istočasna vestna uporaba tistega, kar že imamo. Naslednji korak pa je nato izbira izdelkov in pridelkov, ki upošteva tudi pravičnost in okolje.
pregledu v podjetjih glede trajnosti, ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi
z njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. »Dogovor ni idealen, a je vseeno bistven korak
naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo ali k njim prispevajo,« ocenjujejo okoljski nevladniki.
STA
10 Štajerski
Kultura
torek • 19. decembra 2023
Zavrč • Žive jaslice
Otroci v božični zgodbi
Letos se po občinah vrstijo razni dogodki ob prazničnem decembru. Večinoma gre za pravljične vasi, bazarje, drsališča in druženja ob stojnicah s toplimi napitki in kulina-riko. Le redkokje pa še organizirajo žive jaslice. Na dvorcu Zavrč bodo letos ponovno prikazali svetopisemsko zgodbo.
Tako so lani zaurški otroci uprizorili žive jaslice.
Foto: Zoja Topolovec
Završki dvorec je prav gotovo pravšnja kulisa za izvedbo živih jaslic. Že lani je ta dogodek privabil veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Domači igralci, predvsem učenci osnovne šole in člani Kultur-no-umetniškega društva Maksa Furjana Zavrč, bodo v soju zvezd in bakel uprizorili božično zgodbo s sveto družino ter pastirji in angeli, obiskali jih bodo tudi sveti trije kralji. Praznično dogajanje, ki se bo začelo v petek, 22. decembra, ob 17. uri, bodo s prepevanjem božičnih pesmi dopolnili pevci cerkvenega pevskega zbora in skupina Trta. Pri organizaciji sodelujejo občina in društva, ki bodo poskrbeli za tople napitke in sladka presenečenja. Otroke bo na prizorišču razveselil občinski Božiček z vrečo, polno daril. Občina bo letos obdarila okoli 110 otrok od prvega leta starosti do vključno petega razreda. Vrednost posameznega darila znaša 15 evrov. Tudi letos so poskrbeli za praznično okrasitev središča občine in okolico dvorca Zavrč. Silvestrovanja na prostem in ognjemeta pa ne bodo organizirali.
EK
Ormož • Razstava v Grajski pristavi
Kar šteje, obuja spomine
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so v Grajski pristavi pripravili razstavo predmetov in fotografij »naše« mladosti, ki bo na ogled vse do prihodnjega maja.
'SISÍE tM
ijlB'w
I I

Foto: PMPO
Na razstavi »Kar šteje, obuja spomine« so v Grajski pristavi na ogled vsakdanji predmeti iz časov nekdanje skupne države.
Avtorica je Manica Hartman, ki je skozi razstavljene eksponate skušala predstaviti podobo Slovenije in Ormoža od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo bili še del socialistične Jugoslavije, pa vse do danes. Razstava prikazuje značilnosti vsakdanjika in nekatere dogodke iz politike, gospodarstva, šolstva, zdravstva, turizma, kulture ter preostalega družbenega življenja; tako skuša spomniti na preteklo obdobje in obuditi spomine, zato tudi slogan Kar šteje, obuja spomine. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija, ki je tako kot razstava razdeljena na dva dela: na življenje v Sloveniji in na tistega, ki je bilo značilno za Ormož, podrobneje pa je predstavljeno obdobje do konca tisočletja.
In kaj vse lahko vidimo? Več kot 40 let stare Marlesove kuhinje, značilno tipsko pohištvo za dnevne sobe in številne vsakdanje predmete, od gramofonov in gramofonskih plošč, legendarnih pionirskih kap in rutic do Elanovih smuči, Murinih plaščev, Pony koles in še bi lahko naštevali. Nekateri obiskovalci, ki sodijo v mlajšo generacijo, bodo razstavljene predmete sploh prvič videli, starejši se bodo gotovo z nostalgijo spomnili nanje ali pa jih morda celo še zmeraj uporabljajo.
Preko razstavljenega je mogoče začutiti nekdanji utrip življenja v Ormožu, ki je pred iztekom prejšnjega stoletja veljal za vodilno kulturno, politično in urbano središče. Mesto se je razvijalo tako rekoč na vseh področjih, tako družbenih kot gospodarskih, ljudje so si kruh služili v številnih podjetjih in tovarnah, kot so tovarna sladkorja, Primat, Tovarna Jože Kerenčič, Mercator-Ograd, Industrijsko gradbeno podjetje, podjetje Jeruzalem Ormož, ormoška žaga, opekarna ...
SD
Ptuj • Samo M. Strelec z novo knjigo Mladičev mladič
»Knjiga za vse, ki ljubijo dobro pripoved«
Po knjigi Ptuj 69 je ptujski režiser Samo M. Strelec pred dnevi v Knjižnici Ivana Potrča predstavil svojo drugo knjigo, ki nosi naslov Mladičev mladič. Nova knjiga z rdečimi platnicami in džezvo za kuhanje kave na platnici je v pretežnem delu avtobiografska, spomin na obdobje služenja vojaškega roka vJNA, z osrednjim poglavjem o kuhanju barcaffe Ratku Mladiču, takrat še podpolkovniku.
Vojsko je Samo M. Strelec služil v kasarni, kjer je bil Ratko Mladič komandant. Danes vemo, da kamorkoli je Mladič prišel, v katerokoli kasarno, je tam ostal nekaj let, da je naredil red. V Strelčevem obdobju na Ohridu je bil še podpolkovnik, nato je napredoval v polkovnika, nazadnje je bil general jugoslovanske vojske. Za Mladiča so bili mladi vojaki, njegovi mladeniči, tako jih je klical. Samo M. Strelec je svojo novo knjigo pisal okrog deset let, sam naslov knjige se mu je porodil v nekem trenutku prebliska: Mladičev mladič se dobro sliši, tudi v srbohrvaščini, enkrat meki č, drugič trdi č.
Generalu Mladiču dejansko kuhal kavo
Štorije o vojski so univerzalne, vsem se je med služenjem JNA isto dogajalo, od Jesenic do Bitole. „To enotedensko druženje z Ratkom Mladičem, kuhanje barcaffe, ki mi jo je pošiljal oče, je bilo nekaj posebnega, moj sanjski teden, saj je bilo v komandi kasarne vzdušje čisto drugačno. Vsak dan znova se je navdušil nad njenim vonjem. Tam je sprejemal samo generale, oficirje, tam ni bilo nobenega direndaja ali vpitja, kot bi prišel na dopust. Kakšen kontrast v celi tisti vojaški zajebanciji, na drugi strani pa tako, kot imajo danes zobozdravniki, psihiatri, neke čakalnice z glasbo, z revijami, nobenega stresa. Vojska v komando kasarne ni mogla vstopiti. Zgleda, da so imeli v tistem objektu, pozneje so mi to povedali, neke prisluškovalne naprave, s katerimi so prisluškovali sovražniku tam čez Ohridsko jezero, v Albaniji. Morda je bila tudi ta kasarna maska za vse drugo, kar je bilo v ozadju. V prekomandi pa sem bil za pisarja, zelo prav mi je prišlo strojepisje iz srednje šole," je povedal Strelec, ki bi mogoče
Foto: Črtomir Goznik
Samo M. Strelec: „Knjigo sem posvetil sinu Matiji, ker je tudi on neki mladič".
Večina je mnenja, da sije Strelec naslov izmisli kot komercialni trik. A ne drži. Res je bil v kasarni, kjer je bil Mladič glavni, v resnici mu je kuhal kavo. Za Mladiča so bili vsi vojaki mladiči, mladeniči. „Vse je resnično, le zadnje poglavje knjige sem si izmislil. V tem izmišljenem delu, z Mladičem se nisva mogla srečati osebno, le govorila sva po telefonu, sem ga želel vprašati, ali je vse to imelo smisel, kar je naredil - da pri 85 letih kot vojni zločinec sedi v haškem zaporu. V enem izmed telefonskih pogovorov, to sem se spomnil te dni, mi je dejal: »Slušaj vojniče, mi smo izgubili bitko, ajoš ne rat. Naša stvar če pobijediti.« Bog ve, kako bi se odzval, če bi se osebno srečala. Imel sem občutek, da me ima za velikega prijatelja. Sam ga nisem mogel poklicati, poklical me je on, po tem, ko sem mu napisal pismo. Glede na vprašanja, ki mi jih je postavljal, mislim, daje ostal nekje v svojem svetu, da je dementen, da ni vedel, s kom se pogovarja, da ga kličem z neke naklonjenosti. Želel je vedeti, ali sem se poročil, koliko imam otrok. Na drugi strani pa je v nekem trenutku želel, da prenesem njegove pozdrave za generala Ivana K., s katerim sta bila sodelavca na Reki. Pobrskal sem po spletu, našel podatke o tem slovenskem generalu na Reki," je povedal Samo M. Strelec, kije ta haški del „potreboval" kot zaključek svojega tokratnega pisanja.
postal tudi novinar. V knjigi je namreč zapisal, daj je Marjan Šne-
berger z Radia Ptuj hodil po šolah, jih intervjuval in predstavljal poklic
Foto: Črtomir Goznik
"Knjigo bodo z veseljem vzeli v roke vsi tipi bralcev - tisti, ki so sami izkusili JNA, tisti, ki so čustveno povezani z Jugoslavijo; pa tudi vsi tisti, ki jih zanima ta del zgodovine, in še vsi ostali, ki zgolj ljubijo dobro pripoved," je knjigi Mladičev mladič na pot zapisala urednica Lučka Zorko. Knjiga je izšla pri Založbi Pivec.
novinarja. Krasen glas je imel. Ivo Ciani je neumorno snemal oddajo iz Vasi v vas. Vsako nedeljo so jo poslušali pred kosilom.
Prevladujejo avtobiografski spomini
„Kaj pove cela zgodba? Začne se s srednješolsko ljubeznijo v Srednješolskem centru Ptuj, Gimnaziji leta 1985, se razvija skozi čas, ko grem v vojsko, na študij, obdobje rasti sina. Ko je bil star 10 let, sem si dejal, da bi mu za 18. rojstni dan podaril knjigo. To mi ni uspelo, dobil jo je pri dvajsetih. Knjiga se konča s tem, da sem v nekem trenutku, ko več nisem vedel, kako bi jo napisal do konca, poskusil priti v stik z Mladičem in narediti z njim intervju. Preko naše ambasade na Nizozemskem sem dobil kontakte od haškega zapora. Pred korono sem si kupil karto za Flixbus in hotel iti k njemu v Haag. Iz zapora me je štirikrat klical, imel je pravico klicati ven, da bi se dogovorila, kdaj pridem na pogovor, dal mi je termin. Potem sem, ko sem že imel karto in iskal prenočišče v Haagu, še enkrat uradno pisal šefu zapora, če dogovorjeno, da pridem, velja. »Ste vi normalni, samo najožja družina ga lahko obišče,« me je poučil. Pokazalo se je, da tega, kar se je z menoj pogovarjal, niti ni dobro razumel, rekel mi je, da ima do 16. ure tisti zaporniški red, od 16. do 18. ure pa bo prost in lahko sprejema obiske. To si je izmislil," je zgodbo knjige na kratko povzel Samo M. Strelec.
Odzivi na drugo Strelčevo knjigo so zelo lepi. Bralcem je zanimiv Ptuj leta 1985, Prešernova, barcaffe njegovega očeta in vse drugo, kar je zapisal. Vsi, ki so bili na prvi predstavitvi knjige, so se na nek način povezali s tem njegovim pisanjem. To so bili sorodniki, prijatelji, sošolci, nekdanji profesorji in nekateri drugi, zelo ptujska predstavitev je bila. Zelo je bil vesel vseh, ki so prišli, kot bo vesel tudi vseh, ki bodo še prišli na njegove predstavitve, ki jih načrtuje v drugih mestih in krajih.
MG
torek • 19. decembra 2023
Izobraževanje
Štajerski	11
Hajdina • Osnovnošolci navdušili z muzikalom Barbie in božič
Posebni božični prazniki v Barbie deželi
Telovadnica osnovne šole Hajdina seje minuli četrtek spremenila v Barbie deželo. Le kdo ne pozna zlatolaske, ki jo je družba Mattel na prodajne police postavila pred 64 leti? Osvojila je generacije in generacije deklic, skozi leta spreminjala podobo in še danes velja za priljubljeno igračo. Letos je filmska platna osvojila z istoimensko uspešnico, kije bila tudi povod, da so hajdinski osnovnošolci pripravili muzikal Barbie in božič.
V muzikal, v katerem so združili ples, petje, dramsko igro, likovno ustvarjanje in za povrh še dobrodelnost, se je vključila cela šola. Otroci so prepevali, plesali, igrali in zelo uživali, učitelji pa so poskrbeli za scenarij, kostume, sceno ter plesno in pevsko koreografijo. Hajdinska Barbie je dejansko imela vse, kar ima prava: Barbie hišo, avto, skiro, hišne ljubljenčke in seveda tudi Kena. Vlogo Barbie je odigralo 13 deklic, Kenov je bilo 10. „Barbie mi je zelo všeč, še posebej je bilo lepo, ker smo pripravljali božično predstavo. Vzdušje je bilo pozitivno, veliko ur dela smo vložili v muzikal. Zlahka sem se vživela v vlogo, saj sem že v otroštvu gledala risanke in se z Barbikami igrala. Moja Barbie vloga je bila na koncu predstave, s Kenom sva na oder povabila ravnatelja in župana. Predstavo smo ustvarjali z veliko veselja in truda. Va-
dili smo dva meseca, individualno in skupno, imeli smo pet generalk, zadnja je bila na dan predstave. Navdušeni in presrečni smo, da nam je predstava uspela; še posebej zato, ker je sodelovala cela šola," je povedala devetošolka Žana Ogrizek.
Med nastopajočimi Učiteljice in miss Slovenije
Ideja o Barbie muzikalu se je porodila ravnatelju Mitju Vidoviču. „Skozi petje, ples in dramsko igro smo zgodbo združili v celoto, vanjo smo vpletli tradicionalne vrednote ljubezni in spoštovanja ter pravi pomen praznikov - da ni pomembno, kje praznujemo, temveč s kom in v kakšnem duhu. Vrednote smo vključili v Barbie zgodbo, nastopili so vsi učenci, predstavili so se v različnih točkah. Zapeli so naši trije šolski
zbori, zaigral je šolski bend, vključili smo nekaj zunanjih nastopajočih, med njimi baletke in gimnastičarke, kvartet Bellissimo in priljubljeno glasbeno skupino Učiteljice. Z nami je bila tudi miss Slovenije Alida To-manič," je vidno zadovoljen po uspešno izpeljani prireditvi povedal ravnatelj Vidovič.
Vsa kreativa v rokah učiteljskega zbora
„Dialogi med nastopajočimi so bili na temo pomena vrednot, decembrskega vzdušja in vsega, kar je v tem času pomembno. Vključili smo pesmi o Barbie in zimzelene božične melodije - slovenske in tuje. Sceno smo imeli ves čas živo. Na balkonu so bili pevci mladinskega pevskega zbora, na odru šolski ansambel pod vodstvom Primoža Kelenca. Vsi otroci so
Foto: Sandi Kelc
Ob koncu prireditve je Barbie na oder povabila ravnatelja Mitja Vidoviča in župana Stanislava Glažarja. Oba je predstava navdušila in sta ustvarjalcem iskreno čestitala.
imeli bele majice, deklice so imele na majicah napisano črko B (kot Barbie) in dečki črko K (Ken). Majice je otrokom kupila Občina Hajdina, ki je tudi sicer prispevala za pokritje materialnih stroškov, roza krilca za nastopajoče barbike je sešila učiteljica
Foto: Sandi Kelc
Foto: Sandi Kelc
Na oder so stopile članice priljubljene glasbene skupine Učiteljice.
Nastop gimnastičark
Tatjana Habjanič. Za sceno so poskrbeli učenci skupaj z učiteljico Tino Gregorec in praktikantko Fiolo Bytyqi, pomagala je tudi Jožica Novak. Za plesno koreografijo je poskrbela Hermina Žuran Knez, za pevski del pa vodji pevskih zborov Maja Majcen in Marija Meklav ter učiteljica razrednega pouka Ana Vurcer, sicer članica skupine Učiteljice," je pojasnila avtorica scenarija, učiteljica Janja Vidovič. Dodala je še, da na odru niso bili samo barbike in keni, ampak tudi maskota šole čebelica Ajda, ki je za predstavo dobila nov zimski kostum. Sešila ga je učiteljica Jožica Novak.
Prireditev je bila dobrodelnega značaja. Izvedli so dobrodelno spletno dražbo dresa kolesarja Mateja Mohoriča. Otroci so ustvarili tudi ogromno čudovitih voščilnic, ki so jih ponujali na stojnici, ob koncu prireditve so lahko obiskovalci primaknili še dobrodelne prispevke. Z zbranim denarjem so napolnili blagajno šolskega sklada.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Učno podjetje Beelive seje zavihtelo med tri najboljše na svetu
Svetovni uspeh mladih ekonomistov in aranžerjev
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj se vsako šolsko leto pohvali z izjemnimi uspehi njihovih učnih podjetij (UP). V letošnjem šolskem letu še posebej izstopa UP Beelive, kije na svetovnem tednu podjetništva osvojilo tretje mesto. Gre za eno izmed prestižnejših tekmovanj na tem področju, saj na njem sodelujejo učna podjetja iz celega sveta.
Za sodelovanje na omenjenem tekmovanju so ptujski dijaki ustvarili dva kratka filma, ki prikazujeta, na kakšen način tržijo svoje izdelke na družabnih omrežjih in katera digitalna orodja uporabljajo za ustvarjanje vsebin. S končnim izdelkom so bili prav vsi zelo zadovoljni, zato so komaj čakali na rezultate. Ko so izvedeli, da so se zavihteli med najboljša tri učna podjetja na svetu, je bilo veselje neizmerno, hkrati pa tudi potrditev, da so delali dobro in v pravi smeri. »Zelo sem ponosna na dijake, ki so res zelo delovni, samoiniciativni, resni in zagnani. V veliko veselje mi je sodelovati in delati z njimi,« je povedala mentorica Eva Bolcar, sicer učiteljica strokovnih predmetov s področja ekonomije. Sodelovanje v učnem podjetju je za dijake velika dodana vrednost, saj pridobijo znanje in veščine za različne poklice. V učnih podjetjih imajo možnost pokazati svoje talente, lahko izrazijo ideje, so kreativni. Posebnost UP Beelive je ta, da ga sestavlja 11 dijakov tretjega letnika programa Ekonomski tehnik in šest dijakinj programa Aranžerski tehnik. Na začetku skupnega sodelovanja so se soočili z več izzivi, saj se med seboj
ÍÍ.AWSS«'SVJ ¿fetprt*
niso poznali, prav tako so imeli zelo različna mnenja, ideje in tudi znanje. Vse te začetne izzive so uspešno premagali, se povezali in začeli delovati kot ekipa. Drug drugemu so pomagali, se dopolnjevali in uspešno poslovali. Direktorsko funkcijo je prevzel Alen Adrijan Plošinjak, dijak programa Ekonomski tehnik, ki je poudaril, da so najpomembnejši dobri odnosi med dijaki oz. sodelavci, zato je skušal svojo ekipo čim bolj povezovati in motivirati.
»Ne glede na različnost je možno najti skupno pot«
Skupaj so se odločili, da bo njihova glavna dejavnost povezana s čebelami in medenimi izdelki. V čebeljih panjih so videli priložnost za izdelavo kakovostnih, lokalno pridelanih medenih izdelkov, s katerimi bi navduševali svoje stranke. Dijakinji Me-liti Škrinjar je pisano na kožo delo tajnice. Povedala je, da se je v učnem podjetju naučila predvsem to, da se lahko vedno povežemo in najdemo skupno pot, ne glede na to, kako zelo različni smo: »Če hočemo priti do uspeha, se moramo medsebojno
Ekipa učnega podjetja Beelive z mentorico Evo Bolcar
povezovati in sodelovati. Vesela sem te izkušnje, pa tudi našega uspeha. Vsak izmed nas je lahko zares izkusil, kako v resnici deluje podjetje.« Tudi aranžerke imajo izjemno pomembno vlogo v podjetju, oblikovale so logotip in vizitko, poslikale panjske končnice, v prihodnje bodo poskrbele za urejenost stojnice. »Ekonomski tehniki so nas lepo sprejeli, pokazali so navdušenje nad našimi idejami in izdelki, prav tako so nas večkrat prosili, da kaj izdelamo ali
poiščemo rešitev,« so povedale ptujske aranžerke. Dijaki so sicer učno podjetje ustanovili že v drugem letniku, takrat so spoznali organizacijske oblike, izbrali dejavnost, mentorji jih pri tem samo vodijo in usmerjajo. »Najpomembnejše je, da so zamisli njihove in da večino stvari v podjetju naredijo sami, kot so na primer logotipi in slogani. Na delovna mesta se zaposlijo po oddelkih, pred tem pa opravijo zaposlitveni razgovor, plače se izplačujejo po raču-
novodskem programu, izdajajo in plačujejo se računi ... Vse je tako, kot bi šlo zares, čeprav gre za fiktivno podjetje, denar in ustanovni kapital,« je pojasnila Bolcarjeva. V tretjem letniku je največji poudarek na prodaji izdelkov, trženju in promociji. Ekipa UP Beelive si želi, da bi se čim bolje odrezala na šolskem tekmovanju in se nato udeležila še državnega tekmovanja učnih podjetij v Celju.
Estera Korošec
Foto: CG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 19. decembra 2023
Ptuj, Vatikan • Jaslice Petra Gojkoviča iz Spuhlje na razstavi v Svetem sedežu
»Ponosen sem, tega se ne da opisati z besedami, teh občutkov«
Med Berninijevim stebriščem na vatikanskem trgu sv. Petra so na letošnji praznik Brezmadežne slovesno odprli tradicionalno razstavo 100 jaslic v Vatikanu. Letošnja razstava je posvečena 800. obletnici postavitve prvih jaslic, ki so nastale v italijanskem Grecciu na pobudo sv. Frančiška Asiškega.
Na letošnjo razstavo, ki je tudi del pobud za pripravo na jubilejno leto 2025, se je prijavilo več kot 300 umetnikov iz vsega sveta. Iz Slovenije so na ogled prekmurske jaslice, ki so narejene iz ličja in vrbovih šib, jaslice iz Dobrove pri Celju so iz testa in jaslice Petra Gojkoviča iz Spuhlje, ki so narejene iz lipovega lesa. Zaradi prostorske omejitve so razstavljene le osnovne figure Marije, Jožefa in deteta Jezusa. Izde-
loval jih je skoraj leto dni, sicer pa se z rezbarstvom ukvarja že dvajset let. Ponosen je, da so njegove jaslice na ogled med razstavljavci iz 22 držav sveta. Zagotovo pa je letošnja razstava jaslic v Vatikanu tudi svojevrsten poklon slovenski tradiciji izdelovanja jaslic in vsem, ki jih izdelujejo.
„Jaslice sem izdelal iz 100 let stare lipe, ki se je bohotila na domačiji mojega tasta F. Mihelača iz
Tržca. S svojo veličino in mogočnostjo je ponujala senco vsem, ki so se ustavili na domačiji, se v poletnih mesecih hladili pod njenimi razkošnimi vejami. Usoda je hotela, da je staro lepotico začelo dajati zdravje. S suhimi vejami je postajala nevarna, zato jo je bilo treba posekati. Mehka lipovina je ubranila Martina Krpana pred hudobnim Brdavsom, meni pa je ponudila nove dimenzije. Želel
Foto: Črtomir Goznik
Peter Gojkouič: „Teh občutkov, da svoje jaslice razstavljam v Vatikanu, se ne da opisati z besedami. To je nekaj neponovljivega, zelo sem ponosen, če nekaj delaš skoraj eno leto in si tako nagrajen za trud. Nikoli si nisem predstavljal, da bi bilo to mogoče."
Foto: Črtomir Goznik
Njegove jaslice in svete družine vsako leto potujejo po razstavah. Letos so na ogled še tudi v Jurkloštru, Vojniku in Veržeju. Komplet jaslic in svete družine krasi v tem času tudi njegov dom v Spuhlji.
sem ohraniti pridih domačnosti in vsaj delu lipe vdahniti novo življenje. Tako so nastale jaslice, ki me navdušujejo, odkar me je Drago Kozinc iz Društva slovenskih jas-ličarjev spoznal s patrom dr. Leopoldom Grčarjem, enim izmed glavnih pobudnikov društva na Brezjih," je povedal Peter Gojko-vič, ki so se mu v spomin globoko vtisnile besede dr. Leopolda Grčarja, da ima v sebi srce, da so vsa njegova dela odraz srčnosti in predanosti. „Smo popotniki skozi čas. Na svet smo prišli goli in bosi, tako bomo odšli. Prepiramo se po nepotrebnem, iz leta v leto je tudi več nevoščljivosti in nestrpnosti.
To me zelo moti. Svet bi bil lepši brez prepirov in nestrpnosti."
Rezbarstvo je svet Petra Gojko-viča že 20 let, njegov način izražanja in doživljanja sveta in dogajanja v njem. Pred dvema desetletjema je odkril, da ima žilico za upodabljanje oziroma rezbarjenje. Usmeril se je v realistično figuraliko, najraje pa se ukvarja s sakralnimi motivi, ustvarja portrete glav, tudi celo-postavne človeške figure in drugo, kar ga motivira. Pritegnila ga je celo abstraktnost, saj vedno išče nove izzive, najtežje, na videz skoraj nemogoče. A izpod njegovih spretnih rok nastajajo mogočne in občudovanja vredne umetnine.
Preizkusil se je že tudi v ustvarjanju z motorno žago. V delavnici v kleti družinske hiše je mogoče občudovati številne umetnine. Bolj kot ne o svojem delu in stvaritvah ne govori rad, dela so namreč tista, ki sama po sebi nagovarjajo ljudi, je njegovo prepričanje.
Na Ptuju smo nazadnje lahko občudovali njegovo umetnino, reliefno upodobitev križevega pota s 14 postajami v obliki jajca iz lipovega lesa, ki tehta 180 kg, v postnem času leta 2021. Tudi ta izjemna umetnina, ki je nastala iz lipovega lesa, ki ga je kupil na Polenšaku, je nastajala skoraj eno leto.
MG
Ptuj • Praznični čas v mestu
Šest novih sejemskih hišk
40.000 evrov je ptujska občina odštela za šest novih prodajnih lesenih hišk, ki so jih postavili na Mestnem trgu. Stare so v precej slabem stanju, letos jih bodo nekaj še uporabili, nato pa sprejeli odločitev, kaj z njimi.
Stare hiške so bile dotrajane, nove so bistveno bolj lične.
Podoba mesta v teh prazničnih dneh je veliki večini Ptujčanov in obiskovalcev všečna. Njen del so tudi lesene hiške, namenjene prodaji raznih izdelkov, od kulinaričnih do pijače in sladkega ter darilnega programa. Stare hiške, ki so v uporabi že več kot deset let, so dotrajale. Les ni več v najboljšem stanju. Nove so bistveno lepše in večje. »Trenutno so postavljene in v uporabi še štiri stare hiške, ki pa niso več v najboljšem stanju. Po zaključku decembrskih dogodkov bomo sprejeli odločitev, kaj z njimi,« pravijo na ptujski občini. Nove je izdelalo podjetje MirusWood, Matjaž Gojčič, s. p. Cena posamezne hiške znaša 6.662 evrov brez davka. Na občini pravijo, da so izvajalca izbrali na podlagi povpraševanja z zbiranjem ponudb. Izbrani ponudnik je oddal najugodnejšo ponudbo.
Nove hiške bodo skladiščene v skladiščnih prostorih podjetja Javne službe Ptuj, na Žnidaričevem nabrežju. Ker doslej občinsko podjetje ni imelo primernih prostorov, so stare hiške prestavljali na razne lokacije, nekaj časa so bile postavljene za dominikanskim samostanom. Tudi to dejstvo, da niso bile primerno skladiščene in zaščitene pred raznimi vremenskimi vplivi, je najbrž vplivalo na to, da so dotrajale prej, kot bi sicer. Za nove naj bi bilo bolje poskrbljeno.
Dženana Kmetec
Cirkovce • FS Vinka Koržeta zaključuje še eno pestro leto
Konec leta v znamenju adventnega koncerta
Člani Folklorne skupine (FS) Vinka Koržeta decembra tradicionalno poskrbijo, da smrečica v krajevnem središču zašije v prazničnih lučkah. Dogodek pospremijo s folklornimi plesi. Tako so tudi letos na trgu v Cirkovcah priredili adventni koncert.
„Namen koncerta je, da praznični duh in lučke, ki se širijo po vseh večjih mestih, pripeljemo tudi v naše vaško jedro. To je tradicija, adventni koncert s prižigom lučk je bil deveti zapovrstjo. Dogodek smo, enako kot adventni ven-ček, pletli folkloristi in veterani Folklorne skupine (FS) Vinka Koržeta, ljudske muzikantke Vesele Polanke in gosti iz Selnice ob Dravi - folklorna skupina Kulturnega društva Pavza. Na koncertu je nastopilo več kot 60 plesalcev in glasbenikov. Zanimivost je, da sta na koncertu nastopili najstarejša folklorna skupina Vinka Koržeta Cirkovce, ki šteje že več kot 90 let, in najmlajša folklorna skupina, FS Kulturnega društva Pavza, ki deluje od oktobra 2022," je povedala vodja cirkovških folkloristov Tina Urih. „Zdaj je že prešlo v navado, da se člani Krajevnega odbora Cirkovce in drugi krajani potrudijo ter postavijo jelko, na kateri prižgemo lučke. Lučke je slavnostno ob odštevanju množice prižgala častna občanka Pavla Veler, tudi letos osrčje Cirkovc krasi lepo božično drevo, ki so ga še dodatno olepšale z ročno izdelanimi okraski vzgojiteljice iz vrtca OŠ Cirkovce. Ob prazničnem vzdušju se spomnimo pesmi Božično drevo, ki jo izvaja Pepi Krulet, poje pa Rudi Šantl, in je v božičnem času zelo
priljubljena med poslušalci.
Celoten večer smo pripravili na konceptu medgeneracijskega povezovanja, preprostega druženja na prostem in vaškega rajanja. Ponosni in hvaležni smo na vez, ki se krepi med vsemi nami. Srčna hvala muzikantom, brez katerih našega plesa ne bi bilo. Zahvala obiskovalcem, zbralo se jih je čez 200, ki so kljub mrazu spremljali koncert, članom Krajevnega odbora Cirkovce za sodelovanje in vsem nastopajočim za prizadevno delo," je dodala Urihova, ki je bila tudi scenaristka in voditeljica adventnega koncerta.
Septembra bili na gostovanju v Grčiji
Leto, ki se izteka, je bilo za Cir-kovčane zelo pestro. Veliko je bilo
nastopov, še več pa vaj. Začetek leta je v znamenju nastopov na fašenkih. So vsakoletni gostje ptujskih povork in organizatorji fašen-ka v Cirkovcah. Ko so po letošnjem pustu mislili, da si bodo malo odpočili, je prišlo povabilo na Festival mediteranskih kultur na otoku Krf v Grčiji. Ne festival so člani FS Vinka Koržeta in glasbeniki sestava Pepi Krulet odpotovali septembra, pred tem je bilo seveda treba marljivo vaditi. „Sodelovalo nas je več kot 450 plesalcev, glasbenikov, ljudskih umetnikov, univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev iz 12 sredozemskih držav. Predstavili smo se z glasbo, plesom, petjem, nošami, razstavami in strokovnimi konferencami, vsak od nas je v Grčijo prinesel nesnovno kulturno dediščino svoje domovine. So-
delovale smo plesne in glasbene skupine iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Cipra, Francije, Grčije, Izraela, Italije, Črne gore, Portugalske, Slovenije in Španije. Člani folklorne skupine smo se vsak večer na nastopih predstavili s spleti štajerskih plesov, ki so jih glasbeno podprli Pepi Krulet. Za vsak večer smo pripravili drugačen splet, publika jih je z zanimanjem spremljala, še posebej so se vživeli v klobučkov ples in tudi zaplesali na poskočne viže Pepi Kruleta. Folklorna gostovanja so odlična iztočnica za spoznavanje tujih kultur in sklepanje mednarodnih prijateljstev," je o gostovanju na septembrskem Festivalu mediteranskih kultur v Grčiji povedala Tina Urih.
Mojca Zemljarič
Rokomet
Ormožani oddali točko Gorenju
Stran 14
Rokomet
Osemminutni mrk pokopal upe Gorišničanov
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 17. krog
tednik
Namizni tenis
Odlični dvoboji najboljša reklama za namizni tenis
Stran 15
Odbojka
Ekspresna zmaga ptujskih odbojkaric
Stran 15
íPoíúiíaJí¿ mai
i o
na íudounm í^Ltul
RADIOPTUJ
net ¿fiiettc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Izjemno pomembna zmaga za mirnejši zimski premor
Po vseh zapletih in prestavitvah sta bili v soboto vendarle odigrani še zadnji srečanji jesenskega dela sezone v i. ligi. V Rogaški Slatini sta se pred približno 300 gledalci merili ekipi iz spodnjega dela lestvice, v Celju pa ekipi iz vrha. Zaključek je bil po meri Kidričanov in Celjanov.
Derbi začelja sta obe ekipi pričakali v oslabljenih sestavah, saj so zaradi kartonov pri gostih manjkali Tomis-lav Jagič, Sandro Jovanovič in Gal Gorenak, pri domačinih pa Žan Flis, Oliver Kregar in trener Oskar Drobne. Slednjega je pri vodenju srečanja nadomeščal Domen Beršnjak.
„Nekatere igralce smo res pogrešali, a že med tednom sem videl, da so ostali fantje odločeni, da se dokažejo. Iz tega vidika je naša zmaga še bolj sladka, saj se je pokazalo, da imamo širino in kakovost v igralskem kadru," je o tem dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Na klopi Aluminija so bili številni igralci iz mladinske ekipe: Lan Jovanovič, Klemen Rahle, Marko Simonič, Maj Škoflek in Domen Brumec.
Pirtovšek dvakrat blizu mat pozicije
V prvem polčasu so imeli domačini terensko pobudo in tudi več pri-
Rogaška - Aluminij 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Susso (66.).
ROGAŠKA: Baždarič, Pirtovšek, Mihalič, Rantuša Lampreht, Čuič (od 79. Benedičič), Majcenič, Thalisson (od 60. Miljanič), Majcen, Korošec, Kantužer, Gradišar (od 75. Sa-tchwell). Pomočnik trenerja: Domen Beršnjak
ALUMINIJ: Pridgar, Jovan, Koblar, Zeljkovič, Schaubach, Šubarič, Mar-tič, Kosi (od 88. Baskera), Maružin (od 82. Pečnik), Bilji, Susso. Trener: Robert Pevnik
ložnosti. Artem Bilji je za goste prvi poskušal v 15. minuti, njegov strel s približno 23 metrov pa je ubranil Vice Baždarič, ki je tokrat dobil prednost pred Rokom Vodiškom. V naslednjih minutah so za domačine neuspešno poskušali Antonio Majcenič, Nejc Gradišar in Alen Korošec, najlepšo priložnost v tem delu igre pa je za domačine zapravil Rok Pirtovšek (nekdanji član Drave) v 39. minuti. Takrat je v eni akciji dvakrat prišel do strela, najprej z glavo iz petih metrov, nato še z nogo iz dveh, obakrat pa je izjemno posredoval Samo Prid-gar.
Tudi v drugem polčasu so bili aktivnejši domačini, med drugim je dvakrat z glavo poskusil najboljši strelec Rogaške Nejc Gradišar (7 golov), vendar je bil Pridgar na mestu.
Da imajo svoje napadalne ambicije tudi šumarji je dokazal Loren Ma-
ružin, ki je dobil uporabno podajo Tilna Kosija v prazen prostor, nato pa je njegov strel za malenkost zgrešil cilj...
Susso šele do drugega gola v sezoni, a izjemno pomembnega
Tekma se je dokončno prelomila med 62 in 66. minuto, ko je najprej domači kapetan Pirtovšek močno sprožil znotraj kazenskega prostora, zadel pa je samo prečko ... Štiri minute kasneje so bili na drugi strani uspešnejši Kidričani: skok na sredini igrišča je dobil Bilji, žoga je prišla do Maružina, ki jo je kratko oddal do Sussa, ta pa jo je zadržal v svojih nogah in prodrl v kazenski prostor ter poslal pod prečko - 0:1.
Za mladega Gambijca je bil to šele drugi gol v sezoni (prvič je zadel proti Domžalam), a je za mir v taboru Aluminija v zimskem premoru zlata vreden.
Prejeti gol je domačine precej po-trl in niso našli pravega načina za lov na izenačenje. So pa svojo priložnost vendarle dočakali v sodniškem dodatku, ko je Vice Miljanič po podaji
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Slovenci ostajajo v igri za SP
Derbi začelja je tokrat pripadel Kidričanom, ki so se tako Slatinčanom oddolžili za poraz v prvem medsebojnem srečanju v sezoni.
Pirtovška s strelom z glavo znova zadel prečko, Zeljkovič pa je bil dovolj pozoren, da je odbito žogo spravil iz nevarne cone ...
Aluminij je tako dobil zelo pomembno tekmo v boju za obstanek, s tremi točkami pa se ni samo oddaljil od Rogaške na sedem točk razlike, ampak je za točko celo preskočil Kalcer.
Samo Pridgar, Aluminij: „Pred tekmo smo vedeli, da bo igrišče mehko in posledično zahtevno za igro, zato smo od trenerja dobili navodila za čim bolj enostavno igro. Borbenost je bila na visokem nivoju, vsak je dosledno oddelal svoj del naloge, zato smo si zmago tudi zaslužili. O oslabljeni sestavi za to tekmo je moje mnenje takšno, da imamo v ekipi veliko dobrih igralcev, kar se je tokrat povsem potrdilo na igrišču.
Tisti, ki so nadomestili Jovanoviča, Jagiča in Gorenaka, so odlično opravili svoje delo.
Zame je to bila prva 'ničla' v sezoni, končno bi lahko rekel (smeh). Vesel sem nekaj dobrih obramb in tega, da sem lahko s tem pomagal ekipi do treh točk. Po vrnitvi na igrišča po poškodbi sem nekaj takega potreboval za dokaz, da sem se vrnil na prejšnji nivo."
Robert Pevnik, trener Aluminija:
„Vedeli smo, kjer je Rogaška močna, zato smo njihove najnevarnejše poti do svojega gola dobro zapirali. Bili smo taktično disciplinirani in samozavestni, v kombinaciji s šumar-
sko borbenostjo je bil to recept za zmago. Resda smo imeli tudi kanček športne sreče, saj se na tako zahtevnem igrišču lahko ena žogo odbije v nepravo smer in si za to kaznovan, tudi prečko so imeli domačini, a konec koncev smo bili mi tisti, ki smo zadeli. Pohvalil bi našega vratarja, ki je bil fenomenalen in je ubranil vse, kar je bilo potrebno. Pokazalo se je, da smo na pravi poti, da je treba mladim igralcem še naprej zaupati in jim dajati priložnost."
Rok Pirtovšek, Rogaška: „V samem srečanju smo bili dominantni, imeli smo res lepe priložnosti, a nam je tokrat za pozitiven rezultat zmanjkal kanček sreče, morda tudi malo več konkretnosti v zaključnih akcijah."
JM
Slovenija - Italija 4:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Musumeci (2.), 1:1 Bukovec (7.), 2:1 Bukovec (14.), 3:1 Čeh (26.), 3:2 Marcelo (27.), 4:2 Osredkar (39-)
SLOVENIJA (začetna postava): Berzelak, Turk, Totoškovič, Osredkar, Hozjan. Igrali so še: Lovrec, Ko-vačič, Vesel, Čop, Bukovec, Janež, Duščak, Čeh, Fideršek. Selektor: To-mislav Horvat.
Slovenska reprezentanca se je v predzadnji tekmi kvalifikacij za SP 2024 v hali Tivoli merila z izbrano vrsto Italije. Tekma je bila za obe reprezentanci izjemnega pomena: Italijani bi si bili že z remijem zagotovili vsaj 2. mesto in s tem dodatne kvalifikacije, Slovenci pa so morali za
Kvalifikacije za SP 2024, skupina D
REZULTATA 5. KROGA: Slovenija - Italija 4:2 (2:1), Španija - Češka 7:1 (2:0).
1.	ŠPANIJA
2.	ITALIJA
3.	SLOVENIJA
4.	ČEŠKA
4	1	0	16:2	13
2	1	2	14:14	7
2	1	2	8:11	7
0	1	4	10:21	1
Jeremy Bukovec je v hali Tivoli dosegel najpomembnejša zadetka svoje dosedanje kariere.
6. KROG: Češka - Slovenija (v sredo, 20. 12., on 18.30), Italija - Španija.
ohranitev upanja na dodatne kvalifikacije nujno zmagati. Uspelo je izbrancem selektorja Tomislava Horvata, ki so bili deležni lepe podpore s tribun.
Začetek srečanja za domačine ni bil najboljši, saj so gostje po slabih dveh minutah povedli, zadel je Carmelo Musumeci. Jeremy Bukovec je v sedmi minuti Sloveniji priigral izenačenje, ko je bil na pravem mestu in je z bližine v gol preusmeril strel Duščaka.
V	isti minuti je eden najboljših igralcev Italije Alex Merlim dobil rdeči karton, potem ko je udaril Bukovca. Ta je v 14. minuti kaznoval nešportno potezo tekmeca in se še drugič vpisal med strelce za slovensko vodstvo z 2:1.
V	drugem polčasu so Slovenci povečali vodstvo, na 3:1: Bukovec se je tokrat znašel v vlogi podajalca, v polno pa je zadel Žiga Čeh. Minuto pozneje je Marcelo zmanjšal zaostanek Italijanov, ki so kasneje poskušali izenačiti z igro vratarja v polju. Kapetan Igor Osredkar je v 39. minuti tvegano igro Italijanov kaznoval in s strelom iz svoje polovice zagotovil zmago Slovenije, s katero jo ohranja v boju za mundial.
„Mislim, da sta bila ta zadetka najpomembnejša v moji dosedanji
karieri, glede na to, kaj sta prinesla. A delo še ni dokončano, čaka nas še tekma na Češkem, kamor gremo po zmago," je dejal dvakratni strelec Bukovec. Buki je kariero začel v Ljutomeru, igral je še v Mariboru in na Ptuju, pred prihodom na Hrvaško, kjer sedaj igra za Olmissum iz Omiša, pa je igral tudi v Italiji.
V ekipi Slovenije je bil iz ljutomerskega Meteorplasta prisoten vratar Luka Lovrec, zaradi poškodbe pa je brez nastopa ostal Tilen Rajter, ki je bil prav tako povabljen v izbrano vrsto.
Tomislav Horvat, selektor Slovenije: „Tivoli je 'zlata hala', da to potrdim, sem čakal od mladosti, ko sem tukaj navijal za košarkarje, hokejiste ... Ta hala mi je tokrat vrnila vso energijo. Vsa čast publiki, ki nas je ponesla do zmage in vsa čast ekipi, ki je fantastična, nikoli ne popusti. To je tisto, kar pri teh fantih najbolj občudujem."
Zmagovalci skupin se bodo neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo. Štiri najboljše drugouvrščene reprezentance pa bodo igrale dodatne kvalifikacije, ki bodo med 8. in 17. aprilom 2024. Zmagovalca dveh parov bosta potovala na svetovno prvenstvo.
JM, sta
Foto: nzs
14 Štajerski
Šport
torek • 19. decembra 2023
Rokomet • Liga NLB, 13. krog
Ormožani oddali točko Gorenju
Jeruzalem Ormož -Gorenje Velenje 25:25
(15:13)
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl (8 obramb), Balent (1 obramba - 1 x 7 m), Zemljič; Munda, Sok 8 (4), Vin-cek, Žuran, G. Hebar 1, T. Hebar 6, Šulek 4, Blagotinšek 1, Pungartnik, S. Krabonja, Kolmančič, Jerenec 5. Trener: Saša Prapotnik.
GORENJE VELENJE: Skok (14 obramb), Taletovič, Verboten; Ha-seljič 3 (1), U. Pipp 2, Velic 2, Maričič, Drobež, Tatar, Sokolič 5 (2), Verdinek 5, Šiško 2, J. Tajnik, Jovičic 3, Mlivic 2, Predovič 1. Trener: Zoran Jovičič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Gorenje 5/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Gorenje 10 minut.
IGRALEC TEKME: Matevž Skok (Gorenje Velenje).
POTEK REZULTATA: 1:1, 5:2, 7:3, 13:9, 14:12, 15:14, 20:18, 22:22, 23:22, 24:23, 25:24, 25:25.
Pred dobrim desetletjem si takšnega naslova ne bi mogli niti zamisliti. Gorenje je na Hardek prihajalo gladko zmagovat in osvajat točke ter tudi naslove državnih prvakov. Danes je zgodba povsem drugačna: Ormožani na temeljih vložka v lastno rokometno šolo (beri: trdega dela) se povsem enakovredno kosajo s Celjani in Velenjčani, kateri so v preteklosti na račun visokega proračuna v svojem kadru imeli tudi najboljše igralce z Balkana. Za slednje je bilo Celje in Velenje odskočna deska za najboljše evropske klube.
Danes je v ekipi Gorenja od šestnajstih le sedem doma vzgojenih igralcev. Tudi „tujci" so daleč od kakovosti „tujcev" izpred desetih let. In to je ključni problem kakovosti slovenskega rokometa. Celje in Gorenje sta finančno zelo obubožala in ostali klubi se na račun dobrega dela z lastnim kadrom lahko enakovredno kosajo z nekoč rokometnima gigantoma. Na žalost pa finance najboljše slovenske igralce prehitro premamijo v tujino.
Če si pred desetletjem pred tekmo Ormoža z Gorenjem lahko slišal, „koliko bomo danes izgubili z Gorenjem", je danes zgodba povsem drugačna. Prav vsi v Ormožu so verjeli v zmago ormoške ekipe nad Gorenjem in tudi zato je bilo po tekmi čutiti rahlo razočaranje ob delitvi točk.
Domači so nadzirali rezultat čez celotno tekmo. V 1. polčasu so si večkrat ustvarili tudi prednost štirih zadetkov (7:3, 8:4, 9:5, 10:6, 11:7, 12:8, 13:9). V 2. polčasu je goste na površju s svojimi obrambami držal vratar Matevž Skok. Ormožanom je manjkala le pika na i do zaslužene zmage, gostje pa so bili presrečni z osvojeno točko, ki jih ohranja v boju za naslov državnega prvaka.
„Mi smo tisti, ki smo izgubili drugo točko, saj smo zmago že držali
NLB liga
REZULTATI 13. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 25:25 (15:13), Trimo Trebnje - Riko Ribnica 40:31 (20:14), Sviš Ivančna Gorica - Ljubljana 32:28 (18:14), Škofljica -Celje Pivovarna Laško 28:36 (15:19), LL Grosist Slovan - Dobova 29:25 (16:13), Urbanscape Loka - Slovenj Gradec 29:32 (13:18), Krka - Koper
32:25 (15:9).
Foto: Črtomir Goznik
1.	TRIMO TREBNJE
2.	CELJE PIVO. LAŠKO
3.	GORENJE VELENJE
4.	KRKA
5.	JERUZALEM ORMOŽ
6.	RIKO RIBNICA
7.	SVIŠ IVANČNA GORICA
8.	KOPER
9.	SLOVENJ GRADEC
10.	ŠKOFLJICA
11.	URBANSCAPE LOKA
12.	LL GROSIST SLOVAN
13.	LJUBLJANA
14.	DOBOVA
12	0
11	1
10	2
7	3
7	2
6	2
6	2
6	0
5	2
4	1
3	2
1 1 1
3
4
5
5
7
6
8 8
1 10 0 11 0 12
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so tudi na šesti domači tekmi ostali neporaženi. Ob štirih zmagah so dvakrat remizirali, obakrat pa so bili bližje zmagi kot porazu ...
v svojih rokah. Smo pa sami krivi, da smo Gorenju oddali točko, ki si je tokrat ni zaslužilo. Glede na kakovost naše ekipe je res zadnji čas, da začnemo razmišljati o Evropi in da se zavemo, da rezultati na letošnjem prvenstvu niso naključje. Vzdušje na tekmi je bilo znova fantastično: trdnjava Hardek je spet ostala nedotaknjena in verjamemo, da bomo v takem ritmu nadaljevali tudi v drugem delu prvenstva. Za nami je fantastičen prvi del sezone. Zdaj sledi kratek počitek in nato komaj čakamo na začetek priprav za drugi del prvenstva," je po tekmi z Gorenjem povedal Sebastjan Vlncek, steber ormoške obrambe.
V taboru Gorenja so bili z osvojeno točko več kot zadovoljni. „Vemo, kaj za vsako ekipo pomeni osvojiti točki ali točko na Hardeku. Tu se točke 'štejejo dvojno', tu zmagujejo resnično le najboljši. Nam lahko ta
točka na koncu prinese celo naslov državnega prvaka, kar je naš cilj v tej sezoni. Že od malega rad igram na Hardeku, tu je vzdušje nekaj posebnega in lahko daš od sebe več, kot si realno sposoben. Sam sem bil maksimalno motiviran, kar se vidi tudi po mojem številu obramb. Super tekma," je odkrito po tekmi povedal Matevž Skok, najboljši igralec tekme s 14 obrambami.
Ormožani bodo s 16 osvojenimi točkami prezimili na visokem 5. mestu. „Za nas je to odličen dosežek, izkupiček točk je zares fantastičen. Spomnimo se, kako smo izgledali v pripravljalnem obdobju, ko nismo mogli zmagati nobene resnejše tekme.
Rokomet • 1. B SRL (m), 14. krog
Osemminutni mrk pokopal upe Gorišničanov
Moškanjci-Gorišnica -Mokerc KIG 26:33 (11:17)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Krofič (6 obr., 2 x 7-m), Trunk (2 obr.), Be-denik (1 obr.); Ozmec 7(2), Tement 5, Geč 3, T. Bedrač 3, Zupanič 3, Leben 2, Lorenčič 2, Balas 1, Zorli, Žnidarič, Brodnjak. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 3/2; Mokerc 10/8.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 10 minut; Mokerc 8 minut.
Rokometaši Gorišnice so s tekmo proti Mokerc Kigu zaključili prvi del sezone 2023/24. Od svojih navijačev so se želeli posloviti z zmago, a jim je
naporen ritem treh tekem v zadnjih osmih dneh (pred tem že prvenstvena tekma s Šmartnim in pokalna s Črnomljem, op. a) pobral preveč moči za morebitno presenečenje proti močni zasedbi z Iga, ki se bori za vrh lestvice in napredovanje v 1. A-ligo.
Tudi proti Mokercu so Gorišni-čani nastopili brez dveh igralcev iz začetne sedmerice, Nejca Šandorja in Nina Bedrača, oba sta še naprej suspendirana zaradi prejetih modrih kartonih s tekme s Šmartnim.
Začetek srečanja je minil po željah domače ekipe, ki je s tremi zaporednimi zadetki Urbana Tementa do 9. minute držala korak z gosti (4:5). Sledilo je nekaj prelahko zapravlje-
nih napadov Gorišničanov in nekaj obramb gostujočega vratarja, kar so gostje v naslednjih osmih minutah unovčili s serijo sedmih zaporednih golov - 4:12. Osem golov prednosti je dalo igri gostov potrebno mirnost, čeprav domačini še zdaleč niso vrgli puške v koruzo in so se hitro približali na pet golov zaostanka (7:12, 8:13, 9:14), ob polčasu je bilo minus šest.
Razliko so gostje ohranjali tudi v nadaljevanju, na koncu pa so odbili še zadnji poskus varovancev trenerja Alana Potočnjaka, ko so se devet minut pred koncem tekme približali le na štiri gole razlike (23:27). Z minuto odmora so gostje nalet ustavili, nato pa v zaključku ohranili trezne
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašem Gorišnice ni uspelo presenetiti zasedbe Mokerca. Na fotografiji je Nejc Geč, strelec treh golov za Gorišničane.
1. KRŠKO	12	11	1	0	23
2. MOKERC - KIG	13	9	1	3	19
3. GROSUPLJE	13	8	2	3	18
4. BUTAN PLIN IZOLA	12	8	0	4	16
5. HERZ ŠMARTNO	12	8	0	4	16
6. RADOVLJICA	11	7	1	3	15
7. DOL TKI HRASTNIK	13	6	0	7	12
8. AJDOVŠČINA	13	6	0	7	12
9. KOČEVJE	13	6	0	7	12
10. ČRNOMELJ	12	3	2	7	8
11. VELIKA NEDELJA	12	3	0	9	6
12. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 13		2	1	10	5
13. JADRAN HRPELJE	13	0	0	13	0
Upam, da tako nadaljujemo tudi v drugem delu sezone in se enakovredno kosamo za uvrstitev v evropsko tekmovanje naslednje leto. V sredo, 20. decembra, pa že
Nogomet • 1. SNL
nestrpno pričakujemo žreb 1/4 finala Pokala Slovenije. Želja je samo ena: tekma na domačem terenu proti kateri koli ekipi," je za zaključek dodal trener Jeruzalema Ormoža Saša Prapotnik.
Uroš Krstič
Celjani sanjsko zaključili jesenski del
glave in tekmo mirno pripeljali do devete prvenstvene zmage v sezoni. Gorišničani ostajajo pri dveh, ta izkupiček pa bodo poskušali izboljšati po zimskem prvenstvenem premoru, ki bo trajal do začetka februarja.
Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „Ta del sezone smo želeli zaključiti z zmago, vendar nam to žal ni uspelo. Tokrat smo tekmo izgubili zaradi slabše igre v napadu, saj smo zastre-ljali preveč čistih strelov. Gostje so to znali kaznovati s hitrimi protinapadi, iz katerih so višali prednost. Naši fantje so se zelo borili, vendar nas je v nekaterih delih tekme enostavno zmanjkalo, predvsem zaradi napornega ritma treh tekem v enem tednu, ob tem smo imeli še vedno igralca v suspenzu. Sedaj sledi premor, nato pa optimistično vstopamo v drugi del sezone, v katerem nas čaka težak boj za obstanek."
JM
1. B DRL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Moška-njci-Gorišnica - Mokerc KIG 26:33, Dol TKI Hrastnik - Črnomelj 37:24, Jadran Hrpelje-Kozina - Grosuplje 25:36, Kočevje - Ajdovščina 32:30. Tekmi Butan plin Izola - Velika Nedelja in Radovljica - Herz Šmartno bosta na sporedu konec januarja.
Nogometaši Celja so z zmago proti Kopru zaključili prvi del sezone 2023/24. S tem so prednost pred Olimpijo povečali na velikih deset točk in se na odmor odpravljajo z izjemno popotnico. Celjane je v zadnjih sedmih krogih vodil Damir Krznar, ki je z novim klubom vpisal šest zmag in en poraz (z Olimpijo) ter močno odskočil od tekmecev.
Z zaključkom so lahko zadovoljni tudi pri Aluminiju, ki je v Rogaški Slatini vendarle prekinil urok slabših rezultatov proti tekmecem iz spodnjega dela tabele. Aluminij je kar 12 točk osvojil z ekipami od 1. do 5. mesta, le šest pa z ekipami od 6. do 10. mesta ... Kje morajo šumarji spomladi nare-
diti napredek, je torej jasno kot beli dan ...
REZULTATA ZAOSTALIH TEKEM 17. KROGA: Rogaška - Aluminij 0:1 (0:0); Celje - Koper 2:0 (0:0); strelca: 1:0
Svetlin (84.), 2:0 Bajde (89.).
1.	CELJE	19 15 2 2 43:13 47
2.	OLIMPIJA LJUBLJANA 19 11 4 4 38:25 37
3.	KOPER	19 8 6 5 31:25 30
4.	MARIBOR	19 8 5 6 30:23 29
5.	BRAVO	19 8 5 6 27:26 29
6.	MURA	19 7 4 8 21:27 25
7.	DOMŽALE	19 7 2 10 29:28 23
8.	ALUMINIJ	19 5 3 11 21:34 18
9.	KALCER RADOMLJE 19 4 5 10 18:32 17
10.	ROGAŠKA 19 3 2 14 15:40 11
JM
Planinski kotiček
Pohod na Medvednico
Sobota, 23. december 2023
Ptujski planinci vas tudi letos vabimo na Adventni planinski pohod iz Zagreba na najvišji vrh Medvednice Sljeme (1.033 m) in naprej do planinskega doma Runolist. Podali se bomo na planinske poti, ki vodijo po južnih obronkih Medvednice. Popoldan se bomo podali po adventnem Zagrebu, ki sodi med najlepše okrašene prestolnice v Evropi. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 23. decembra, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Zagreba. Pot nas bo najprej vodila od parkirišča Bliznec ob spodnji postaji žičnice Sljeme do Puntijarke in naprej na vrh Sljemena. Nato se bomo podali do planinskega doma Runolist, kjer si bomo privoščili daljši počitek za toplo malico. Sledil bo sestop do parkirišča od koder se bomo podali v okrašeni adventni Zagreb. Skupne hoje bo 4,5 ure.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana iz nahrbtnika, ob poti in v planinskih domovih.
Strošek izleta znaša 19 EUR. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 19. 12., oz. do zasedbe prostih mest. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20231223, namen Medvednica-Hr.
Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD! Planinski izlet vodi Uroš Vidovič s sovodniki.
Tradicionalni, 22. pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka
2. 1. 2024
Drugi dan novega leta 2024 bomo v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj izvedli pohod po kulturni poti Ivana Potrča in Mateja Murka.
Lepo vabljeni 2. 1. ob 9.00 na dvorišče Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Po krajšem kulturnem programu se bomo podali na pot proti Potrčevi domačiji in naprej do Murkove domačije na Drstelji. Na pohodu bomo z vami Janez Vertič in Vika Dabič s sovodniki PD Ptuj.
2
2
1
torek • 19. decembra 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
Odlični in napeti dvoboji najboljša reklama za namizni tenis
Ptuj - Cirkovce 14:6
Krušič/N. Šegula - Slodej/Koren 3:2, M. Šegula - Koren 2:3, Krušič
-	Koban 3:1, N. Šegula - Slodej 0:3, Krušič - Koren 2:3, M. Šegula - Slodej 0:3, N. Šegula - Koban 3:1, Krušič
-	Slodej 2:3, N. Šegula - Koren 3:1, M. Šegula - Koban 1:3.
V dvorani Mladika na Ptuju je bilo v soboto zelo živahno, razlog pa namiznoteniški dvoboj sosedov in starih znancev, Ptuja in Cirkovc. V zasedbi gostov so bili Matic Slodej v vlogi igralca, trener Danilo Piljak in predsednik Darko Hergan, vsi so v preteklosti branili barve ptujskega kluba. Prijateljski odnos kluba ohranjata tudi v sedanjih časih, tako da posamezni igralci prihajajo na treninge ene ali druge ekipe (npr. Luka Krušič in Aleks Koren).
Ob igrišču so se zbrali številni nekdanji igralci in trenerji, pri obeh klubih je npr. zelo močan pečat pustil Tomo Džankič, ki je v preteklosti v posameznih obdobjih delal praktično z vsemi igralci, ki so stali za igralnima mizama.
Dvoboj se je začel z igro dvojic in takoj se je videlo, da to ne bo navaden dvoboj, ampak izčrpljujoča bitka za vsako točko. Luku Krušiču in Ninu Šegulu je na koncu po petih nizih (-9, 9, 12, -4, 8) uspelo vpisati točko za Ptuj in zdelo se je, da bi ta dvoboj lahko tehtnico nagnil na stran domačinov.
Krušič je nato dobil še svoj prvi posamični dvoboj s Primožem Ko-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NTK Cirkouce (Aleks Koren, Primož Koban, Matic Slodej) je zmagala u lokalnem derbiju.
Foto: Črtomir Goznik
Nino Šegula je bil tokrat najmočnejši člen ekipe NTK Ptuj, a poraza mu ni uspelo preprečiti.
banom (7, -10, 6, 4), zapletlo pa se je na dvoboju Marsela Šegula in Aleksa Korena. 13-letnik iz Cirkovc je pove-del 0:1 in 1:2 v nizih, a se je Marsel vedno znova vrnil v dvoboj. V petem nizu je večjo zbranost pokazal mlajši tekmec in gostom prinesel dragoceno točko za znižanje na 2:1 (-8, 9, -4, 5, -6). Najbolj enosmeren dvoboj so gledalci videli med Ninom Šegulo in Maticem Slodejem, v katerem Nino ni našel protiorožja za igro 32-letne-ga Korošca (-4, -3, -4).
Ob izenačenju na 2:2 se je naslednja drama odvila na dvoboju med Krušičem in Korenom. Aleks je bil blizu vodstva 0:2 v nizih, a se je Luka izvlekel in ob izenačenju na 1:1 naslednji niz gladko dobil. Ko se je zdelo, da mora dvoboj le še zaključiti, pa je svoj nesporni talent pokazal najboljši mlajši kadet v Sloveniji in izenačil na 2:2. V odločilnem nizu je do lepe prednosti prišel Krušič
(8:6), a se Koren ni ustrašil niti tega izziva in je dvoboj odločil v svojo korist (-8, 10, 1, -6, -9). Po še drugi tesni posamični zmagi so Cirkovča-ni že prešli v vodstvo 2:3, kar jim je dajalo lepe možnosti za pozitiven izid.
A stresnih in obenem izjemno kakovostnih dvobojev s tem še zdaleč ni bilo konec. Tako sta npr. Marsel Šegula in Matic Slodej odigrala nekaj vrhunskih izmenjav, ki so izvabile aplavz vseh prisotnih v dvorani. Zmaga 0:3 v nizih (-9, -8, -7) ni pravi odsev igre, v kateri je Slodej vendarle unovčil bogatejše izkušnje in svojo ekipo popeljal v vodstvo 2:4.
Tedaj je na sceno stopil Nino Še-gula, ki je z zmagama proti Kobanu in Korenu (obakrat 3:1) domačinom vrnil upanje na pozitivni izid.
Eden izmed vrhuncev dneva je bil dvoboj prvih igralcev obeh ekip, Kru-šiča in Slodeja. Na prvi mizi ni manj-
2. SNTL (m)					
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Cir-					
kovce 1 4:6, Savinja KPM 1					- Ilirija
6:0, Savinja III	- Vesna 6:1, Arrigoni I				
- Xiom Muta 6:2, Rakek -				Kema Mu-	
rexin II 6:2, Savinja KPM II					- Vesna
6:1, Savinja III	- Ilirija 6:2, Arrigoni I				
- Kema Murexin II 6:1,			Rakek - Xiom		
Muta 6:4.					
1. ARRIGONI I	9	7	1	1	50:19 15
2. CIRKOVCE I	9	7	0	2	48:29 14
3. SAVINJA KPM II	9	6	1	2	47:26 13
4. PTUJ	9	6	1	2	49:30 13
5. SAVINJA III	9	6	0	3	40:32 12
6. RAKEK	9	4	0	5	30:41 8
7. KEMA MUREXIN II	9	3	0	6	30:46 6
8. XIOM MUTA	9	1	3	5	34:49 5
9. ILIRIJA	9	1	1	7	24:49 3
10. VESNA	9	0	1	8	22:53 1
kalo vrhunskih potez, ki so izvabljale vzdihe vseh prisotnih, v zaključku pa je Krušiču enostavno zmanjkalo moči za uspešen zaključek (prejšnji teden je manj treniral zaradi bolezni, op. a.). To je bila peta točka za Cir-kovčane (4:5), ki so tako že imeli v žepu vsaj remi ...
Zadnji dvoboj dneva sta odigrala Marsel Šegula in Primož Koban, v katerem je Marsel iskal zmago za
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž), 9. krog
Ekspresna zmaga ptujskih odbojkaric
ŽOK Ptuj - Svolley 3:0 (12, 19, 14)
ŽOK PTUJ: Horvat A., Sivčevič, Tomanič, Milošič, Dežman, Brlek. Lorenčič, Horvat L., Hentak, Mlakar, Fras, Kloar, Hren, Šauperl Ma., Šauperl Maš. Trenerka. Eva Vedlin Gojčič.
Le kakšno minuto več kot uro igre so potrebovale ptujske odboj-karice, da so prišle do nove zmage, potem ko so ekspresno premagale
Svolley. Proti tekmicam iz Vuzenice se domačim odbojkaricam ni bilo treba preveč naprezati, ampak so s solidnim servisom, konstantno igro v napadu in obrambi gladko slavile. Svoj pogled na dogajanje na tekmi je podala kapetanka Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj Ana Horvat: „Iskreno povedano ekipe Svolley nismo dobro poznale, zato smo tekmo vzele zelo resno. Na tekmice smo se dobro pripravile, saj smo pričakovale težjo tekmo. Med nami igralkami je bila dobra energija na
igrišču in z njo smo suvereno dobile to tekmo."
Začetni udarec večine ptujskih od-bojkaric je bil dober in s servisom so naredile največjo razliko do tekmic. Igralke Svolleya so sicer igrale zelo požrtvovalno v polju, a še bolj je to veljajo za njihove gostiteljice, ki niso dovolile, da bi jim žoge padale na tla. Prav tako dober je bil napad, v katerem sta daleč največ točk dosegli Ana Horvat in Vita Hentak. Omenjeni dvojici so sledile tudi njune soigralke, ko so se držale načrta igre
Luka Krušič, Ptuj: „V dvoboju tako izenačenih tekmecev je dejansko odločala vsaka partija, vsaka malenkost. Razpletlo se je v korist gostov, za kar jim športno čestitamo. Mi smo zelo razočarani, dejansko smo v tem srečanju veliko izgubili v boju za vrh, a tako je v športu, so zmage in porazi. Z le kakšno dobljeno točko več bi se dvoboj mirno lahko nagnil v našo korist, ampak tokrat je bila športna sreča pač na strani igralcev iz Cirkovc. Marselova poškodba in moja bolezen sta bili določen hendi-kep, a v tem ne želim iskati nobenih izgovorov za poraz, takšne situacije so sestavni del športa.
Prvi del sezone se ni končal po naših željah: če bi zmagali, bi ta del ocenil z oceno prav dobro ali odlično, po porazu pa so se stvari zapletle in je ocena nižja. Smo pa konkurenčni vsem, kar je bil glavni cilj pred sezono. Realno se lahko pet moštev še bori za vrh, mi pa smo zagotovo med njimi. O izenačenosti pa najbolje priča podatek, da nas je ta poraz iz 1. pahnil na 4. mesto."
Matic Slodej, Cirkovce: „Moje mnenje pred srečanjem je bilo, da smo nekoliko močnejši in da bomo v tem dvoboju zanesljivo zmagali. A je bil celoten dvoboj izjemno napet, Ptujčani so se pokazali za močne tekmece, tako da nam ni bilo lahko. Številni dvoboji so bili izenačeni in bi se lahko vsaj kakšen obrnil v drugo smer, tako da bi lahko zmaga ostala tudi doma. Sam prihajam iz Koroške in nisem čutil takšnega lokalnega naboja, a sem pri vseh ostalih videl, da gre za res pravo rivalstvo.
Mi sicer svoje cilje, ki smo si jih zadali pred sezono, izpolnjujemo po načrtih. Ne gre toliko za napredovanje v 1. ligo, bolj gre za igralski napredek našega Aleksa, zaradi katerega smo tukaj. Za svoja leta je zelo dober, čaka pa ga še veliko dela."
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so brez težav premagale ekipo Svolley iz Vuzenice.
trenerke Eve Vedlin Gojčič in s tem
prihajale do točk.
Uvodni niz so brez večjih težav dobile s 25:12. V drugem so jim gostje sledile do polovice niza, nakar se je s serijo dobrih servisov izkazala Alida Tomanič in ta del se je končal s 25:19. Tudi v tretjem nizu Ptujčanke niso imele težav, saj so ga dobile s 25:14. Domača trenerka je ob vidni kakovostni razliki dala priložnost za igro večini igralk s klopi, prvič sta tokrat na članski tekmi zaigrali mladi odbojkarici Lara Brlek in Maja Šauperl.
Ženski odbojkarski klub Ptuj je prvi del sezone 2023/24 zaključil z osmimi zmagami in je brez poraza na prvem mestu na prvenstveni lestvici. Kratek komentar prvega dela prvenstva je podala kapetanka Ana Horvat: „Vsak športnik si želi zmagati na vsaki tekmi in da nam je to uspelo, je kar malo presenečenje. Mislim, da smo na večini tekem pokazale zelo dobro igro in da smo zasluženo trenutno na prvem mestu. Želimo pa si, da bomo ostale vodilna ekipa tudi na koncu prvenstva."
Prvenstvo se bo s tekmami 10. kroga nadaljevalo v sredini januarja.
David Breznik
3. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 9. KROGA: ŽOK Ptuj - Svolley 3:0, Benedikt - Celje 1:3, Slovenj Gradec - Bistrica II 3:0, ŽOK Mislinja - Weiler Volley Zreče2 3:0.
1.	ŽOK PTUJ	8 8 0 24:5 23
2.	ŽOK MISLINJA	8 6 2 20:9 18
3.	KEA ŠEMPETER 8 6 2 20:10 16
4.	CELJE	8 5 3 16:11 15
5.	BENEDIKT	8 4 4 17:13 13
6.	SLOVENJ GRADEC 8 3 5 15:18 10
7.	SVOLLEY	8 3 5 9:17 9
8.	WEILER VOLLEY ZREČE2 8 1 7 7:21 4
9.	BISTRICA II	8 0 8 0:24 0
izenačenje na 5:5, a so tudi njemu težave s hrbtom (zaradi njih je konec novembra izpustil dvoboja 4. kroga v Ljubljani proti Vesni in Iliriji, op. a.) pobrale preveč moči. Koban je tako prišel do zelo prestižne zmage (-7, 10, -10, -4), s katero je svoji ekipi zagotovil celoten izkupiček - 4:6. Da je šlo resnično v vsakem nizu in vsaki točki za odločitev o tem, kam se bo nagnila tehtnica, je najbolje pokazala točka pri izidu 10:8 v 3. nizu, ko je Koban iz izgubljenega položaja zadel
Judo • JK Gorišnica
rob mize in znižal na 10:9, nato pa ta niz dobil 10:12. Če bi žogica takrat zgrešila mizo (šlo je za centimeter ali manj), bi do vodstva 2:1 v nizih prišel Marsel ...
Dvoboj med Ptujem in Cirkovca-mi je bil v vsakem primeru odlična reklama za enega najhitrejših in najbolj eksplozivnih športov sploh. Obe ekipi ostajata pri vrhu lestvice 2. lige. Drugi del sezone se bo nadaljeval v sredini januarja.
Jože Mohorič
*V .v .	v . n 1.
Gorisnicani uspesni v Celju
V	začetku meseca so se štirje judo-isti JK Gorišnice udeležili tekmovanja v Celju.
V	starostni kategoriji U12 je bil Aljaž Horvat po dveh zanesljivih zmagah diskvalificiran zaradi športne napake. V starostni kategoriji U16 je z enim porazom in zmago Jaka Purgaj v kategoriji +81 kg zasedel 3. mesto. Na istem mestu je kon-
čal tudi Tomas Vozlič v kategoriji do 60 kg, za ta dosežek pa je ob enem porazu nanizal tri zmage.
Po dveletnem premoru se je na tatami vrnil Luka Maroh v starostni kategoriji U18 in po obetavni uvodni zmagi proti favoritu nato zabeležil dva poraza. V kategoriji +100 kg je na koncu zasedel 4. mesto.
UR
4
i SV
[y.

Tomas Vozlič (JK Gorišnica, desno)
16 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 19. decembra 2023
Motošport
Najboljša Tim Gajser in Tj asa Fifer
Motošportnika leta 2023 v Sloveniji sta motokrosist Tim Gajser in dirkačica v vzdržljivostnem motociklizmu Tjaša Fifer. Krovna zveza AMZS je na podelitvi priznanj v Ljubljani nagradila številne tekmovalce za uspehe na mednarodni in domači sceni v iztekajočem se letu. Za Tirna Gajserja je nagrada že deveta v nizu, za Tjašo Fifer pa tretja.
Glavna nagrajenca večera sta tako ponovila lanska dosežka. AMZS pri izbiri motošportnika leta ni imela kakšnih večjih težav, saj je Gajser že leta zaščitni znak slovenskega mo-
Tjaša Fifer in Tim Gajser
tošporta in vselej poskrbi za odmevne dosežke na najvišji ravni. Tako je bilo
»Ta naslov mi ogromno pomeni. Ta sezona je bila drugačna, zaradi poškodbe sem moral izpustiti več kot polovico. A sem zelo vesel, da sem se vrnil in dobil dve dirki. To mi vliva veliko motivacije za naslednje leto. Zame je bila kar prekratka, ker sem ravno začel prihajati v odlično formo. Po pokalu narodov smo že opravili testiranja, z novimi motorji sem zelo zadovoljen, zdaj pa tudi že potekajo priprave na novo sezono,« je o sezoni 2023 dejal Gajser, ki bo decembra še ostal v Sloveniji, potem pa že odhaja na priprave na Sardinijo. Nova sezona SP se bo zanj začela marca.
Šolski šport • Košarka, dekleta
Y
OS Markovci skozi šivankino uho na državno tekmovanje
V športni dvorani OŠ Markovci je potekalo območno tekmovanje v košarki za učenke letnika 2009 in mlajše. Vse tri sodelujoče ekipe so se enakovredno borile za naslov, zato so bile tekme izenačene in napete. To še posebej velja za zaključni dvoboj med ekipama OŠ Markovci in OŠ
domačink. Markovčanke so se tako uvrstile v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Markovci - OŠ Kajetana Kovica Poljčane 18:13, OŠ Kajetana Kovi-
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Kajetana Koviča Poljčane
Ekipa OŠ Markovci je osvojila naslov območne prvakinje v košarki.
Na domači sceni so nagrade za najboljše po posameznih panogah dobili Gašper Hudovernik (cestno-hi-trostni motociklizem), Xen de Ruwe (karting), Tim Gajser (motokros), Matic Ivačič (speedway) in Lovro Setnikar (trial). Priznanje za najboljšega organizatorja karting dirk v Sloveniji v letu 2023 je dobilo AMD Ptuj.
Med dobitniki posebnih priznanj za mednarodne dosežke v letu 2023 je bil tudi Dimitrij Mlakar (AMD Hajdi-na), in sicer za prvo mesto v srednjeevropski coni CEZ v kartingu (KZ2),
Kristalne čelade, priznanja za pet naslovov državnega prvaka, pa so dobili Nik Trobec (karting, AMD Ptuj), De Ruwe (karting) in Nejc Ko-govšek (skuter).
sta
Foto: Damjan Koncar
Kristalni čeladi sta prejela Nik Trobec (AMD Ptuj) in Xen De Ruwe (AKK Sportstil).
Foto: Damjan Koncar
tudi letos, čeprav je večji del sezone izgubil zaradi hude poškodbe noge med februarskimi pripravami. A ob koncu se je vrnil v zmagovitem slogu in napovedal lov na novo lovoriko na svetovnem prvenstvu razreda MXGP.
V ženski konkurenci nagrado za najboljšo v koledarskem letu podeljujejo tretjič, še tretjič pa je pristala v rokah Tjaše Fifer. V zadnjem času se posveča predvsem enduru, kjer je letos v skupnem seštevku SP osvojila 15. mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Majšperk, ki se je po 30 minutah igre ča Poljčane - OŠ Majšperk 15:17, OŠ končal z zgolj točko razlike v prid Majšperk - OŠ Markovci 29:30.
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta - OŠ Cirkovce
UR
Foto: Črtomir Goznik
Šolski šport • Odbojka, dekleta
V finalu odločala razlika v osvojenih nizih
Odbojka ostaja med dekleti na vrhu najpopularnejših
Medobčinskega tekmovanja za učenke letnika 2009 in mlajše se je tokrat udeležilo 14 ekip. Razporejene so bile v štiri predtekmovalne skupine, iz vsake se je na finalni turnir uvrstila le zmagovalka.
Zaključni turnir je bil sredi decembra v organizaciji Zavoda za šport Ptuj izveden v Juršincih. Domačinkam so tokrat ni uspelo vključiti v boj za vrh, zato pa so bile toliko bolj izenačene preostale tri ekipe. V izenačenih dvobojih so si ekipe OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo in OŠ Destrnik--Trnovska vas priborile vsaka po dve zmagi, tako da je na koncu vrstni red določila šele razlika v dobljenih in izgubljenih nizih. Ta izračun je na prvo mesto postavil OŠ Cirkovce, napredovanje na območno tekmovanje pa so si priborile tudi igralke OŠ Kidričevo. Najkrajšo je v tem troboju potegnila ekipa OŠ Destrnik--Trnovska vas.
Rezultati, predtekmovanje:
skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci -Breg 2:0, Breg - Majšperk 2:0, Pod-lehnik - Breg 1:2, Podlehnik - Majšperk 2:0, Juršinci - Podlehnik 2:0, Majšperk-Juršinci 2:1;
skupina B (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Olge Meglic 2:0, Olge Meglic - Cirkovce 0:2;
skupina C (ŠD Destrnik): Destrnik--Trnovska vas - Hajdina 2:1, Hajdina -Dornava 2:0, Videm-Leskovec - Hajdina 2:1, Videm-Leskovec - Dornava 2:0, Destrnik-Trnovska vas - Videm--Leskovec 2:0, Dornava - Destrnik--Trnovska vas 0:2.
Finale (ŠD Juršinci): Juršinci -Kidričevo 0:2, Kidričevo -Destrnik--Trnovska vas 2:0, Cirkovce - Kidričevo 2:0, Cirkovce - Destrnik-Trno-vska vas 1:2, Juršinci - Cirkovce 0:2, Destrnik-Trnovska vas - Juršinci 2:0.
Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas je osvojila 3. mesto.
Vrstni red:
1.	OŠ Cirkovce 4 točke (5:2)
2.	OŠ Kidričevo 4 točke (4:2)
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4 točke (4:3)
4.	OŠ Juršinci 0 točk (0:6)
5.-7.	OŠ Breg 5.-7. OŠ Hajdina
5.-7. OŠ Videm-Leskovec
8.	OŠ Podlehnik
9.-11.	OŠ Markovci 9.-11. OŠ Majšperk 9.-11. OŠ Ljudski vrt 12.-14. OŠ Cirkulane-Zavrč 12.-14. OŠ Olge Meglič 12.-14. OŠ Dornava
UR
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
OŠ Majšperk
Ekipa OŠ Kidričevo je osvojila 2. mesto.
torek • 19. decembra 2023
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Pridelek je treba tudi shraniti
V mesecu, ki je pred nami, ne bo veliko časa za razmišljanje o vrtu, sezoni. Pa vendarle, mnoge je dolga, topla jesen zavedla, da morajo še kar nekaj stvari pospraviti z vrta. Zato ne bo odveč ponoviti nekaj dejstev o skladiščenju vrtnin.
Solatnice
Mehkolistne sorte prenesejo kakšno stopinjo mraza. Rozetaste kristalke (tip gentillina) prenesejo še več, tudi do -5 oC za kratek čas proti jutru. Seveda pa nobena ne mara nočnih minusov in potem podnevi dokaj visokih temperatur.
V	tem primeru se uporabi prekriv-ke. Uporabimo lahko tudi pripravke, ki rastlinam pomagajo premagovati mraz. To so predvsem izvlečki morskih alg (Algoplasmin) ali kombinacije alg in rastlinskih izvlečkov (Plantonic, Amalgerol ...).
V	primeru napovedi nizkih temperatur po zmerno visokih uporabite omenjene pripravke 48 ur pred nastopom mraza in potem še zvečer prej.
Za solatami pridejo na vrsto en-divije, ki pokrite pri nas običajno zdržijo do novega leta. Če imate rastlinjak, pa je najbolj smiselno rastline kar s koreninsko grudo v rastlinjak preprosto prestaviti. To naredite zdaj.
Če ga nimate, pa posevke na vrtu vsekakor pokrijte z agro-kopreno. Vedno je bolje uporabiti več plasti tanke (poletne) koprene kakor samo eno plast debelejše (zimske). Rdeči listnati radič, rdeče zelje prenesejo veliko več mraza, pa tudi belo zelje še dolgo v zimo ne bo ogroženo. Glavnati ohrovt pa zaradi močno nagubanega listja, v gubah je namreč zrak, ki je izolator, prav tako ostaja na vrtu še dolgo v zimo in ga v bistvu pobere le menjava zelo nizkih temperatur s tistimi nad ničlo.
Shranjevanje zelenjave
Najpogosteje seveda uporabljamo kleti. Vendar vse zelenjave ne moremo hraniti v kleteh. Za starejše kleti je značilno, da imajo visoko zračno vlago. V takih razmerah pa ne bodo dolgo časa ostale lukovke (česen, šalotka, čebula), pa tudi bučnice ne. Seveda pa v kleteh hranimo krompir, sadje, korenovke in gomoljnice. Vendar sadja in zelenjadnic ne hranimo v istem
prostoru. Sadje namreč skrajšuje čas skladiščenja vrtnin. Tudi rdečo peso je bolje shraniti v kleti kakor vso vložiti. Sprotno kuhanje in priprava v jedeh pomeni, da bo rdeča pesa našemu zdravju koristila še veliko več.
Kako hraniti korenovke in gomoljnice
Skladiščenje korenovk in go-moljnic se začne že s pripravo zemlje, gnojenjem in seveda izborom sort - vse sorte se namreč ne skladiščijo enako dolgo in enako dobro. Zelo pomembno je tudi, da vrtnine, ki jih nameravamo skladiščiti ne trpijo pomanjkanja kalija. Izrednega pomena za dobro skladiščenje je tudi pravilna izbira sort. Tako se pozne sorte korenčka, kot je flaker, pa tudi nansen, skladiščijo veliko dlje kakor zgodnje sorte.
Pri krompirju je poznih sort veliko, vse zgodnje sorte pa se predvsem »prebudijo« in začnejo kaliti že hitro po novem letu. Letošnje leto bo za skladiščenje krompirja dokaj naporno. Rastel je prehitro, predebel je bil, zaradi menjav temperatur in vlage pa nekatere sorte v nekoliko manj primernih skladiščih že kalijo. Kaljenje lahko preprečite samo z nižjo temperaturo (okoli 3 oC), popolno temo in prevetrenostjo prostora.
Spravilo naj poteka po možnosti v suhem, celo vetrovnem vremenu. Kar je bilo letos težko. Po spravilu korenov in gomoljev seveda ne peremo z vodo, odstranimo le toliko zemlje, kot pade sama s pridelka. Običajno je treba gomolje in korene nekje v senci, na hladnem in suhem zraku osušiti, v toplem vremenu celo ohladiti, letos jih bo zagotovo treba osušiti. To naredite lahko tako, da jih v plitvih zabojčkih postavite na prepišno mesto pod streho. Šele res dobro posušen pridelek lahko shranimo v kleti, še bolj uporabna pa je zasi-pnica. Korenček, repo, podzemno kolerabo in rdečo peso shranimo v pesku, žagovini ali celo zdrobljenem jesenskem listju. V ta namen
Čebulo in česen hranimo v zračnem in suhem ter hladnem prostoru, možno je tudi v vrečah, obešenih na steni.
lahko uporabimo plitvejše zaboje. Naložimo plast gomoljev, korenov, jo prekrijemo s plastjo peska . in nadaljujemo. Kup ne sme nikoli biti zelo visok (največ pol metra) saj lahko sama teža kupa poškoduje spodnje gomolje. Prav tako so plasti peska tanke, le toliko, da se gomolji ne dotikajo med seboj. Krompir seveda hranimo v zabojih, ti naj bodo podloženi s papirjem, da sama embalaža ne poškoduje pridelka.
Zelo pomembno je, da v kleteh in tudi zasipnicah hranimo samo povsem zdrav pridelek, vse poškodovane gomolje in korene pa raje zamrznite ali kako drugače shranite. V letošnjem letu je smiselno, da pridelek v kleti večkrat preverimo in preberemo.
Skladiščenje lukovk
Lukovke (čebulo, česen) hranimo v suhem (60-70 % zračne vlage), temnem in hladnem prostoru. Ne pozabite, suh zrak mora biti, zato prostori, kjer hranimo krompir ali korenčke, niso primerni. Temperatura je lahko nekje blizu ničle, običajno nekje med 1-5 oC.
Še bolj kakor to pa je pomembno, da temperatura ne niha. Nihanje temperature skrajša čas skladiščenja tudi za mesec dni in več. Pri letošnjem poletju, zaradi katerega bo skladiščenje lukovk tako krajše, je to še bolj pomembno. Najbolje je lukovke shraniti v mrežastih vrečah, ki jih obesimo pod strop. Vsekakor naj ne bodo v globokih zabojčkih.
Sorta igra pomembno vlogo tudi pri dolžini skladiščenja. Letošnje leto se bo česen, ki je bil zreli do sredine julija, skladiščil le krajši čas. Lahko pa ga prepražite in še vročega shranite v kozarcih za vlaganje ali še bolje zamrznite. Podobno lahko naredite, če bo začela čebula (tudi česen) v skladišču gniti,
Zaradi letošnjega muhavega poletja bo skladiščenje še bolj težavno, zato je potrebno še bolj natančno poznavanje zahtev vsake vrtnine posebej. Čeprav je skladiščenje v kleteh, torej celega, nepredelanega pridelka bolj priporočljivo, bi bilo letos bolje razmisliti tudi o predelavi, vlaganju, sušenju ali zamrzovanju.
Miša Pušenjak
-X * ^nsHl
' ' •. •• v. .
»■HCTiSNaga
Tradicionalni venci so najboljši način skladiščenja čebule.
Korenčnice pred shranjevanjem v kleti dobro osušimo, jih pa ne čistimo z vodo.
Rdeča pesa - zaveznica zdravja
V	mrzlih jesensko-zimskih dneh, ko na gredicah ni več veliko mo-tovilca ali radiča, še kako paše vložena ali kuhana rdeča pesa. Ta ni le okusna, temveč je pomembna za naše zdravje.
Rdeča pesa spada zagotovo med živila, za katera vsi vemo, da so izjemno zdrava, a se še zmeraj preredko znajde na naših jedilnikih. Odlična je tako v solatah, juhah, kot dodatek k jedem, v jutranjih smutijih ... , zato poskrbite, da se bo pogosteje znašla na vašem jedilniku.
Vir železa in vitamina A in C
V	rdeči pesi najdemo veliko vitaminov, med katerimi zagotovo izstopa železo, kalcij, magnezij, fosfor, kalij in cink, prav tako pa tudi vitamine, med katerimi prednjačita vitamin A in C ter folna kislina. Rdeča pesa je tudi dober vir antioksidantov, med katerimi izstopa betalain, ki je med drugim zaslužen za barvo rdeče pese. Deluje na zmanjšanje oksidativnega stresa, kar pomeni, da preprečuje nastanek številnih kroničnih in resnih bolezni.
Rdeča pesa s samo 35-45 kilokalorij na 100 gramov živila spada v skupino nizkokaloričnih živil, zato se pogosto priporoča pri shujše-valnih dietah. Prav tako bo izboljšala vašo krvno sliko in poskrbela za boljšo fizično in psihično kondicijo.
O tem, kako zdrava in dobra je rdeča pesa, običajno samo slišimo, le redko pa vemo, k čemu zares prispeva. V rdeči pesi najdemo veliko nitratov, ki so zelo koristni za izboljšanje prekrvavitve možganov, kar pomeni, da bomo z uživanjem rdeče pese imeli tudi ostrejše in čistejše misli. Rdečo peso je tako priporočljivo uživati sploh ob večjih psihičnih naporih, kadar delo od vas zahteva več zbranosti in boljši spomin. Za ohranjanje budnosti in zadosten vir energije pa ne pozabite na pesin sok, ki je zdrava in še kako koristna zamenjava za kavo.
Zaščitite svoja jetra
Če še ostanemo pri pesinem soku, naj povemo, da bo zaščitil tudi jetra pred njihovo preobremenjenostjo in poškodbami. Rdeča pesa pomaga preprečevati kopičenje strupenih snovi in maščob v jetrih. In nikar se ne ustrašite, če boste pojedli preveč rdeče pese in bo vaše blato obarvano nekoliko rdeče oziroma bo urin nekoliko temnejši. To je zgolj dokaz, da rdeča pesa odlično opravlja svojo nalogo
Zoper povišan krvni tlak
Povišan krvni tlak je simptom, ki ga moramo obravnavati skrajno resno. Če ne ukrepamo pravočasno oziroma smo pri sprejemanju ukrepov površni, lahko težave postanejo kronične, kar poveča tveganje za številna srčno-žilna obolenja. Urejena prebava je zagotovo nekaj, čemur je pri tej bolezni treba posvetiti še posebej veliko pozornosti. Snovi, ki jih vsebuje rdeča pesa, se v telesu pretvorijo v dušikov oksid, ki pomaga pri razširjanju krvnih žil in posledično znižanju krvnega tlaka. Za optimalne učinke tako priporočajo dnevno uživanje vsaj pol litra pesinega soka. Pesin sok bo prav tako izboljšal vašo fizično kot tudi psihično kondicijo. Strokovnjaki so potrdili, da snovi, ki jih najdemo v rdeči pesi, profesionalnim športnikom lahko koristijo pri izboljšanju rezultatov.
MK
Oži pore in posvetli pigmentne madeže
Rdeča pesa se odlično obnese pri varovanju kože pred mozolji in aknami. Zelo učinkovito boste kožo očistili z naslednjo zelenjavno masko: iz surove rdeče pese iztisnite sok in žlico soka zmešajte z enako količino kisle smetane. Nanesite na obraz za 20 minut, oz. dokler se ne posuši. Rdeča pesa pomaga zožiti pore ter koži podari rdečkast sijaj.
Če vsak večer pred spanjem na očiščeno kožo nanesete tonik iz rdeče pese, kožo poživite, zožite pore in naredite odlično podlago za nanos vlažilne kreme. V električnem mešalniku zmeljite olupljen gomolj rdeče pese, pol skodelice narezanih zeljnih listov in četrt skodelice vode. Mešanico precedite skozi drobno cedilo, da dobite samo tekočino, ki jo nalijte v model za ledene kocke. Zamrznite. Vsak večer se z eno kocko zmasirajte po obrazu.
Foto: MP
Foto: MP
Foto: MP
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 19. decembra 2023
Ptuj • Leonela Djakovič navdušuje z igranjem na gonge
Zvočna kopel in zdravilni učinki zvoka
Leonela Djakovič je virtuozinja na gongih, ki svoje poslušalce odpelje v nevidni svet frekvenc, tonov, nadtonov in podtonov. Njeno igranje je nežno, predano in intuitivno. Gongi, s katerimi se je prvič srečala pred sedmimi leti, sojo popolnoma osvojili. Zvok ima danes v njenem življenju zelo pomembno mesto, je njena strast, hkrati pa jo pomirja in osrečuje. Njena želja je, da bi ljudje prepoznali njegovo moč, pa tudi zdravilnost. Zato si prizadeva, da bi se njeno igranje dotaknilo čim več ljudi, še posebej v tem prazničnem času.
Prav zato bo na Ptuju ta konec tedna izvedla zvočno kopel z gongi, kristalnimi posodami, bobni in drugimi instrumenti ter intuitivnim petjem. »Dogodek sovpada z zimskim solsticijem in je med drugim namenjen temu, da vstopimo v ta božični čas notranje umirjeni in pripravljeni na praznike. Moje sporočilo je, da ne bi prižigali samo sveč okoli nas, ampak da prižgemo ogenj tudi v sebi,« je povedala Leonela in pojasnila, da je zvočna kopel meditacijsko sprostitvena tehnika. Pomaga pri umirjanju uma in sproščanju telesa. Pri zvočni kopeli uporabljamo različne inštrumente, kot so gong, himalajske pojoče posode, uglašeni zvončki, kristalne sklede, didgeredoo, boben, ropotuljica, vetrni zvonovi ... Leonela, ki je sicer učiteljica na Osnovni šoli Mladika, je veliko časa in truda posvetila izobraževanju na tem področju, predvsem različnim tehnikam igranja na gonge. »Najmanj leto dni sem jih preigravala samo doma, za družino, prijatelje. Igranje me je vedno bolj navduševalo in izpopolnjevalo, z gongom sem
Zvočno doživetje z gongi
Zvočno kopel lahko v živo doživite v soboto, 23. decembra, v dominikanskem samostanu na Ptuju. Leonela Djakovič v sodelovanju z glasbenico Leo Arnejčič pripravlja posebno zvočno doživetje z vibracijami gongov, intuitivnega petja in drugih glasbil. Dogodek, ki je brezplačen, sta poimenovali Prižgimo ogenj v sebi, začel pa se bo ob 18. uri.
Foto: osebni arhiv
Leonela Djakovič na enem izmed zvočnih nastopov
se tudi na poseben način povezala. Ko sem začutila pripravljenost, sem najprej začela nastopati za manjše, bolj intimne skupine, nato
pa tudi za večje. K sodelovanju me povabijo ljudje iz vse Slovenije, ki zvok na različne načine vključujejo v svoje dejavnosti. Vedno nekako
Foto: osebni arhiv
Igranje na gonge je intuitivno, tehnike pa se je treba naučiti.
pritegneš v življenje tiste ljudi, ki vibrirajo podobno kot sam,« je povedala sogovornica.
Zvočna kopel je vedno edinstvenaizkušnja
Na zvočno kopel nikoli ne moreš biti vnaprej pripravljen, tudi vaje niso potrebne. Gre namreč za intuitivno igranje, ki je odvisno od publike, prostora, pa tudi energije, ki se ustvari v danem trenutku. Ta posebna izkušnja lahko v poslušalcih prebudi različna čustva, ki pa v roku nekaj ur izzvenijo, nato pa začutijo globoko notranjo umirjenost. Zvočne kopeli podobno kot zvočne masaže delujejo blagodejno na telo, pa tudi zdravilno, saj jih na nekaterih klinikah v tujini že vključujejo v podporo klasični medicini. Leonela je uspešno opravila
Zdravljenje z zvokom
Gong uporabljamo tudi za zdravljenje z zvokom, ki ga imenujemo vibracijsko zdravljenje. Osnovno načelo zdravljenja z zvokom je, da vse celice našega telesa vibrirajo z njim lastno frekvenco. Če se spremeni frekvenca, se to izrazi kot bolezen. Ko se prepustimo zvoku gongov in drugih instrumentov, obilje tonov in nadtonov zajame celoto naših potreb in pri tem se vedno najde ton, ki zaresonira s celicami našega telesa in s tem vzpostavlja harmonijo.
izpit za zvočno maserko po Peter Hess metodi s tibetanskimi pojočimi posodami, ki se polagajo na telo. Zvok potuje tja, kjer so težave, in sprošča tiste predele telesa, kjer so morebitne blokade, zastoji. Prav tako se lahko izboljšajo intuicija, kreativnost in imunski sistem. V decembru se je Leonela odločila,
da bo na zvočno masažo povabila tudi svoje sodelavce. Tisti, ki so prišli, so bili navdušeni in hvaležni njenemu znanju in profesionalnemu pristopu. Če bo v prihodnje za tovrstne dogodke dovolj zanimanja, bo z veseljem izvedla še kakšno zvočno kopel na Ptuju.
Estera Korošec
VElikA boziČNA dobRodElNA AjtcijA
Pod^rtj na moji dflani -
Ob zAključku dobRocklNE AkcijE bodo z namí:
% S
Štajerski
radioPTUI
4
Gastro Ptuj bo poskrbel za dobrodelno juho, Rotary klub Ptuj pa za topel čaj in kuhano vino
Še vedno lahko pošljete SMS na številko $19 - z SMS-om Nadlani boste darovali en euro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet eurou.

Pridružite se nam, v zameno za prostovoljni prispevek, ki ga boste oddali v skrinjico, boste T&l ^
prejeli koledar naše družbe, ob prijetni glasbi bomo poklepetali, se podružili in skupaj naredili nekaj dobrega.
DRUŽiMO SE TO SoboK), 25. dECEMbRA, MEd 10. ¡N 15. URO V QCENTRU Piuj.
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
torek • 19. decembra 2023
Podravje
Štajerski	19
Gorišnica • Gasilska zveza združuje osem gasilskih društev in več kot 1.600 članov
Za zaščito in reševanje občina namenja okoli 190.000 evrov
Za Gasilsko zvezo Gorišnica je bilo letošnje leto izjemno aktivno tako na organizacijskem kot operativnem področju. Okoli 800 gasilcev je skupno posredovalo v 107 intervencijah, kar je v primerjavi z lanskim letom precej več. V ospredju so bile predvsem poplave zaradi dviga meteornih vod in tudi vodotokov.
V poletnih mesecih so imeli go-rišniški gasilci veliko dela zaradi neurij, poplav ob reki Dravi in Pesnici ter plazov v hribovitih predelih občine. Zaradi vetroloma so morali na teren desetkrat. Sodelovali so tudi pri sanaciji posledic poplav, ki so v začetku avgusta prizadele večji del Slovenije. Po besedah poveljnika Davorina Kelenca je bila velika večina intervencij povezana z nujnimi sanacijami, ki so jih zahtevale poletne vremenske ujme. V Gasilski zvezi Gorišnica, ki združuje osem prostovoljnih gasilskih društev in več kot 1.600 članov, so na tovrstne dogodke dobro pripravljeni. Vse od ustanovitve v letu 1996 namreč dajejo velik poudarek na izobraževanju in usposabljanju gasilcev. Tudi v delo z mladimi vlagajo veliko energije in časa.Trenutno je v zvezi 148 pionirjev (od 6 do 11 let), 163 mladincev (od 12 do 16 let) in 62 pripravnikov, s čimer so zelo zadovoljni. Največji upad članov je na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, vendar se po nekaj letih po navadi vrnejo v gasilske vrste. Gorišniška zveza je ena izmed prvih v regiji, ki je začela izvajati gasilska usposabljanja za pionirje in mladince po novih programih Gasilske zveze Slovenije. Na tovrstnem tečaju je letos sodelovalo 30 kandidatov. Prav tako so organizirali tečaj za pripravnika, na katerem je bilo uspešnih 14 tečajnikov. Tečaj operativnega gasilca, v organizaciji zveze, pa je uspešno opravilo 23 novih operativnih gasilcev. Na gasilski regiji so uspešno opravili tečaj za gasilskega častnika štirje njihovi gasilci. Na področju specialnosti so pridobili
enega inštruktorja in enega gasilca za varno delo z motorno žago ter pet gasilcev, ki so opravili specialnost modul A za gašenje notranjih požarov.
V nekaterih društvih potrebne posodobitve
GZ Gorišnica si prizadeva na področju opremljenosti posameznih gasilskih društev slediti direktivi Gasilske zveze Slovenije. To je v največji meri odvisno od kategorizacije posameznega gasilskega društva. V skladu s kategorizacijami društev jim v osrednji gorišniški enoti, ki se uvršča v tretjo kategorijo, manjka še eno vozilo, v nekaj društvih pa bodo morali nadomestiti večja zastarela vozila. Pri tem jih je podprl župan Borut Kolar, saj jim je zagotovil dodatna namenska sredstva za izvedbo večjih investicij. V tem obdobju so tudi v sprejemanju načrta razvoja Gasilske zveze Gorišnica, v katerem bodo natančno opredelili, kdaj in katero društvo bo dobilo novo
vozilo ali drugo nujno potrebno gasilsko opremo. »Glede opremljenosti se v primerjavi z drugimi gasilskimi zvezami uvrščamo nekje v sredino, nismo med najboljše opremljenimi, pa tudi med najslabše ne. Smo pa veseli, da ima občina posluh za naše potrebe. Je pa treba poudariti, da je gasilska oprema zelo draga,« je izpostavil Sandi Obran, predsednik GZ Gorišnica. Letos so novi vozili pridobili gasilci iz Moškanjcev in Male vasi, kupili pa so še dve motorni brizgalni v skupni vrednosti 30.000 evrov. Z občino se jim je uspelo dogovoriti o sredstvih za razvoj zveze. Za nabavo vozil je v proračunu planiranih 85.000 evrov letno in po 20.000 evrov dodatnega denarja za specialno opremo. Za nabavo zaščitne opreme je v proračunu že nekaj let namenjenih 17.500 evrov. »Naša naloga je, da sprejmemo smiselni načrt razvoja gasilske zveze, ki bo vključeval vse naše gasilske enote. Samo povezani smo lahko v pomoč ljudem v naši občini
Na slovesnosti ob 25. dnevu gasilca GZ Gorišnica
na področju zaščite in reševanja,« je poudaril poveljnik Kelenc. Občina je v letu 2023 skupno za zaščito in reševanje namenila okoli 187.000 evrov. V zadnjem obdobju so se obnavljali tudi vaško-gasilski domovi, v nekaterih vaseh pa so zgradili nove (Gajevci-PIacerovci, Zagojiči, Mala vas). Ena izmed večjih investicij v prihodnjih letih bo izgradnja novega gasilskega doma v Gorišnici, kjer naj bi svoje prostore dobila tudi zveza. Stari prostori so za potrebe gasilstva namreč precej dotrajani in premajhni. Občina načrtuje, da bi objekt postavili na starem opuščenem nogometnem igrišču in mu s tem dodelili novo vlogo.
Med operativnimi gasilci vedno več žensk
Gorišniški gasilci so skozi vse leto zraven usposabljanj, izobraževanj in tekmovanj organizirali tudi številne družabne prireditev in druge dogodke. Ob dnevu gasilca so imeli skupno operativno vajo, v mesecu požarne varnosti pa so izvedli društvene vaje,vajo evakuacije osnovne šole in doma upokojencev v Muretincih. Letos so prvič organizirali srečanje vseh operativcev gasilske zveze, ki je bilo predvsem v znamenju športa in sproščenega druženja. S tem dogodkom se želijo zahvaliti predvsem operativnim članom za vso
Foto: Gasilska zveza Gorišnica
njihovo požrtvovalno delo in podarjeni čas za delovanje gasilstva. Med drugim so uspešno izvedli 23. tabor mladine na Forminu, gasilsko tekmovanje v Športnem parku v Gorišnici ter v organizaciji PGD Moškanjci že 5. regijsko tekmovanje dvojic gasilske mladine, kjer je sodelovalo 82 ekip. Zelo ponosni so tudi na svoje članice, med katerimi je vedno več operativnih gasilk, in na izjemno dejavne veterane. Prepričani so, da je bila odločitev za ustanovitev lastne gasilske zveze prava, saj veliko laže skrbijo za svoja gasilska društva in skupno načrtujejo njihov nadaljnji razvoj.
Estera Korošec
Foto: Gasilska zveza Gorišnica
V GZ Gorišnica dajejo velik poudarek izobraževanju gasilske mladine.
Bolje povezati urbani in ruralni del Ormoža
Ormož • S projektom Econnecting do bolj zelenih in tesnejših skupnosti
Devet evropskih mest seje združilo v projektu, v katerem se posvečajo trajnostnim rešitvam mobilnosti med mestom in podeželjem z zavezo omogočiti hitre in učinkovite povezave v zgolj 30 minutah.
Poleg Ormoža so partnerji v projektu še mesta iz Italije, Španije, Madžarske, Grčije, Portugalske, Estonije, Irske in Črne gore oziroma njihove razvojne agencije. V Razvojno raziskovalnem centru (RRC) Ormož so prejšnji teden gostili Rolanda Krebsa, avstrijskega strokovnjaka iz mreže URBACT, katere aktivni član je tudi Ormož.
Projekt Econnecting je ocenjen na dobrih 830.000 evrov, od katerih jih 630.000 prispeva Evropska unija. Ormoški del je vreden 85.000 evrov, približno 17.000 evrov je lastne udeležbe, pridobljena sredstva bodo porabili za stroške dela in izvedbo pilotskega projekta.
Prednosti in slabosti
Popeljali so ga po mestu in okolici, srečal pa se je tudi z lokalno
urbano skupino. »Člani skupine so deležniki, ki se jih tematika tiče: šole, starejši, zasebniki iz transportnega sektorja, zavod za turizem, mediji ...,« je pojasnil Dominik
Bombek, direktor RRC.
Skupaj so obiskali tudi občinsko upravo, kjer je direktorica Milena Debeljak predstavila projekte. Med njimi je izpostavila končano
energetsko sanacijo javnih objektov (1,7 mio), vodovod (7,68 mio), ormoško čistilno napravo (3,36 mio), gradnjo tehnološkega parka v obrtni coni, ki bo predvidoma sta-
la 4,5 milijona evrov, in ekonomsko poslovno cono Glinokop (3,2 mio). Velika želja, kot je dejala, je gradnja športno-izobraževalnega centra, ki je ocenjena na sedem milijonov evrov, v pripravi je dokumentacija za naravni center Drava (3,2 mio), radi bi izboljšali infrastrukturo na Svetinjah in z njo turistično ponudbo ter turista zadržali za več kot en dan.
Oživitev zapuščenega osrednjega trga
Krebsu je bil zelo zanimiv podatek, da večino investicij v Ormožu sofinancira Evropska unija, v manjšem deležu pa država; na Irskem je po njegovem ravno obratno, tam dobijo denar od države, na evropskih razpisih pa niso preveč uspešni. »Ko sem se sprehodil po mestu, sem opazil, da je osrednji trg precej zapuščen, v peš coni je vse prazno, kar je škoda. Bilo bi dobro oživiti center z lokalnimi ponudniki in
kakšnimi drugimi aktivnostmi,« je predlagal in dodal, da takšna revitalizacija središča sploh ne zahteva veliko denarja. To je tudi eden od projektov, ki so se ga na občini že lotili. Glede na vse videno in slišano bodo zdaj na RRC Ormož pripravili opis stanja v zvezi s trajnostno mobilnostjo, prednostmi in slabostmi, tako bodo storili tudi v drugih partnerskih mestih. »Nabavili bomo električno vozilo in uvedli fleksibilni transport ob različnih dogodkih. Vemo, da so klasični javni prevozi slabi, frekvence voženj daleč narazen, saj je treba na naslednji avtobus čakati tudi tri ure. Naš cilj je izboljšati povezljivost med mestom in vasjo. Nekaj bo treba narediti tudi s šolskimi prevozi, ki občino stanejo 700.000 evrov na leto, kar je občutno preveč, zato bo treba preučiti možnost kombiniranja rednih in šolskih linij,« je še povedal direktor Bombek.
Senka Dreu
Foto: SD
V okviru mednarodnega projekta Econnecting je Ormož, med drugim tudi občinsko upravo, obiskal Roland Krebs iz mreže URBACT.
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 19. decembra 2023
Piše: Dani Zorko • Po poti Majev
Pod zemljo
Nahajal sem se v mestecu Valladolid, sredi polotoka Jukatan, kjer sem si na nastanitvi pustil svoje stvari in se odpravil raziskovat. Temperature v teh dneh so bile več kot poletne, zato bi si človek zaželel malo osvežitve, ki pa je bila pravzaprav na dosegu roke.
To območje Mehike je namreč znano po podzemnih zbiralnikih vode, ki so pravzaprav zelo dostopne kraške jame, napolnjene s sladko vodo primerne temperature, imenujejo pa se cenote. Na površini namreč ni moč opaziti nobene vode, saj vse ponikne v zemljo, kar so znali izkoristiti že praprebi-
valci te celine. In ena teh cenot naj bi bila nekje v mestu, zato sem jo hotel poiskati. Lokacijo sem našel dokaj hitro, vendar je bila cenote na splošno razočaranje zaprta in sem vodo lahko opazoval samo čez ograjo. Vendar pa nisem bil edini, ki si je zaželel tega mokrega podviga. Tam sta naokrog tavala
tudi dva osebka, ki sta morala biti tujca in sta prav tako negodovala nad zaprtimi durmi. Kazalo je, da se bomo nekako morali srečati in začeti pogovarjati, in tako se je tudi zgodilo. Bila sta popotnika s Poljske, lastnika neke knjigarne, ki sta si omislila dopust v teh koncih. Takoj smo se ujeli in dogovorili, da
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Vstop v cenote se prične s spustom v podzemlje.
Srečanje Slovanov v Mehiki
gremo te podzemne jame iskat nekam drugam. Izvedeli smo, da sta malo izven mesta dve ena poleg druge in da sta odprti za javnost. Teh jam je tukaj nešteto, vendar jih domačini vseh ne izdajo, za javne pa se pobira vstopnina.
Skupaj smo najeli taksi, malo zbarantali ceno in se odpravili na izlet v neznano. Po dobre pol ure smo bili na mestu, dobili rešilne jopiče in se spustili v podzemlje. Neke kopalne opreme nisem imel, razen brisače, vendar se za to nisem preveč sekiral. V jami je bilo precej hladno, vendar je bil to hlad, ki je prijal. Hitro smo se pridružili
list priprave i~m za poganjanje čolna
Potrebujete:
50 dag govedine za juho, 20 dag svežega zelja, 2 na rezine narezana korena, 1 na rezine narezano peteršiljevo korenino, na drobne koščke narezano čebulo, žlico paradižnikove mezge, 20 dag sveže na rezine narezane rdeče pese, žličko sladkorja, žlico kisa, 2 dl kisle smetane, 2 lovorova lista, žličko drobno narezanega koprca, žlico drobno narezanega peteršilja, 4 žlice maščobe, sol po okusu
avtor: T0MA2 kralj
ljubica, PRILE2NICA v haremu (NEKDAJ)
oblaček
NOVO-MASNlSKI
PRIPRAVNIK
pingvinu podobna ptica, njorka
generator ozkega snopa svetlobe
ivo ban
manjši jelen, kl 2IVI na daljnem vzhodu
tovarna papirnih izdelkov
spojina alkohola s kovino
soglasnik urvim dvoust- VKVIIA ¿¡Sir iz umetne snovi
pirotehnični izdelek kvarner-skiotok
zevsova ,n?f _mati
koNitar ™™
v kranju
popki kaprovca muza ljubezenske poezue
drobec lesa, trščica oskar hudales
podaljšek 2IVČNE celice
hrvaška igralka kisič
vlečenje
staro, odpadno železo
v šop speti lasje kinematograf
k02na bolezen
teža, večja od dovoljene
zaporedni črki
gorski prelaz
nasla-njanje
gorska zdravilna rastlina
okolje-varst-venik macerl
tv zaslon
glavno mesto senegala
dare ulaga
rimski pozdrav
grško-albahska pokrajina skala v morju
lutkarica vogelnik angleška pevka wilde
naša televizijka
(misa) nasapev-ka (majda)
igra karla čapka nusa lesar
enciklopedija, priročnik
nravo-slovje
KOŠARKAR DONflČ
hrvaški pevec (goran)
naselje
Priprava:
V dveh litrih vode skuhajte meso in lovorova lista. Na olju popražite zelje, korenje, peter-šilj, čebulo in rdečo peso. Dušite skoraj do mehkega. Vmes zalivajte z vodo, v kateri ste kuhali meso. Mehki zelenjavi dodajte paradižnikovo mezgo in zmešajte z mešalnikom. Nato zalijte z vodo, v kateri se je kuhalo meso in pustite vreti. Vmes solite, dodajte kis, sladkor in drobno narezan peteršilj. Ko je juha kuhana, narežite meso in ga vložite vanjo. Na vsak krožnik položite rezino mesa in zalijte z juho, dodajte žlico smetane, nanjo pa posujte koprc. Juho postrezite vročo. Obstaja več lokalnih različic, lahko je tudi brez rdeče pese, v nekaterih receptih, je vsa zelenjava narezana na trakove itd.
BILABIAL - soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, DENDRIT - kratek, vejasto razrasli podaljšek živčne celice, REPERTORIJ -priročnik, enciklopedija
ostalim kopalcem in v istem trenutku sem si rekel, da je bila to prava odločitev. Tudi kamerada s Poljske sta neizmerno uživala, najlepše pa je bilo to, da je osvežitev potekala v ljubem miru, daleč od kravala na površju. Kmalu smo se premaknili še v drugo jamo, ki pa je bila še bolj okrašena s kapniki in različnimi skulpturami, da je manjkala samo še kakšna človeška ribica.
Zanimiva je bila tudi komunikacija med nami. Nismo se namreč pogovarjali v angleščini ali v kakšnem drugem tujem jeziku, temveč vsak v svojem. Seveda, iz inata. To je privedlo do številnih komičnih situacij, kot na primer tista, ko me nista razumela, s čim se ukvarjam, in sta me označila kar
za gangsterja. Ker pa sem za rešilne jopiče za jamstvo pustil na vhodu dokumente jaz, sta mi nadela še vzdevek ,garancija'. No, skozi takšne konstruktivne pogovore nas je spremljalo dobro razpoloženje in res mi je bilo žal, da nismo mogli več časa preživeti skupaj. Za zvečer sta imela že zmenjen prevoz z nočnim avtobusom čez pol države, tako da smo morali naše druženje kmalu zaključiti in se vrniti v mesto. Gangster v garanciji ju je pospremil do avtobusa in se šel dokončno vselit v svoj brlog. Še prej pa sem naredil en krog po ulicah, ki so zvečer zares oživele, odprle pa so se tudi vse butične prodajalnice, da si komaj zdaj lahko prav videl, kaj vse je na voljo.
. ftf ¿Tí*
■ 'TO'W
Foto: Dani Zorko
Osvežitev v jami
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 19. decembra 2023
Za kratek čas
ŠtajerskiTEDNlK 21
Skrinja domačih viž - Ansambel Škof
Prva lastna skladba novega kvinteta
Ansambel Škof, novi kvintet na slovenski narodno-zabavni sceni, prihaja iz osrednje Slovenije, iz okolice Horjula in Dobrove. Sestavlja ga sedem članov: Teja Škof (pevka), Aljaž Nagode (klavirska harmonika), Štefan Čepon (bariton, bas), Urh Jarc (diatonična harmonika, bobni), Klemen Škof (klarinet), Tim Majer (kitara) in Marcel Kavčič (trobenta). Stari so med 16 in 24 let. Nekateri izmed njih so še dijaki, nekaj je študentov, nekaj pa jih je tudi že redno zaposlenih.
V današnji zasedbi so začeli nastopati septembra leta 2022. Poimenovali pa so se po Gostilni pri ŠkofU v Zaklancu, kjer so se pogosto družili in ljubiteljsko igrali več let. S to gostilno pa so začeli pripravljati tudi plese, kot so jih poznali že nekoč. Odziv je bil zelo pozitiven, tako pri mlajših kot pri starejših obiskovalcih.
Zato s temi dogodki nadaljujejo.
Narodno-zabavna glasba jim pomeni veliko. Je čudovita, razgibana, kakovostna, radi jo igrajo. Gre za slovensko kulturno dediščino, prav je, da se jo ohranja. „Slovenci imamo svoj jezik in ponosni smo, da lahko izvajamo tako kakovostno glasbo. Igramo vse, od Avsenikov, Alpskega kvinteta, Slaka, Miheliča do Poljanška, pa tudi skladbe novejših izvajalcev narodno-za-bavne glasbe. Za razne dogodke pa seveda igramo tudi zabavno glasbo. Res moramo povedati, da nas slovenska narodno-zabav-na glasba navdušuje in velikokrat pri kakšnih pesmih dobimo kar kurjo polt. Mislimo, da se v našem repertoarju za vsakega poslušalca kaj najde," je v imenu Ansambla Škof povedala pevka Teja Škof.
Pred kratkim so izdali svojo
Ansambel Škof
prvo skladbo, polko z naslovom Objemi me, katere avtor glasbe in besedila je Uroš Steklasa. Pod aranžma pa se je podpisal Martin Juhart. „Moram povedati, da je izdaja svoje skladbe in videospota kar velik in naporen projekt, ampak ko vidiš končni izdelek, je trud poplačan! Tako da se že veselimo naslednje!" so
Foto: zasebni arhiv
navdušeni člani Ansambla Škof.
Za festivale pa pravijo, da so zelo pomembni pri promociji slovenske glasbe in pri promociji ansamblov. Na njih se lahko kot ansambel dokažeš, pokažeš svojo kakovost širši publiki in skozi njih rasteš. Tudi sami se želijo v prihodnosti udeležiti kakšnega od festivalov.
„V letu 2024 si želimo čim več nastopati in še naprej tako uživati v igranju, kakor uživamo sedaj! In ostati tako dobri prijatelji! Želimo si izdati še kakšno lastno skladbo in se udeležiti enega od festivalov. Sploh se nam zdi, da v naših koncih narodno-zabavna glasba postaja vse bolj priljubljena in cenjena.
Samo upamo, da se bo tako nadaljevalo. Na mladih svet stoji in tudi pri ohranjanju naše glasbene zapuščine naj ostane tako," so povedali Teja, Aljaž, Štefan, Urh, Klemen, Tim in Marcel, ki si želijo, da bi se jim čim prej uresničila tudi želja o lastnem koncertu.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
	6	7	4					
					5	6		
3	5	4			1			2
	9	6				7		1
			3		7			
7		5				2	6	
8			7			3	5	9
		9	1					
					8	4	1	
se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
		9	2			1		
1			8				7	
8					9			
6		4	5			8		
	3						2	
		2			1	3		4
			7					6
	4				6			2
		1			2	4		
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljjubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€€€	ooo
Bik	¥¥¥	©©	€€€	o
Dvojcka	¥¥¥	©©	€	ooo
Rak	¥¥		€€	o
Lev	¥	©©©	€€	o
Devica	¥¥		€€	oo
Tehtnica	¥	©©	€€	o
Škorpijon	¥	©©©	€	oo
Strelec	¥¥¥	©©	€€€	ooo
Kozorog	¥	©	€	ooo
Vodnar	¥	©©©	€€	oo
Ribi	¥¥	©©	€	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 19. do 25. decembra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
ITi
mEDIfl IITIPEX
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Timotej Drevenšek, Cirkovce
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 19. decembra 2023
VeUUa boŽiČNA dobROdElNA Akcij a Ms VH/yi <$OMÍ -
Pošlji SMS z bESEdo
pnjatsljtfv mScuüui!
; I ,1111 ■
mosie-firtjc i
Štajerski
^radioPTUI
LyJ
PONUDBA OZIMNICE
vfranšiznih
«•ss?**
TRGOVINI ZADRUŽNIK^
^r OSTAUH FRANIH KMETIJSKI"
V VASI IZBRANI PRODAJALNI SPREJEMAMO
NAROČILA ZA OZIMNICO.
NADLANI ali
NAD LAN 15 „
NA 1919
Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj.
Informacije na radioptuj@radio-tedmk.si.
KROMPIR 10 KG
HvaIa! S Tvojo pOMOČjO bo dARilo tudi na tístí dlani, kjer sícer ne bi bilo.
Pridružite se nam na stojnicah v Qcentru Ptuj ob sobotah, 9., 16. in 23. decembra, ali pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en evro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet evrov.
Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega.
\/
v
PAWOCITEISTAJERSKIjTEp^lK
dobiteJRiwlacno^agraqo
¿i
- m
NAROČILNICA ZA
m
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:	E-naslov:
Datum naročila: J	Podpis:
□ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica
mi mi
wm
mmi:
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
torek • 12. decembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
RAZNO
PRODAM kavč s posteljo in predalom, lepo ohranjen, ter dve oblazinjeni jedilni klopi, novi, dolžine 140 cm. Tel. 041 915 368.
V
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
□
Stajerskitednik Stajerskitednik
Umrli so
Is
Umrli so: Janez Bezjak, Markovci 20, roj. 1955 - umrl 8. decembra 2023; Stanislav Kekec, Nova vas pri Ptuju 69, roj. 1949 - umrl 8. decembra 2023; Janez Letonja, Žetale 57, roj. 1948 - umrl
8.	decembra 2023; Amalija Mohorko, roj. Možina, Pestike
6,	roj. 1953 - umrla 8. decembra 2023; Stanko Šumenjak, Breg
7,	roj. 1946 - umrl 8. decembra 2023; Anton Kuhar, Ptuj, Ormoška c. 65, roj. 1934 - umrl
9.	decembra 2023; Milan Bezjak, Ritmerk 14, roj. 1952 - umrl 9. decembra 2023; Marija Galun, roj. Voda, Spuhlja 78a, roj. 1938- umrla 10. decembra 2023; Milan Mihelak, Črmlja 4, roj. 1958 - umrl 10. decembra 2023; Stanko Butolen, Sitež 40, roj. 1962 - umrl 10. decembra 2023; Terezija Horvat, roj. Muzek, Draženci 54, roj. 1929 - umrla 11. decembra 2023; Janez Meznarič, Bukovci 88, roj. 1948 - umrl 11. decembra 2023; Darinka Pondrk, roj. Puntigam, Ormož, Vrazova ul. 1, roj. 1949 - umrla 12. decembra 2023; Miran Vidovič, Pleterje 11a, roj. 1967 - umrl 12. decembra 2023; Anton Gregorec, Placar 6, roj. 1961 - umrl 13. decembra 2023; Dragan Krsmanovič, Ormož, Ulica dr. Hrovata 9, roj. 1950 - urml 14. decembra 2023; Ivana Kos, roj. Štumberger, Bukovci 21a, roj. 1934 - umrla 14. decembra 2023; Ivana Čuš, roj. Pukšič, Dornava 25, roj. 1934 -umrla 14. decembra 2023.
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga
Antonija Horvat
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 72,
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj
Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. decembra 2023, ob 13. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči vsi njeni
Z GLASBO DO $R€A
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Pavla Matjašiča
1945-2023
BOROVCI 6
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče in za svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, govorniku za lepe besede, Mariji za molitev in tudi zastavonošema. Hvala tudi pevcem za odpete pesmi in vsem društvom ter drugim za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
www.radio-tednik.si
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiiHednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
TOREK, 19. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Veselo ria Jožefovo
12:30 Starpoint prodajno okno
13:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 41. festival tarrrburasev in mandolinlstov
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Orfejčkova parada, 2007
22:15 Starpoint prodajno okno
23:20 Video strani
SREDA, 20. december
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Dan odprtih vrat PGD Slovenja vas
09:20 Odprtje Lifos Obilne Hsjdlna
10:00 Miklavževa nje v Skorbi
11:00 8. Seje sveta občine Starše
12:30 Starpoint prodajno okno
13:35 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Zimska urica in Branko Cestnik
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Barbie In božič na OŠ Hajdlna_
21:00 Večer v spomin na Valentina Žumra
22:00 Starpoint prodajno okno
23:05 Video strani
PROGRAMSKI NA POVE DNI K
TV program v živo tudi preko spleta www.siptv.si
Urttdniäwo: Do: iih ji 'I G J 22S2 DORNAVA InfoJ&aipiv.flJ KOlltaKtL 0 2 754 LIG 33; 041 E1 8 044 wWW.Slplv.5l
ČETRTEK, 21. tiecember
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Podjetniški dogodek v občini Dornava
10:40 Zapojmo prijatelji s Pepijem
11:50 Orfejčkova parada, 2007
14:00 Starpoint prodajno okno
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Podjetniški dogodek v občini Dornava
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Mtklavževanje v Dornavi in Polen šaku
21:00 Veselo na Jožefovo
22:50 Starpoint prodajno okno
23:50 Video strani
ŠTIRJE POGLOBLJENI INTERVJUJI
Žiga Turk, Matjaž Nemec, Urška Kežmah in Ahmed Pašic
BIDEN PROTI TRUMPU
Bolj star, bolj nor: Amerika postaja gerontokracija
KOLUMNE
Silvester Šurla, Primož Cirman, Dejan Steinbuch in Ljerka Bizilj
24 Štajerski
Kronika
torek • 19. decembra 2023
Podravje, Slovenija • Pri izbiri prazničnega darila naj prevlada preudarnost
Hišni ljubljenčki niso primerno darilo pod smrečico
December je čas druženja, spodbudnih misli, želja in obdarovanj. Na vrata potrkajo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Vsak od njih prinese darilo, ki se ga še najbolj razveselijo otroci. Ker imajo otroci tisoč in eno željo, se kot darilo pod smrečico znajdejo tudi hišni ljubljenčki: kužki, muce, ribice, ptički...
Naši sogovornici Kristina Pšajd in Adriana Petrovič sta poudarili, da živali nikakor niso primerne za darilo. „Absolutno ne, niti slučajno," je jasna predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd. „Smo imeli primere, ko so za božič podarili žival, po novem letu pa smo jo pobrali na cesti. Sem proti temu, da se živali podarjajo. Izjema je lahko, če cela družina pri skrbi za žival sprejme odgovornost. Ko mi nekdo reče, da si otroci želijo mucka, takoj podvomim. Ne, otroci ne bodo imeli mucka, odrasli morajo zanj sprejeti odgovornost in biti pripravljeni na vso skrb, ki jo je živali treba nuditi. Otroci si marsikaj želijo, žival pa mora sprejeti cela družina in zanjo skrbeti. To ni igračka. Če si želijo igračko, naj kupijo plišasto igračo in jo dajo otroku pod smreko. O skrbi za žival je treba razmisliti prej, preden jo pripeljemo domov. Zavedati se moramo, da so to vsakodnevne obveznosti: hranjenje, čiščenje, sprehodi ... Otroci si marsikaj želijo, odrasli pa morajo biti tisti, ki pretehtajo odločitev in morajo računati na to, da bo za žival treba skrbeti. Pri nas vsak posvojitelj podpiše posvojit-veni dokument, nikakor pa živali in posvojitvenega dokumenta ne izročimo otroku. Ker bi to bilo z naše strani neodgovorno. Starš mora podpisati posvojitveni dokument," je navedla Pšajdova.
Majhna, mehka kepica lahko postane velik problem
Mala, mehka in luštna kepica, ki si je otroci želijo, naj bo to mucek ali kuža, lahko pri hiši hitro postane velik problem, če družina ni pripravljena v celoti sprejeti odgovornosti. „Moje mnenje je, da je super, če otroci odraščajo v družbi z živalmi, a je treba odločitev za hišnega ljubljenčka temeljito premisliti. Nikakor naj ne bo ljubljenček presenečenje pod smrečico. Preden se odločimo za štirinožca, pri otroku preverimo, ali se bo zjutraj pripravljen vstati in ga peljati na sprehod. Lahko naredimo trening oziroma preizkus, da otrok začne zjutraj vstajati in hoditi na sprehod že brez kužka. S tem bo pokazal resnost svojega interesa. Ni slabo, če otrok za nekaj dni skrbi za kužka pri prijateljih, če ga imajo. Dobrodošloje, če se družine oglasijo v pasji šoli in se prepričajo, kaj pomeni skrb za psa. Ne moremo ga samo pustiti na kavču, da uživa. Treba je z njim na sprehod, se ukvarjati, skrbeti za hrano, čistočo, higieno, veterinarsko oskrbo... Če otroka realno pripravimo na obveznosti in si psa še vedno želi, potem bi mu željo načeloma lahko izpolnili, vendar ne kot presenečenje pod smrečico. Otrok se mora zavedati odgovornosti, ne more misliti, da se bo s kužkom samo crkljal, medtem ko bodo za vse drugo poskrbeli starši. Dober trening za bodoče lastnike je, da si že prej omislijo rutino in obveznosti, kot da bi psa imeli. Tako preizkusijo, ali so na skrb za žival res pripravljeni ali pa za to še ni pravi čas in je bila le neka želja, ker je kuža lep, kosmat in ljubek," je pojasnila Adriana Petrovič.
Vsakodnevna skrb za žival in tudi stroški
Da hišni ljubljenček ni primerno darilo za pod smrečico, se strinja tudi Adriana Petrovič, inštruktorica v pasji šoli Alfakan in lastnica dveh
»Če imajo otroci željo, da bi imeli kužka, naj bo to skupna in skrbno pretehtana odločitev družine, ne pa presenečenje pod božično jelko, ker lahko žival potem pristane na cesti ali v zavetišču,« je poudarila predsednica ptujskega društva proti mučenju živali Kristina Pšajd.
Foto: zasebni arhiv
Petrovičeva je med drugim inštruktorica v pasji šoli Alfakan.
družinskih trgovinic za male živali Pet House SONNY. Trgovinici sta na Ptuju in v Mariboru. S problematiko, kaj lahko gre pri kužku vse narobe, če je podarjen kot darilo in nato ni deležen primerne oskrbe ter vzgoje, se srečuje predvsem kot inštruktorica. Dejala je, da so to žalostne zgodbe - ko ljudje ugotovijo, da jim je žival namesto veselja v breme. „Hišni ljubljenček je živo bitje, gre za obvezo in odgovornost za nadaljnjih 10,15 let. Oseba, ki podarja žival, se mora zavedati, da je za žival treba vsakodnevno skrbeti, z njo so povezani tudi finančni stroški. Z živaljo se lahko zgodi kaj nepredvidenega, ali bolezen ali nesreča, v tem primeru lahko čustveno trpimo, če smo se nanjo navadili. Že ko žival kupujemo zase, je treba odločitev zelo, zelo dobro pretehtati. Drugi osebi pa živali kot darila nikakor ne poklanjajmo. Skrb ne pomeni samo hranjenja in čiščenja, temveč tudi vzgojo, veterinarsko in higiensko oskrbo. Pri psih
moramo v prvih dveh letih veliko postoriti, ker gredo skozi obdobje adolescence in se razvijajo. Če imamo veliko srečo, bo kuža umirjen, a je to redkost. Tako da moramo biti v prvih dveh letih pripravljeni, da bomo za vzgojo kužka namenili čas in denar."
Ko hišni ljubljenček ni to, kar so ljudje pričakovali
Adriana Petrovič je dejala, da se pri ljudeh žal prevečkrat zgodi, da hišni ljubljenček ni to, kar so pričakovali. „Nekateri se predhodno niso zavedali finančnih obveznosti, drugi niso računali na toliko skrbi in čiščenja za živaljo, tretji so nezadovoljni, ker jim žival v stanovanju kaj poškoduje ... Potem se srečamo z zelo žalostnimi zgod-
Karakterji kužkov v filmih so fikcija
Adriana Petrovič je opozorila, da nas filmi, v katerih so psi junaki ali ljubki, ne smejo zavesti, ker je realnost drugačna od prizorov na filmskem platnu. Dogaja se namreč, da ko je pes junak kakšnega filma ali serije, postane popularen in si ga ljudje želijo ter tudi množično kupujejo. Potem seveda ugotovijo, da njihov kuža ni takšen, kot je bil tisti na ekranu, in so razočarani. „Idealizirano prikazovanje v filmu lahko v resničnem življenju naredi veliko škode," je dejala Petrovičeva.
bami zapuščenih živali ali oddanih v zavetišča. Ne moremo si na vrat na nos omisliti ljubljenčka, potem pa ga kar zavreči, ker ugotovimo, da je z njim preveč dela in skrbi. Še enkrat poudarjam, da se je treba zavedati, da gre za obveznost, ki nas bo spremljala desetletje ali dve. Dobro si je preračunati, koliko
smo mesečno zmožni dati denarja za kakovostno oskrbo živali. V mislih moramo imeti, da se lahko tudi kaj zgodi in se srečamo z veterinarskimi stroški, ki znašajo nekaj sto evrov, ali pa gredo celo v tisoče evrov, če je treba opraviti kakšno zahtevnejšo operacijo."
Mojca Zemljane
Foto: zasebni arhiv
Adriana Petrovič pravi, da je pred nakupom živali treba pretehtati vse vidike: organizacijskega, časovnega, finančnega in tudi čustvenega, saj se na žival navežemo, lahko pa se ji zgodi kaj nepredvidenega in jo izgubimo. Številni se z izgubo težko soočijo.
Foto: CG
* CP -
m>G> ^


'O ,
o
- C?*> CP '">e"
Rojstva: Kim Pavličič - deček Matteas; Jasmina Horvat - deklica Rosa; Lyra Jeler - deklica Ula; Saša Zupanič - deček Bine; Karina Klemenčič - deklica Tinkara; Sanja Tušek Solenički - deček Aron; Ela Emeršič - deček Vito; Vanja Janžekovič - deček Rok; Neja Turk Hojs - deček Oliver; Jerica Založnik Djordjevič - deklica Vita; Petra Vidovič - deček Matija; Nastja Kovačec Vesenjak - deklica Živa.
t. C?J=
' «tO *—'
O
o


o
C*
„O'--
►
o "
to o


O božiču zunaj na soncu, o veliki noči za pečjo.
Danes bo jasno, po nekaterih nižinah bo kar dolgotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo od 1 do 5, v krajih s sončnim vremenom pa od 7 do 13 °C. OBETI
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bo marsikje po nižinah megla. V višjih legah se bo nekoliko ohladilo. V četrtek bo zmerno, občasno pretežno oblačno.
Napoved za Podravje
Vir: ARSO