Mercator Št. 51 (2678), leto Ll »Novo mesto, četrtek, 21. decembra 2000 »Cena: 220 tolarjev 224000 O 07/ 30 81 118 I Šmarje it«, Šentjernej,e-m.ui: i debitel monta/o smvis ICITROEN CENTER au 07/393 04 S4, 393 04 64 I SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO Jutri, v petek, 22.12.2000, ob 15. uri. ste vabljeni na zaključno žrebanje avtomobila SAXO! Čestitamo ob dnevu samostojnosti! Uredništvo Dolenjskega lista Košarka Suproliga KRKA TELEKOM : PAU ORTHEZ (Francija) | F«* IZDIŽK Novo mesto, ' K KKKI\ §d i_eona Štuklja, T*w 00 SK BREŽICE - V prostorih Ekonomske in trgovske šole Brežice je bila 15. decembra otvoritev Višje strokovne šole Ibežice. Izobraževala bo komercialiste. V prvi letnik Višje strokovne šole Brežice so vpisali 73 rednih in 84 izrednih študentov. Predavanja za redne študente so se začela 2. in za izredne 20. oktobra. Franc Pacek, ravnatelj višje šole, je prepričan, da bo ta šola v Brežicah prispevala k razvoju tega dela Slovenije. Tako je poudaril na otvoritvi, ko je navzoča ministrica za šolstvo in šport dr. Lucija Čok izrekla zadovoljstvo nad širjenjem visokošolske mreže v Sloveniji. "V Sloveniji šole odpirajo povsod in to je decentralizacija šolanja v Sloveniji." Take večje izobraževalne možnosti po njenem olajšujejo tudi vstop v "evropsko hišo”. Ministrica se je pridružila tistim, ki so prepričani, da so šole razvojni in kulturni centri. Soglašala je, da je visoka šola v Brežicah nastala iz potreb pokrajine in da sooblikuje nastajajočo pokrajino. Martin Šoško, direktor Ekonomske in trgovske šole Brežice, je ob otvoritvi priznal, da so bile pred 5 leti prve zamisli za visoko šola v Brežicah podobne sanjam. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali uresničiti zamisli. Žavzel se je za dobro delo šole. "Potrebno je znanje. Kakovostno, uporabno za danes in jutri. Vendar mora šola za komercialiste učiti tudi spoštovanja človeka in človekove integritete v celoti. Brez humanitarnih temeljev ni bodočnosti." Za Ivana Novoseliča, predstavnika Mercatorja Dolenjska za Dolenjsko in Posavje, je zdajšnji čas tekmovalnosti tudi med šolami. "Kmalu bodo podjetja povpraševala po diplomantih prav določene šole. Potrebna bo odličnost. Ta šola bo, prepričan sem, dosegla odličnost,” je rekel ob otvoritvi Višje strokovne šole Brežice. Brežiški župan Vladislav Deržič je vesel nove višje šole. Ustanovitev šole je po njegovem uspeh. “Ta uspeh je lahko vzpodbuda vsem v razmišljanjih in prizadevanjih za pridobitev še kakšnega višješolskega strokovnega programa, morda tudi kakšnega visokošolskega.” M. L. IZOBRAŽEVANJE, DA! - Ministrica za šolstvo in šport dr. Lucija Čok je izrekla zahvalo svojim "predhodnikom, zlasti ministru dr. Gabru, ki so videli, da lahko z izobrazbo dohitimo druge narode". Menita je, da je izobraževanje odraslih nujnost, ki se je zavedamo tudi slovenski državljani. Ministrica dr. Lucija Čok je 15. decembra ob otvoritvi Višje strokovne šole Brežice prerezala trak. (Foto: M. L.) MILIJON TOL APUKV SPI OSNI BOt.HlSNtCl NOVO MESTO Študentski servis opozarja NOVO MESTO - Študentski servis Društva novomeških študentov Novo mesto obvešča vse naročnike del oz. delodajalce, da morajo potrjene napotnice za delo vrniti na njihov naslov najkasneje do 29. decembra, če želijo, da za opravljeno delo izdajo račun z datumom za leto 2000. V zadnjem tednu letošnjega leta bodo od srede, 27. decembra, do vključno petka, 29. decembra, delali od 7. do 13. ure. V soboto, 30. decembra, in sredo, 3. januarja 2001, bodo imeli zaprto, poslovalnica v Trebnjem pa bo zaprta tudi v petek, 29. december. KAKO KAZE NA BORZI? Statistika nek Kakšna je statistika borznega dogajanja prejšnjega tedna? Med najbolj prometnimi delnicami so bile spet delnice SKB banke, ki so se podražile za 12,9 % in ponovno presegle mejo 3.000 SIT. Še vedno ni znan strateški partner, ki se bo poslovno in kapitalsko povezal s to banko. Delnici Leka in Krke sta se podražili za 1,7%. S Krkino se je trgovalo pri ceni okrog 26.500 SIT, v petek pa je njen tečaj dosegel celo 26.999 SIT. Cena Lekove delnice seje zvišala na 41.000 SIT, petkov najvišji tečaj pa je znašal 41.800 SIT. Rast je povezana z informacijo, da naj bi Lek za projekt GDR potreboval še 100.000 delnic. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da naj bi Lek preverjal, po kakšni ceni bi pidi in državni investicijski družbi vstopili med imetnike bodočih potrdil GDR. Širile so se govorice, da bi bil primeren tečaj od 46.000 SIT do 50.000 SIT za delnico. V prejšnjem tednu so najbolj porasle cene naslednjih pidov: Nika 2 (za 39,2%), Nika 1 (za 15,2%), Pomurske investicijske družbe (za 8%) in Zlata moneta (za 6,4%). Največji padec so doživeli pidi Maksime (od 4% do 7,5%). HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel: (07) 371 82 21, 371 82 27 Kako boste praznovali? Kako boste praznovali letošnje božično-novoletne praznike? Lani, pred začetkom leta 2000, si je svet privoščil nekaj panike, izmišljene, hudomušne in tudi tiste čisto prave. Razlog? Letnica 2000. Nekateri sojo povezovali z naravnimi in drugimi katastrofami, z lažjimi nesrečami in celo s koncem sveta. Mediji so človeštvo v minulih mesecih obvestili o res številnih nesrečah, ki so zajele tudi svet domala pred našim domačim pragom. Toda še smo tu in pričakujemo skorajšnje Silvestrovo. Deset dni tega leta je še ostalo in vsak od teh dni se prikaže kot čisto poseben izziv. Kateri od teh dnevov utegne biti še posebej težak, za vogalom namreč točijo žganje. Znanci in neznani znanci, navdahnjeni od prednovoletne prešernosti bi pogosto radi nazdravili z vami. Sprejem, ki ga imate popoldne v klubu, gotovo ne bo minil brez zdravice. Kako boste praznovali letošnje božično novoletne praznike? Ali jih mogoče že praznujete? So kaj posebnega glede na to, da se začenja leto 2001? Z anketo o letošnjih praznovanjih smo malo pogledali tudi v vašo zasebnost. Preberite! Zupan presegel pristojnosti Bistvo kršitve v tem, daje bil rebalans v uradnem listu objavljen z zamikom, a občina je tako pridobila - Nepravilnosti tudi pri izplačilu plač ŠENTJERNEJ - Na četrtkovo sejo občinskega sveta novinarji za spremembo nismo dobili gradiva, le vabilo, katero pa ni obetalo nič presenetljivega. A izkazalo se je, da so svetniki za točko “poročilo o reviziji dela poslovanja občine Šentjernej” dobili poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije z oznako “Uradna tajnost - zaupno”, ki razkriva kar nekaj nepravilnosti dela občinske uprave. Revizija dela občinske uprave je potekala na sedežu občine od 25. maja do 13. junija letos. Poročilo ne navaja manjših nepravilnosti, le večje, ki pa očitno niso takšne, da bi si zaslužile sankcije, so pa pri dveh svetnikih, Albertu Pavliču (SDS) in Jožetu Simončiču (bivša SKD) sprožile precej očitkov glede dela občinske uprave (o tem več v črepinjah). Po mnenju Računskega sodišča je župan pri izvrševanju proračuna za leto 1999 presegel pristojnosti, ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Skupen znesek prekoračitev je 85,3 milijona tolarjev. Pri 16,9 milijona vredni investiciji "vodovod Tolsti Vrh” ni bilo dopustno, da so investicijo delili na manjše enote, dela pa bi morala biti oddana z javnim razpisom. Revizijska komisija je ocenila, da bi ob dosedanjem upoštevanju predpisov za obdobje 1999 - 2000 povprečni prihranek pri izdatkih za plače delavcev na račun izplačanih stimulacij lahko znašal 1,4 milijona tolarjev letno. V tem času so bili izdatki za plačo župana za 135 tisoč tolarjev previsoki zaradi nezakonito obračunanega in izplačanega dela plače za delovno uspešnost in previsoke osnove za obračun dodatkov, za tri delovna mesta pa so bili previsoko določeni količniki. Županje sredstva že vrnil, prav tako ostali zaposleni, napisane pa so tudi nove odločbe o zaposlitvi, ki jih je že preverilo tudi računsko sodišče. Župan je pojasnil, da je bistvo prvoomenjene kršitve v tem, da je občinski proračun sprejel rebalans proračuna v decembru lani, vendar je bil le-ta zaradi objave v letu 2000 neveljavna podlaga za izvršene izdatke leta 1999. “V občinski upravi smo se zavedali, da smo delali -mimo zakona, ko smo izplačali 85 milijona tolarjev, a če tega ne bi storili, bi se znesek prenesel v naslednje leto, s čimer bi bil letošnji proračun za toliko manjši. Denar je tako ostal v Šentjerneju, za to pa so vedeli in potrdili tudi svetniki. Škoda, da Računsko sodišče ni pregledalo poslovanja že leta 1995, saj bi nas tako lahko usmerjali pri delu, ki je bilo za nas novo,” pravi župan Franc Hudoklin. Na Tolstem Vrhu pa prvotno ni bila mišljena tako velika investicija, saj so se občani naknadno prijavljali, investicija pa je bila sofinancirana s prispevki občanov. Tako Računsko sodišče županu predlaga, da v okviru pristojnosti prerazporeja sredstva znotraj namena veljavnega proračuna z odredbo za prerazporeditev sredstev, občini svetuje večjo skrbnost pri pripravi proračuna, priporoča pa tudi, naj občinski svet z odlokom o proračunu opredeli vrste namenskih prejemkov in sorazmerne namenske izdatke ali pa opredeli pristojnosti župana za prevzemanje obveznosti za investicije, ki se financirajo iz namenskih prejemkov. T. J. G. Slavnostni zbor častnikov METLIKA - Ob 5. obletnici preoblikovanja občinskega združenja Slovenskih častnikov (OZSČ), desetletnici slovenske samostojnosti in 200-letnici rojstva Franceta Prešerna bo pripravilo OZSČ Metlika v torek, 26. decembra, ob 16. uri v prostorih tukajšnje Kmetijske zadruge slavnostni zbor z razvitjem prapora, ki ga bosta razvila predsednik ZSČ polkovnik Miha Butara in metliški župan Slavko Dragovan. Gost bo načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik dr. Iztok Podbregar, ki bo govoril o vlogi Slovenske vojske. Slavnostnega zbora se bo udeležilo tudi več visokih predstavnikov Slovenske vojske in države. DRAGOLJUB-DRAŠKO KUPI-ROVIČ, zaposlen v Društvu vinogradnikov Sremič Krško, iz Krškega: “Praznoval bom v domačem krogu. Z ženo bova skupaj pripravila hrano, dobro kapljico pridelamo doma. Smo štiričlanska družina. Mogoče bomo šli okrog polnoči pred kulturni dom, ker bo tam silvestrovanje na prostem. Letošnji prazniki niso nič posebnega. Leto hitro mine, prazniki še hitreje.” SLOBODAN N1NKOVIČ, ekonomist, iz Brežic: "Že vrsto let v Brežicah šest družin praznuje skupaj. Enkrat smo pri eni, drugič pri drugi in tako dalje. Letos bomo pri Sušinovih. Zberemo se ob devetih zvečer in ostanemo skupaj do petih zjutraj. Pripravimo si program, marsikateri javni razvedrilni program je slabši od našega. Lani smo uprizorili rimske patricije.” MARIJA GOLOB, upokojenka iz Novega mesta: “Hčerka me je nagovarjala, naj bi praznike preživeli v Venezueli, a se nisem odločila, čeprav rada potujem. Bom doma, s prijateljicami bomo šle po predbožičnih nakupih, novo leto pa bom pričakala doma. V prazničnih dneh bom obiskovala kulturne in druge prireditve, si ogledala razstavo, s prijateljicami bomo šle na kakšen izlet.” ANDREJ MUŽAR, dijak iz Rosal-nic: "Božič bom praznoval v družinskem krogu. Takšna je pač naša lepa navada. Prehod iz starega v novo leto pa bom praznoval s prijatelji v Novem mestu. Novo leto vsakič pričakam drugače, a zadnja leta vedno v družbi prijateljev. Vendar ne bomo letošnjemu praznovanju namenjali kakšne posebne pozornosti, čeprav stopamo v novo tisočletje.” MAJDA MUŠIČ, prodajalka iz Črnomlja: “Božič praznujem skupaj z družino. Takrat se tudi obdarujemo, darila pa prinese pod smrečico Božiček. Ne gre za bogate darove, so predvsem znak pozornosti. Na tokratno novo leto bomo prav tako doma, ob televiziji, ne glede na to, da gremo v novo tisočletje. Da bi kam šli, je predrago, prazniki pa pridejo še kako prav za počitek.” OLIVERA MAKSIMOVIČ, uslužbenka iz Novega mesta: „ža praznike bomo kot običajno kar doma, tudi za Silvestrovo. Kam ven se raje odpravimo januarja ali februarja. Za božič postavimo in okrasimo smreko ter pripravimo darila, sicer pa oba'praznika praznujemo v družinskem krogu. Pripravimo bolj svečano večerjo in smo skupaj, ker drugače itak ni časa." G1ZELA ŠKODA, predmetna učiteljica likovnega in tehničnega pouka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika: ..Kjerkoli že bomo pričakali praznike, najverjetneje pa kar doma, se bomo vsekakor poveselili v družinskem krogu. Še lepše bi bilo, če bi bilo tudi vreme bolj primerno temu predprazničnemu času. A na to pač nimamo vpliva!" VIDE LAVRIH, samostojni podjetnik iz Žubine pri Velikem Gabru: “Z ženo sva ljubitelja planin in dolgih sprehodov, zato se bova gotovo tudi med letošnjimi prazniki in takoj po njih odpravila na daljše sprehode v naravo. Nisva se še odločila, kje se bova tokrat sprehajala, se pa že zdaj veseliva tega, kajti druženje in sprehodi v naravo krepijo telo in dušo.” MIHA KRKOVIČ, študent iz Kočevja: "Praznujem božične in novoletne praznike tako, da sem za božič običajno doma, za novo leto pa odpotujem. Če bom praznoval prihod novega tisočletja, ga bom letos. Ne vem sicer kje, bo kot običajno, v krogu manjše zaključene družbe in po vsej verjetnosti ne v Kočevju. Bo pa to nekje v Sloveniji in ne v tujini!” CERTIFIKATI IN PRENOVLJENI PROSTORI - Predstavnik TUEVBayern Stevan Radovanovič je izročil certifikate po standardih ISO 9001, VDA 6.1 in QS 9000 direktorici Preventa SPM Martini Brec. Zatem pa je Brečeva družno z generalnim direktorjem Preventa, d.d., Jožetom Kozmusom in direktorjem novomeške območne gospodarske zbornice Jankom Golešom, še simbolično prerezala trak, po besedah Kozmusa, ene najlepših proizvodnih dvoran tega koncerna. Kozmus je pohvalil zaposlena v mirnskem hčerinskem podjetju za odlično delo. Slovesnost je polepšal z nekaj pesmimi še Trebanjski oktet. (Foto: Pavel Perc) Podaljšan čas za nove osebne izkaznice LJUBLJANA - Po določilih Zakona o osebni izkaznici se je 20. decembra iztekel rok veljavnosti starih osebnih izkaznic, izdanih na obrazcih Republike Slovenije. Zaradi povečanega števila vlog za izdajo osebnih izkaznic v zadnjem času se je čas za izdelavo osebnih izkaznic in s tem čas prejema nove osebne izkaznice podaljšal za 14 do 21 dni. V času do prejema lahko državljani svojo istovetnost dokazujejo s potrdilom o vložitvi vloge za izdajo nove osebne izkaznice in uničeno staro osebno izkaznico. Seveda pa ta način ne bodo mogli prehajati državne meje. Ne glede na to, da 21. decembra 2000 stare osebne izkaznice ne bodo več veljale, pa to ne pomeni, da po tem času ne bo več možno vložiti vloge za izdajo nove osebne izkaznice. Zaposlili bodo še 50 delavcev Družba v samem vrhu avtomobilske industrije -Prevent SPM Mirna s tremi certifikati kakovosti! Letos investirali 200 milijonov tolarjev MIRNA - Podjetje Prevent, SPM, avtomobilske sedežne prevleke, d.o.o., na Mirni je letos investiralo 200 milijonov tolarjev v temeljito obnovo obstoječih proizvodnih prostorov, ki jih je odkupilo od podjetja TOM Oprema, d.o.o.. Proizvodni prostori so klimatizirani in obnovljeni z najsodobnejšimi materiali. Z nakupom najsodobnejše, računalniško vodene krojilne linije so povečali proizvodne zmogljivosti za 40 odstotkov, krojilna linija pa je računalniško povezana s ČAD sistemom podjetja Prevent, d.d., v Slovenj Gradcu. S povečanjem prostorskih zmogljivosti so na Mirni povečali zmogljivosti šivanja za dodatnih 30 odstotkov, k temu pa so pripomogli tudi najsodobnejši šivalni stroji. Družba Prevent SPM z 291 zaposlenimi na Mirni je septembra letos, v pičlih treh dnevih uspešno opravila certifikacijsko presojo s strani TUEV Bayern, za poslovanje po standardih avtomobilske industrije QS 9000, VDA 6.1 in standardih poslovanja ISO 9001. Di- rektorica mirnskega Preventa SPM Martina Brec je ob podelitvi certifikatov poudarila: “S pridobljenim certifikatom se uvrščamo med redka podjetja v svetu, ki so že prvič uspešno opravila presojo. S certifikatoma QS 9000 in VDA 6.1 dokazujemo,* da spadamo v vrh svetovne avtomobilske industrije.” Ta dva certifikata sta namreč zaradi svoje izjemne strogosti in zahtevnosti postala objektivno merilo za oceno sposobnosti dobaviteljev. Od treh standardov je najzahtevnejši standard QS 9000, katerega so za avtomobilsko industrijo v svetovnem merilu postavili Ford, Chrysler in General Motors. Na Mirni so pred dobrima dvema letoma pričeli s proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek za Volkssvvagen Transporter, ki jih danes izdelajo na dan že 3500, za to vozilo pa sešijejo dnevno še 3000 vzglavnikov. Dnevno naredijo v Preventu SPM še 800 garnitur za Citroen Saxo. Družba, ki spada v sam vrh avtomobilske industrije, namerava v naslednjem letu zaposliti še 50 delavcev! P. P. POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA - Na Otočcu je prejšnji četrtek in petek potekalo srečanje pospeševalne mreže za maio gospodarstvo, kjer | so predstavili usmeritve pri pospeševanju razvoja malega gospodarstva. Zav- i zeli so se za oživitev sekcije svetovalcev za malo gospodarstvo in se spraševa- j li o nadaljnji usodi antibirokratskega programa, ki bi olajšal razvoj podjetništva. Pogovorili so se o nekaterih programih s področja vzpodbujanja inovativnosti, ženskega podjetništva, dela na domu in podjetništva pri mladih. Seznanili so se tudi z izkušnjami regionalnih in lokalnih pospeševalnih centrov. (Foto: B. D. G.) ZA 10 LET MILIJON - Ob 10. obletnici novomeške območne enote zavarovalnice Triglav je minuli četrtek njen direktor Boris Šepetave (na sliki desno) izročil direktorjema Splošne bolnišnice Novo mesto Miri Retelj in dr. Jožetu Smodeju ček za milijon tolarjev. Na slovesnosti v Kulturnem centru Janeza Trdine je kolektiv zavarovalnice s to humano gesto izrazi! solidarnost z bolnišnico namesto novoletnih čestitk in poslovnih daril. V kulturnem deluje se je s svojim bogatim programom predstavil Vlado Kreslin z Bel-tinško bando. (Foto: M. Klinc) Novomeška kronika NOČNA - Delo človeka krepi, lenoba ga pa pogubi. Noč ima svojo moč. Ta dva ljudska reka so očitno združili in njun poduk upoštevali vneti delavci, ki so se v ponedeljek točno ob enajstih zvečer lotili dela na novomeškem Glavnem trgu. In to kakšnega dela! Ob vodnjaku so začeli s posebnimi strojnimi rezilkami rezati asfalt. Morda so pa imeli bolje plačani nočni šiht? Za sicer redke stanovalce tam okoli pa je bila to nočna mora. Hrup je bil tako močan, da je kmalu privabil dva polici- • sta, kar je sicer v starem mestnem jedru hudo redka prikazen. Nočni šiht se je hitro končal. PETARDE - Nič manjšemu in še bolj motečemu hrupu pa so izpostavljeni predvsem stanovalci blokovskih naselij. Začelo se je prednovoletno “petardenje". Že po tradiciji spet najhuje poka v Plavi laguni. Še posebej so prizadeti stanovalci v pritličjih, saj jim mularija meče petarde tik pod okna ali celo na balkone. A očitno še ne poka dovolj, da bi hrup privabil kakšega policista, čeprav je pokanje s petardami pred 26. decembrom izrecno prepovedano. O tragičnih posledicah tega početja pa lahko vsak dan beremo, poslušamo in gledamo. ŠUŠTAR- VNovem mestu je gostoval Šuštar, pa ne blagi nekdanji nadškof Alojzij. Papež pa je imel pri tem glavno besedo. Gre za predstavo izvrstnega slovenskega igralca Janeza Hočevarja Rifleta, ki jo je za svoje zaposlene, poslovne partnerje, kupce in prijatelje prejšnjo sredo v Kulturnem centru Janez Trdina za slovo od starega leta pripravijo podjetje Termotehni-ka, last uspešnega podjetnika Jožeta Papeža. Velika dvorana je bila nabito polna. Mit I Z MAŠI H OBC1N MM* Ena gospa je rekla, da se počuti zelo umazano. Njene odplake morajo po kanalizaciji na čistilno napravo, Novoteksove pa lahko spuščajo kar v Krko. Silvestrovanje na Glavnem trgu NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto pripravlja za nedeljo, 31. decembra, silvestrovanje na prostem na Glavnem trgu v Novem mestu. Program se bo začel ob 22. uri s predvajanjem glasbe z zgoščenk, v nadaljevanju pa bo nastopil glasbenik Vili Resnik s spremljevalno skupino. Deset minut čez. polnoč, 1. januarja 2001, ho nebo nad Novim mestom razsvetlil ognjemet, ki bo trajal 5 minut. Program silvestrovanja na Glavnem trgu se bo zaključil ob 2. uri. Zaradi prireditve bo od 18. ure 31. decembra do 5. ure I. januarja Glavni trg v Novem mestu zaprt za ves promet. Zato novomeška občina vse udeležence v prometu naproša, da spoštujejo prometno signalizacijo in navodila redarske službe, vse obiskovalce Glavnega trga pa, da ne uporabljajo nobenih pirotehničnih sredstev. Praznični koncert STRAŽA - Turistično društvo Straža je pred bližajočimi prazniki pripravilo v domači dvorani kulturnega doma koncert. Predstavili so se člani fok-lorne skupine Turističnega društva, nato pa so zapeli pevci in pevke mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta. Ob zaključku koncerta seje vodja folklorne skupine Matej Kulovec v imenu društva zahvalil nastopajočim pa tudi članicam TD Straža, ki so jim pripravile zvrhano mero dobrot. S. M. Božične pesmi v Prečni PREČNA - Ženski pevski zbor Gospodična z Rateža bo jutri, v petek, 22. decembra, ob 18.30 v župnijski cerkvi v Prečni priredil koncert Z božično pesmijo doma in po Evropi. Zbor bo spremljal organist Milan Brudar. Kolikor denarja, toliko komunale Boljšo komunalno dejavnost zavira država z neustrezno cenovno politiko - Denar za novo deponijo tudi iz Evropske unije - Obnova dotrajane kanalizacije NOVO MESTO - Začetki komunalne dejavnosti v Novem mestu segajo v leto 1903, ko so zgradili vodovod Stopiče - Novo mesto. Danes novomeška Komunala deluje na območju šestih občin, ki so nastale iz nekdanje velike novomeške, njene glavne dejavnosti-pa so: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov, čiščenje javnih površin, pokopališka in pogrebna dejavnost, dobava zemeljskega plina. “Na eni strani se srečujemo z zahtevami občanov po širših, pre-vsem pa kakovostnejših komunalnih storitvah, na drugi strani pa nas pri tem onemogoča neustrezna državna cenovna politika," pravi direktor Komunale Borut Novak. Tako na Komunali pravijo, da z denarjem, ki ga dobijo za opravljanje svojega dela, ne morejo kriti niti stroškov enostavne reprodukcije. “S sredstvi amortizacije pa lahko financiramo samo desetino potrebnega investicijskega vzdrževanja komunalnih omrežij in naprav." Zato si prizadevajo, da bi za izgradnjo novih komunalnih objektov in naprav dobili potreben denar tudi iz drugih virov, tako nepovratna sredstva iz Evropske skupnosti (zlasti za gradnjo nove deponije komunalnih odpadkov), države, računajo na ugodne kredi- te slovenskega ekološko razvojnega sklada in bank, svoje naj bi prispevale tudi takse za obremenjevanje okolja pa komunalni prispevki idr. Na področju kanalizacije in čistilnih naprav je Komunala letos prevzela v upravljanje čistilno napravo v Šmarjeških Toplicah, rekonstruirali so centralno čistilno napravo v Ločni v Novem mestu in s tem zmanjšali porabo energije za 15 odst. ter izboljšali njeno delovanje. Med večjimi letošnjimi deli pa tem področju so popravila kanalizacijskega omrežja v več novomeških naseljih. Dotrajanost kanalizacijskega omrežja je sploh eden večjih problemov, za reševanje katerega je potrebno veliko denarja; poleg tega je treba delovanje čistilnih naprav prilagoditi normam Evropske unije, za ekološko cCo-fcto- o-6 &o-ftčctem /htaftto-u-attfa ttt diečtt* teto- 2001 vam fetč T/Ce&tna odččeta 'Jteve medte. Župan Anton Starc, dr. med. PISANI OTROŠKI SVET - Otroci se'v svojem svetu v družbi prostovoljcev počutijo več kot odlično in ustvarjajo čudovite stvari. (Foto: M. Žnidaršič) Praznični otroški svet Otroški svet Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto - Med prazniki bogatejši - Prireditev Otroci otrokom NOVO MESTO - Otroški svet je podprojekt Kluba za otroke in mladostnike Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki vsako soboto dopoldne od 9. do 12. ure poteka v novomeškem BTC-ju v Bršljinu. Je kotiček za otroke vseh starosti, ki jih starši med nakupovanjem lahko prepustijo v skrbno varstvo strokovnega vodje, to so pedagoški ali socialni delavci, in pomočnikov - prostovoljcev novomeških srednjih šol. Slednji na ta način opravljajo prostovoljno delo na področju socialnega varstva v okviru obveznih izbirnih vsebin v tekočem šolskem letu. Otroški svet, katerega delo temelji na druženju, kreativnem ustvarjanju in koristni izrabi prostega časa, bo v času novoletnih počitnic, tako kot v času jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic, še posebej bogat. Različne delavnice (od likovne, filmske matineje, računalniške do glasbene) bodo od srede, 27. decembra, do sobote, 30. decembra, potekale od 10. do 18. ure. Z otroki se bo ustvarjalo, igralo in zabavalo pet izvajalcev programa, in sicer vodja in štirje prostovoljci. “Na predbožično soboto, 23. decembra, pa bo novomeško društvo za razvijanje prostovoljne- ga dela pripravilo prednovoletno prireditev pod naslovom Otroci otrokom. V hali v novomeškem BTC-ju bodo ob 11. uri med ostalimi nastopili Mačkoni, mlada pevca Sanja Cerjak in Slobodan Malič, romska otroška folklorna skupina in otroci plesne šole Urška Novo mesto,” je povedal koordinator projekta Otroški svet Sašo Dukič. M. Ž. Občni zbor novomeških tabornikov NOVO MESTO - Člani Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta so minuli petek na občnem zboru v Zavarovalnici Tilia ugotovili, da so bili v letošnjem letu zelo prizadevni in dejavni. Na zboru, katerega so se udeležili tudi predstavniki roda iz Trebnjega in Mladega vala iz Trsta, so podelili značke za 10 in 20 let dela v rodu, tisti, ki so prešli iz vrst popotnikov v grče, so prejeli rutke, izvedli pa so tudi nekatere zamenjave v vodstvu roda. Ob zaključku sije okoli 60 zbranih tabornikov ogledalo še diapozitive s poti po Mehiki, taborjenja injesenovanja, ki jih je predstavil tabornik Gašper Jakopin. ^ ^ in naravovarstveno podobo pa nikakor ni zanemarljivo prizadevanje, da bi na javno kanalizacijo (in s tem na čistilne naprave) priključili vse večje onesnaževalce, na primer Novoteks in Novoles. Letos so na novo zgradili dobrih 7,5 km kanalizacijskega omrežja, in to v Stopičah, Smolenji vasi, Brusnicah (s čistilno napravo), Bučni vasi, Straži, Šmarjeti, Žabji vasi (s črpališčem), na Grmu, v Gotni vasi, na Drski, Ortočcu (s črpališčem), kar je veljalo 252 milijonov tolarjev. Tudi za prihodnje leto imajo veliko načrtov, a vse se začne in konča pri denarju. A. B. Pokanje na šmarješki šoli ŠMARJETA - Na osnovni šoli Šmarjeta je bilo pred kratkim pravo pokanje. Učenci in učitelji so v veselem decembru posvetili veliko časa pogovoru o pirotehničnih sredstvih in izvedli akcijo “V novo leto 2001 brez poka ali, če hočete pok, si naredite pokovko!" V okviru le-te je Društvo invalidov Novo mesto pripravilo uro osveščanja o nevarnostih eksplozivnih sredstev in uporabi petard, osmarčki pa so mlajšim delili letake, jim pripovedovali zgodbe o lastnih izkušnjah s petardami, pripravili pa so tudi stojnico, na kateri so delili informacije o pirotehniki in jih s fotografijami iz črnih kronik poskusili ozavestiti. Slednje pa so poskušali tudi s pokovkami. Kuharica Tanja jim je pokazala, kako si v lastni kuhinji pričarajo pravi “ognjemet”, zanimiv za oko in dober za želodec. Učenci so se slovesno zaobljubili, da bodo v novo leto vstopili nasmejani in z vsemi prsti na rokah. Odločitve so potrdili s podpisom ter prejeli diplomo in sveže pripravljeno pokovko. Odstranimo zapuščene avtomobile Pobuda mladih liberalnih demokratov NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati in demokratke iz Novega mesta usmerjamo svoja prizadevanja tudi v ustvarjanje čistega in varnega življenjskega okolja našega mesta in okolice. Ena manj privlačnih in okoljsko pa tudi človeku nevarnih zadev so zapuščeni neregistrirani avtomobili, ki jih neodgovorni najpogosteje puščajo ob gozdovih ali v njih, včasih pa tudi na parkiriščih, kjer zasedajo prepotrebna parkirna mesta in se iz sprva še kolikor toliko celih vozil preoblikujejo v nevarne razbitine. Da bi čimprej Odstranili čimveč zapuščenih vozil v našem mestu -najbrž sme to biti naloga novomeške Komunale - smo mladi liberalni demokrati pripravili karto z vrisanimi kraji z zapuščenimi avtomobili, da jih bo lažje iskati, ozirpma odstranjevati. Predlagamo takojšnjo odstranitev naslednjih desetih avtomobilov: v Kandiji ob Kandijskem mostu (zastava 950), na parkirišču ob osnovni šoli Grm (renault 4), ob vrstnih hišah na Drejčetovi poti (.dve zastavi 101), v gozdu Osredek ob gozdni cesti med ulicama Drejčeto-va pot in Na tratah (zastava 950), v Mrzli dolini na robu gozda (zastava 950 in fiat 650), ob potoku Sajserju nedaleč od romskega naselja ob gozdu Drgančevje (zastava 101), ob vstopu v Krško hosto ob vinogradniškem območju Cerovci in na Mestnih njivah ob Možetovi hiši (zastava jugo 55). Menimo tudi, da bo potrebno v prihodnje izboljšati mehanizme prepoznavanja lastništva zapuščenih avtomobilov, kar bo omogočilo ukrepati proti brezbrižnim lastnikom skladno z vsemi zakonskimi možnostmi. T. LEVIČAR 30 let Krkinih gasilcev NOVO MESTO - Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Krka je v torek, 19. decembra, priredilo slovesnost ob 30-oblctnici društva. f CESTNEMU PODJETJU ZNAK KAKOVOSTI - Na kongresu slovenskih cestarjev na Bledu so novomeškemu Cestnemu podjetju za njegovo novo najsodobnejšo betonarno na Livadi v Bršljinu podelili znak kakovosti v graditeljstvu. To veliko priznanje, eno od prvih dveh v Sloveniji, je direktor Cestnega podjetja Franc Gole (tretji z leve) na priložnostni slovesnosti v petek, 15. decembra, izročil delavcem te betonarne, ki ne obremenjuje okolice ne s prahom ne s hrupom, njena zmogljivost pa je 50.000 kubikov najkvalitetnejših betonskih mešanic na leto. (Foto: A. B.) h PAŠA ZA OČI - Dijaki so svoje raziskovalne naloge domiselno predstavili z bogato razstavo. Na sliki je obložena miza Kmetijske šole Grm, s katero so predstavili nalogo z naslovom Praznične potice ob veliki noči in za martino-vo. (Foto: M. Žnidaršič) Obudili tradicijo podeželja Državno tekmovanje “Etnološke in kulturne značilnosti slovenskega podeželja" - Zanimive in bogate raziskovalne naloge SEVNO PRI NOVEM MESTU - Na novomeški kmetijski šoli Grm so minuli četrtek imeli 3. državno tekmovanje pod naslovom "Etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja". Petinštirideset mladih raziskovalcev iz osmih slovenskih kmetijskih, živilskih, gospodinjskih in živilskih srednjih šol je tako z besedo kot bogato spremljajočo razstavo predstavilo 16 raziskovalnih nalog. Preko njih so ob pomoči mentoric raziskali skrivnosti kulinarike in etnologije slovenskega podeželja in tako k življenju ponovno obudili kakšno skoraj že pozabljeno kulinarično dobroto in običaj. Kot je ob tej priložnosti poudarila direktorica novomeške kmetijske šole prof. Vida Hlebec, mladi s tem delom pomembno prispevajo k ohranjanju in oživljanju bogastva podeželja ter tako preko njih posta- ja njegova tradicija dostopna tudi širšemu krogu ljudi. Po oceni komisije, ki ob prikazanem prav gotovo ni imela prav lahkega dela, je bila najboljša naloga dijakov živilske šole Maribor z naslovom “Žganica” Slovenskih goric, drugi so bili gostitelji - Kmetijska šola Grm z nalogo Štruklji iz ajdove moke, tretji pa mladi raziskovalci iz Srednje kmetijske in mlekarske šole Kranj, ki so se predstavili z nalogo Kostanj. Velik pomen tovrstnega tekmovanja, ki sta ga pripravila Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Kmetijska šola Grm, je tudi odpiranje večjih možnosti pri iskanju novih zaposlitev mladih bodisi na domačih kmetijah bodisi v vse bolj razvijajoči se turistični dejavnosti. Slednjo pa pomembno dopolnjujejo prav bogata kulinarika in etnološke posebnosti. M. Ž. Tilia bo poslovna enota Skupščini Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor sta pretekli petek potrdili pripojitev NOVO MESTO - Dolenjska je ostala brez samostojne zavarovalnice, saj bo Tilia poslej poslovala kot poslovna enota mariborske zavarovalnice. Tako sta pretekli petek sklenili skupščini obeh delniških družb, ko sta potrdili pripojitev Zavarovalnice Tilia k Zavarovalnici Maribor. Lastniki družb, v mariborski sta največja Nova KBM in Pozavarovalnica Sava, kije hkrati tudi skoraj stoodstotna lastnica Tilie, so na ta način zaključili enoletna prizadevanja za združeno in močnejšo zavarovalnico. Skupščini sta med drugim potrdili tudi menjalno razmerje, ki bo 1:4,82 v prid Zavarovalnice Maribor, d.d. Združeni zavarovalnici nameravata v prihodnjih treh letih doseči 20-odstotni delež med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji in okrog 23-odstotnega med t.i. klasičnimi, kot kažejo junijski podatki pa sta doslej dosegali 17,4-oz. 21,8-odst. tržni delež. Mitja Mejač, predsednik uprave Tilie, je zagotovil, da do odpuščanja delavcev (zaposlenih je nekaj čez 200, skupno število redno zaposlenih v obeh zavarovalnicah pa je 801) ne bo prišlo, v enoletnem prehodnem obdobju pa bodo urejene še vse ostale potrebne formalnosti, predvsem vpis v sodni register in sklic skupščine, na kateri bodo potrdili nov nadzorni svet, ki bo imenoval novo upravo. Lastniki so se dogovorili, da bodo v njej vsi člani obeh sedanjih uprav. Novo podjetje se bo imenovalo Zavarovalnica Maribor ali na kratko ZM in bo imelo devet poslovnih enot. Ena od teh bo na Dolenjskem in bo ohranila ime lipe - Tilia. V prehodnem obdobju bodo urejene tudi vse ostale zadeve s področja delovnopravne zakonodaje, usklajeni pa bosta tudi obe kolektivni pogodbi za delavce. Do uskladitve se pogoji za delavce ne bodo spremenili, kot zagotavlja Mejač, pa bodo za delavce poiskali najugodnejšo rešitev. B. D. G. Koncert v ŠD Marof NOVO MESTO - Festival Novo mesto priredi v petek, 22. decembra, ob 20. uri v športni dvorani Marof koncert, na katerem bodo nastopili Društvo mrtvih pesnikov, Let 3 in Strategy. J 2 JN 1 -A ^ J 1 j-J O J J\l MM Šcntjcrnejskc črepinje Nov župnijski dom v dobrem letu Naložba vredna 1,2 milijona mark, nekaj dolgov še ostalo - Še obnova Podobnikove hiše in cerkve sv. Sigismunda - Vse resnejša razmišljanja o gradnji doma za ostarele ŠENTJERNEJ - Le dobro leto je bilo potrebno, da je na Trubarjevi v Šentjerneju med farno cerkvijo in dosedanjim župniščem zrasel nov 770 kvadratnih metrov velik sodoben župnijski dom, v katerega je bilo doslej vloženih 1,2 milijona mark. Približno tretjino denarja se je v župnijsko blagajno steklo s prodajo denacionaliziranega zemljišča na prostoru, kjer sedaj gradi Tovarna zdravil Krka, in s prodajo nekdanjega kulturnega doma, ostalo pa so prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki. Manjši del naložbe je ostal še nepoplačan. V novem župnijskem domu sta dve učilnici, zimska kapela, pisarna, dvorana in preddverje z vsemi pomožnimi prostori, nedokončani pa sta tudi dve sobi, v katerih bo lahko na pogradih prespalo približno 20 mladih, ki bodo tako imeli možnost za srečanja. “Sicer pa dom še ni dobil dokončne podobe. Najprej moramo narediti povezavo s Podobnikovo hišo ob novem župnijskem domu, v kateri je sedaj stanovanje. V vmesnem prostoru bo knjižnica, nujna pa je tudi obnova močno dotrajane hiše. A zaradi dolgov povezave v naslednjem letu še ne bo mogoče narediti,” pravi župnik Anton Trpin, kije v Šentjerneju 13 let in v tem času je bil v župniji narejen velik napredek. Kar nekaj cerkva je bilo generalno obnovljenih, tudi farna, dela in načrtov pa še zdaleč ni zmanjka- lo. Tako bodo postopno uredili okolico cerkve in trga od Majzljeve gostilne do Iskrinega parkirišča, najbolj pereča pa je obnova cerkve sv. Sigismunda, po domače sv. Žige na Polhovici, edini cerkvi v Sloveniji, ki je posvečena temu svetniku in je iz 12. ali 13. stolet- Mrliška vežica tokrat bo! V topliški občinski upravi pravijo, da jo bodo začeli uporabljati, ko bodo parkirišča in dovoz s ceste DOLENJSKE TOPLICE - Konec novembra so okrog mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah, ki že dobro desetletje buri duhove po tistih krajih, spet zabrneli stroji. Občina je namreč v začetku novembra pridobila gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev pokopališča in izbrani izvajalec, Gradbeništvo in gradbena mehanizacija Krnc iz Podhoste, je začel z delom. Kot pravijo v topliški občinski upravi, morajo, če hočejo pridobiti uporabno dovoljenje za mrliško vežico, urediti parkirišča in dostop z glavne ceste, ki je bila vmes prekategorizirana iz lokalne v državno. To sta zdaj prednostni nalogi. Topličani so se morali temeljito lotiti ureditve pokopališča: s prenovo pokopališča, zunanjo ureditvijo vežice, povezave med njima in ureditvijo drugih dostopov. Dela bodo potekala v treh fazah. Zdaj urejajo novi del pokopališča, okolico vežice, dostope, parkirne površine in povezovalne poti, saj morajo zagotoviti uporabno povezavo s starim delom pokopališča, urediti grobna polja ter sanirati novi del pokopališča, ki je zastavljeno na neutrjenem nasipu. Slednje predstavlja po vrednosti kar polovico naložbe, saj nasip raznovrstnega materiala ni homogen in dovolj stabilen za pokope. Odpraviti bodo morali tudi neugodno višinsko razliko med vežico in pokopališčem. Porušili naj bi obstoječi pomožni objekt na starem delu pokopališča, napeljali vodo in razsvetljavo ter uredili počivališča. Ponovno nameravajo zgraditi porušeni oporni zid. Druga in tretja faza ureditve sta stvar prihodnosti, ko bodo morali urediti še pobočja pred obstoječim pokopališčem ter po potrebi razširiti grobna polja v smeri proti Dobravi. B. D. G. Razstava Virantovih DOLENJSKE TOPLICE - Konstantin in Neva Vranešič Virant sta ob desetletnici njunega skupnega ustvarjanja pripravila slikarsko razstavo, ki so jo odprli včeraj, 20. decembra, zvečer. V kulturnem programu sta nastopila Miha Dovžan z igeranjem na citrah in Frane Umek s pesmimi, razstavljavca pa je predstavil akad. kipar Jože Vrščaj. Slike bodo na ogled do konca januarja. ja. Zvonik je bil obnovljen, za druga dela pa je zmanjkalo denarja. Za obnovo strehe, zidov in temeljev bi potrebovali 1,9 milijona tolarjev. Cerkev, ki kaže res žalostno podobo, bodo verjetno začeli Anton Trpin obnavljati spomladi. V načrtih za bližnjo prihodnost je tudi gradnja doma za ostarele, ki naj bi zrasel na Trubarjevi 22, za bivšim župniščem, kjer sedaj bivajo sestre De notre dame. Zanimanje za dom, ki ne bi bil le bivanjski, ampak bi bil kot nek center za pomoč ostarelim, je veliko, vendar dokončne besede, kakšen bo in v kakšni obliki bo deloval, še ni. T. J. G. Spet Zimski večer MIRNA PEČ - Kulturno društvo Mirna Peč vabi v soboto, 23. decembra, ob 19. uri na prireditev v gostišču Novljan v Mirni Peči, ki sojo poimenovali Zimski večer pri nas doma. Gostje večera, ki ga bo vodila Janja Vovko, bodo pevci in pevke ljudskih pesmi, harmonikarja, otroški in mladinski pevski zbor domače osnovne šole, člani kulturnega društva in še nekateri drugi. Dekleta in žene bodo pripravile bogato razstavo ročnih del. Vstopnine ne bo, za vse, ki bi ta večer v gostišču radi kaj pojedli ali popili, pa priporočajo rezervacijo. 5 RAČUNALNIKOV ŠLO TUDI V ŠENTJERNEJ - V sredo, 13. decembra, je Mobitel s podelitvijo petih računalnikov osnovni šoli Šentjernej zaključil letošnjo akcijo "SnetK", katere namen je zagotoviti vsem osnovnošolskim otrokom računalniško pismenost. Mobitel je tako kot pobudnik in nosilec akcije podaril 50 opremljenih računalnikov tistim osnovnim šolam, ki jih najbolj potrebujejo, med drugim tudi OŠ Podgrad, OŠ Osilnica in OŠ Dragotina Ketteja iz Novega mesta. Akcija je širšega značaja, saj je Mobitel k zbiranju računalniške opreme in denarja zanj pritegnil tudi podjetja in posameznike. Po besedah ravnatelja OŠ Šentjernej Pavleta Turka bodo podarjene računalnike namestili v računalniško učilnico, kjer je sicer že 16 slabše opremljenih računalnikov, nekaj teh pa bodo namestili v knjižnico, na razredno stopnjo in v podružnično šolo v Orehovico z namenom, da bodo računalniki na voljo učencem, predvsem tistim, ki doma nimajo računalnika. (Foto: T. J. G) Dedek Mraz v topliški dolini Dobrotnik otrok bo topliške otroke obiskal v štirih naseljih - Veseli december zaključili s silvestrovanjem na prostem NOV ŽUPNIJSKI DOM KONČAN - Župnijski dom v Šentjerneju, ki je bil grajen za pastoralne namene, je večinoma končan. Delavci Begrada so začeli zdeli marca lani, končali pa septembra letos. Dom sicer še ni povsem opremljen, pa tudi nekaj dolgov je pusti! odprtih. Zgrajen je bil večidel s prostovoljnimi prispevki in brez posojil. Dom je sprojektiral Miloš Bonča iz Ljubljane. DOLENJSKE TOPLICE - Dedek Mraz bo predšolske otroke v občini Dolenjske Toplice obiskal v soboto, 23. decembra, in.sicer: ob 9. uri v Podturnu, 10.20 v Soteski, ob 14. uri v Dolenjih Sušicah in ob 15.20 v Dolenjskih Toplicah. Pred njegovim prihodom si bo okoli 200 malčkov na toplem ogledalo igrico, ki jo bo zanje pripravil dramski krožek osnovne šole Dolenjske Toplice, nato pa bodo na prostem pričakali decembrskega dobrotnika, ki se bo s košem daril in svojim spremstvom mednje pripeljal s konjsko vprego. V občini Dolenjske Toplice so letos za tamkajšnje malčke pripravili tri različna darila glede na starost otrok. Pri njihovi izbiri so sodelovali vzgojitelji vrtca Dolenjske Toplice, ki so se po besedah tajnika občine Roka Barbiča potrudili, da bodo darila čimbolj didaktična. Za darila, posamezno je vredno 3500 tolarjev, bo prispevala občina ob pomoči podjetnikov na njihovem območju. Prednovoletno obdaritev otrok je pripravila občina Dolenjske Toplice v sodelovanju s tamkajšnjo osnovno šolo in turističnim društvom, sicer pa bodo za Veseli december v topliški dolini poskrbeli tudi člani nedavno ustanovljenega kulturno-umetni-škega društva, katerega dramska sekcija bo 26. in 28. decembra ob_17 uri v osnovni šoli pripravila predstavo Mojca Pokrajculja, in aktiv kmečkih žena. Sicer pa bodo tako kot lani poskrbeli še za pestro silvestrsko noč na prostem v središču Dolenjskih Toplic. M. Ž. Ko zadostiš zakonom, ostane malo Po naložbah kličejo šole, oskrba z vodo, kanalizacija ■ Prednostno zazidalni načrti za obrtna in stanovanjska območja - Če bo gospodarstvo, bodo tudi ceste ŽUŽEMBERK - Majhna občina, kakršna je Žužemberk, lahko letno razpolaga sama le s 70 do 100 milijoni tolarjev, kajti ves preostali denar iz občinskega proračuna gre za namene, ki so predpisani z zakoni. Samo za razlike pri plačilu oskrbnin v domovih za ostarele, denimo, plačuje žužemberška občina 5 milijonov tolarjev na mesec. Od omenjenega “prostega” dela proračuna pa, kot pravi žužemberški župan Franc Škufca, gre še 30 milijonov tolarjev za vzdrževanja, večina za ceste, saj mora občina skrbeti kar za več kot 100 km cest. Za deliti je torej malo, želja pa veliko. ZLORABI J ENA TAKO IN DRUGAČE - Mrliška vežica v Dolenjskih Toplicah je v minulih letih sprožila vrsto prepirov, že dvakrat pa je bila tudi tarča neznanih vandalov, zadnjič prejšnji konec tedna. Že prejšnjo so neznanci z rdečim sprejem, verjetno v noči od petka do sobote, porisali in popisali čelno stran fasade tamkajšnje mrliške vežice. Na Roški cesti so se lotili tudi prometnih znakov, reklamnih tabel in jaškov za kanalizacijo. Tako so po prvih ocenah občino oškodovali za okoli 200.000 tolarjev. Preteklo sredo dopoldne so delavci napise že odstranjevali (na sliki). (Foto: B. D. G.) Božični koncert DOLENJSKE TOPLICE -Kulturno-umetniško društvo Dolenjske Toplice vabi na božični koncert, ki bo v petek, 22. decembra, ob 16.30 v restavraciji hotela Kristal. Nastopili bodo: domači pevski zbor, folklorna skupina tukajšnje osnovne šole, kot gosta pa instrumentalni duet Branka Rožmana in Petre Gačnik. Letošnje leto jim je pravzaprav še dobro šlo, saj so imeli pri proračunu kar 50 milijonov dodatnih sredstev, ki so ostala neporabljena prejšnje leto. V prihodnjem letu bo šlo bolj na tesno, med drugim tudi zato, ker nad proračunom visi več kot 60-milijonski dolg bivših krajevnih skupnosti, pri čemer je večino dolga napravila KS Hinje. Letos so 17 do 19 mjlijonov namenili za gradnjo cest. pri tem so ob pomoči države posodobili cesto na Brezovi Rebri. Čez 20 milijonov so morali prispevati za nujno sanacijo šole v Šmihelu in 10 milijonov za naložbo pri šoli Prevole. Za področje oskrbe z vodo so letos namenili 7 milijonov za vodovod Križi, kjer so sofinancirali izgradnjo vodohrana. Toliko so porabili tudi za urejanje napeljav, ker je Žegnanje konj v Gorenjih Sušicah DOLENJSKE TOPLICE - V torek, 26. decembra, ob 10. uri bo žegnanje konj na Gorenjih Sušicah. Povorka s konji bo odšla ob 9. uri s parkirišča pred zunanjim bazenom v Dolenjskih Toplicah. Žegnanje organizira Konjeniško društvo Dolenjske Toplice v ustanavljanju, ki v povorki pričakuje tudi konje iz Straže, Žužemberka od drugod. Telekom vzdrževal in kopal po Žužemberku in je bilo najbolj smotrno določena dela opraviti kar ob tej priliki. Dober milijon tolarjev so vložili tudi v obnovo žužemberškega gradu, nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev pa za gradnjo večnamenskega doma na Dvoru. Za gradnjo cest v prihodnjem letu ne bo kaj dosti ostalo. Čaka jih namreč vrsta naložb v šolstvo, ki so nujne zaradi radona ali pa devetletke, v oskrb.o z vodo, ki je v hiši nima še kar 22 odstotkov občanov, v izgradnjo kanalizacije vsaj na območju Žužemberka, saj zdaj v občini ni še niti enega priključka niti čistilne naprave, Franc Škufca ter v ureditev obrtnih, industrijskih in stanovanjskih območij. “Načrtujemo zemeljska dela na enem od dveh odsekov: od Rebri proti Biču ali pa od Brezove Rebri proti Velikemu Lipovcu, kjer je še makadam. Mislim pa, da mora biti naša prednostna naloga priprava zazidalnega načrta za industrijsko in obrtno območje ter za individualno poslovno-stanovanjsko gradnjo, da se ne bodo prebivalci odseljevali in podjetniki odhajali drugam. Če bo žužemberška občina imela dobro gospodarstvo, bo imela tudi ceste,” pravi župan Škufca. B. DUŠIČ GORNIK Vse manj rojstev ŠENTJERNEJ - Vse od leta 1650, odkar se v župniji Šentjernej vodita krstna knjiga in mrliška knjiga, se je letos drugič zgodilo, da je zabeleženo večje število smrti kot rojstev. Resda vsi rojeni niso bili krščeni in vsi umrli niso bili cerkveno pokopani, a podatki so zgovorni. Do sredine decembra je bilo tako 60 krstov in 67 pogrebov, tak negativen predznak je bil le še leta 1998. Tudi sicer število rojstev upada. Leta 1926 je bilo v krstni knjigi vpisanih 185 oseb, leta 1949 138, leta 1970 na primer pa 84. Končno le dobili statut ŠENTJERNEJ - V četrtek, 14. decembra, so svetniki po dveh letih le sprejeli statut občine Šentjernej. Tokrat o predlogu statuta, ki so ga obravnavali kar na nekaj prejšnjih sejah, ni bilo nobenih razprav. Za sprejem je bilo 12 svetnikov, dva sta bila proti sprejemu, eden pa seje glasovanja vzdržal. DOBRO OPRAVLJENO DELO - Na zadnji seji občinskega sveta sta imela pri točki o reviziji dela poslovanja občinske uprave, ki ga je opravilo Računsko sodišče, glavno besedo Albert Pavlič in Jože Simončič. Ta sta na napake opozarjala že daljši čas, tokrat pa je marsikaj potrdilo tudi Računsko sodišče. “Če je župan kršil zakon in je bilo to v dobro občanov, se postavlja vprašanje, ali imamo zakone res zato, da jih kršimo?" seje spraševal Simončič in županu očital, da se obnaša ne kot upravnik občine, ampak kot lastnik občine, da gre dnevno preko vseh pooblastil in da se na občini dela preveč po domače. Pavlič je dejal, da je bilo opozoril z njihove strani dovolj, le da beseda ni meso postala, opozoril pa je tudi na delo nadzornega odbora, ki da bi moral biti bolj strokoven in v rokah opozicije, saj ni odkril nobene nepravilnosti, s čimer se potrjuje dejstvo, da župana pač ne morejo nadzirati njegovi ljudje. Boljše bi bilo namreč, da nadzorni svet reče, daje delo nezakonito, kot pa da to zapišejo v poročilu Računskega sodišča. In županje poročilo Računskega sodišča ocenil kot dobro. “Je dobro, ker niso vsega videli,” je komentiral Pavlič. HVALA DOMAČINU - Mobitel je letos slovenskim šolam razdelil 50 računalnikov. Obdaril je tiste šole, ki so računalniško slabše opremljene, med obdarjenimi pa je bila tudi šentjernejska osnovna šola. A gotovo ne zato, ker bi bila njihova oprema tako slaba, čeprav računalniško tradicijo gojijo že 12 let. Zasluge gre potihoma pripisati domačinu Tonetu Majzlju, generalnemu direktorju Mobitela, ki ni pozabil, da ima šent-jernejske korenine. PetjeTn kikirika, da v občinski upravi že vedno, zakaj so zakoni: da se kršijo. Vse v dobro občanov. Iz topliškega vodnjaka RAZGIBANO - Na topliškem pokopališču je življenje zares razgibano, pestro pa je tudi za vse, ki imajo kaj z njim. Če izpustimo zloglasno m. v. (besedi raje izpustimo), ki sta jo nedavno pospre-jala menda kar domača mladoletnika, neutrjene nasipe, na katerih pokojniki ne bi mogli v miru počivati, in višinsko razliko med vežico in pokopališčem, še znova in znova naletimo na zapreke.. Najnovejša, ki je spet prispevala, da je pokopališče ostalo neurejeno še malo dalj časa, je bila v zvezi z lastništvom. Ko so pripravljali projektno dokumentacijo, so namreč ugotovili, da nekaj grobov leži na zasebnih parcelah. Še dobro, da se lastniki doslej niso spomnili zaračunavati najemnine! AUERSPERGOV DUH - Ljudje, ki jo kdaj pa kdaj uberejo po botanični poti, ki sojo v topliškem parku odprli ob zadnjem občinskem prazniku, verjetno ne razmišljajo prav dosti o imenu te poti niti jih ne plaši Auerspergov duh. V resnici pa se je ta že naselil v hiše nekaterih domačinov, od tam pa na ulice in v širšo javnost. Ali ime botanične poti poudarja zgolj zgodovinsko poreklo parka ali pa se res komu toži po knezih in Avtriji? Medtem ko razglabljajo o tem, Avstrija vstopa na naša tla pri drugih vratih. Suhokranjski drobiž OBDARITVE - Krajevna organizacija RK Dvor je tudi letos pripravila več kot sto paketov z živili in obdarila starostnike z nad 70 leti, težje invalide, socialno ogrožene ter sedem starejših v domu za ostarele. Organizacija s predsednico Slavko Andrejčič se za uspelo akcijo zahvaljuje Biro-opremi Vovk, Pekarni Malka, podjetju Jakles, trgovini Slave, podjetju FS in ostalim. MLADENKA LIZA-Obe društvi upokojencev v občini Žužemberk sta te dni organizirali novoletni praznovanji. Veselo je bilo na obeh, še posebej pa v Žužemberku, kjer je na veliko presenečenje vseh nastopila mladenka Liza s priložnostnim recitalom. Za svoj nekajminutni nastop je požela zvrhano mero aplavza. Sprehod po Metliki v_____________________________y ZLOBA?-V novembrski številki časopisa Belokranjec so bralci lahko odgovorili na nagradno vprašanje, kije od njih zahtevalo, da navedejo vsaj eno od dveh belokranjskih vin, za kateri pripravljajo elaborat. Nekaj odgovorov se je glasilo, da gre za cviček. Vprašanje je, ali so bralci tako odgovorili zaradi neznanja ali zaradi zlobe. ŽAGANJE - Ko je metliški župan Slavko Dragovan slišal, da nameravajo Božakovčani skupaj z Drašičani podaljšati kraško učno pot, ki sedaj obkroža le Božakovo, gaje zajela panika. Še v gozdovih ob sedanji poti ni uspel ugotoviti, katera drevesa bi bila dobra za na žago... NEMOGOČE JE MOGOČE -Nekoč je bil v Sloveniji ansambel, ki seje imenoval Leteči potepuhi. Podobno ime, vsaj kar se letenja tiče, bi si lahko nadel metliški oktet Vitis. Nemalokrat se zgodi, da skoraj istočasno poje na dveh različnih prireditvah hkrati. Ker bi bilo to skregano s fizikalnimi zakoni, smo uporabili besedo “skoraj". In kako kljub vsemu pevcem to uspe? Samo na tri načine: ali imajo hitre avtomobile, se dobro poznajo s policisti ali pa jim gre na roko avionski vozni red na letališču v Prilozju. V Črnomaljski drobir ČUDNO - Na nedavnem črnomaljskem rokometnem turnirju veteranov v spomin na Bojana Novaka eni od gledalk, ki sije že kdaj ogledala kakšno tekmo v tem športu; nikakor ni šlo v glavo, zakaj so bili igralci v Črnomlju drugačni kot na drugih tekmah. Okrog pasu so imeli namreč tako debele “šlaufe", kot bi ušli s tekme vaterpola za neplavalce. VREME - Načelnik črnomaljske upravne enote Anton Horvat je bil pred tednom dni eden najsrečnejših Belokranjcev in tega sploh ni skrival. Doslej seje pogosto zgodilo, da je bilo na dan, ko je sklical novinarsko konferenco, tako slabo vreme, da ni prav veliko manjkalo, da niso z neba priletele še gnojne vile. Ob tokratni tiskovni konferenci ob iztekajočem se letu pa je bilo spomladansko vreme, tako daje Horvat uspehe in težave na upravni enoti lahko razložil tudi sedmim novinarjem in novinarkam in ne le svojim sodelavcem. ZLOMI - Od 38 zaposlenih na črnomaljski upravni enoti so trije na bolniški, vsi zaradi zlomov. Iz novomeških novinarskih logov je takoj prišla ideja, da bo potrebno preveriti, ali niso poškodovani uslužbenci morda Metličani, ki so jih pretepli Črnomaljci. Načelnik Horvat jim je zagotovil, da so zagotovo vsi Črnomaljci, novinarji pa so obljubili, da bodo vseeno preverili. TOPLA VODA - Črnomaljski svetnik Ivan Štajdohar je zelo krčevito in argumentirano zagovarjal svoj predlog, naj bi na občinski upravi pričeli s pridobivanjem certifikata kakovosti ISO 9000. Večina svetnikov je bila proti, in vprašanje je, če se jim ni Ivan zameril prav zato, ker je dejal, naj v Črnomlju ne odkrivajo tople vode, če jo pozna že ves svet. Kakšna je bila usoda Štajdoharjevega predloga, je torej že znano, kako pa bo s toplo vodo, bomo še videli. Semiške tropine ANONIMNOST - Na zboru članov in simpatizerjev občinskega odbora SNS Semič je predstavnik predsedstva stranke spomnil Sergeja Časa, da je pozabil pozdraviti predsednika občinskega odbora Zveze borcev Semič Jožeta Regino. A je Čas pojasnil, daje imel Regina že dovolj težave, ker so ga v SNS preveč pozdravljali, in je raje bolj anonimen. FEŠTA - Na prej omenjenem zboru so ugotavljali, da se člani SNS preveč poredko dobijo skupaj. Dialog je potekal nekako tako: “Ko pa ni denarja za pogostejša snidenja." “Saj za zbor ni potreben denar." “Je pa za fešto po seji." „Kdo pa pravi, da mora biti zabava." “Seveda mora biti, saj tako piše v vabilu in celo v našem aktu." In tokrat je fešta bila. RAZSVETLJAVA - Na Krupi in v Moverni vasi so imeli javno razsvetljavo že pred več kot dvajsetimi leti. Pred njimi so jo v tedanji krajevni skupnosti Semič in v sedanji občini imeli le še v občinskem središču. A sedaj so Krup-Ijani in Movernjani že na boljšem, kajti njihova razsvetljava še vedno odlično služi namenu, semiška pa je dobra le še za podnevi. Mšš l^ J J A Š J l-J O EJ Č I iNJ METLIKA - Ob letošnjem Miklavžu je minilo dve leti, odkar je začel v metliški občini z županovanjem Slavko Dragovan. Na tiskovni konferenci pretekli teden je samohvalno dejal, da seje od takrat začelo v metliški občini na vseh področjih kaj dogajati. Leta 1999 so pripravili veliko projektov, ki jih je primanjkovalo, letos pa so začeli z naložbami. Dragovan je prvič prerezal trak v začetku letošnjega leta pri prenovljenem in nadzidanem gasilskem domu v Metliki. Med Vinsko vigredjo, kije organizacijsko dobro uspela, finančno pa nekoliko slabše, saj so morali plačati 1,5 milijona tolarjev DDV, so odprli prenovljeni metliški grad. Naložba je bila s 127 milijoni tolarjev ena največ-jih v občini, a ker je šlo podjetje, ki mu je bilo delo zaupano, v stečaj, bodo morali denar za reklamacije zagotoviti iz drugih virov. Poleti so zamenjali strešno kritino na podzemeljski osnovni šoli, kije veljala 21,5 milijona tolarjev, med prijavljenimi za devetletko pa je šola na 188. mestu. Obnovo metliškega kulturnega doma bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, medtem ko gradnja prizidka k metliški osnovni šoli zaradi ugodnega vremena skoraj prehiteva terminski plan. Konec tega tedna bo najbrž že pod streho, za 418 milijonov tolarjev vredno naložbo pa načrtuje občina najeti 50 milijonov tolarjev ugodnega posojila. Urejenih je bilo precej cest, kanalizacija okrog Obrha in v Rosal-nicah, kjer so odprli še čistilno napravo. Zgradili so vodohram na Hrastu, vreden 23 milijonov tolarjev ter vodovod od Hrasta proti Mačkovcu, Škemljevcu in Božič Vrhu s črpalnico Dole, ki bo zaradi težavnega terena in spremembe trase gotovo presegel prvotno načrtovanih 42 milijonov tolarjev. Leta 2002 bo pitna voda pritekla na Ju-gorje in Sela, kjer živi 3 do 4 odst. OiiciH&ant itt o-iZetKO-Kt a&ččtce. “TKetUliet ječim vc&cCe d&jjičKe. fria,yti6e. ter drečtte c'k K&freino Kava leta 200f. Župan Slavko Dragovan metliškega prebivalstva. Poleg teh so v občini brez vode le še v Železnikih, Vidošičih in na Krmači-ni, kjer živi 4 do 5 odst. občanov. Jeseni so skozi novo obrtno cono v Metliki uredili metliško zanko, torej 20 kilovoltno zemeljsko prevezavo, s tem pa ni dobila ustrezne elektrike le obrtna cona, ampak so tudi v mestu rešili prob- lem z elektriko, ki je trajal več desetletij. V obrtni coni je doslej zrasla le stavba Orličevih, sedaj opravljajo zemeljska dela za Spar, podjetje NBK pa pripravlja lokacijsko dokumentacijo. Župan upa, da se bodo kmalu za gradnjo odločili tudi drugi, kajti če ne začnejo dve leti po nakupu, izgubijo ugodnosti in stroški bodo potem precej večji. A Dragovan je optimist, čeprav sta dva velika kupca odstopila, saj se zadnje čase za parcele zanimajo mladi, perspektivni kupci. M. B.-J. Fizioterapija odprla vrata Andreja Mužar, ki ima pol leta zasebno fizioterapijo v Metliki, pripravila dan odprtih vrat ■ Že otroci s poškodbami hrbtenice S POTI OKROG SVETA - Metličan Bojan Stezinar (na fotografiji stoji), ki je v 21 mesecih 5 kolesom obkrožil svet, je preteklo soboto v Dragomlji vasi pri Metliki pripravil svoje prvo potopisno predavanje z diapozitivi. Stezinar je z enim samim kolesom, ki mu je zamenja! okrog 20 gum, prevozil 43.600 kilometrov ter s že kako razburljivega popotovanja prinesel okrog L 700 posnetkov, medtem ko so mu nekaj filmov v južni Ameriki ukradli. Bojanu je v dveh urah uspelo predstaviti le de! poti, zato ga bodo gotovo še kdaj povabili v goste v Dragomljo vas, kjer je zapel tudi oktet Vitis ter zaigrala tam-buraška skupina Dobreč iz Dragatuša. (Foto: M. B.-J.) METLIKA-Višja fizioterapevtka Andreja Mužar je v začetku letošnjega julija v najetih prostorih v metliškem zdravstvenem domu odprla zasebno fizioterapijo. Nekoliko zaradi želje po samostojnosti, a tudi zato, ker se je predtem šest let vsak dan z Želebeja pri Metliki vozila na delo v Zdravilišče Dolenjske Toplice. Že v nekaj mesecih seje izkazalo, da je bila fizioterapija v Metliki še kako potrebna. "Zdravi ljudje v glavnem ne prihajajo k meni, za bolne pa je bila že pot v Črnomelj, kaj šele v Novo mesto ali Dolenjske Toplice, predolga. A četudi imam stoodstotno koncesijo, je čakalna doba kar štiri mesece, medtem ko nujni primeri pridejo na vrsto v petih dneh, samoplačniki pa takoj," pove Mužarjeva ter pojasni, daje največji problem, ker ima pri koncesiji omejeno število točk. Pri dodeljevanju točk so namreč upoštevali število prebivalcev, ne pa števila poškodb, zlasti delovnih, ki jih je v metliški občini zaradi specifične industrije zelo veliko. Ženske, ki delajo v tekstilni industriji, imajo pogoste poškodbe hrbtenice, moški pa poškodbe v križničnem delu zaradi težkega dela. Žal opaža vse več poškodb zaradi nepravilne drže tudi že pri otrocih. Ker pa so ljudje po Andrejinem mnenju še premalo vedeli za njeno fizioterapijo, je pretekli teden pripravila dan odprtih vrat, na katerem je predstavila pestro ponudbo od fizikalne terapije, termotera-pije, elektroterapije, mehanotera-pije do fitballa in vaj za nosečnice. Vse te terapije opravi sama, mož Marjan pa ročno masažo, ki je le samoplačniška. Opravil je namreč tečaj za maserja ter dodatno še za poškodbe pri športu in anticelulit- M. B.-J. m program. FIZIOTERAPEVTK/NO DELO - Obiskovalci dneva odprtih vrat v fizioterapiji Andreje Mužar v metliškem zdravstvenem domu so si z zanimanjem ogledali predstavitev njenega dela. Vso opremo za raznovrstne terapije je Mužarjeva kupila pri domačem proizvajalcu Iskri medicah (Foto: M. B.-J.) Na upravni enoti vse več zadev Kljub temu pa v Črnomlju ne bodo na novo zaposlovali ■ Le dobri trije odstotki nerešenih zudev ■ Dolga vrsta za zamenjavo osebnih izkaznic, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu Zimski koncert godbenikov METLIKA - Mestna godba Metlika bo pripravila v soboto, 23. decembra, ob 20. uri v tukajšnji športni dvorani zimski koncert. Prireditev bo vodil Toni Gašpcrič, vstopnina pa bo 700 tolarjev. Semiški blagoslov konj SEMIČ - V torek, 26. decembra, bo ob 10. uri, po maši, blagoslov konj pred župnijsko cerkvijo sv. Štefana v Semiču. Ob tej priložnosti bo Ko-njerejsko društvo Semič razvilo društveni prapor, katerega boter bo semiški župan Janko Bukovec. Koncerti in dedek Mraz ČRNOMELJ-Danes, 21. decembra, bo v okviru Novoletnega direndaja ob 18. uri v tukajšnji knjižnici slikarska delavnica za otroke z risanim junakom Bojanom. Jutri, 22. decembra, bo ob 19.30 v črnomaljskem kulturnem domu božični koncert New Swing Quarteta. V soboto, 23. decembra, bo ob 17. uri v športni dvorani Loka žur z dedkom Mrazom, ob 19.30 pa v kulturnem domu večer s folklorno skupino Dragatilš in gosti. V torek, 26. decembra, bo ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu novoletni koncert črnomaljskih pevcev in glasbenikov, v petek, 29. decembra, ob 19.30 pa prav tam koncert ansambla Tonija Verderberja. ČRNOMELJ - V enajstih mesecih letošnjega leta je bilo na upravno enoto v Črnomlju na novo naslovljenih 15.914 zahtevkov državljanov, ki se jim je pridružilo še 1.727 nerešenih zadev iz preteklega leta. Med slednjimi je bilo največ vlog za evidentiranje vinogradov. Letos niso rešili le 3,7 odst. zadev, prejeli pa so 37 pritožb, kar je 0,15 odst. vseh zadev. Kot je na tiskovni konferenci pred tednom dni povedal načelnik črnomaljske upravne enote Anton Horvat, so v letošnjih enajstih mesecih opravili še več kot 85 tisoč drugih opravil. A kljub temu da imajo vse več dela, ga opravlja • Predvsem v zadnjih dveh mesecih so občani na upravni enoti Črnomelj podali veliko zahtevkov za novo osebno izkaznico. Ob uradnih urah čaka pred pisarno tudi po sto ljudi, četudi so jim pojasnili, da lahko zamenjajo dokument tudi v prihodnjem letu. Gre predvsem za starejše ljudi, ki nimajo ne vozniškega dovoljenja ne potnega lista. Vendar pa pričakujejo gnečo tudi v prihodnjem letu, saj je doslej zamenjalo osebne izkaznice le 20 odst. državljanov. Vsi se navajajo na demokracijo le 38 upravnih delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, eden z zaposlitvijo za določen čas ter pripravnik. Očitno pa vsaj še nekaj časa ne bodo na novo zaposlovali, saj jim sklep vlade to prepoveduje. Zato pa ob delu študira kar 12 zaposlenih, a so sodelavci z njimi solidarni, tako da pri delu ne prihaja do zastojev. Prav zato je Horvat tudi pohvalil, da je izobrazbena struktura zaposlenih iz leta v leto boljša. Čeprav imajo na upravni enoti sicer dobro strojno opremo, pa je programska oprema zastarela. Pogrešajo povezave med oddelki, zato mora stranka tekati od oddelka do oddelka. Na ustreznem tehnološkem nivoju tudi- niso povezave z občinsko upravo in krajevnimi uradi. Prav slednji bodo v prihodnje deležni posebne pozornosti pri informatizaciji, saj naj bi postali informacijske pisarne. Upravna enota Črnomelj je v tretji skupini za pridobitev standarda kakovosti ISO 9000. “Ljudje so oz. bodo pravočasno usposobljeni, in če bodo postopki standardizirani in zagotovljena oprema, moramo zagotoviti le še tehnično disciplino in ISO 9000 ne bo težko doseči. Predvidevamo, da bomo standard kakovosti dobili konec leta 2002,” je povedal Horvat. M. B.-J. Dobrodelna prireditev “Zvonovi vabijo” SEMIČ - Ob nakupu šolskih koncertnih zvonov vabi Kulturno društvo Orel Semič v torek, 26. decembra, ob 16. uri v tukajšnji kulturni dom Jožeta Mihelčiča na dobrodelni koncert “Zvonovi vabijo". V kulturnem programu bodo nastopili pritrkovalci iz Novega mesta in Semiča, semiške glasbene skupine in posamezniki, gost prireditve pa bo prelat Franci Vrhunc iz Ljubljane. Najstarejšim semiškim pritrkovalcem bo župnik Janko Štampar podelil priznanja za dolgoletno pritrkovanje. Premika se na vseh področjih Tako je zatrdil metliški župan Slavko Dragovan, ko je ocenjeval delo v dveh letih njegovega županovanja - Brez vode le še pet vasi, ob metliški obvoznici pa začeli graditi Spar Semiška SNS o dosednjem delu, volitvah ter predvsem o romski problematiki, ki sicer ni največji problem v občini, a ima najmanj možnosti za rešitev - V naslednjem občinskem svetu dve mesti? SEMIČ - Občinski odbor SNS Semič je imel pretekli teden redni letni občni zbor članov, na katerega so povabili tudi simpatizerje. Premleli so volilne rezultate ter ugotovili, da dobijo na vsakih volitvah več glasov, zato upajo, da bodo na naslednjih volitvah zasedli v občinskem svetu dve mesti. Edini član SNS v sedanjem svetu Sergej Čas je, ko je govoril o delu v občinskem svetu dejal, da tam ni filozofije, saj se ukvarjajo z osnovnimi zadevami, ki bi jih v občini že davno morali imeti, zlasti pa z vodovodom in cestami, veliko dela pa je tudi na socialnem področju. “Čeprav je SNS v opoziciji, podpre projekte, ki so dobri za občino. Vendar so bili naši predlogi zlasti v začetku mandata večkrat zavrnjeni, čeprav so bili dobri. Nekateri pač niso razumeli osnovnih zakonov demokracije, vendar gre na srečo na bolje," je dejal Čas. Sergej Čas je spomnil, da je leta 1994 prav SNS prva predlagala sanacijo romske problematike v semiški občini. Predlog je bil zavrnjen, a druge rešitve, ki so jih iskali, niso prinesle željenih rezultatov. „Romi pa postajajo vse bolj nasilni. Tako sta bila nedavno poskus posilstva v Stranski vasi ter napad na Kalu. Vendar ni rešitev, da damo Rome v gozd in jim kupimo gradbeni material, ki ga v nekaj dneh prodajo, ali bivalne prikolice, ki jih hitro uničijo. Predvsem pa romskega problema ne kadrovsko ne finančno občina ni sposobna rešiti sama, ampak bi morala biti to predvsem naloga države," je bil kritičen Čas. Razprava seje potem sukala predvsem okrog romske problematike, čeprav po Časovih trditvah to ni največji problem v občini. Je pa eden najbolj perečih in ima najbrž najmanj možnosti za rešitev. Žalostno je, da denar od socialnih pomoči in otroških dodatkov, ki ga ni malo, velikokrat sploh ne pride do upravičencev, ampak ga poberejo voditelji v romskih naseljih. Poslanec v državnem zboru Bogdan Barovič je poudaril, da bi morali najprej urediti statusno vprašanje Romov. In če Romi uživajo vse pravice državljanov, morajo spoštovati tudi dolžnosti. Če jih ne, je po njegovem v slovenskem pravosodju nekaj zelo narobe. M. B.-J. RAZSTAVA MLADIH LIKOVNIKOV-Ekstempore maladih likovnikov Bele krajine seje pričel v Metliki, sedaj pa se seli po vseh treh občinah. Letos je bil že devetnajstič, na njem je sodelovalo 50 osnovnošolcev in srednješolcev, pripravila pa sta ga osnovna šola Mirana Jarca iz Črnomlja in Društvo prijateljev mladine Črnomelj. Mladi so slikali domačo obrt v Jankovičih, predvsem pri Raztresenovili, ki so bili tudi pokrovitelji. Razstavo, ki se seli po Beli krajini, so pretekli teden odprli v metliškem Ganglovem razstavišču. Ob tej priložnosti sta nastopili: flavtistki Maja Kočevar in Mateja Černič (na fotografiji), kvartet trobil in recitatorka Nikotina Lalič. (Foto: M. B.-J.) Mii L2_ N A Š i H O 3 C J iJ Htii ------- Drobne iz Kočevja i * V-.'' L / j i i ZIMSKA PRAVLJICA - Na odru Šeškovega doma v Kočevju se je v petek zvečer zvrstilo kar 25 glasbenih točk, ki so jih izvedli učenci Glasbene šole Kočevje. Na njihovem že tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, ki so ga poimenovali Zimska pravljica, so nastopili tako člani baletnega oddelka šole kot tudi izvajalci na violini, čelu, kontrabasu, klarinetu, saksofonu, klavirju, harmoniki, kljunasti flavti, flavti in kitari. Nastopili so kot solisti, v duetu (na posnetku duo harmonik, Miha Dragoš in Ciril Skebe)ali triu, koncert pa so sklenili z nastopom mladega godalnega orkestra, ki se je pod taktirko O/ega Volkova tokrat prvič predstavil kočevski javnosti. (M. L.-S.) NAJBOLJŠA OBČINSKA UPRAVA - V petek zvečer je v Domu telesne kulture v Kočevju potekalo že tradicionalno četrto srečanje kočevskih politikov in gospodarstvenikov. Za razliko od preteklih let, ko so igrali mali nogomet, so se letos prvič preizkusili v odbojki, prvič pa je tudi bilo, da so se na srečanju, ki so ga letos organizirali gospodarstveniki, pomerile štiri ekipe. Ekipam občinske uprave, občinskih svetnikov in direktorjev se je namreč letos pridružila še ekipa kočevskih študentov. V skupno štirih odigranih igrah je največ znanja pokazala in tudi največ sreče imela ekipa občinske uprave na čelu z županom Jankom Vebrom (na posnetku), ki sije z dvema zmagama priborila prehodni pokal srečanja. (Foto: M. L.-S.) Izletov ne bodo opustili Društvo upokojencev Loški Potok bo za svoje člane tudi v prihodnje pripravljalo izlete Najlepši pogoji, najslabše delo V zahodni Dolenjski najlepši naravni, zgodovinski, kulturni in drugi pogoji za razvoj turizma, turistična društva pa v glavnem počivajo in sanjajo, kaj bi, če bi imela denar KOČEVJE - Turistična zveza Slovenije in Turistično društvo Medo Kočevje sta 15. decembra sklicala regijski delovni dogovor za območje zahodne Dolenjske, katerega cilj je bil izmenjava dosedanjih izkušenj dela in dogovor o bodočih nalogah pri razvoju turizma. Na območju zahodne Dolenjske naj bi v občinah imeli tudi po več turističnih društev (v kočevski 6), od tega pa jih deluje bolj malo, saj se je petkovega srečanja v Kočevju udeležilo le 7 predstavnikov šestih turističnih društev (Kočevje, Kočevje-Medo, Kočevska Reka, Kostel, Rašica, Višnja Gora), predstavnik Centra za promocijo in razvoj turizma Kočevje, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič ter župan in podžupan občine Kočevje. LOŠKI POTOK - Letos, ko je bilo ustanovljeno Turistično društvo Loški potok, je bilo v javnosti moč slišati kar nekaj, lahko bi celo rekli, žaljivih pripomb, da Društvo upokojencev nima nobene pravice do organizacije izletov. Taki napotki so bili vodstvu turističnega društva menda dani kar iz vrha občinske uprave. To društvo namreč že desetletja skoraj edino v kraju, predvsem za svoje člane, nekajkrat na leto pripravi srečanja in izlete, namenjene ogledu turističnih in zgodovinskih zanimivosti po vsej Sloveniji pa tudi v zamejstvu. Ta vest o neupravičenosti do organiziranja izletov pa se očitno ni širila le v Loškem Potoku, sicer tega ne bi omenjal Obveščevalec ZDUS-a v svoji 99. številki, ki med drugim navaja, da društvo upokojencev in druga društva, ki svojo dejavnost opravljajo neprofitno, to lahko delajo tako kot doslej. Zakon o pospeševanju turizma (Uradni list RS 57/98) določa pogoje za turistične in potovalne agencije, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo pridobitno in so vpisane v sodni register kot gospodarske družbe. Če so bile omenjene vesti strašilo upokojencem in v korist turističnega društva, potem je to še nekako sprejemljivo, kar pa je le malo verjetno. Društvo upokojencev je zadovoljno, da se je ustanovilo turistično društvo, in si želi z njim tudi sodelovati, če bo za to priložnost in volja oziroma ko bo turistično društvo pripravljeno opravljati te dejavnosti. Društvo upokojencev je najštevilčnejša organizacija oz. društvo v Loškem Potoku z legitimno izvoljenimi organi, ki znajo brati Uradni list, in Eni imajo turiste, drugi prazen hotel V zahodni Dolenjski je vse nekako čudno urejeno. Tako imajo v Kočevju hotel brez turistov, V Kostelu, Kočevski Reki in LMŠčah pa turiste brez hotela. čigar dejavnosti potekajo po veljavnem statutu in zmožnostih članstva, osnovne usmeritve pa dobiva po od ZDUS-a, ki je društvu predpostavljen organ. A. KOŠMERL Potočani bodo praznovali doma Silvestrovanja na prostem, kot kaže, ne bo LOŠKI POTOK - Na božično-novoletnem koncertu, ki ga 26. decembra v svoji telovadnici pripravlja osnovna šola dr. Antona Debeljaka, bodo nastopili mešani pevski zbor Planinskega društva, dekliški zbor Ave verum in oba šolska pevska zbora, pridružili pa naj bi se jim še pevci z Blok. Dedek Mraz je, kot vse kaže, ostal brez denarja, saj bo obiskal le otroški vrtec, denar pa so prispevali starši. V Loškem Potoku so pred tremi leti prvič pripravili silvestrovanje na prostem. Dvakrat zapored so prireditev organizirali planinci, lansko silvestrovanje pa so prepustili gasilcem iz Retij. Zal je bila prireditev pri -25° C neuspešna, letos pa je očitno, da nihče nima poguma, da bi tvegal njeno pripravo. Občinsko središče je sicer že dolgo razsvetljeno, lahko pa bi bilo bolj domiselno. A kaj hočemo, vsak ima svoj okus! Če bosta še obe gostilni zaprli vrata, kot je običaj, bo nekaj let zelo živahno središče samevalo. Najbrž se bo tudi ka-nonada petard in drugih “projektilov” preselila kam drugam. A. K. Nikoliča klonirati Na vprašanje: Kako poživiti delo turističnih društev v zahodni Dolenjski, je odgovor povsem jasen. Klonirati je treba predsednika TŠD Kostel Stanka Nikoliča in tako pridobljene osebke porazdeliti po turističnih društvih. Složna je bila ugotovitev, da turistična društva na tem območju ne delujejo tako, kot bi morala (svetla izjema je Turistično športno društvo Kostel in njegov predsednik Stanko Nikolič), “čeprav so prav na tem območju najboljši pogoji za njihovo delovanje” (lepa in neokrnjena narava z živalstvom in rastlinstvom, zgodovinske, naravne, kulturne in druge zanimivosti itd.). To je še po- KOČEVSKA REKA - V petek, 15. decembra je bila pred tehničnimi delavnicami v Kočevski Reki, torej na kraju , kjer so bili 17. decembra leta 1990 prvič postrojenj pripadniki prve brigade specialne enote Moris, osrednja slovesnost ob deseti obletnici teh dogodkov. Predhodnica štaba teritorialne obrambe je v pripravah na osamosvojitev in zlasti v vojni za Slovenijo odigrala pomembno vlogo. Slovesnosti so se udeležili tudi Borut Pahor, predsednik državnega zbora, nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle, nekateri poslanci DZ, vojaški vrh na čelu z obrambnim ministrom dr. Antonom Grizoldom in načelnikom generalštaba slovenske vojske dr. Iztokom Podbregarjem, nista pa ji prisostvovala Janez Janša in Tone Krkovič. Epidemija črevesnih obolenj Podatke o številu obolelih še zbirajo KOČEVJE - Tik pred Miklavžem v prvem valu in v dneh med 9. in 12. decembrom v drugem, se je v Kočevju pojavilo večje število obolelih za nalezljivo črevesno boleznijo. Čeprav se tudi pozimi lahko pojavijo posamezni primeri črevesnih obolenj in tudi večje število obolelih, so na pristojnem Zavodu za zdravstveno varstvo v Ljubljani bolezen prijavili kot epidemijo črevesnih obolenj. Kot je v začetku tega tedna povedala dr. Eva Grilc z ljubljanskega Zavoda za zdravstveno varstvo, so se zato odločili na podlagi prijav kočevskih zdravnikov, ki so jim javili, da je za ta letni čas nenavadno veliko število obolelih, predvsem pa, da so med obolelimi učenci obeh kočevskih osnovnih šol in tudi nekaj odraslih. Prijave o obolelih na Zavod še prihajajo in ker še nimajo vseh podatkov (končno poročilo bo znano šele po novem letu!), tudi še ne morejo reči - tako je povedala Grilčeva - ali gre za salmo-nelno ali kakšno drugo nalezljivo črevesno obolenje. Zdaj imajo potrjene le tri salmonele, skupno število otrok, ki so po do sedaj javljenih podatkih vseh treh kočevskih pediatrov pri njih iskali pomoč zaradi blažjih ali hujših črevesnih težav s krvavo drisko kot najhujšo težavo, pa se giblje okoli 30. M. L.-S. Poraz Snežnika KOČEVJE-V 12. krogu druge košarkarske lige je Snežnik iz Kočevske Reke z 88:90 izgubil z Ježico. (M. G.) sebno pomembno, ker je Turistična zveza Slovenija ob svoji 95-letnici naslovila na vsa društva projekt “Naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem v letih 2001/2002”, na osnovi katerega naj bi turistična društva pripravila pregled naravne in kulturne dediščine na svojem območju hkrati pa na tej osnovi pripravila svojo turistično ponudbo. Pobuda pa ni uspela, saj je od vseh V samostojni državi je Moris prestal precejšnje organizacijske in kadrovske spremembe. Od nekdaj močne postojanke na območju Kočevske Reke danes na tiste čas spominja le manjša enota; njen večji del je v Ljubljani. Tam imajo v okviru desetega bataljona odred za specialno delovanje. “Ves čas zagotavljamo najvišjo stopnjo bojne pripravljenosti, sodelujemo tudi v mirovnih operacijah. Trenutno so naši pripadniki v Bosni in na Cipru. Težišče je na uvajanju standardov Nata,” je povedal poveljnik specialne brigade, polkovnik Janez Butara, slavnostni govornik dr. Anton Grizold pa je predstavil sedanjo ekipo obrambnega ministrstva. RIBNICA - Številni prijatelji in poslovni partnerji podjetja Riko Hiše, d.o.o., iz Ljubljane, ki ima v Ribnici svoj proizvodni del, so se v ponedeljek zbrali v Miklovi hiši na prednovoletnem srečanju. Ob tej priložnosti so predstavili novo kolekcijo izdelkov Urban, podelili pa so tudi nagrade za najlepše in najstarejše lesene hiše v Sloveniji, ki sojih izbrali s pomočjo slovenske javnostii. Vodja marketinga Riko Hiše Aleksandra Šopar je povedala, da so akcijo prvič predstavili v medijih marca letos, nato pa so dva meseca zbirali prijave. Skupno so prejeli 47 prijav iz vseh koncev Slovenije razen iz Primorske, kjer ni lesenih hiš. Za ogled, ki ga je opravila komisija od junija do konca septembra, so izbrali 29 hiš in med temi v ožji izbor za najlepšo društev poslalo odgovore na vprašalnik spet le TŠD Kostel. V razpravi je bilo spet izrečenih več modrih misli in resnic o turizmu. Predsednik TD Medo Kočevje Lado Lenassi je menil, da v Kočevju ni vzdušja za nove ideje na področju turizma, ker jih mnogi blokirajo. Domačini se ne zavedamo izjemnih lepot in privlačnosti Kočevske, na katere nas opozarjajo tujci, a njihovih opozoril ne jemljemo resno, čeprav so v Kočevju propadla že vsa največja podjetja in je rešitev za občino le v turizmu. S to ugotovitvijo sta se v glavnem strinjala župan občine Kočevje Janko Veber in podžupan mag. Janez Černač, kije poudaril, da je občina izdelala zanimiv program dela, ki je bil ponujen tudi drugim občinam, “a z delom turističnih društev nismo zadovoljni”. Vprašal se je: zakaj v Kostelu lahko pridno delajo, v Kočevju pa ne? Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je opozoril na povezavo turizma z vsemi gospodarskimi in negospodarskimi panogami, na potrebo po turističnem izobraževanju prebivalstva in da se bistvo turizma spreminja, saj je včasih bil dovolj hotel, danes pa si turist želi doživetij. Ivan Groznik, TD Višnja Gora, je opozoril, daje škoda, ker so zamrle nekatere prireditve, ki so privabile veliko ljudi (velika gasilska tombola v Kočevju, kolesarski maraton “Kapelski kresovi” itd.). Miloš Miklič iz ŠTD Krokar Kočevska Reka pa je potarnal, da društvo ne more nikjer dobiti denarja za svojo dejavnost in da zanimanje za te kraje je, turista pa nimaš kje namestiti. Stanko Nikolič, TD Kostel, pa je dejal, da naj društva pripravijo programe dela in te naj občine, razna ministrstva in drugi financirajo. Tako delajo pri njih, in ker se v Kostelu vedno kaj dogaja, se najde tudi denar. J. PRIMC uvrstili 10 hiš. Pri tem je komisija kot kriterije upoštevala: skladnost arhitekture z okoljem in časom, družbeno socialno prepoznavnost, likovno izraznost, gradbeno-raz-vojno prepoznavnosti in ohranjenost. Med vsemi hišami je po vseh petih kriterijih izstopala Kovkarje-va kajža (Zgornja Ruša 6, Škofja Loka), ki sojo zato, kot je povedala Šoparjeva, razglasili za najstarejšo in najlepšo leseno hišo oziroma "Naj" hišo v državi. Namen akcije, v kateri so posebaj nagradili vse tri najstarejše in tudi drugo in tretjo najlepšo hišo v Sloveniji je bil, kot je povedala Šoparjeva, da bi opozorili, da je les v Sloveniji tradicionalen gradbeni material in da je lesena gradnja tudi trajna in dragocena. M. LESKOVŠEK-SVETE NE OBLEKE, AMPAK DE- ! NAR! - V zadnjih nekaj dneh je postala kočevska občina bogatejša j kar za dve novi trgovini z oblačili. | Poleg Tkanine iz Celja v novi stavbi ob sedaj skupnem parkirišču ob Novi Ljubljanski banki je namreč svoja vrata odprl tudi butik v pritličnih prostorih prenovljene i stavbe kavarne. Ni torej strahu, da bi Kočevcem zmanjkako trgovin z oblačili, je pa ob dejstvu, da je brezposelnost v kočevski občini še j vedno zelo velika, upravičen \ strah, da jim bo zanje zmanjako ! denarja! Ribniški zobotrebci KDO PRIHODNJE LETO?! - I Na lanskoletni prireditvi Športnik leta so podelili najrazličnejša ! priznanja ribniške Športne zveze ! športnikom in športnim delav- j cem, niso pa razglasili športnika i leta. Zaradi ponesrečenega ime- I na, ki so ga povzeli po predhodnici danes kar dveh športnih pri- i reditev v ribniški občini, so prireditev letos preimenovali v Ribniški šport v letu 2000. Vsak komentar o tem je odveč. Mnenje o no- | vem imenu naj si ustvari vsak sam! Vsak pa naj si sam odgovori tudi na vprašanje, ko bo ob Športni zvezi Ribnica in ribniški občini prihodnje leto soorganizator, če že ne kar glavni organizator prire-dive Ribniški šport v letu 2000 in Ribniški pušeljc 2000. Namreč: še predlani in nekaj let pred tem je bila to ribniška lokalna televizija R-kanal, lani je bil kočevski lokalni radio Univox, letos pa je levji delež organizacijskih del opravil radio Zeleni val iz Grosupljega! -------------------------------- Kostelski rižni PROGRAM ŽE POD STREHO - Medtem ko se skoraj vsem turističnim društvom še ne sanja, kaj bi dali v program dela za prihodnje leto, ima Turistično športno društvo Kostel že dva meseca natisnjen program za leto 2001, v i katerem je po krajih, datumih in urah navedenih 20 športno-re-kreativnih prireditev, devet kulturnih in drugih prireditev ter še devet predavanj. KJE BO NAJLEPŠE? - Turistično športno društvo Kostel je spet razpisalo nagrado za najlepše, praznično urejeno in okrašeno površino, poslovni prostor, stanovanjsko hišo, prometno križišče v predbožičnem in prednovoletnem času. Občane prosijo, naj tudi obvestijo društvo o kandidatih za nagrado. RIBIŠKA POBUDA - Na zadnji seji izvršilnega odbora TŠD Kostel so razpravljali o pobudi nekaterih ribičev, da bi za območje občine Kostel ustanovili svojo ribiško družino, saj na tem območju zdaj deluje sekcija Ribiške družine Kočevje, v kateri je vključenih okoli 60 članov iz raznih občin. Pobudo bo društvo posredovalo naprej, mi pa lahko ugibamo o razreševanju te pobude, ki bo gotovo zanetila mnoge spore med ribiškimi organizacijami, kot se to dogaja drugod po Sloveniji. KOMISIJA ZA ŽGANJE -TŠD Kostel je na zadnji seji imenovalo projektni svet, ki bo pripravil potrebno dokumentacijo za pridobitev blagovne znamke "kostelsko žganje” oz. “kostelska raki-ja”. Svet je sestavljen iz domačih in zunanjih sodelavcev, vodi pa ga predsednik TŠD Stanko Nikolič. Laški sel _ OBČINA DOBILA HIŠNO ŠTEVILKO - Med prvimi je v naselju Velike Lašče dobila hišno številko občinska stavba. Vizitke z novim naslovom so med prebivalstvom krožile že nekaj dni prej, Občino pa lahko po novem najdete na Levstikovem trgu 1. ODNESLI NAPIS V CIRILICI - Zgodba je že nekoliko starejša, a vendar zanimiva. Poleti so v Velikih Laščah doživeli otvoritev bifeja MinaCaffe, kije imel ob vhodu nameščene table v različnih jezikih, ki se jih sicer da kupiti v mnogih trgovinah. Na eni izmed njih je v cirilici pisalo Proda-vaona duhana in ta je preko noči skrivnostno izginila. V tistem času, ko se Srbija še ni vključila v ostali demokratični svet, stvar ni toliko bodla v oči, pa vendar so krožile govorice, da se je (vsem znani) storilec sam prijavil policiji, pri čemer je še navedel, da ga podobne table v angleškem jeziku ne motijo, ker tega jezika pač ne obvlada. RIBNIŠKI PUŠELJC 2000 - Združena s prireditvijo Ribniški šport v letu 2000je prejšnji četrtek v Športnem centru v Ribnici potekala tudi prireditev Ribniški pušeljc 2000. Tudi letos in tako že tretje leto zapored je namreč preko občinskega glasila Rešeto potekala akcija iskanja najbolj priljubljene osebnosti v ribniški občini. Izdelek ribniških suhorobarjev »Ribniški pušeljc« je lani prejelo pet nominirancev, letos pa jih je to posebno ribniško priznanje prejelo šest, saj so ostali nominiranci po številu prejetih glasov za njimi precej zaostajali. Med najpopularnejše osebnosti v ribniški občini v letošnjem letu so se uvrstili (na posnetku od leve proti desni): župnik Maks Ipavec, ravnateljica OŠ dr. Franceta Prešerna Andreja Šulentič, zdravnica dr. Alenka Nadler Žagar, ravnateljica glasbene šole Bernarda Kogovšek, alpinist Aleš Žagar ter rokometaš-olimpijec Tomaž Tomšič, ki pa se podelitve priznanj zaradi obveznosti v klubu ni udeležil. (Foto: M. L.-S.) Deseti jubilej Morisa Brez Janezu Janše in Toneta Krkoviča M. G. Kovkarjeva kajža je “naj” hiša Zaključek akcije podjetja Riko Hiše, d.o.o. ■ Podelili nagrade za najstarejše in najlepše lesene hiše r 1 1 1 X Trebanjske iveri ZVONČKLJANJE IN PREPIR OKOLI PREDSEDNIKA - Za neplačane funkcije običajno ni pretiranega zanimanja, tega pa ni mogoče reči tudi, ko gre za predsednika sveta krajevne skupnosti Trebnje. Dosedanji trebanjski “mini župan”, Stane Sitar, je ob svojem skrhanem zdravju in zato ponujenem odstopu moral poiskati svojega naslednika. Z evidentiranim kandidatom je seznanil večino članov sveta, a na zadnji seji sveta se je kadrovska kombinatorika Sitarju porušila kot hiša iz kart. Pedantnemu bančnemu uslužbencu Sitarju je morda še najtežje prizadel očitek, da se ne more ponoviti napaka, da bi tudi njegovega naslednika imenovali, kot naj bi tudi njega, namesto da bi ga izvolili... Podpredsednica sveta KS Zvonka Falkner je v zakulisni predigri Sitarju celo predlagala, naj bi samo zamenjala funkciji, kar je Sitar zavrnil. Zvončkljanje pa je prišlo tudi do ušes nekaterih zgroženih svetnikov; da bi pristali pri ženski komandi, nak, to pa že ne! RAZSVETLJAVA - Vodstvo KS Trebnje se je odločilo, da bo za božič prižgalo novo javno razsvetljavo v Tomšičevi ulici, da bi še malo polepšali praznike tudi Pavlinovim in Slakovim, ki niso prispevali po 20.000 tolarjev, tako kot je vseh preostalih 15 gospodinjstev. Upajo, da bodo vsi, tudi neplačniki, veseli pridobitve... r i.i ii , ,, , , , Scvniški paberki N_____________________ ^ ITALIJANI PRED VRATI !-“Hannibal ante portas!” (Hanibal je pred vrati) so zgroženo vpili preplašeni Rimljani davnega leta 211 pred našim štetjem, ko se je znameniti kartažanski vojskovodja na slonih približal Rimu. Lokavi Lahi so takrat menda onesposobili precej Hanibalovih bojnih slonov z žeblji, s katerimi so posuli ulice... Na kakšen način, s kakšnimi sredstvi naj se ubrani majhno podjetje z dobro stotnijo zaposlenih, kakršno je Tanin pred odkrito grožnjo italijanskega kapitala, da bo s sovražnim prevzemom uničil še zadnjega resnega tekmeca na svetovnem trgu? V Taninu so zaenkrat odbili prvi napad Italijanov, ki so naduto napovedovali svoj prihod v Sevnico na ogled "njihove” taninke, a ko so jim Sevničani jasno povedali, da jih v tovarno ne bodo spustili, so ostali pri lastnikih Tanina v Ljubljani. (NE)VARNOST CESARSKIH POSLOV - Vemo, da mora v kakšen prostor v svoji palači celo presvetli cesar sam, da pač opravi svoje fiziološke potrebe. Če bi se Njegova visokost zadrževala v Boštanju bi se, po zadnjih dogodkih sodeč, verjetno ne branil spremstva tudi v tako posvečene prostore. Bodisi da ga ne bi prestrašil kakšen osebek, ki oponaša mlin na veter, ali da mu ne bi spodrsnilo in bi si kaj polomil... LEŽEČI POLICAJI - Kljub temu da je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenil, da je s talnimi ovirami za umiranje prometa pred šolami vse po predpisih, so te dni “ležeči policaji” dobili bolj ležečo in manj štrlečo podobo. Pred sevniško šolo pa so montažne ovire odstranili, po izjavah cestarjev, zaradi pluženja cest... Novoletni živžav v Sevnici SEVNICA - Na Trgu svobode bosta ob iztekajočem se letu prireditvi za otroke in starejše. Novoletni živžav se bo pričel v petek, 29. decembra, ob 17. uri. Najmlajše bodo zabavali člani skupine Pinocchio in igralec Sten Vilar, najmlajše bo obiskal tudi dedek Mraz. V nedeljo, 31. decembra, se bo ob 22. uri pričelo veselo silvestrovanje na prostem ob zvokih Slovenski zvoki. Točno ob polnoči bo županovo novoletno voščilo in velik ognjemet. Prednovoletno srečanje invalidov SEVNICA - Tukajšnje društvo invalidov vabi danes, v četrtek. 21. decembra, ob 15. uri na tradicionalno prednovoletno člansko srečanje. ki bo v prostorih jedilnice sevni-ške Lisce. Igral bo ansambel Rožmarin. Prijave zbirajo v društveni pisarni, v Loki jih zbira Anica Culetto in na Blanci Anica Radej. J H O 3 Č I LJ TOMI Od mrtvih duš do živih zagat Velik izpad prihodkov krajevne skupnosti Trebnje od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - Pred obnovo mrliške vežice - Zapleti ob razrešnici predsednika sveta TREBNJE - Trebanjska krajevna skupnost beleži v letošnjem letu velik izpad prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tako zaradi nove odmere kot tudi zavoljo neizterjave dolžnikov. Zato so težje, kot so načrtovali uresničevali komunalno-cestni program, kronično pomanjkanje denarja pa je KS prisililo, da je vsak mesec prosjačila na občini, naj pomaga in pohiti z nakazilom iz občinske malhe, da je bilo dosti denarja za zaposlenega tajnika KS. Podpredsednik sveta KS Alojz Zupančič in član sveta Janez Smolič, ki so jima na svetu KS naročili, naj se na občini dogovorita za odpravo te zagate, sta povedala, da ju je “finančna ministrica" na občini slabo potolažila, ker je zelo malo denarja tudi v občinski blagajni, saj je tudi dotok denarja iz Ljubljane, od države, bolj šibek. Dotok od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč je bolj počasen tudi zaradi pritožb krajanov na odmero, pričakujejo, da bo bolje spomladi prihodnje leto. Vprašljivo pa je, če jim bo uspelo zagotoviti blizu 50 milijonov tolarjev prihodkov, kolikor so predvideli v finančnem planu za leto 2001. Svet KS je na zadnji seji v starem letu imenoval gradbeni odbor za izgradnjo vodovodnega omrežja v Studencu, ki mu bo predsedoval Marko Grandovec. KS bo za nalož- Stane Sitar, zagrenjeno slovo bo, vredno 24 milijonov tolarjev, primaknila 2 milijona tolarjev. Gradbeni odbor za rekonstrukcijo poslovilne oz. mrliške vežice v Trebnjem, ki ga vodi Alojz Zupančič, je ugotovil, da sedanji prostori niso funkcionalni, zato je rekonstrukcija vežice nujna. Arhitektka Joži Uhan je izdelala tri idejne re- 128 paketov pomoči Prostovoljci OO RK Trebnje bodo ob koncu leta obiskali in obdarili še 1631 starejših občanov, invalidov in bolnih TREBNJE - V tednu solidarnosti v novembru so na Območnem združenju Rdečega križa Trebnje skupaj z Rdečim križem Slovenije in 17 krajevnimi organizacijami RKS zaključili akcijo Nikoli sami. V tej so se spomnili predvsem ljudi, ki so se iz kakršnega koli vzroka znašli v materialni stiki in živijo tako rekoč na robu družbe. 128 družinam in posameznikom so razdelili paket z osnovnimi živili in praškom. Kot pravi predsednik OO RK Trebnjem Dušan Mežnaršič, se zavedajo, da to ni velika pomoč, ampak le drobec olajšanja njihovega trenutnega položaja. Ob izteku leta pa pripravlja trebanjski Rdeči križ zelo obsežno akcijo, ko bodo njihovi prostovoljci obiskali in skromno obdarili še 1631 starejših občanov, invalidov in bolnih. Ne bodo pozabili niti občanov, ki živijo daleč od domačih, po domovih. Vsem posameznikom in podjetjem, ki so se že odzvali pozivu na pomoč prizadetim ob nedavni katastrofi v Logu pod Mangrtom, se Rdeči križ iskreno zahvaljuje, hkrati pa poziva tiste, ki bi še želeli prispevati, naj to storijo preko posebnega žiro računa, odprtega pri Rdečem križu Slovenije: 50101-678-51579, sklicna številka 4007, s pripisom “za prizadete pod Mangrtom." Vsem občanom želi OO RK Trebnje vesele in zadovoljne praznike ter srečo, zdravje in uspehe v letu 2001! P. P OKTET JURIJ DALMATIN nepretrgoma bogati in razveseljuje ljubitelje petja doma in po svetu te od leta 1964. V boštanjskem Partizanu je oktet prejšnji teden polepšal dan tudi otrokom sevniškega vrtca in njihovim staršem. Na posnetku (z leve): Jote Drnač (1. tenor), Jote Novak in Franc Per-novšek (oba bariton), Ivan Vovk (2. bas), Emil Lenarčič (2. bas, umetniški vodja), Darko Bec (2. bas), Franc Judež in Jote Pfeifer (oba 2. tenor). Manjka prvi tenorist Iztok Zalezina. (Foto: P. Perc) šitve, tako gradbeni odbor kot svet KS pa sta menila, da nobena ne ustreza povsem pričakovanjem in potrebam. Zato so menili, da bi morala Uhanova pripraviti do konca januarja 2001 novo študijo, na svetu KS pa so nekateri menili, naj bi z javnim razpisom pridobili še kakšnega projektanta, vsekakor pa naj bi ne hiteli preveč, kajti to bo naložba tudi za prihodnje rodove. Z 12-odstotnim deležem naj bi pri tej investiciji sodelovala KS Stefan, z 8-odstotnim KS Račje selo in s 4-odstotnim KS Velika Loka. Člani sveta KS so sprejeli razreš-nico dosedanjemu predsedniku sveta Stanetu Sitarju, ki se umika zaradi težav z zdravjem, se mu zahvalili za prizadevno in dosledno dveletno delo, po burni razpravi pa niso sprejeli njegovega predloga za nadomestne volitve za novega predsednika. P. PERC Potopisno predavanje TREBNJE-V soboto, 23. decembra, ob 19. uri bo v diskoteki Africa v Trebnjem potopisno predavanje: Izrael, Jordanija, Egipt. Novoletni koncert godbenikov in mažoret TREBNJE - V četrtek, 28. novembra, ob 18. uri bo v trebanjski športni dvorani tradiconalni novoletni koncert Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in trebanjskih mažoret. Sodelovali bodo še mladinski pihalni orkester in mažoretni skupini OŠ Trebnje. Koncert bo povezoval Janko Ropret. Vstopnina je 1000 tolarjev. Za obiskovalce do 15. leta starosti je vstop prost. Dedek Mraz prihaja v KS TREBNJE - Od četrtka, 21. decembra, do naslednjega četrtka bo vsako popoldne razen ponedeljka otroke od 1. do 6. leta starosti po krajevnih skupnostih trebanjske občine obiskoval dedek Mraz v spremstvu lutkovne skupine iz VVZ Trebnje ali VVE Mokronog. Krajevne skupnosti v sodelovanju z Občino Trebnje bodo poskrbele, da bodo otroci teh starosti obveščeni o obisku dedka Mraza. r. DAN ODPRTIH VRAT - Skupnega srečanja otrok, njihovih staršev in delavcev sevniške osnovne šole Sava Kladnika, kjer so se učenci pod vodstvom razrednikov predstavili s kulturnozabavnim programom, v delavnicah pa so učenci in starši izdelovali novoletne okraske, čestitke in se igrali družabne igre, se je udeležilo veliko staršev. Toliko, da je v novem mestnem središču nastal kar manjši prometni infarkt. Iz velike, tokrat pa veliko premajhne šole so odhajali zvečine zadovoljnih obrazov. (Foto: P. P.) Stilles prvič v Tokiu Uspešna predstavitev na enem izmed najpomembnejših pohištvenih sejmov na svetu v Tokiu - Najava treh obiskov predstavnikov večjih japonskih korporacij SEVNICA - Družba Stilles, d.d., se je v letošnjem novembru prvič v svoji zgodovini predstavila na pohištvenem sejmu JFFT (International Furniture Fair 2000) v Tokiu, ki spada med najpomembnejše pohištvene sejme na svetu. Na 45 m2 so na ogled postavili program bidermajer, in sicer ambient prestižne sejne sobe in delovnega kabineta ter še nekaj dopolnilnih artiklov. Ambi-ente so dopolnili s predstavitvijo majhnih izdelkov iz programa družbe Rokus, svetili hrastniškega Sijaja in avtorskimi deli arhitekta Janija Vozlja. “Po odzivu obiskovalcev sodimo, da je družba s svojo predstavitvijo prav gotovo predstavljala osvežitev med razstavljavci. Največ zanimanja so japonska podjetja pokazala za inženiring program Stillesa, predvsem za opremljanje hotelov višjega cenovnega in kakovostnega razreda. Poleg prvih naročil lahko kot rezultat omenimo že najavo treh obiskov predstavnikov večjih japonskih korporacij, ki se ukvarjajo predvsem z opremljanjem hotelov. V Stillesu smo prepričani, da bomo v letu 2001 izpeljali že omembe vredne projekte. Odločili smo se, da se tudi naslednje leto pojavimo na tem sejmu. Ob tem pa izrekamo zahvalo pri posredovanju Miranu Skenderju, Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstvu za zunanje zadeve. Še posebej pa Bernardu Šrajnerju, odpravniku poslov pri slovenski ambasadi na Japonskem, ki se je še posebej angažiral pri prirediteljih in v času sejma," pravi predsednik uprave Stillesa Aleksanfder Hatlak. P. P Tekmovanje šol v okraševanju TREBNJE - Klub študentov občine Trebnje organizira v sodelovanju z Občino Trebnje v okviru veselega decembra tekmovanje osnovnih in podružničnih šol v okraševanju novoletnih jelk. Ocenjevanje bo v spremstvu dedka Mraza potekalo v petek dopoldan. Razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj s krajšim kulturnim programom v sredo, 27. decembra, ob 14. uri v Kulturnem domu Trebnje, bo sledil še film Svet igrač, ob 17. uri istega dne pa film Aljaska, obakrat brez vstopnine. Tudi župane tepejo, mar ne? Občan fizično napadel sevniškega župana v restavraciji - Obrtnik Vlado Žajber: “Janca se nisem dotaknil!" ■ V ozadju nezadovoljstvo zaradi favoriziranja Povšetovega “klana”? SEVNICA - “V preteklem tednu je prišlo tudi do neljubega dogodka, ki verjetno kaže na to, da nekateri nosilce javnih funkcij obtožujejo za vse, kar se v družbi dogaja. Župana Občine Sevnica Kristijana Janca je namreč na javnem mestu brez njemu znanega razloga fizično napadel občan in mu prizadejal manjšo poškodbo. Vzroke za to nerazumno dejanje bodo poiskale za to pristojne službe.” To lakonično sporočilo direktorja občinske uprave, dr. vet., Zvoneta Košmerla, ki smo ga prejeli v nedeljo, smo hoteli preveriti, še preden so se razširile protislovne govorice, da naj bi se zgodil v Boštanju 13. decembra po javni razpravi o dolgoročnem planu občine pretep, v katerem naj bi bil udeležen tudi sevniški župan, ki naj bi mu ob tem celo zlomili roko... SOŽITJE RAZVESELILO SVOJE ČLANE - V jedilnici Lisce so se zbrali številni člani društva Sožitje, ki tudi z medsebojnim druženjem poskuša narediti življenje ljudi, ki jih je zaznamovala bolezen, prijaznejše. Ob zanimivem kulturnem in zabavnem programu so preživeli prijetno popoldne ob prihajajočih praznikih. Da bi bilo tudi njihovo vsakdanje delo v novih prostorih bivše Obrtne zadruge Bohor prijetnejše, sta jim zaželela župan Kristijan Janc in predsednica društva Berta Logar. (Foto: P. P.) Župana v četrtek nismo uspeli niti doklicati po telefonu, ker je bil službeno v Ljubljani. V petek pa nam je, še očitno pretresen, povedal, da česa takega v svojem življenju še ni doživel, čeprav je v gostilni staršev na Studencu nekajkrat pomagal miriti pregrete duhove. “Po javni razpravi o spremembah dolgoročnega plana občine, ki je bila zaključena v splošno zadovoljstvo velike večine prisotnih, sem šel s predsednikom sveta KS in nekaterimi svetniki v restavracijo Panorama. Posedli smo za mizo in kramljali. Okrog 21.30, ko sem se vračal iz sanitarij, meje na hodniku napadel Vlado Žajber. V kotu sta ga sicer držala in mirila Dušan Novšak in Jože Imperl; v njuni družbi sem Žajberja opazil za šankom, ko sem šel na WC. Toda Žajber je, ne vem zakaj, močno razburjen grozil, mahal z rokami in me zadel v roko. Ta me je zelo zabolela in pričel sem krvaveti. Ko sem se vrnil v lokal, sem gostincu rekel, naj pokliče policijo,” je povedal Janc. ki je potem poiskal prvo pomoč v sevniškem zdravstvenem domu, kjer so ga napotili na slikanje roke v brežiško bolnišnico. Rentgen je pokazal, da ima nalomljen mezinec leve roke, bolečino v roki pa so povzročale še nategnjene vezi. Janc seje odločil, da bo primer predal sevniškemu odvetniku Francu Pipanu in bo tožil Žajberja za odškodnino za telesno poškodbo in bolečine, denar pa naj bi namenil v dobrodelne namene. Hoteli smo zvedeti, kaj o zadevi pravi druga stran, zato smo poklicali še sevniškega obrtnika Vlada Žajberja, enega najmočnejših obrtnikov z gradbeno mehanizacijo v Posavju, kije razvil obrt z avtopre-vozništvom. Žajber je po telefonu na vprašanje, ali je napadel Janca odvrnil: “Jaz ga nisem nič nič. nič, ampak on je bil po moje pijan. Saj sem bil tudi jaz, toda jaz vem, kaj delam. Imam pa k sreči dve priči." Obljubil je, da bo vse povedal, ko se dobimo, da “bomo vse napisali.” Dogovorila sva se, da se dobiva v gostilni na Križišču. Toda tam je pretekli petek Žajberja minila vsa obetana zgovornost, da bi skušali razčistiti, zakaj je prišlo do incidenta, da bi se slišala še druga plat zgodbe, pa je uspešno preprečeval obrtnik, trgovec z gumami Jože Imperl, ena izmed Žajber-jevih prič, ki je nastopal kot “pravni svetovalec”. Ko je že Žajber hotel kaj reči, se je oglašal Imperl, češ da bodo že vse povedali policiji oz. pristojnim. Žajber je samo ponavljal, da se Janca ni niti dotaknil. Zanikala sta, da bi jadrno zapustila Panoramo, takoj ko so poklicali policijo, kot trdijo priče iz Jančevega omizja, med njimi tudi občinski svetnik Alojz Zalašček, ki se spominja, da se je to pripetilo tedaj, ko so naročali pice. Nekateri iz tega omizja naj bi bili po Zalaškovih besedah deležni, ko so mimo točilnega pulta odhajali na WC oz. se od tam vračali, Žajberjevih opazk, češ kako lahko sedijo v Povšetovi družbi. In morda ravno v tem grmu je jabolko spora: boštanjski "cestni boss” Franc Povše, tudi občinski svetnik, oz. podjetje Gradnje, ki ga vodi njegov sin, v zadnjih letih dobi na razpisih večino poslov pri naložbah v posodobitev t.i. cestne infrastrukture, Žajberju pa bojda posli ne cvetijo več tako kot nekoč. S taistim Povšetom sta se pred leti na elitnem sevniškem obrtniškem plesu v hotelu Ajdovec vpričo Ota Pestnerja, verjetno zavoljo kakšnih neporavnanih računov, spoprijela kot "rokoborca”, ki soju kolegi še pravočasno potegnili narazen, svojo "mirovniško" vlogo pa je tedaj še najbolj “gor plačala” Žajberjeva soproga... PAVEL PERC M&4 J 2 JN .A šJ J-J Cl 3 Č I J j Midi Za Evropo zmanjkalo prostora V Krškem bi ustanovili informacijsko dokumentacijski center Evropske unije - Vsi so za, le pri knjižnici vedo, da ni skladišč, ljudi in ne pravega izposojevališča KRŠKO - V Krškem bodo morda ustanovili informacijsko-dokumcnta-eijski center Evropske unije, potem ko so željo po takem informacijskem središču izrekli Posavci na srečanju z veleposlanikoma Evropske unije in Švedske. KLOPOTEC JE UTIHNIL - Po zadnji trgatvi za predikalno vino so v vinogradu Andreja Molana z Zdol pri Krškem v Čelah odstranili še klopotec. Svojo pesem je pel od velikega šmarna, 15. avgusta, do pred nekaj dnevi, ko je grozdje varoval pred ptiči. Veselo je bito, ko so ga postavljali, in nič manj, ko so ga podirali ob pesmi, harmoniki in požirkih mladega vina letnika 2000. (Foto: M. Vese!) 0 sporu odločali v Beogradu? Okrožno sodišče r Krškem je zaradi stvarne nepristojnosti zavrglo tožbo nuklearke proti HEP - JEK že napovedala pritožbo KRŠKO - Okrožno sodišče v Krškem je ta teden zavrglo tožbo Jedrske elektrarne Krško (JEK) proti Hrvaškemu Elektrogospo- Veršec proti Deržiču BREŽICE - Milko Veršec, svetnik občinskega sveta Brežice, županu Vladislavu Deržiču toliko očita svojeglavo trošenje denarja "pri vinski cesti", da bo župan verjetno, če se bo to nadaljevalo, dal izkopati asfalt s tiste ceste. Če bi bil potem na občinskem svetu mir. Vendar miru ne bo, ker je že glasnih očitkov županovi politiki preveč. Koncert kostanjeviškega pihalnega orkestra KOSTANJEVICA NA KRKI -"Prazniki so lepši, če jih delimo z drugimi,” menijo člani Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki, ki bodo 26. decembra ob 19. uri v domu kulture v Kostanjevici na Krki letos že sedmič zapored pripravil božično novoletni koncert. Orkester posveča prireditev tudi dnevu samostojnosti. Izvajal bo dela Verdija, Chostakovitcha, Ha-ana in drugih znanih skladateljev. V gosteje povabil pevca ljubljanske Opere Naceta Junkarja, ki bo nastopil ob spremljavi 35-članskega orkestra pod vodstvom dirigenta Tonija Homana. darstvu (HEP) zaradi premalo oz. neplačane elektrike v letih 1996, 1997, 1998, in sicer v vrednosti slabih deset milijard tolarjev. Tak sklep sta v ponedeljek, 18. decembra, dober mesec po zaključku naroka, sprejeli obe strani. JEK se bo na to odločitev pritožila, če pritožba ne bo uspela, pa bodo morali o sporu arbitrirati v Beogradu. Iz vsebine naroka 10. novembra je bilo skorajda pričakovati tak sklep zaradi samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev (Slovenije in Hrvaške) in nuklearke iz leta 1982. 15. člen pravi, da bodo vse spore reševali z arbitražo v skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu. Ker z razpadom bivše SFRJ ni razpadel tudi sporazum, bi morali s posebno tožbo ugotoviti, ali še obstaja omenjena arbitraža ali ne, so sklenili na krškem sodišču. JEK je že napovedala, da se bo proti sklepu krškega sodišča pritožila, sicer pa verjamejo, da bodo partnerji spor rešili sporazumno. Če bo sklep Okrožnega sodišča v Krškem obveljal, bo tako rekoč končan, če pa bo Višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbi, potem bo prišlo do odločanja o vsebini. Odločitve drugostopenjskega sodišča ni pričakovati prej kot v pol leta. Na Hrvaškem poteka hkrati podobna tožba v obratni smeri. HEP je pri hrvaškem trgovskem sodišču v Zagrebu vložil pritožbo zaradi gospodarske škode, ker JEK ni dobavljala električne energije Hrvaški. L. M. Svoj predlog so občine Brežice, Krško in Sevnica - v njihovem imenu ga je sporočil predsednik upravnega odbora Regijskega pospeševalnega centra Posavje - pojasnile tako: “Ena izmed nalog Regijskega pospeševalnega centra Posavje je tudi priprava regije na strukturno politiko Evropske unije, informiranje in osveščanje širše javnosti o teh procesih. Zato danes izražamo interes, da se v regiji postavijo evropske informativne točke v sklopu knjižnic.” Evropsko informativno točko mislijo postaviti v Valvasorjevi knjižnici Krško, čeprav je o takih namerah knjižnica še pred nedavnim vedela manj kot mnogi drugi, npr. župani in državni sekretarji. Silvester Mavsar, predsednik sveta Valvasorjeve knjižnice Krško, pozdravlja pobudo, da bi v knjižnici ljudi informirali posebej o Evropi, vendar meni, da to lahko storijo šele čez čas. “Zamisel za informacijsko točko Evropske unije je dobra in nujna, v tem prostoru je nastala celo dokaj pozno. Če je v Posavju katera ustanova po organiziranosti in obiskanosti primerna za informacijsko točko, je to Valvasorjeva knjižnica Krško. Dejstvo je, da je ta knjižnica prerasla občinske meje. Izposoja v njej zelo raste, zato je kakovostno strokovno delo že oteženo. Že za običajno delo knjižnice bi bilo potrebno zagotoviti več prostora in več kadra, kaj bo šele tedaj, če bo v knjižnici evropsko informacijsko središče. Se pravi, potrebno je za- !da Merhar Prednovoletno Bizeljsko Ves december, posebej zadnji šolski dan BIZELJSKO - Zadnji mesec v letuje tudi v osnovni šoli Bizeljsko DECEMBER IN ŠOU - Decembra so tudi na bizeljski šoli široko odprti vrata ustvarjalnosti. Sara Berkovič in Jernej lljaš (na fotografiji) sta se takole našla v Povodnem možu. (Foto: OŠ Bizeljsko) veseli december. Kot pravi Vida Najger, ravnateljica šole, sije vrtec pri šoli skupaj z učenci nižjih razredov ogledal v Brežicah lutkovno predstavo Moj dežnik je lahko balon. Na uro pravljic in ustvarjalne delavnice je vrtec povabil tudi otroke, ki drugače niso v vrtcu. Učenci 7. in 8. razreda bizeljske šole so si v Brežicah ogledali predstavo Nasilje in spolna zloraba. Skupaj s povabljenimi starši so počastili nekatere letošnje narodne kulturne obletnice. Šolarjem so pomagali spodbujati ustvarjalno domišljijo tudi odrasli, med temi zunanji mentorici Mojca Maslo in Lea Babič ter Jožica Rajterič. Še posebej pa je pester program zadnjega šolskega dneva v tem koledarskem letu. Ob plesu, obisku dedka Mraza, obdaritvah, modni reviji in glasbeni pravljici bodo na šoli med drugim izbrali naj-facko in naj-faco leta 2000. M. L. Petino uradnikov poslali v klet Upravna enota Brežice se vse od ustanovitve pred skoraj 6 leti stiska v pretesnih pisarnah v občinski stavbi - Na tesnem tudi občina - Vse kaže, da se seli v mestno hišo BREŽICE - Upravna enota Brežice se vse od ustanovitve pred skoraj 6 leti stiska v pretesnih pisarnah. Premalo prostora ima tudi občina. Upravna enota in občina namreč delujeta v isti hiši, katere lastnica je občina. Darko Bukovinski, načelnik upravne enote, ugotavlja, da so pičle poslovne površine tudi neustrezno razporejene. “V obstoječi stavbi niso več možne prav nobene primerne širitve in ustrezne adaptacije. V upravni enoti seje v petih letih obseg dela povečal za 65 odstotkov in ob takem porastu ne moremo zagotoviti niti primernih sprejemnih pisarn in preglednega 'šalterskega' sistema niti primernih dostopov za stranke, zlasti za invalide. V arhivu je zmanjkalo pro- Darko Bukovinski štora. Kar 20 odstotkov delavcev upravne enote dela v kletnih prostorih, ki so neprimerni za pisarne. Delamo sicer v štirih etažah, kar moti tudi občane, ko pri nas urejajo različne zadeve,” poudarja načelnik Bukovinski. Upravna enota je po načelnikovih navedbah zato ves čas iskala dodatne prostore. Pred leti se je iz občinske stavbe izselila geodetska uprava in njeno mesto je zasedla upravna enota. Natančne meritve so pokazale, da brežiška upravna enota od nastanka do danes zasedla, z najemom, 62,02 odstotka omenjene občinske stavbe. Od sredine letošnjega leta je v obtoku ponudba, sprejemljiva v Brežicah v več pogledih. Tako meni Darko Bukovinski. "Poslovni prostori bi bili na Cesti prvih borcev in na sosednjih parcelah. Navedena rešitev bi ustrezala upravni enoti. Nesporno je sprejemljiva tudi za občino Brežice. Občina bi z našo izselitvijo dobila dodatne prostore. S predvideno gradnjo bi tudi revitalizirali in primerno uredili predel med Ulico stare pravde in CPB v mestnem jedru. V novem objektu, kjer bi bila upravna enota, bi bilo na voljo tudi 66 parkirnih mest,” navaja Bukovinski. Upravna enota in občina sta podpisali pismo o nameri. Zdaj je več upanja, da bo brežiška upravna enota delala v primernejših prostorih, posebej še zato, ker je občinski svet po sicer dolgi razpravi soglašal, da občina po tržni • Na ponedeljkovi seji občinskega sveta Brežice je svetnik Borut Mokrovič, direktor Term Čatež, vprašal, ali je sploh potrebno graditi tako veliko stavbo, kot bo tista, v katero naj bi se preselila upravna enota. “Ali ne bi bilo za upravno enoto dovolj prostora v nekdanji mestni hiši, tako veliki, kot je zdaj?” Mokrovič je prepričan, da se bo zaradi vse razvitejše tehnologije število ljudi v upravni enoti v prihodnje zmanjševalo. ceni proda parcele, potrebne za gradnjo nove stavbe upravne enote. Objekt bodo zgradili tako, da bodo obnovili nekdanjo mestno hišo in k tej še dozidali. M. L. Prešernove pesmi in Slomškovi napotki Kulturni program bizeljskih učencev in brežiških dijakov BREŽICE - V brežiškem Prosvetnem domu so pretekli torek s kulturno prireditvijo “200 let s Prešernom in Slomškom” počastili spomin na največjega slovenskega pesnika in prvega slovenskega svetnika. Slavnostni govornik Miloš Poljanšek, častni občan občine Brežice, je povedal, da so pesmi Franceta Prešerna najboljše zdravilo za razočaranje in malodušje, zbrane pa je spomnil tudi na Antona Martina Slomška, ki je med kaplanovanjem na Bizeljskem ustvaril nekaj pesmi v verskem in moralnem duhu. Sledil je nastop članov Literarne sekcije Kulturnega društva Franja Stiplovška z brežiške gimnazije, ki so številnemu občinstvu izvrstno recitirali Prešernove pesmi. V drugem delu prireditve so učenci bizeljske osnovne šole predstaviljali Slomškove zanimive napotke za učence in življenje. V reper-tuarju zapetih in zaigranih pesmi učencev Glasbene šole Brežice je bila tudi že skoraj ponarodela Slomškova En hribček bom kupil. Prireditev sta pripravili občina Brežice in brežiška območna enota Sklada RS za ljubiteljske in kulturne dejavnosti. M. R. gotoviti prostor, opremo, kader, ne le gradivo o Evropski uniji. Posavje bi moralo doreči status te knjižnice. Ta je več kot občinska. Ob ustanavljanju evropske informacijske točke je priložnost, da knjižnica postane regijska, potem ko se je z bazo podatkov, organiziranostjo in izposojo že dokazala kot regionalna.” Člani krške knjižnice so doma kar v 28 občinah širom Slovenije. O javno priznani in iskani ustanovi v povezavi z lokalnimi razmerami pravi Silvester Mavsar: “Krajevna in občinska oblast se premalo zavedata nove vloge krške knjižnice. Ta ni več samo izposojevališče romanov za večerno branje, ampak je postala že zdaj širše izobraževalno središče.” Ida Merhar, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško, politična in diplomatska prizadevanja za evropsko informacijsko točko v krški knjižnici pozdravlja z obema roka.ma in hkrati posluša zaskrbljena. Dejansko imamo dostop do različnih baz podatkov, tako domačih kot tujih. Zato je prav, da je tudi posebna evropska informacijska točka v bodoče pri nas v knjižnici. Mi bi to zmogli. Vendar zdaj nimamo prostora, kjer bi gradivo spravljali, ga hranili, obdelovali in navsezadnje dali na voljo uporabnikom,” pravi Merharjeva. M. L. Bivši župan odplačeval dolg obročno? Obravnava preložena KRŠKO - Ta teden je bila na Okrožnem sodišču v Krškem znova razpisana glavna obravnava v pravdnem postopku, v katerem Občina Krško toži bivšega župana Danila Siterja zaradi plačila 5 milijonov 180.459 tolarjev. Postopek je sprožila na podlagi ugotovitev računskega sodišča. Spomnimo, da je bila zoper Siterja in občinskega tajnika Vincenca Baha na sodišče vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic med leti 1995 in 1998. Sloje za oškodovanje občinskega proračuna, za nezakonito izplačevanje sejnin, dodatkov za pripravljenost in nočno delo ter premij za življenjsko zavarovanje... Glede na izjave zastopnika krške občine Branka Drstvenška je Sitarjev zastopnik Anton Molan zaprosil za preložitev glavne obravnave, ker je Siter na občinski svet naslovil prošnjo za obročno odplačevanje svojega dolga, ki je predmet zahtevka tožeče stranke. Glede na predvidevanja, da bo med strankama prišlo do poravnave, torej da bosta zadevo uredili izvensodno, je sodnica Franja Novak obravnavo preložila v sredino februarja 2001. L. M. Najbolje Rok in Petra KRŠKO - Na novoletnem plavalnem mitingu sta se med plavalci krškega Celulozarja najbolj izkazala Rok Kerin, kije bil na 20 m mešano drugi, in Petra Rostohar, kije na 200 m delfin osvojila tretje mesto. Jedrska elektrarna v novembru KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v novembru, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in izkoriščenost, poslala v omrežje 488.651 kW električne energije. Njeni vplivi na okolje so bili po informacijah elektrarne v zakonsko dovoljenih okvirih. Elektrarna je v novembru uskladiščila 7 sodov, kar pomeni 2,1 kub. m, srednje radioaktivnega ma-terila in 5 sodov, kar je 1,05 kub. m, nizko radioaktivnih snovi, s čimer je je skupno število radioaktivnih sodov v elektrarni doseglo število 4.396, kar je 2.154,4 kub. m radioaktivnega materiala. Krške novice S KNJIGO, ČE NE DRUGA- | ČE - Danes 16-letno Marušo Mavsar so pred dvema letoma pahnili pred sodišče zaradi njenega dobrohotnega spisa o propadanju zapuščine znanega slovenskega pisatelja v Krškem. Njen časopisni zapis takrat in najbrž nikoli tožnikov ni prepričal, da ji gre zgolj za to, da bi povedala, kako nekulturno propada narodna kulturna dediščina. Ker torej omenjeni pisateljevi zapuščini zaradi trmoglavosti pristojnih družbenih organizmov ni uspela zagotoviti bolj- 1 še prihodnosti, je začela še sama pisati knjige. Prva od teh. Melisa, je izšla pred kratkim. V Krškem praviloma vsaka knjiga, nekdanja ali čisto nova, sproži zaplet. Kaj se bo torej zgodilo ob izidu Marušinega prvenca? j GASILSKO - V propadajočem rudniku na Senovem naj bi začeli delati “čudežno” gasilno napravo z daljnega Vzhoda. Priprave na začetek omenjene proizvodnje potekajo zelo počasi. Očitno bo za posavsko gasilstvo bolje, če bo ostalo kar pri svoji tradicionalni protipožarni vodi. POSAVSKI OBZORNIK -Posavski obzornik bo v teh dneh upihnil tri svečke na tortici. Predtem so nekateri v Posavju mislili upihniti in odpihniti kar Posavski obzornik. Mag. Drago Fabjan je novi predsednik KRŠKO - Upravni odbor območne gospodarske zbornice v Posavju je preteklo sredo obravnaval in sprejel odstop dosedanje predsednice Silvane Mozer, nato pa za novega predsednika izvolil mag. Draga Fabijana, direktorja Termoelektrarne Brestanica. Aprila prihodnje leto se bo upokojil tudi sedanji direktor zbornice Valentin Dvojmoč, zato zdaj iščejo novega. Na razpis seje prijavilo 14 kandidatov, novega direktorja pa naj bi imenovali na januarski seji. Upravni odbor je sklenil še, da bodo objavili razpis za priznanje zbornice za gospodarske dosežke v letu 2000. Predloge zbirajo do konca marca. Novo v Brežicah ŠE BOŽIČEK VSAKEMU NE IZPOLNI ŽELJE - Kljub temu da so se na občinski upravi potrudili, kot že dolgo ne, in odgovore na pobude in vprašanja svetnikov natisnili kar na 28 straneh, svetniki nad vsebino brošurice niso kazali kakega posebnega navdušenja. Nasprotno, vse več se jih je oglašalo s pripombami, da z odgovori niso zadovoljni, češ da so pomanjkljivi, da ne zadenejo bistva problema in tako naprej. Je pač tako in svčtniki se bodo s tem hočeš nočeš morali sprijazniti, da na občini napišejo tisto, kar hočejo napisati, in ne tistega, kar bi vprašujoči želeli slišati. . STROKOVNI POGOVORI - I Direktorja brežiške bolnišnice in zdravstvenega doma sta vsak na svojem strokovnem področju menda najboljša, zato sta tudi direktorja in niti na misel nam ne pride, da bi temu oporekali. Čisto drugače pa je poslušati njune medsebojne besedne dvoboje, ko se od problemov poslovodenja, zdravstva in sociologije nekoliko oddaljita in se podata v gradbeništvo. Ko na primer direktor bolnišnice modruje, kako bi pravzaprav morali sanirati puščanje betonskega stropa nad garažo zdravstvenega doma, da bi se izognili gradnji spornega nadstreška, in ko direktor zdravstvenega doma kolegu preko ceste daje nasvete, v kakšni obliki bi morali urediti dostop do bolnišnice za reševalna vozila, človek nehote pomisli, da gre za besedni spopad dveh univ.dipl. grad. ing. Železno BIZELJSKO - Učitelji osnovne šole na Bizeljskem imajo najbrž železno voljo, da ostajajo učitelji v tej šoli. Če je res, da ponekod v temeljih šolske zgradbe sploh ni železa. Temelj brez železa - ve se, kaj bi lahko to pomenilo. Trimo “N rtte&fo fdč vdem dmjim člamm, fadomim fiantmnjmt, jMfatelettim ut ufia&afatcem mirne ut vedele 6w$ič«te fncvpti&e , ten, jdiava ut ctd/iedm mm (etn. Mi KZ Krka z.o.o., Novo mesto E E K UJMimjS Igrajte za samo 300 SIT v Hitovih igralnicah Park in Perla v Novi Gorici, v Kranjski Gori, na Otočcu in v Rogaški Slatini. Trenutno vrednost doMka poiSCrte na www hit st't*tmegajackpot Dodatne informacije na tel +05 336 30 00 TELEVIZIJA NOVO MESTO llca^al Gledalcem Vašega kanala voščimo vesel božič in obilo užitkov ob gledanju novoletnih oddaj -za srečo v 2001. letu! Vulkanizerstvo Škrinjar Janez Škrinjar, s.p. Kašča 4, 8333 Semič tel.: 07/356-84-00 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje v letu 2000 in jim želim vesel božič ter srečno in zdravo novo leto 2001. ROLETARSTVO Šentjernejska testa 13, 8000 Novo mesto tei.: 07/39 30 930, fa*: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 D€DL€ V boiično-novoletnem času praznujemo tudi svojo 25-letnico poslovanja. Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in kupcem se zahvaljujemo za medsebojno zaupanje in dolgoletno sodelovanje. Želimo jim obilo zdravja, osebne sreče, medsebojnega razumevanja, strpnosti in poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2001. Namesto drobnih pozornosti, novoletnih čestitk in daril smo letos namenili vsa razpoložljiva sredstva p višini 2,000.000 tolarjev dializnemu oddelku bolnišnice v Novem mestu. Naj naša dobra dela polepšajo praznične dni ljudem, ki jim bolezen ne prizanaša. DRUŽINA MEDLE in SODELAVCI NA OBISKU NA KRUPI Z dobro voljo se vračajo v normalno življenje Ko so pred dobrim poldrugim desetletjem v belokranjski reki Krupi, ki je s svojim značilnim izvirom uvrščena celo med naravne spomenike, odkrili poliklorirane bifenffe, so prebivalci okoliških vasi doživeli šok. Težko so se sprijaznili s kruto resnico, da je njihov biser vsaj začasno odpisan, predvsem pa, da iz izvira ne bo mogoče črpati pitne vode za prepotrebni vodovod, čeprav so pred tem iz Krupe polnili svoje vodnjake. A prebivalci bližnjih Krupe in Moverne vasi, s katerimi sva se nedavno pogovarjali novinarki Lidija Murn in Mirjam Bezek-Jakše, pravijo, da so si, tudi s pomočjo belokranjske trdoživosti, čez leta opomogli. Temne misli so se počasi razblinile, ljudje so začeli razmišljati, kako bi se v reko in ob njej vrnilo UREDNIŠTVO PRIDE K VAM! življenje. Pred štirimi leti so začeli vaščani Krupe in Moverne vasi čistiti obrežje in izvirno jezero Krupe. Na kupe so zvlekli za nekaj kontejnerjev smeti, ki so se nabirale pol stoletja. Potem so začeli urejati domove in še isto leto sta postali vasi najlepše urejeni v semiški občini, letos pa je Mover-na vas ponovno dobila to laskavo priznanje. To je bila zanje tolikšna spodbuda, da so leta 1997 ustanovili Eko društvo, še vedno edino društvo s sedežem pri njih. Srce in duša društva je predsednica Anica Absec. “In to dobra predsednica," pravijo ponosno vaščani, saj je za prizadevno delo ob letošnjem semiškem občinskem prazniku dobila diplomo. Turistom imajo kaj pokazati Zagnanim članom Eko društva ni bilo vseeno, s kakšnimi vtisi odhajajo turisti, ki jim postaja do-• lina Krupe z izvirom vse bolj privlačna izletniška točka. Danes člani vzdržujejo tudi kraško učno pot od Lebiče do Krupe, ob kateri so postavili klopi, koše za smeti, informacijske table. Letos so očistili pol hektarja veliko zemljišče, na katerem so razvaline nekdaj veličastnega gradu Krupa in tudi izvir Krupe, kije bil zaradi nizkega vodostaja mlakuža. “Tri tedne so vsi hodili le gledat, na kakšen način bi se lotili dela, potem pa smo s preprostim kmečkim orodjem in golimi rokami sami opravili čistilno akcijo," pravi Abščeva, vesela, da danes lahko turistom pokažejo že marsikaj: poleg izvira in doline Krupe, ki sta del kraške učne poti, še jamo Judovsko hišo pa znamenito romarsko cerkev na Vinjem Vrhu. Upajo, da bodo za ogled kmalu nared tudi razvaline krup-skega gradu. Številni turisti se ustavijo na turistični kmetiji Cerjanec, kije prijazno odstopila prostor tudi za naš pagovor. Cerjančevi so vrata svoje kmetije odprli gostom pred petimi leti, poleg hrane, pijače ter zabave pa jim ponudijo še prenočišča. Vendar je turizem le dopolnilna dejavnost na kmetiji, gostom pa prodajo, kar pridelajo doma. Ukvarjajo se z ovčerejo, vinogradništvom, na njivah pridelajo zelenjavo, postavili so pokrit rastlinjak. Čeprav nihče ni zaposlen, gospodar Vilko in gospodinja Danica pravita, da njihova petčlanska družina na ta način s pridnim delom lahko preživi. Da so jedi, ki jih ponudijo, zares odlične, dokazujejo priznanja, ki jih je Danica dobila na tekmovanju kmetic: pred tremi leti na Čatežu zlato, lani v Portorožu srebrno medaljo, medtem ko je na razstavi "Dobrote slovenskih kmetij” na Ptuju letos prejela zlato priznanje za beli kruh z dodatki. Vilko med drugim k ponudbi na domačiji, kije leta 1996 prejela tudi občinsko priznanje za najlepše urejeno kmetijo v semiški občini, prispeva odlična vina. Najprej arheologi, potem zidarji Na Krupi v 13 hišah živi 45 ljudi, v Moverni vasi pa jih je na 7 domačijah kar 32, kolikor jih je bilo tudi pred drugo svetovno vojno, medtem ko jih je na Krupi za polovico manj. Veliko mladih študira, a medtem ko nekateri vaščani menijo, da vsak, ki hoče delati, danes še dobi službo, so drugi prepričani, da s šolami, kijih obiskujejo, zanje v bližini ne bo službe. Večina vaščanov je sedaj zaposlena v semiški Iskri in črnomaljskem Danfossu, nekaj pa je zasebnih podjetnikov. Janez Malnarič iz Moverne vasi ne vidi pri vračanju mladih v domače kraje ovire le pri zaposlitvi, ampak tudi pri gradnji domov. Prav Janez je pred dobrima dvema desetletjema v garaži kopal kanal in naletel na arheološke izkopanine. Poskrbel je, da so zanje zvedeli arheologi, ki so takoj začeli z izkopavanji. “Prav ta moja iskrenost me je sedaj udarila kot bumerang. Vas so razglasili za varovano območje, in ko sta letos spomladi zet in hčerka, ki seje po študiju vrnila domov, vložila prošnjo za gradnjo hiše, sta dobila tako visok predračun za arheološka izkopavanja na 130 kv. metrih zemljišča, da bi s tem denarjem že lahko zgradila hišo, za katero imata sicer vso dokumentacijo," potarna Malnarič, ki se boji, da ne bo zaradi tega hčerka odšla iz vasi. Tudi njegov sosed bi rad širil delavnico, a bi najbrž tudi imel težave. Predvsem pa vaščane čudi, da je varovano območje tudi tam, kjer so skale in zagotovo ni arheoloških ostalin. Ponosni na gasilke Kot v večini slovenskih krajev ima tudi tu gasilstvo močne korenine. Prostovoljno gasilsko društvo Stranska vas pri Semiču, katerega predsednik je že sedmo leto Janez Malnarič, bo prihodnje leto štelo sedemdeset let. Napredek je viden predvsem zadnja tri leta, ko so uredili športno igrišče, tribuno, nabavili prapor, ponosni so na novi gasilski kombi, v bližnji prihodnosti želijo dokončno urediti gasilski dom ter kupiti-priklopno prikolico za prevoz motorke in gasilske opreme. "K sreči vsa leta mojega predsednikovanja nismo imeli požara in naj bo tako tudi vnaprej," je povedal Malnarič, zadovoljen, da imajo v gasilskih vr- Silva Žugelj stah veliko mladih. Še posebej so ponosni na dolgo časa edino žensko desetino v Beli krajini, kar šest deklet pa prihaja s Krupe, in kot je povedala Silva Žugelj, ki je gasilka že 17 let, so zelo zagnane in uspešne. Že tretje leto zapored so tekmovale za pokal Slovenije in bile prvič pete, lani in letos pa četrte. “Pohvalno je, da si, kljub temu da so srednješolke ali študentke, najdejo čas za vaje," meni Žugljeva, ki izhaja iz družine, predane gasilstvu. Že njen oče je bil gasilec, a tudi mož, sin in obe hčerki. Od kmetijstva se ne da živeti Že pogled na okolico da slutiti, da se od kmetijstva ne da živeti, kar takoj pritrdijo zbrani vaščani. Polja so kamnita, kmetije majhne in razdrobljene, dela z obdelovanjem veliko, zaslužka nobenega. Večina ljudi je zaposlenih, zato so dali zemljo v najem. Le še tri družine se ukvarjajo s kmetijstvom: dve z ovčerejo, ena z živinorejo, pa še ta ima le toliko krav, da z mlekom hrani teličke. Mlekar že dolgo ni pripeljal k njim. “Hudo nam je, da zarašča. Dokler bomo živeli mi, bodo parcele še kolikor toliko obdelane, kako bo naprej, se ne ve. Vprašanje je, če se bo mladina hotela vrniti na kmete in delati za prazen nič,“ pravijo vaščani, veseli, da je bila lani v njihovih krajih vsaj melioracija. Odslej bodo lažje obdelovali zemljo. Del denarja za poseg so prispevali sami, dobili pa bodo nekaj gnojila in apna. “A le zapišite,“ so dejali, “da se žal vedno najde nergač, in tako se je v Moverni vasi zgodilo, da še strojnik ni upal nadaljevati del, ker ga je na poljski poti vaščan pričakal s sekiro." Romi poznajo le pravice “Ja, država ima mačehovski odnos do kmetijstva, za katero ni nikoli denarja, a ko gre za Rome, je stvar drugačna," se razgovorijo in hitijo naštevati negativne izkušnje z njimi. Romi s Sovinka so od njih oddaljeni le kilometer, slovijo pa kot najbolj težavni. Ne le da kradejo po njivah in domačijah, vozijo se pijani in z neregistriranimi vozili, so tudi oboroženi in zelo nasilni. Pred nekaj tedni sta dva skorajda posilila domače dekle, vendar so jo k sreči rešili mimoidoči. “Socialna pomoč je sama potuha. Morali bi jo dobiti socialno ogroženi, ne pa lenuhi. Romi poznajo vse pravice, dolžnosti pa nobene. Država pri njih dela usodno napako. Cigane je spremenila v Rome in v Ljubljani mislijo, da so naši Romi na stopnji Romov, a niso več niti na stopnji ciganov. Mi pa se počutimo kot drugorazredni državljani,” so si bili enotni vaščani, ki želijo, da bi bila v Semiču znova policijska postaja. Brez avta odrezani od sveta Predvsem starejši vaščani zadnje čase pogrešajo avtobus. Pravijo, daje bila brez obvestila ukinjena medkrajevna proga do Črnomlja. “Starejši, ki nimamo vozniškega izpita ali avta, sploh ne moremo do zdravnika ali zobozdravnika, po opravkih na upravni enoti in podobno. Tja se moramo pred šesto peljati s kakšnim uslužbencem, nazaj pa šele ob pol dveh s šolskim avtobusom. Vemo, da je potovalo premalo ljudi, toda morda bi avtobus zapeljal mimo naših krajev vsaj enkrat tedensko, ob uradnih urah v Črnomlju,” je predlagala Ivanka Gimpelj in dodala, da imajo ljudje iz vasi enake obveznosti do države kot tisti iz mesta, torej naj imajo še enake možnosti. Alojz Oprešnik iz Integrala Črnomelj je pojasnil, da ni ukinjena nobena proga ter da so njihove proge povezane s šolskimi linijami, ki pa se spreminjajo. Iz Semiča zdaj pelje avtobus vsak dan ob 7.25, nazaj iz Črnomlja pa ob 12.20. “Prilagajamo se, in če ljudje želijo, se lahko dogovorimo, da bi avtobus enkrat na teden pripeljal tudi na Krupo,” je dejal Oprešnik. Glede proge Črnomelj-Do-lenjske Toplice-Ljubljana, ki je po besedah vaščanov tudi ukinjena, pa je dejal, da zato, ker sta se povprečno v Ljubljano vozila po dva potnika. Avtobus je preusmerjen iz Dolenjskih Toplic v Novo mesto in nato v Ljubljano, tako da tu ne vidi težav. "Kdor pri nas nima avta, je odrezan od sveta. Tudi vlak je daleč. Postaja v Gradcu ali Semiču je oddaljena štiri kilometre, kar je preveč. Naj grem na stop? Kdo bo pa stari babi ustavil!?” je v šali svoj problem slikovito opisala Ivanka. In potem so problemi in problemčki kar deževali. Z mobilnimi telefoni morajo tekati okrog hiš, da dobijo signal, pa še ta gre navadno čez Hrvaško, tako da za pogovor v isti državi plačujejo mednarodno tarifo. Vožnja po cesti od Semiča proti Gradcu še najbolj spominja na plovbo po viharnem morju. Nič manj težav ni s potjo proti izviru Krupe. Ponoči po njej norijo nepridipravi, ki uničujejo tudi inventar pri izviru, ob Krupi pa se najdejo divji ribiči celo z mariborskega konca. Ko pa so nekajkrat na leto dirke v motokrosu na Krupi in ne v Stranski vasi, kot menda napačno poročajo zlasti novinarji, domačinov nihče ne vpraša, če lahko parkirajo na njihovih njivah. A če si želijo prireditev ogledati, za svojo dobroto niso nagrajeni vsaj z brezplačnim vstopom. Toda tako, kot jim je s skupnimi močmi in denarjem uspelo v borih petih letih asfaltirati poti, napeljati trofazni tok, telefon in javno razsvetljavo, bodo gotovo z roko v roki rešili še kakšen problem. “S slogo in zanesenjaštvom,” kot pravijo sami, “saj smo vaščani Krupe in Moverne vasi vendar pobrateni.” Ne sicer z uradno listino, ampak v srcih. f * ! 3D NAJPREJ POMETEJO PRED USTNIM PRAGOM - Tončka Simonič je "kriva", daje Moverna vas že drugič dobila priznanje za najlepši kraj v občini, ker jo je prijavila na tekmovanje. Pravi - in sovaščani ji prikimajo - da skrbijo za urejenost zato, da se dobro počutijo sami, a tudi obiskovalci, V pometanju pred lastnim pragom pa je tudi malo tekmovalnega duha. V Moverni vasi si zelo želijo še tesen most čez Krupo pri Mihelčičevem mlinu, za katerega so načrti narejeni in je bit že obljubljen, potem pa je po njihovih besedah denar kar splahnel. Razvaline za turiste? Domačini še vedno za mlin in žago ob izviru Krupe pravijo, da sta Hluparjeva, čeprav je bil dolga leta gospodar Milan Jure-jevčič, sedaj pa sta Puševa. Leta 1940 se je Milanova mama poročila s tedanjim gospodarjem Ivanom Hluparjem, kije še istega leta umrl. Milan seje takrat na.otoku Krku pri stricu učil za peka, na mamino željo pa so se vsi skupaj vrnili v Belo krajino. “Ko sem se leta 1948 poročil, sem postal gospodar mlina in žage. 25 let smo nad mlinom tudi živeli. To so bili lepi časi! Potem smo se preselili na ženin dom v vas Krupo, še vedno pa sem ob službi mlel na črn kamen, prežagal kakšen hlod in Milan Jurejevčič pred razpadajočim mlinom pri izviru Krupe predvsem vzdrževal stavbe, da niso propadale. A bolezen mi je začela najedati zdravje in leta 1986 so me pregovorili, da sem vse skupaj prodal. Dve leti zaradi tega nisem mogel spati in še danes mi je žal,” pravi Jurejevčič, ki je tudi krupski kronist. Novi lastnik Puš je temeljito obnovil žago, a ko je čez nekaj let kupil žago v Črnomlju, je žagar-stvo ob Krupi opustil, medtem ko so mlinski kamni obstali že takrat, ko je Milan prodal posestvo! Turbina, ki proizvaja elektriko, je še vedno pri mlinu, Jure-jevčiča, ki je tudi prizadeven član Eko društva, pa najbolj boli, da nihče več ne vzdržuje poslopij. “Pred časom sem predlagal Matjažu Pušu, da bi popravili črn in bel kamen ter mlinsko kolo in bi si turisti lahko ogledali mletje po starem. Čutil sem se še tako močnega, da bi lahko pomagal. Puš je bil najprej vesel ideje, potem pa je izgubil voljo. Streha na mlinu pušča, in če ne bo nihče pohitel, bo v dveh letih padla skupaj," pravi Milan ter pristavi mnenje vseh vaščanov, da bi morali lastnik, semi-ška občina in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta najti skupni jezik za rešitev tega problema. “Mar bodo turisti gledali razvaline?” pravi Jurejevčiča. M. B.-J. OBELEŽJE POMEMBNEMU SOVAŠČANU?- Vaščani Krupe so se prav ob najinem obisku spomniti, da bi bilo prav, če bi postavili obeležje svojemu pomembnemu sovaščanu, esejistu in prevajalcu dr. Janku Lavrinu. Njegova nečakinja Martina Jurejevčič še živi na Krupi. Pred nekaj leti je Lavrin umrl v Angliji, star 99 let, znal pa je govoriti 35 jezikov, od tega 13 tudi knjižno pisati. Sicer pa so bili na Krupi rojeni tudi cerkveni matarji Malnariči. 80 LET NADŠKOFA. Dr. ALOJZIJA ŠUŠTARJA “Bojim se, da je med slovenskim narodom vedno manj vernosti in tudi manj pravega praznovanja božiča” Njegova skromnost je lahko zgled tudi raznim novodobnim povzpetnikom, da se ne bi obnašali do ljudi preveč vzvišeno, čeprav imajo v rokah veliko kapitala in oblasti ali pa vsaj močne vzvode, kako vplivati na dogajanja v družbi. Ljudje, ki imajo veliko znanja, širine in strpnosti do drugače mislečih, se nikoli ne tolčejo po prsih in hvalijo, kaj vse so postorili za blagor ljudi, pa čeprav bi se smeli brez trohice slabe vesti pohvaliti o svojih dobrih delih oziroma zaslugah. Ena takšnih osebnosti na Slovenskem je gotovo upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je 14. novembra praznoval svojo 80-letnico. V intervjuju s častnim občanom trebanjske občine, prvorojencem izmed desetih otrok, rojenim v družini očeta Alojzija in matere Marije (rojene Ku-kenberger) na Grmadi pri Trebnjem, smo skušali razgrniti za naše bralce tudi kakšno zanimivo, morda doslej neznano podrobnost iz življenja slavljenca. Da gre za “človeka evropskega formata”, seje še posebej pokazalo ob njegovi 75-letnici, ko so v jubilejnem zborniku ljudje različnih nazorov, veroizpovedi in prepričanj v svojih prispevkih vsi po vrsti poudarjali nadškofovo izredno sposobnost sporazumevanja z drugače mislečimi. Te stike je vzpostavil zlasti kot dolgoletni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Da bi postal kdaj celo škof, se mi še sanjalo ni Vaša družina je bila zelo verna. Ali je kdo v družini bolj vplival na Vašo krščansko vzgojo in odločitev za duhovniški poklic, kar Vas je pripeljalo do položaja visokega cerkvenega dostojanstvenika in naposled do slovenskega metropolita? Se je še kdo od Vaših bratov in sestra podal po Vaših poteh oziroma v kakšnih poklicih so pristali? Kolikor se spominjam naše družine, je bila vernost že od prejšnjih rodov zelo močna in trdna. Posebno moja mati je bila globoko verna, pa tudi drugi v družini. To smo podedovali od svojih prednikov. V šolo sem hodil v Trebnje in potem sem obiskoval gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Nihče ni name kakor koli vplival. Sam sem se moral odločati in nikdar mi ni bilo žal, da sem se odločil za duhovniški poklic. Da bi postal kdaj celo škof, se mi še sanjalo ni. Ko sem prišel o svojem škofovskem imenovanju povedat svoji mami, ki je takrat še živela, mi tega ni hotela verjeti. V družini nas je bilo deset otrok. Žive so še tri sestre. Ena Dr. Alojzij Šuštar med rojaki. se je poročila blizu domačega kraja, dve pa sta tukaj blizu v Šentvidu nad Ljubljano. Ena je že v pokoju, druga pa je profesorica na Ekonomski fakulteti. Vsi bratje so pomrli, dva še kot otroka. Za enega brata ne vemo, kje je umrl, ko so po koncu vojne vrnili domobrance iz Koroške. O njem mi ni nič znano in tudi na spomeniku pokojnih naše družine je napisano, da je pogrešan. En brat je bil poročen doma, drugi na Vrh-trebnjem, eden pa je padel med vojno.” S čim oz. s kom ste se v otroških letih najraje igrali? Katerega praznika ste se najbolj veselili? V naši vasi je bilo zelo veliko otrok, čeprav je bila vas takrat majhna in tudi danes ni veliko večja. Igrali smo se pač otroci med seboj. Veselili smo se vseh praznikov, prav posebej pa božiča in miklavževega. Seveda sem sorazmerno malo časa preživel doma, ker sem po končani osnovni šoli odšel v gimnazijo v Šentvid nad Ljubljano. Ste radi hodili v šolo? Katere predmete ste imeli najraje? Katerih učiteljev se radi spominjate? Ste imeli čas še za kakšnega konjička? “V osnovno šolo v Trebnjem sem rad hodil. Takrat še ni bilo mogoče reči, katere predmete imam najraje. Spominjam pa se dobrih učiteljev in učiteljic v trebanjski šoli. V gimnaziji sem imel prav tako zelo dobre profesorje. Sam nisem imel kakšnega posebnega konjička. Tudi nisem bil kakšen poseben športnik. Rad pa sem veliko bral in zanimali so me predvsem jeziki.” Radi prihajate na Dolenjsko? So Vaši neposredni stiki z domačimi in prijatelji iz mladostnih let bili tako pogosti, kot bi si želeli? “Zelo redko prihajam na Dolenjsko. Tudi stiki z domačimi in prijatelji so zelo redki. Morda enkrat ali dvakrat na leto pridem na grob na trebanjsko pokopališče in potem tudi na obisk v rojstni kraj na Grmadi ali k sestri, ki živi na Krušnem Vrhu.” Verjetno ste veseli, ker Vas imajo ljudje še vedno radi in Vas še zdaleč niso pozabili, čeprav ste se že pred leti umaknili v zasluženi pokoj. Ste ob svoji 75-letnici zaprosili za razrešitev svoje službe ljubljanskega nadškofa, da bi se upokojili, le zaradi zdravstvenih razlogov? “Po cerkvenih predpisih mora škof, ko dopolni 75 let, prositi za razrešitev. Zame je bila to samo ob sebi umevna stvar. Zdravje je bilo takrat še kolikor toliko dobro. Tako niso bili zdravstveni razlogi, ampak cerkveni predpis razlog, da sem se odpovedal svoji službi." Imel sem zelo dobre sodelavce Kakšen je bil običajni delovni dan, ko ste bili slovenski metropolit in kako dejavni ste še zdaj na jesen življenja? “Ko sem bil na škofiji, je bilo izredno veliko dela, bodisi obiskov bodisi pogovorov na škofiji ali obiskov po župnijah in seveda razne cerkvene slovesnosti, kot so birme, posvetitve in blagoslovitve cerkva ali kakšne druge slovesnosti. Imel sem zelo dobre sodelavce in vesel sem, da sem mogel kolikor toliko dobro opravljati svoje delo. Sedaj sem se umaknil, le tu in tam grem na kakšno župnijo. Sicer pa sem v glavnem doma. Imam zelo lepo stanovanje in dobro oskrbo. Za to sem zelo hvaležen.” • Vam zdravje še dobro služi? Kaj imate najraje na jedilniku? Spijete tudi kakšen kozarec dolenjskega posebneža - cvička? “Po zadnji precej težki bolezni lansko jesen se je zdravje kolikor toliko popravilo, vendar še ne popolnoma. Za hrano skrbijo v zavodski kuhinji in je enaka za vse. Po bolezni pa sem se odpovedal vsakemu alkoholu, tako da tudi cvička ne pijem več, čeprav so mi ga zadnjič prinesli iz Trebnjega več steklenic. Bom pa kakšnim gostom postregel z njim.” Kaj najpogosteje in kaj najraje berete? Kateri avtorji so Vam najljubši? Prebirate tudi časopise, revije in spremljate elektronske medije? “Berem domače stvari: Delo, Družino in revije, predvsem pa nemške in švicarske časopise in revije. Bolj malo berem romane, več pa teoloških del in življenjepisov. Elektronskih medijev pa ne uporabljam. Radia ne poslušam, ker slabo slišim. Ob nekem obisku naših misijonarjev v Afriki in na Madagaskarju, ko sem jemal zdravila proti malariji, mi je skoraj odpovedal sluh. Po zadnji bolezni se je sluh še poslabšal. Tako ne morem spremljati vsega.” Svoje dobre zveze v Evropi in po svetu ste s pridom uporabili pri osamosvajanju Slovenije. Ste kdaj prej, denimo, ko ste še študiral, razmišljali, da bomo prišli do svoje države? “Vesel sem, da sem mogel s svojimi zvezami - bilo jih je res precej zaradi raznih služb - nekoliko prispevati pri osamosvajanju, posebno pa še pri mednarodnem priznanju Slovenije. O tem, da bomo kdaj prišli do samostojne države, nisem nikdar razmišljal. V stari Jugoslaviji o tem ni bilo govora. Potem je prišla vojna, ki je nisem doživel doma, ampak v Rimu. Pozneje nisem veliko vedel, kakšne so razmere pri nas.” Strankarske zdrahe nam zelo škodujejo Vas navdaja desetletna samostojnost mlade države z zadovoljstvom, ali Vas motijo pogoste strankarske zdrahe in razprtije v Sloveniji? “Spominjam se, kakšno navdušenje je bilo, ko je bila razglašena samostojnost slovenske države. Bila so velika pričakovanja, a kmalu so prišla tudi razočaranja. Zdi se, da so ta razočaranja vedno večja, poseb- no zaradi strankarskih zdrah in razprtij, kot pravite. To nam zelo škoduje, bodisi doma, bodisi v mednarodnem svetu.” Se Vam zdi, da smo po tolikih letih od znamenite spravne slovesnosti v Rogu, kjer sta se srečala s predsednikom Milanom Kučanom, kaj bliže spravi? “Upal sem, da bo po tisti slovesnosti v Kočevskem Rogu, ki je bila zares zgodovinska in ki so ji nekateri zelo nasprotovali, vendar prišlo do sprave. S predsednikom Kučanom sva se takrat bolj slučajno srečala. Ko sem šel k oltarju, sem ga srečal in mu dal roko. To srečanje so fotografirali in fotografija je postala nekakšen zgodovinski dokument sprave. Žal pa še vedno nismo prišli do prave sprave ne z mrtvimi in ne z živimi. Zdi se, da so tudi slovesnosti v Kočevskem Rogu, posebno letos, prinesle nove prepire.” Ste v pogostih stikih z Vašim naslednikom nadškofom dr. Francem Rodetom? Vas obiskuje, se z Vami še kaj posvetuje? “Z nadškofom dr. Rodetom nimam skoraj nobenih stikov. Ne obiskuje me in nikdar se o kateri koli stvari z menoj ne posvetuje. Sam ga prej nisem pobliže poznal, ker ko je bil on v Ljubljani, sem bil jaz v tujini, potem pa je on odšel v Rim in me je obiskal tu in tam, ko je prišel iz Rima v Slovenijo.” Iz Švice Vas menda predstojniki niso radi spustili nazaj v Slovenijo. Vam je bilo kdaj žal, ker niste ostali v tujini, da se ne bi tako od blizu soočali s številnimi zagatami v svoji domovini, saj so od Vas zapletene razmere doma terjale še več energije kot od navadnih smrtnikov? “Resje, da sije takratni škof v Churu Johannes Vonderach prizadeval, da bi še naprej ostal v Švici, kjer sem opravljal različne naloge v njegovi škofiji pa tudi v celotni Švici. Sam pa sem si želel, da bi se vendar mogel vrniti domov. Posebno me je vabil pokojni škof Lenič. Tako sva se res dogovorila, da se bom vrnil, kakor hitro bo mogoče dobiti dovoljenje. Prej sem le dvakrat ali trikrat prišel na obisk v domovino. Iz domovine sem odšel leta 1941 in prvikrat sem prišel domov na obisk leta 1965, za stalno pa sem se vrnil leta 1977. Zelo sem bil vesel, da sem se mogel vrniti, čeprav sem prišel v čisto drugačne razmere, kakor so bile v Švici.” Se Vam zdi, da seje po prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki ste ga imeli čast sprejeti ravno Vi, kaj spremenilo na boljše v odnosih med Cerkvijo in državo oziroma oblastmi? “Obisk papeža Janeza Pavla II. je bil zame zares nekaj izrednega. Ko je bil na obisku na Hrvaškem, sem ga osebno povabil, naj pride tudi v Slovenijo; potem smo ga tudi uradno povabili. S papežem Janezom Pavlom II. sva se srečala že v Švici, ko je bil nadškof v Krakovu in je prišel na zasedanje švicarske sinode v Bernu. Prvi papežev obisk v Sloveniji je zelo lepo potekal. Ob drugem obisku sem se samo kratko srečal s sv. očetom. Na vprašanje, kako so se spremenili odnosi med Cerkvijo in državo oziroma oblastmi, ne morem odgovoriti, ker sem po papeževem obisku kmalu odšel v pokoj in sedaj ne zasledujem več tega dogajanja.” Friderik Baraga je bil zares izreden človek Se nadejate, da bomo Slovenci kaj kmalu za škofom Antonom Martinom Slomškom dobili še drugega svetnika, Vašega rojaka, misijonskega škofa Friderika Barago? "To bi si zelo želel. Friderik Baraga je bil zares izreden človek. Kdor pozna njegovo življenje, posebno njegovo odločitev za duhovniški poklic, ko je imel na voljo graščino in odšel potem med Indijance v Severno Ameriko, ga mora zares občudovati. Sam sem pričakoval, da bo že prej prišel prišlo do njegove razglasitve za blaženega. A ne vem, kje se vedno znova ustavi: ali so razlo- gi v njegovih spisih v različnih jezikih ali kje drugje. Škof Baraga je bil rojen v Mali vasi pri Dobrniču, nedaleč od mojega rojstnega kraja. Krščen je bil v župnijski cerkvi v Dobrniču, kjer sem bil tudi sam krščen. Upam, da bo kmalu tudi on razglašen za blaženega.” Božični prazniki se približujejo. Kje so že leta, ko ste si nekako priborili pravico, da sta s pokojnim Jožetom Smoletom, predsednikom SZDL, družno voščila za praznike poslušalcem ljubljanskega radia in gledalcem televizije!? Bi kaj želeli sporočiti našim bralcem pred letošnjimi prazniki? “Prizadevanje za priznanje božiča kot dela prostega dneva in praznika je bila res moja velika naloga. Kajti nikakor nisem mogel razumeti, in tudi v tujini niso mogli razumeti, daje v Sloveniji božič navaden delovni dan. Takrat, kolikor se spominjam, so posebno pazili, če pridejo otroci na božični dan v šolo, in na druge ljudi, če pridejo na delo. Sam sem si zelo prizadeval in napisal več vlog, pa so bile nekajkrat vse zavrnjene. Končno se je vendarle posrečilo in pokojni predsednik SZDL Jože Smole je imel razumevanje. Tako je prišlo do voščila za božič na radiu. Ljudje so mu potem hudomušno nadeli ime “božiček”. V Beogradu je bilo zaradi voščila veliko razburjenje, kako da je v Sloveniji mogoče kaj takega. Pozneje so se razmere zelo spremenile, čeprav so, kolikor mi je znano, ljudje že prej, celo taki, ki niso bili verni, praznovali božič predvsem kot družinski in ljudski praznik. Seveda božič ni samo nekaj zunanjega, ampak za verne ljudi je predvsem spomin na Kristusovo rojstvo pred 2000 leti. Bojim se, da je med slovenskim narodom vedno manj vernosti in tudi manj pravega praznovanja božiča. Moja iskrena želja je, da bi letos v jubilejnem letu na pravi način praznovali božič, ki je praznik miru z Bogom, med seboj, v družinah in tudi med sosedi in vsemi ljudmi v naši državi. Vsem želim blagoslovljene in vesele božične praznike in potem srečno pot v novo tisočletje.” Najlepša hvala za zanimive odgovore in obilo trdnega zdravja tudi v imenu Dolenjskega lista, gospod nadškof! PAVEL PERC Luč miru v Sloveniji NOVO MESTO - Predstavniki Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Zveze tabornikov Slovenije so v soboto, 16. decembra, z Dunaja prinesli v Slovenijo betlehemsko Luč miru. Dan kasneje so jo novomeški skavti iz Ljubljane prinesli v Novo mesto, po okoliških župnijah pa jo bodo raznašali 22., 23. in 24. decembra. Poslanstvo Luči miru je širjenje zavesti o miru, vabi nas, da obudimo hrepenenja po miru in vztrajamo v prizadevanju za pravičnost, dobro in strpnost. Akcijo Luč miru, ki je namenjena vsem ljudem, so prvič izpeljali avstrijski skavti s pomočjo avstrijske televizije leta 1991, njena letošnja svetoletna poslanica pa nosi naslov Mir ljudem. PATER JANKO ŠTAMPAR IZ SEMIČA Tudi župnik je (samo) krvav pod kožo Na današnji dan pred pol stoletja se je Štamparjevim na Grabah pri Središču ob Dravi rodi! sin Janko. Če se ozremo, kaj vse je v teh petdesetih letih življenja naredit, lahko domnevamo, da so imele takrat rojenice kar veliko dela. Bolj kot v rodni Štajerski danes Štamparja poznajo v Beli krajini, kjer je že petindvajseto leto dušni pastir pa tudi kulturnik, navdušen vsestranski športnik in še kaj. Ko je bilo Janku šest let in pol, bratu pa štiri leta manj, sta ostala brez očeta. Čeprav je bilo njihovo posestvo veliko, so tolkli revščino, saj poleg mame in starih staršev ni bilo nikogar, ki bi ga obdeloval. Tako je moral v 6. razredu opravljati vsa kmečka dela in marsikdaj seje s koso odpravil v šolo. Zato v šoli ni ravno blestel, še težje pa je bilo v 7. razredu, ko je bil zaradi pljučnice doma tri mesece in pol in prav toliko časa v 8. razredu zaradi zlomljene roke. A ker je zelo lepo risal - ta talent je pozneje zakopal - so mu ponudili štipendijo na šoli za oblikovanje, a mu je ena od dijakinj to odsvetovala, češ da od tega dela ni kruha. Zanimal se je za letalsko šolo v Mostarju, a ga mama ni pustila, na prometno šolo pa ga niso sprejeli. Ker je bil ministrant, čeprav je bila družina precej liberalna, mu je župnik predlagal škofijsko klasično gimnazijo v Pazinu, ki je bila najbližja še prosta. Bodoči bogoslovec v partiji Pater Štampar se spominja, da se prvo leto tam ni dobro počutil, saj so imeli v internatu špartansko vzgojo in slabo hrano. Ob prvem polletju je imel dve nezadostni in jo je skoraj ucvrl domov. Pri hrvaščini mu je na primer profesor pod spis napisal “groblje”. Vztrajal je le zaradi ponosa in trme, ki sta se mu splačala, saj se je kmalu znašel. Ker so dijaki iz Slovenije, ki jih je bila polovica, sloveli kot dobri matematiki s posluhom, seje začel ukvarjati z glasbo. Najprej se je lotil tamburic, potem naredil šolo za harmonij. Zgodilo pa se mu je, da bi ga skoraj vrgli iz šole. Pri šoli so namreč imeli tudi veliko prašičjo farmo za potrebe internata. Ker je mesar zbolel, so mu, kmečkemu fantu, rekli, naj gre zaklat prašiča, česar do takrat ni še nikoli počel. Ni znal, kam naj ga piči z nožem. Zbadal ga je v vrat, in ko se mu je z drugimi dijaki, ki so mu pomagali, zazdelo, da je 350-kilogramska mrcina spustila dušo, so jo nune polile s kropom. Takrat je prašič skočil pokonci, fantje pa so ga toliko časa potiskali v kad, da so ga utopili. Janko bi zaradi mučenja živali skoraj moral iz šole. Pozneje je postal glavni mesar na šoli, kar je bil velik privilegij, saj se je vsaj ob kolinah, ki so bile nekajkrat na mesec, dobro najedel. Od Janka niso pričakovali, da bo nadaljeval študij, kaj šele, da bi bil bogoslovec, zato v 4. letniku gimnazije ni dobil potrdila o šolanju in sredi šolskega leta so ga poslali k vojakom v Titograd. Tam so ga, ne da bi on vedel, vpisali celo v komunistično partijo. “Vsi komunisti iz pehote, ki je štela 650 fantov, so pri meni delali celo izpite. Ko pa sem javno vprašal, kako to, da tako poudarjajo enotnost komunistov, ko pa sem prebral, da se komunisti iz različnih držav med seboj razlikujejo, so me po treh mesecih in pol vrgli iz partije," se nasmehne. Najprej piknik, potem litanije Ko je odslužil vojaški rok, se je zgolj zato, ker je bil v v križniškem redu župnik iz Središča ob Dravi, vpisal v ta red, čeprav ni veliko vedel o njem. V noviciatu je naredil maturo, za katero se je učil tako temeljito, da je dobil celo čir na dvanajsterniku. Vpisal seje na teološko fakulteto, a ker so ga tolikokrat klicali na orožne vaje, da gaje to že oviralo pri študiju, seje znašel z zdravniškim potrdilom o diareji. Če ga torej vojska ni zanimala, četudi je bil v Titogradu kar šestkrat nagrajen za odlično streljanje z minometalcem, mu je bilo na fakulteti zanimivo prav vse. Še posebej pa šport, tako da je bil tri leta in pol celo referent za šport in takrat je fakulteta od države dobila denar za opremo telovadnice, študenti pa športne izkaznice. “Leto dni sem treniral nogomet pri Iliriji, nato pa kot edini bogoslovec karate, ki mi je veliko pomagal pri samovzgoji, saj sem bil po naravi hitre jeze in potreboval sem dolga leta, da sem naučil sam sebe obvladati.“ Od leta 1976 do 1980 je bil kaplan v Semiču, najprej kot nedeljski kaplan. Potem je bil pet let kaplan v Metliki in z radostjo se spominja metliških let, saj sta z župnikom Albinom Žnidaričem odlično sodelovala. “V stari metliški kinodvorani sem imel neuradno tri leta in pol disko. Oh, tam sem zaslužil!" prav nič ne skriva navdušenja župnik Janko. Nasploh je bil v Metliki med mladimi zelo priljubljen in znal jih je pritegniti v cerkev. Najprej so imeli piknik, potem litanije. Ustanovil je tri ansamble z imenom Mavrica. Z dekleti je hodil na cerkvene festivale črnskih duhovnih pesmi in bile so med uspešnejšimi. V Metliki je ustanovil tudi radioklub, ko pa se je leta 1985 kot župnik vrnil v Semič, je nadaljeval s pestrim delom, zastavljenim že prej. Leta 1977 seje veliko sprehajal po Kočevskem Rogu, ki ga je vse bolj zanimal. Tako se je srečal z jamarji, se jim pridružil in z njimi samo v Beli krajini odkril kar 64 jam. Bil pa je tudi med ustanovitelji Potapljaškega kluba, potaplja pa se v glavnem v kraške sifone. Želi si priti v podzemlje Krupe v zaledju izvira, vendar ni povsem pre- PRED CERKVIJO - Pater Janko Štampar pred glavnim vhodom v semiško farno cerkev sv. Štefana v opravi nemškega viteškega reda. Ko trdno stoji na tleh, si je težko predstavljati, da je kot jadralni padalec in jamar - rečeno v prispodobi - razpet med nebesi in peklom. (Foto: M. B.-J.) pričan, da se mu bo želja uresničila. Mnogi Semičani se ga radi spominjajo tudi kot pobudnika za ustanovitev Športnega društva Orel in Kulturnega društva Orel. Na zagovor, zaradi jadrnice Ko je leta 1991 prišel v Semič za kaplana Jože Pavlakovič, sedanji starotrški župnik, ki se je najprej izučil za mizarskega mojstra, sta na župnijskem dvorišču začela graditi enajstmetrsko jadrnico. “Ravno takrat se je pričelo vračanje cerkvenega premoženja in nadškof dr. Alojzij Šuštar se je zbal, da bodo novinarji jadrnico zgrabili kot kost, češ da Cerkev nima denarja za obnovo cerkva, župnik in kaplan pa delata jadrnico. “Saj je imel prav, a izgovoril sem se, da plovilo delam iz pastoralnih razlogov: ko bo slabo vreme, bom na krov povabil komuniste in vsi bodo molili. Vendar je bila jadrnica le izgovor za zasliševanje v Ljubljani, v resnici pa jih je, tako kot tudi tiste, ki so me šli iz Semiča tožit, motila moja politična nevtralnost. A prav zaradi te sem si v Semiču nabral največ pozitivnih točk,” pravi pater. Da pa so bile v dveh župnijah, ki jih vodi, torej v semi-ški in črmošnjiški, ki skupaj štejeta dvajset cerkva, obnovljene številne cerkvice, klopi, spovednice, stopnišča, postavila pa sta tudi enajst novih oltarjev, je bilo očitno samo po sebi umevno. Na župnikovi barki vsako leto preživi sto do stopetdeset Belokranjcev, mnogi v zahvalo in za nagrado za delo. Letos je šel z ljudmi, ki so se izmenjavali na jadrnici, kar dvaintridesetkrat na kapet-anijo. Gostil je celo narkomane z vzgojitelji. Z jadrnico pa na Hrvaškem tudi tekmuje v novomeški regati, ki je precej zahtevna, zato s ponosom pove, da se je letos uvrstil na šesto mesto, torej na sredino lestvice. Navdušil seje tudi za jadralno padalstvo, a ko je pred leti skočil v tuje zelje, kot rad v šali poimenuje svoj nesrečni pristanek, je veliko bolj previden. Pozimi smuča in poleti igra nogomet, zato je v Semiču tudi zgradil nogometno igrišče. Je celo vratar slovenske duhovniške ekipe PAX. In ko ga spomnim, daje župnik Pavlakovič nekoč moral na zagovor, ker je ob pomanjkanju moških v starotrški folklorni skupini plesal v narodni noši, se zasmeji. “V cerkvi sem oblečen, kot zahtevajo pravila, nogometa pa menda ne bom igral v talarju. Mlajšim je to razumljivo, starejšim pa še bo,“ se ne obremenjuje. Najbolj adrenalinski duhovnik Janko Štampar zadnje čase zelo hiti z izdajo semiške farne kronike. “Imam težave, ker je v originalu ni mogoče izdati, saj je v njej veliko zgodovinskih neresnic, a tudi jezik je velikokrat nerazumljiv. Zato moram najprej preveriti nekatera dejstva in jo napisati v razumljivem jeziku," pojasnjuje. Tolikšna naglica je potrebna, ker je po njegovem osemdeset odstotkov verjetnosti, da bo 15. avgusta prihodnje leto odšel iz semiške župnije, čeprav se v njej dobro počuti. “Ker je križni-ški red majhen in so nekateri sobrati bolni, sem sprejel predlog, da bi naš red, ki ima cerkve v Beli krajini in v delu Štajerske, deloval skupaj. Sedaj nas je le še šest, ker pa jih je večina že na Štajerskem, bi radi, da pridem v rodno deželo tudi jaz. Vendar s? želim po upokojitvi vrniti v Belo krajino," pojasni svojo odločitev za odhod iz Bele krajine, kije mnogi niso veseli, saj je med ljudmi zelo priljubljen. Kako pa so župniku Štamparju prirasli k srcu Belokranjci, pove tudi to, da so mu že davnega leta 1989 sprejeli magistrsko nalogo. Manjka mu le še zagovor, s katerim pa je nalašč odlašal, saj se je bal, da ga bodo dali v papeško službo v vzhodne države. Njegovega sošolca so namreč takoj po opravljenem magisteriju poslali v Seul. Za vse, kar je dobrega naredil, in tega zares ni bilo malo, so župniku Janku, kot ga mnogi kličejo, ob letošnjem semiškem občinskem prazniku podelili plaketo kot najvišje občinsko priznanje. A to ni bilo letošnje edino priznanje. Nekoliko manj resno je dobil v Oni, prilogi Dela, kjer so ga razglasili za najbolj adrenalinskega duhovnika v Sloveniji. Ta naslov si je upravičeno zaslužil, kot nagrado zanj pa je včeraj, na predvečer svojega rojstnega dne, na prvem programu Radia Slovenija vodil oddajo Zborovska glasba po željah poslušal- Ljudi, ki tarnajo, še bog ne mara Ko počasi niza svoje dogodivščine, kijih rad začini s humorjem, se mi nehote prikrade vprašanje, kako je kos vsemu delu, tako duhovnemu kot čisto posvetnemu, med katerega sodi tudi obnova farovških hlevov, v katerih se bodo odvijale tudi kulturne prireditve ter postavitev brunarice na Mirni gori. “Najbolj mi pomaga to, da sem pozitivno usmerjen tako v duhovnem kot v vsakdanjem življenju. Iz vsake stvari poskušam potegniti dobro zase in za druge. Če pa vidim, da ne gre, raje pustim vse pri miru. S tako različnimi stvarmi se ukvarjam zato, da lažje opravim tisto, kar me ne veseli. Veliko duhovnikov je, ki niso tako vesele narave, jaz pa sem rad v dobri družbi. Če človek poskrbi za dobro počutje, mu je na tem svetu lažje počakati na nebesa. Ljudi, ki le čakajo na božje plačilo in tarnajo, še bog nima rad,” je iskren. Le malokdo pa ve, da ima pater Štampar pomembno funkcijo v križniškem redu. Je namreč generalni svetovalec visokega mojstra, PRI DELU - Semiški župnik Janko v svoji delovni sobi, kjer nikoli ni pravega miru: ljudje si pogosto kar podajajo kljuko, vmes pa zvoni telefon. A opravi tako prijazno in umirjeno, da človek težko verjame, da je bil, kot samokritično priznava, nekdaj velik jezljivec. (Foto: M. B.-J.) torej glavnega predstojnika križni-škega reda, ki ima sedež na Dunaju. A četudi pred tremi desetletji, ko je vstopil v križniški red, ni natančno vedel, kaj to pomeni, pravi, da bi šel danes, ko ima obilo izkušenj, po isti poti tudi zato, ker so njihove župnije med najlepšimi v Sloveniji. “Naše delo je veliko lažje, ker smo razen za pastoralno delo, torej za verouk in maše, odgovorni neposredno papežu. Raz- lika med svetnim in redovnim duhovnikom je v tem, da po naši smrti vse, kar smo ustvarili, pripada redu. Jaz sem se doma vsemu odpovedal, brat pa ve, da po meni ne bo dedoval," poskuša biti nazoren župnik Janko. Toda veliko so imeli, imajo in gotovo še bodo imeli od njega številni, ki so bodisi pri njem iskali pomoč ali pa so mu prišli pomagat. MIRJAM BEZEK-JAKŠE NASILJE NAD ŽENSKAMI: Ko se bojiš priti domov Pravkar so se iztekli mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Nasilje se nadaljuje. Po ocenah društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, je v Sloveniji vsaka peta ženska žrtev fizičnega nasilja, vsaka sedma pa žrtev posilstva. Storilci ostajajo nekaznovani, saj ženske težko spregovorijo o fizičnem ali spolnem nasilju, ki so ga preživele ali ga še vedno doživljajo. Maja Plaz, vodja programa SOS telefon, pravi, da se žrtve nasilja le redko odločijo za prijavo storilca, saj so pritiski in grožnje nasilneža ponavadi tako močni, da si ne upajo niti spregovoriti o dogodku, kaj šele, da bi storilca prijavile. Le včasih, ko ne gre več, se odločijo, da bodo svojo stisko zaupale neznancu, pravzaprav neznanki, kajti med prostovoljci, ki delajo na SOS telefonu in se vsakodnevno srečujejo s tragičnimi zgodbami in usodami, so samo ženske. Na SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja (080 11 55) vsak dan sprejmemo približno 15 klicev. Maja Plaz: “Vsi klici sicer niso povezani z nasiljem, velika večina pa se nanaša na različne oblike nasilja: fizično, ki ga vedno spremlja tudi psihično nasilje, spolno, ekonomsko nasilje. Pogosto v pogovoru s svetovalko kli-calka spregovori tudi o spolnem nasilju, vendar šele, ko je vzpostavljen zelo zaupen odnos med njima. Na naš telefon kličejo v glavnem ženske in mladostnice pa tudi otroci, ki doživljajo nasilje, klicev moških je zelo malo. Svetovalke nudijo pogovor, skupaj z ženskami v stiski razmišljajo o možnih rešitvah iz situacije, v katerih so se znašle, jih podpirajo in opogumljajo pri njihovih odločitvah. Ženske, ki doživljajo nasilje, pogosto nimajo človeka, na katerega bi se lahko obrnile po pomoč. Ponavadi je namreč njihov življenjski prostor zelo zožen, saj hoče imeti nasilnež popolno kontrolo nad svojo žrtvijo. Zato ji omejuje stike s prijateljicami, sorodniki, nadzoruje njen prosti čas, telefonske pogovore... Sčasoma žrtev nima več stikov z nikomer, ki bi se mu lahko zaupala, in poskuša nekako preživeti v nasilnem odnosu - to imenujemo strategija prilagajanja oziroma strategija preživetja. Ženske pogosto upajo, da se bo njihov partner spremenil, če mu bodo izkazovale dovolj ljubezni in pozornosti. Sčasoma pa ugotovijo, da ne morejo vplivati na njegovo nasilno obnašanje, saj ni nekega recepta, kako se izogniti temu, da ne bi nasilnež ponovno izvajal agresije.” Lahko ženskam v stiski poleg pogovora ponudite tudi kakšno konkretno obliko pomoči? “Ženskam, ki nas kličejo zaradi nasilja ali druge življenjske stiske, povemo, kam se še lahko obrnejo po pomoč, kdo je pristojen za pomoč pri razreševanju njihove težave. Pogosto povedo, da so izgubile že vse upanje, saj so razni strokovni delavci in delavke, ki so jih prosile za pomoč, “že dvignili roke od njih”. Zato je zelo potrebno, da žensko, ki pokliče na SOS telefon, sprejmemo z razumevanjem, predvsem pa, da ji absolutno verjamemo.” V okviru vašega Društva SOS telefon že štiri leta delujejo tudi skupine za samopomoč. Kako delujejo in kdo se vključuje vanje? “Skupine za samopomoč so namenjene ženskam, ki še vedno doživljajo ali pa so v preteklosti doživljale nasilje. Skupina šteje ponavadi največ 8 članic, vodita jo dve koordinatorki, ki pa sta hkrati enakopravni članici skupine. Skupina se srečuje enkrat tedensko po dve uri. Članice se na vsakem srečanju posebej dogovorijo o tem, katera bo izpostavila svojo težavo. Članice si med seboj izmenjujejo izkušnje, se podpirajo pri iskanju rešitev in druga drugi nudijo podporo tudi izven srečanj. V skupini imajo možnost ostati anonimne, kar pa je še posebej pomembno, je to, da njihove zgodbe ostanejo med članicami. Pomembno je, da se članice v skupini počutijo varno, predvsem pa ugotovijo, da niso same in da je komu mar za njihovo počutje.” Kaj pa, ko je doma prehudo, ko bi se morale nekam umakniti? “V okviru Društva SOS telefon delujeta dve zatočišči - Zatočišče Ljubljana od leta 1997 in Regionalna varna hiša v Celju od avgusta letos. Obe zatočišči sta na tajni lokaciji, kar je zelo pomembno tako za varnost stanovalk in njihovih otrok kot tudi za varnost zaposlenih v zatočišču. Obe omenjeni zatočišči sta polno zasedeni skoraj ves čas.” Prestano nasilje najb(ž trajno zaznamuje žensko. S takšnimi spomini je težko živeti. “Fizično ali spolno nasilje lahko v človeku pusti dolgotrajne posledice, nekateri se morajo z njimi ukvarjati vse življenje. Tovrstno nasilje povzroči v žrtvah izgubo zaupanja do soljudi, saj so ponavadi storilci bližnje osebe, ki jim zaupamo, ženske se počutijo umazane, ničvredne, nesposobne, velikokrat se krivijo za to, kar so doživele, čeprav je za nasiije vedno odgovoren le tisti, ki ga izvaja, in ne žrtev ne glede nato, kaj je oziroma česa ni naredila v tistem trenutku. Nasilnež uživa v tem, da žrtev poniža do konca, da ima nad njo popolno kontrolo, Tudi zato se preživele (denimo po posilstvu) počutijo ponižane, spolno nasilje vpliva na njihov odnos do življenja nasploh, na njihovo poklicno uspešnost, pogosto se zaprejo vase, ne verjamejo v svoje sposobnosti, se izogibajo družbe, nekatere se zatečejo v prenajedanje, druge v bulimijo, anoreksijo... Spolno nasilje pomeni celostno zlorabo - to je zloraba telesa in čustev osebe. Zato so posledice ponavadi na več ravneh. Podobno je z drugimi oblikami nasilja.” Kaj storiti, če se nasilje zgodi (dogaja) nam? “Če se srečamo z nasiljem, je seveda najpomembnejše, da se nekako zavarujemo pred njim. Zavedati pa se moramo, da za nasilje ni opravičila (čeprav ga nasilni ljudje največkrat najdejo) in da je za nasilje kriv tisti, ki je nasilen. Dobro je, da se o tem, kar se nam je zgodilo, komu zaupamo, saj bomo na ta način lažje preživeli obdobje po nasilnem dejanju. Lahko pokličemo tudi na SOS telefon, kjer bomo imeli možnost anonimno pogovoriti se. Pomembno je, da gremo k zdravniku, če smo poškodovani - tudi če poškodbe niso vidne, potem pa razmislimo tudi o tem, ali bomo nasilje prijavili ali ne.” DAMJANA KROŠELJ KOČEVSKI NEMCI NEKOČ IN DANES Obnova pokopališča v politične namene? Srečanje Rajka Jenka s Trate XIV in Hermanna Petschauerja iz Avstrije pri Cor-pus Christi v Kočevju leta 1987 bi lahko šteli za začetek ponovnih stikov med Slovenci in kočevskimi Nemci. Srečala sta se tam blizu, kjer je nekoč stala kapelica s kipom sv. Jerneja, enega izmed dvajsetih apostolov. Dvanajsti apostol drži v desni roki velik nož, v drugi roki pa knjigo ali zvitek kože - Simbol Kočevja in Kočevske. Ko so bila dela na pokopališču v največjem razmahu, je k Jenku pristopil Hermann Petschauer. S seboj je nosil Slovar kočevarskega narečja dr. Walterja Tschin-kla, ki ga je nameraval prodati muzeju, vendar ta tedaj zanj ni kazal zanimanja. Kasneje ga je podaril Jenku, ta pa ga je izročil kočevskemu muzeju. Spraševal je, kaj se pravzaprav dogaja, in ko je zvedel, da bi radi obnovili pokopališče in postavili na spominski plošči tudi imena pokojnih kočevskih Nemcev, je bil hvaležen. Obljubil je, da bo rojakom v Avstriji, ki imajo tu še pokopane svojce, povedal, naj se oglasijo. Tako sta tedanji kočevski dekan Božo Metelko in Rajko Jenko navezala stike s predstavniki Gottscheer Landsman-nschafta v Celovcu. Odkritje spominskih plošč je bilo leta 1990. Za mnoge je bilo leto 1990 začetek novega obdobja. Mladeniči, ki so nekoč na nacističnih uniformah nosili medalje, so v različnih nemško govorečih koncih Evrope dokončali kariero in se upokojili. Vmes je padel berlinski zid in pota domov so postala bližja. O nekdanji domovini so začeli vse bolj govoriti kot o “daheim”, jo začeli poveličevati kot Geburtsheimat, kot Gotsc-heerland in prisegati v duhu: “Gottscheer bleibt Gottscheer” (Kočevar ostane Kočevar) “staatstreu und volkstreu" (zvest državi in narodu). Prav tako so prisegali ob praznovanju 600-letnice jezikovnega otoka leta 1930 v Kočevju, ki je potekala pod neposrednim protektoratom kralja. Gostje iz vse Jugoslavije, iz Avstrije, Nemčije in Severne Amerike so se tedaj zbrali v velikem številu. Slavnost je bila na pobudo pevskih društev, ki so se izkazala med prepovedjo kočevarske Kmečke stranke in Kulturbun-da in so kljub sumničenju Slovencev uspela zadržati kočevske Nemce skupaj ter jih povezati z ostalimi južnoslovanskimi volks-deutscherji. Leitmotiv 600-letnice “staat-streu-volkstreu” je bil načelo, v okviru katerega so tudi volksdeutscherji iz vseh južnoslovanskih držav izkazali svoj odnos do države, pri čemer je morala biti načelna lojalnost državi povezana s pravico do lastne narodnosti. Spomenik iz časov praznovanja 600-letnice jezikovnega otoka je obnovljen. S slovesnostjo na Gačah (12. junija 1993) seje začelo nadaljevanje starega zgodovinskega poglavja. Ostati .staatstreu und volkstreu’ - to so nam vcepili starši in tako naj ostane,” zatrjujejo danes v Landsmannschaftu. Temu sta se pridružili v Sloveniji ustanovljeni društvi: leta 1992 Društvo Kočevarjev staroselcev in dve leti kasneje Slovensko-koče-varsko društvo Peter Kosler. Prva njihova naloga je bila obnova kulturne dediščine, obnova pokopališč, napisnih plošč. Majhno število staroselcev je videlo sprva v obnovi pokopališč le dober posel - razvoj turizma in ostalih dejavnosti. “Čutil sem, da bi kot lojalni pripadniki slovenskemu narodu kot Kočevarji pomagali pri vstopu v Evropo”, je dvoumno povedal Avgust Gril na tiskovni konferenci v Dolenjskih Toplicah: “Iskal sem stike vnaprej. V Evropski skupnosti imam ljudi, ki so bili pripravljeni vlagati v infrastrukturo. Dogovarjal sem se za sredstva in denar, da bi lahko ta svoj jezik ohranili, pa tudi zaradi turistične znamenitosti. Računal sem, da bi, če je 40.000 ljudi po svetu, ki imajo korenine v tej deželi, te ljudi privabili sem in bi se tukaj razvijal turizem...” Želje po “evropskih” in “evroatlantskih” povezavah, kot seje izrazil tudi v pismih Dolenjskemu listu, so bile sprejemljive, zato seje malokdo poglabljal v njihovo ozadje. Posli, sklenjeni na pokopališčih pa so prerasli v velike projekte politične narave, zato se je Ivan Jaklič, kasnejši Hans Ivan Jaklitsch, umaknil kot predsednik Društva kočevar-jev staroselcev. Kot v Kočevju ob Corpus Christi se je začela tudi obnova pokopališča v Starem Logu, vasici med Kočevjem in Novim mestom, na pobudo vaščanov. Kasneje sta se jim pridružili, da bi pomagali, obe kočevar-ski društvi. Ob delih pa je prišlo do nepričakovanega vmešavanja Gottscheer Ar-beitsgemeinscahtfa in do glasnih pobud za priznanje nemške manjšine. Na pokopališču je poleg kočevskih Nemcev pokopano tudi 75 talcev. “Pobili sojih na veliko mašo leta 1942 Italijani, nas ostale pa odpeljali v taborišča”, se spominja Marija Miede-Dulc iz Starega Loga. “Bili so domačini in prebivalci iz različnih vasi iz smeri proti Pugledu. Sami so si morali izkopati jamo.” Zato pokopališče v Starem Logu pomeni vaščanom veliko več kot prostor, kjer ležijo njihovi rajni. Prvotna zamisel, da bi popravili razpadajočo ograjo, nagrobnike in nasploh spremenili videz pokopališča v Starem Logu, je nastala med vaščani. Ciril Jasenc seje namreč ob pogrebu Marije Petek Grčman zaobljubil, da bo ureditev vaškega pokopališča med prvimi nalogami krajevne skupnosti Stara Cerkev, kamor spada Stari Log. Tudi od občine Kočevje so krajani dobili podporo in tako so se začela prva dela. Tedaj sta pristopili obe kočevarski društvi. Pomladi 1997, prav na dan OF, že vidimo dr. Christofa Zernatta, tedaj koroškega deželnega glavarja, ki polaga temeljni kamen za obelisk. V družbi je z dr. Gerhardom Wagnerjem, avstrijskim veleposlanikom v Ljubljani, vodstvom celovškega Landsman-schafta in predstavniki iz kočevske občine. “Sedaj se ne počutimo več sami,” je zbranim ob grobovih povedal Avgust Gril in obnovil trditev, da kočevskim Nemcem ni vselej sijalo sonce. Dr. Zernatto seje ob tej priložnosti zavzel za priznanje nemške manjšine v Sloveniji: “To ni le moje osebno stališče”, je rekel, pri čemer mu je dr. Wagner pomagal dokončati misel, “je tudi stališče zvezne vlade.” Pred tem je preko celovškega Arbeitsge-meinschafta prispelo februarja 1997 obvestilo, da bo avstrijska vlada pomagala pri obnovi pokopališča v Starem Logu. “V zvezi z vašim pisanjem preteklega leta, ki se nanaša na finančno podporo nemško govoreči skupini v Sloveniji, sem se odločil za podporo pri obnovi pokopališča v Starem Logu,” sporoča celovškemu Arbeitsgemein-schaftu dr. Wolfgang Schussel. Skupaj 35.000 šilingov ustreza vsoti, za katero sta zaprosili obe kočevarski društvi za obnovitvena dela preko avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani." Pomoč ni bila prva. Že leta 1995 je izročila Avgustu Grilu denar ena izmed avstrijskih političnih strank. Ljubeznivost dr. Wolfganga Schiissla je povzročila majhno težavo: sicer ne tako veliko vsoto je bilo težko enako razdeliti na obe društvi. Celovški list Gottscheer Zeitung, ki je na dolgo in široko poročal o polaganju temeljnega kamna na pokopališču v Starem Logu, je napovedal tudi vsebino napisa, ki bo na tamkajšnjem obelisku: Spomenik za umrle Kočevarje v domovini in po celem svetu. “Toda mi smo želeli, da bi pisalo: V spomin vsem, ki tukaj počivajo, in vsem umrlim Kočevarjem v stari domovini in po svetu, saj to je vaško pokopališče in ne le kočevskih Nemcev,” je kasneje pojasnil Ciril Jasenc, predsednik krajevne skupnosti Stari Log. “Dogovorili smo se tudi, da bo napis na štirih straneh obeliska: v slovenskem, nemškem, angleškem jeziku in kočevar-skem narečju. In, predvsem, da je napis v slovenščini s prednje strani, obrnjen ob slovesnostih proti publiki, saj to je Slovenija.” Jasenc je na predvečer odkritja obeliska 25. oktobra 1997 s sovaščanom preverjal, ali je vse urejeno za slovesnost drugega dne. Bila sta presenečena, ko sta videla, daje bila na prednji strani pritrjena plošča v nemškem jeziku. Odvila sta jo in postavila na mesto, kakor je bilo prvotno dogovorjeno. “Kdo pa je prestavil to ploščo?”, je spraševala čez nekaj dni Doris Debenjak, tedaj formalno še tajnica v Slovensko-kočevar-skem društvu Peter Kosler, ki je pristopila tudi k društvu Kočevarjev staroselcev. Pri teh navideznih malenkostih so bili vaščani Starega Loga občutljivi. “In tudi pri zahvalni plošči z napisom, kdo vse je prispe- val denar za obnovo, ne bomo pristali, da bi bila v namškem jeziku, kot nam je vsiljeval Gril,” pove Ciril Jasenc in dodaja: "Sploh pa tega tudi zakon ne dovoljuje. Menimo, da sodijo zahvale v medije, ne pa na zid pokopališča.” “Tedaj še nisem vedel, za kaj gre,” pojasnjuje inž. Erik Krisch, sicer predsednik Slovensko-kočevarskega društva Peter Kosler. Njegova sestrična Doris Debenjak je začela prevzemati obveznosti v društvu Kočevarjev staroselcev skupaj z inž. Avgustom Grilom. Oba sta se malo pred tem vrnila s kongresa narodnosti ob Millstat-tskem jezeru. Tam jima je dr. Karl Ander-wald, namestnik direktorja urada koroške deželne vlade, čigar zamisel je bil dom v Kočevskih Poljanah, pojasnil, kako bi prišli do denarja. “Čutil sem, da sem ostal nekako ob strani,” je omenil Erik Krisch, “in ugotovil, da brez sodelovanja z domačini ne bo društvenega dela. Začel sem iskati članstvo. Naši člani so iz vse Kočevske, medtem ko so staroselci .zadržali’ Poljansko-čermošnji-ško dolino in okolico.” Za kratek čas je nastal med društvoma navidezen kratek stik. Obe sta nadaljevali z zbiranjem članstva. Od tega je bila odvisna tudi pomoč iz tujine in drugo. “Tam nimam kaj iskati,” je odvrnil Rajko Jenko, ko je bil vabljen najprej v eno, nato pa še v drugo kočevarsko društvo. Da bi se včlanil v društvo, v katerem se kot celota ali člani posamič zavzemajo za nemško manjšino, pa se mu ni zdelo primerno. V tem je odločen tako, kot je bil v svoje poslanstvo poleti 1941, ko je trosil po kočevskih vaseh letake KPJ s prošnjo kočevskim Nemcem: “Ne odhajajte, ne zapuščajte Kočevske! Želijo vas preseliti na posestva in hiše, katere je narodnosocialistični vodja ukradel slovenskim delavcem in kmetom, njih pa brez vsega pregnal v tujino.” Redki se niso selili. Marija Miede-Dulc pravi: “Moji so vedeli, da jim ni nihče ničesar dal v Ameriki, če sami niso zaslužili, zato tudi niso verjeli, da bi v rajhu moglo biti drugače.” Za obnovo pokopališča v njeni vasi so dali denar tudi kočevski Nemci iz ZDA. Računi so ostali neporavnani. Zahvalna plošča še zmeraj ni vgrajena na pokopališču. Zato je inž. Avgust Gril nastopil z grožnjami: “G. Michl Ebnerje ploščo videl v muzeju in vprašal, kako to, da je tam in ne na pokopališču, kamor bi po logiki spadala?” Kot član manjšine (nemške na južnem Tirolskem) je zelo občutljiv za vsako ‘sektašenje’ do jezika drugih in je takoj kot edino možnost omenil napis v nemščini poleg slovenskega, kar pa po njegovem mnenju ni dopustno. Ta njegova domneva se tudi ujema s tistim, kar je bilo meni osebno rečeno, da ne mora biti napisa v dveh jezikih, ker področje ni dvojezično. Pošiljam Vam to sporočilo zato, ker mu moram odgovoriti. Odgovor bom formuliral tako, da mu bom povedal tako, kot je. Dovoljenja ni dala občina Kočevje, oz. upravna enota Kočevje, ker ni dala privoljenja Krajevna skupnost Stara Cerkev.” Dr. Michla Ebnerja, v Evropskem parlamentu odgovornega za sprejem Slovenije v EU, so imeli v gosteh kočevski Nemci aprila letos v Občicah tik pred srečanjem Landsmannschafta v Celovcu. Ta od visokega uradnika pričakuje pomoč v EU za priznanje Kočevarjev in spodnjih Štajercev. Zato nerodno dr. Ebnerjevo vprašnje Grilu: “Katere oblasti pa preprečujejo, da bi bila prinešena plošča na spomeniku na pokopališču?” Vaščani so si vzeli pravico, da bodo sami odločali, kako bo urejeno pokopališče, slovensko pokopališče, na katerem so kljub vojnam ter takšnim in drugačnim nevšečnostim ohranjeni nagrobniki njihovih sovaščanov kočevskih Nemcev. Program nameščanja zahvalnih plošč je tekel naprej. Gozdarji s Planine so sami začeli urejevati pokopališče in cerkev na Planini nad Črmošnjicami. Vsak je dal od 20 do 30 ur. “Vendar na zahvalni plošči nismo napisani, čeravno so staroselci obljubili, da bodo napis popravili,” se je nasmehnil Franc Janež, kateremu sta bila Planina in gozdna okolica revir skoraj vso delovno dobo. Sedel je na ograji, porasli z mahom, in sledil slovesnosti ob blagoslovitvi mrliške vežice avgusta 1998 in bolj sam sebi govoril: “Kaj bi bilo z nami Slovenci med vojno, če bi kočevski Nemci leta 1941 ne optirali v rajh?” Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA (s sodelovanjem strokovnega sodelavca) R4ZSTAVA MASK MAJDE KOČAR - V salonu pohištva Toma na Puščavi pri Mokronogu bo do srede januarja 2001 odprta razstava mask ljubljanske slikarke, pevke in glasbenice Majde Kočar. Pripravila je že okrog 40 likovnih razstav in glasbenih večerov. Običajno jo pri nastopih spremlja profesor kitare in čela Ratko Zekič in tako je bilo tudi tokrat na Puščavi, kjer sta umetnico, ki rada snuje predvsem v ateljeju Lakencu, kjer so nastale tudi njene ‘'vile", kot je poimenovale svoje maske. Kočarjevo je ob otvoritvi pozdravil direktor Tom Commercca, Dušan Skerbiš, dobrodošlico pa ji je izrekel tudi Anton Maver (na levi), predsednik sveta KS Mokronog. (Foto: P.P.) NAVDUŠENE NAD SVOJIMI ARANŽMAJI - Praznovanja, zlasti božično -novoletna, polepšajo domiselni cvetlični aranžmaji. Zakaj jih ne bi naredile kar same? Tako so si rekle članice Društva podeželskih žena Mirna Peč s predsednico Matejo Kerne ter pretekli teden medse povabile pravo strokovnjakinjo s tega področja, Branko Radej - Koren. V prostorih osnovne šole jim je pokata izdelavo adventnega venčka ter različne namizne aranžmaje, nato pa so dekleta in žene poskusile še same. Odlično so se znašle in ustvarile res lepp ikebane ter jih ob koncu razstavile (na sliki). Teden dni nazaj pa jim je o oblikovanju narezkov predaval prof. Janez Bokač iz novomeške srednje gostinske šole. Članice društva ta konec tedna, v soboto, 23. decembra, vabijo ob 19. uri na občni zbor in silvestrovanje v gostilni Na klančku, vesele pa bodo zlasti novih članic. (Foto: L. Murn) PREDNOVOLETNO KULTURNO SREČANJE - Območno združenje Rdečega križa Novo mesto je za svoje člane odbora ter aktiviste v znak zahvale za njihovo humanitarno delo tudi letos pripravilo prednovoletno srečanje, tokrat kulturno obarvano. Razgovoru s pisateljico Ivanko Mestnik (na sliki desno), ki ga je vodila Elizabeta Vardijan (v sredini), in njeni življenjski zgodbi, prepleteni s številnimi preizkušnjami in tesno povezanimi tudi z Rdečim križem, je pozorno prisluhnilo okoli 70 prostovoljcev in prostovoljk. Druženje je s prizorom iz predstave Gorjanski škrat v kraljestvu Brbuča popestrila lutkarica Jana Zorko, na citre pa je zaigrala dijakinja Sabina Novak (na sliki levo). Zbranim je vesele praznike in veliko moči za nadaljnje humanitarno delo zaželela predsednica Območnega združenja Rdečega križa Anica Bukovec. (Foto: M. Žnidaršič) OTROCI PREŽIVELI POPOLDNE Z MIKIAVŽEM - Otroci iz skupine piščančkov in medvedkov iz vrtca Labod smo v trgovini Drogery markt preživeli lepo popoldne v družbi Miklavža. Za povabilo in obdaritev se Petrini mamici najlepše zahvaljujemo. (Vzgojiteljica Ksenija) PARAPLEGIK VLADO CURČI IN ZLATI PRINAŠALEC ARI Pes kot partner in pomočnik invalidu Vlada Čurčija iz Metlike je prometna nesreča pred sedemindvajsetimi leti prikovala na invalidski voziček. Postal je paraplegik, vendar si je znal krajšati dneve predvsem z radioamaterstvom in ribičijo. Povsem pa jima je z ženo Anico spremenil življenje zlati prinašalec Ari, izšolan pes za partnerja in pomočnika invalidu, ki ga je Vlado dobil 2. decembra na svečani akademiji ob svetovnem dnevu invalidov. Arije osmi pes, izšolan v humanitarni akciji “Pomagajmo prijatelju", ki jo vodijo v reviji “Moj pes“ v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije in Inštitutom za rehabilitacijo invalidov Republike Slovenije. “Doktor veterine Jože Vidic, inštruktor policijskih psov, je po upokojitvi začel razmišljati, kako bi lahko še naprej koristno uporabil svoje bogato znanje in izkušnje. Na pomoč je priskočilo ljubljansko podjetje Philip Morris, kije sponzoriralo nakup in šolanje psa Arija. Na Zvezi paraplegikov je dr. Vidic povprašal, če bi psa želel kateri od članov, vendar se jih na razpis zveze ni prijavilo veliko. Ljudje očitno niso vedeli, kaj pomeni imeti doma takšnega psa, in priznati moram, da sem bil tudi jaz v začetku kar TRGOVINA Z NEPREMIČNINAMI Mimogrede kupiš hišo brez ceste NOVO MESTO - Na Dolenjskem se ravno ne splača denarja nalagati v nepremičnine, pa tudi ne razkošno graditi. Kot ugotavljajo nepremičninski posredniki, namreč ob prodaji na trgu ne moreš dobiti za hišo ali vikend toliko, kot si v gradnjo vložil. Tržna cena ne dosega gradbene, kar je še posebej izrazito v Beli krajini, vendar pa je tudi v Novem mestu in njegovi okolici treba graditi kar varčno in s premislekom, če hočemo vloženo dobiti nazaj. Trg z nepremičninami nikakor ne more bolj zaživeti, in dokler ne bodo odstranjene nekatere glavne ovire, tudi ne kaže na boljše. Južno od Ljubljane so stanovanja na trgu vredna polovico manj kot na primer v Ljubljani, cene hiš pa zaostajajo še bolj. Najmanjši zaostanek je v Trebnjem, potem v Novem rpestu in v Posavju, največji pa v Beli krajini. Z oddaljenostjo od Ljubljane torej padajo tudi cene nepremičnin. Kot pravi Franci Juršič, ki je že pred časom med prvimi v Sloveniji pridobil licenco za borznega posrednika nepremičnin, trgovanje šepa, kajti banke so zaostrile pogoje, podjetja in fizične osebe pa nimajo denarja. Tako sklepajo v glavnem posle za malo denarja: za posameznike do 50.000 nemških mark in za podjetja do 100.000. Vse, kar ima večjo ceno, se le težko proda. Kot je povedal, so cene stanovanj tudi na novomeškem območju porasle, saj je bilo treba leta 1994 odšteti povprečno 1000 DEM za kv. meter, zdaj pa 1500, medtem ko so cene hiš ostale na isti ravni. Tudi višina najemnin je v Ljubljani padla le malo, v naših krajih pa pomembno. Samo Novo mesto je poseben problem s stališča nepremičnin, saj se mesto še naprej razvija tako, da nima enega pomembnejšega centra, kamor bi vsi silili. Kot ugotavlja Juršič, ostajajo cene stanovanj, poslovnih prostorov in hiš na dokaj visoki ravni samo zato, ker ni stavbnih zemljišč, kar pomeni, da občine občutno premalo delajo na tem področju. Nakup in naložba ali gradnja nepremičnine je danes precej tvegano dejanje, če se tega ne loti veliko podjetje, ki lahko pravočasno izsili vsa potrebna dovoljenja in papirje. Agencija za prodajo nepremičnin Leran, pri kateri je zaposlen Juršič, prodaja skoraj polovico starega mestnega jedra. Nepremičnine tu nikakor ne gredo v prodajo, po eni strani NA JUGU SO NIŽJE CENE - Naprodajje skoraj polovica starega mestnega jedra v Novem mestu, a gredo ponujene stavbe le težko v prodajo. Kupce odbijajo nenehne grožnje z zaporo prometa skozi mestno jedro, določilo, da so nadstropja namenjena za stanovanja, pa tudi razpršenost mesta, ki nima več enega samega centra. Cene stanovanj dosegajo na Dolenjskem komaj polovico ljubljanskih, pri hišah pa je še slabše. (Foto: B. D. G.) Franci Juršič zaradi stalnih groženj, da bodo jedro zaprli za promet, po drugi strani pa zaradi občinskega odloka, ki opredeljuje namembnost mestnih stavb: pritličja za lokale in dejavnosti, nadstropja pa za stanovanja. Čeprav je bila v nadstropju doslej poslovna dejavnost, bo kupec naletel na težave, ker je bodoči namen stanovanjski. “Večjo nepremičnino v centru moramo prodajati kar kaki 2 leti, če želimo doseči dobro ceno,” pravi Juršič. Posebna ovira v Novem mestu so še po vsem mestu raztreseni uradi, tako da nevajen človek potrebuje kar veliko časa, da uredi vse potrebne papirje za prodajo in prepis nepremičnine. V Sloveniji je to področje popolnoma zbirokratizirano. “Brez zapletov lahko prodajamo le stanovanja in tiste hiše, ki imajo vse papirje, medtem ko za vse ostalo potrebujemo gore papirjev. Poleg tega se vsaka občina drži svojih pravil, kaj človek potrebuje. Za nakup njive, na primer, potrebuješ celo vrsto soglasij različnih ustanov, celo tečaj za kmeta; potem posle ovirajo še visoki notarski stroški. Z vsemi temi papirji, potmi in obletavanji uradov nevajen človek težko pride skozi, kar gre vse na roko odvetnikom,” med razlogi, zakaj se ljudje ne odločajo pogosteje za prodajo nepremičnin, navaja Juršič. Poleg tega so tu še davčni razlogi, saj moraš biti lastnik nepremičnine 3 leta, da ne plačaš davka od dobička iz prodaje. Na celem našem območju poslujejo 2 do 3 večje nepremičninske agencije, kar pomeni, da gneče, kakršna je v Ljubljani, kjer je registrirano več kot 300 agencij, ni. Nič čudnega, kajti tu ni večjih nepremičnin, provizije so manjše, pa tudi manj poslov se opravi. Agencija Leran prodaja naenkrat kakih 1000 nepremičnin po vsej Sloveniji in jih na mesec proda 20 do 30, največ na območju Novega mesta, Trebnjega, Bele krajine in Posavja. Po vsem tem bi veljalo vprašati, kdaj bo trgovanje z nepremičninami bolj zaživelo. Kaj bi po Juršičevem mnenju bilo treba spremeniti, da bo tako? “Spremeniti se bo morala miselnost naših ljudi, da bodo v lasti obdržali le tiste površine, ki jih potrebujejo, največji premik pa bo gotovo povzročila uvedba davkov na nepremičnine, ki bo silila lastnike k prodaji tudi velikih hiš, ki zdaj samevajo. Nujne so tudi spremembe pri sistemskih predpisih, na razpolago mora biti več stavbnih zemljišč, gradbena dovoljenja pa bi morali dobiti hitreje. Problem je tudi, ker nepremičnine niso vpisane v zemljiško knjigo. Če stavba ni točno taka, kot je v načrtu, je geodetska uprava ne vriše, zato ostajajo na tem mestu travniki in pašniki. Včasih prepisov lastnine niso delali, da so se izognili plačilu davka. Pri prodaji nepremičnin imamo zaradi tega neurejenega stanja strašne težave, saj, če nisi dovolj pazljiv, danes lahko brez težav kupiš stanovanje s hipoteko ali brez kupoprodajnih pogodb za nazaj ali pa hišo brez poti. Nihče ne pomisli, da bi ob nakupu preveril 4-metrsko asfaltno cesto, pa se na koncu čisto lahko izkaže, daje uradno na sosedovi zemlji in da poti do hiše sploh nima.” Mnogo kupcev torej kupuje mačka v Žaklju, če pa ob tem dodamo še vse potrebne papirje in neizbežno obleganje uradov, ni čudno, da se ljudje ne odločajo za trgovanje, če ni nujno. Če pa je, se prodajalci in kupci, ker so odvetniške storitve drage in ker posredniki pobirajo provizijo, mnogokrat lotijo posla sami. Seveda pri tem delajo tudi napake, ki se dostikrat končajo na sodišču. BREDA DUŠIČ GORNIK precej skeptičen," se spominja Čurči. Dr. Vidic se je namreč potem, ko je obiskal prijavljene, odločil, da bo novi dom za dvoletnega Arija, ki so ga kupili v Italiji, prav v Metliki. “Odločilno je bilo predvsem to, da bo pes živel v socializiranem okolju in v hiši ali stanovanju in ne v pesjaku. Prav blokovsko naselje, kjer živiva z ženo, je zato zelo primerno, saj v stanovanju ne dela nikakršne škode. Zna se voziti v dvigalu, hoditi po stopnicah, odlično prenaša vožnjo v avtomobilu, dobro pa se znajde tudi v gostem mestnem prometu," našteva Vlado. Ari seje pri dr. Vidicu učil pol leta, med treniranjem pa je bil nekajkrat tudi v Metliki, da seje navadil na nova lastnika. „Zelo hitro smo sprejeli drug drugega. Seveda se Ari še vedno uči, sedaj pa obvlada osnovne vaje poslušnosti, kot so hoja ob nogi na povodcu ali brez njega in vaje “sedi", “prostor", odložitev", odpoklic, ter prinaša različne predmete, do katerih je zelo nežen," je zadovoljen Čurči. Arija pa nista toplo sprejela le Anica in Vlado, ampak tudi stanovalci stolpnice na metliški Ulici 1. maja. Postal je tako rekoč njihov ljubljenček, saj je prijeten, z lajanjem pa jih ne vznemirja. Kot pravi Čurči, Ari sploh ne laja, na javnih krajih, bodisi v stanovanjskem bloku ali okrog njega, v trgovinah, gostinskih lokalih ter različnih uradih in ustanovah, pa se vede zelo lepo. Pri tem je predvserti pomembna poslušnost, kar pomeni, da mora poslušati lastnika, ne pa se ozirati na ukaze ostalih. Ari bo šel torej lahko z Vladom, kamor koli bo ta želel. Večji problem pa je, da Čurči v Metliki s svojim invalidskim vozičkom ne more ravno povsod, kamor želi. Pravzaprav je zelo malo krajev, ki so mu do- Ko manjka tudi lepe besede Metliški gasilci že vrsto let v mesecu decembru trkajo na vrata krajanov, da bi jim zaželeli srečo v prihajajočem letu, jim podarili koledar ter jih zaprosili za prostovoljni prispevek, ki ga porabijo za nakup potrebne opreme. Naslednje leto bi radi nabavili škarje za razrez pločevine ob prometnih in drugih nesrečah, občinskega denarja za to ni, od Črnomaljcev pa si tega potrebnega orodja ne morejo večno izposojati. In kaj doživijo prostovoljci, ki opravljajo to nehvaležno nalogo? Marsikaj. Velika večina krajanov jih sprejme z naklonjenostjo in z razumevanjem, najdejo pa se tudi takšni, ki jih na-drejo in jim zaprejo vrata pred nosom, češ kaj "fehtajo" denar, ko pa zaprošeni nimajo dovolj cvenka niti za vsakdanje preživetje. Posamezniki navržejo tudi, da vedo, kako denar izgine v privatne žepe, in da ne bodo prispevali nič, pa pika! Gasilci pravijo, da razumejo stiske ljudi, ne morejo pa razumeti neprijaznosti. Če nekateri že cvenka nimajo, pa gotovo premorejo vsaj lepo besedo, ki bi našla lepo mesto pri tistih, ki pomagajo v nesreči, ne glede na to, ali je kdo odprl svojo denarnico ali ne. TONI GA ŠPERIČ 9 f PRIIJUBIJENI KUŽA - Šolani zlati prinašalec Ari, ki je v začetku decembra dobil svoj novi dom pri Čurčijevih, je kljub temu, da se še uči, omikan stanovalec metliškega blokovskega naselja. Ljudje so ga dobro sprejeli, posebno priljubljen pa je pri otrocih. Sosedova Jerneja pravi, da bi ga najraje obdržala kar zase. ker pa to seveda ni mogoče, se hodi z Arijem igrat k Čurčijevim. (Foto: M. B.-J.) stopni. “Žal pri urejanju mesta očitno skoraj nikoli niso imeli v mislih paraplegikov. Z vozičkom mi uspe priti le v Mercatorjevo prodajalno v novem po-slovno-trgovskem centru, v zdravstveni dom in prodajalno tovarne Beti. Ne morem ne v lekarno, ne na davkarijo, ne v Center za socialno delo ne na upravo enoto po osebno izkaznico ali potni list. Uslužbencev, ki so v prvem ali celo drugem nadstropju, še priklicati ne morem. S paraplegikom Jožetom Nemaničem z Božakovega sva poslala na občinsko upravo apel, da bi po mestu uredili klančine in dostope na pločnike, ki bi bili dobrodošli tudi mladim mamicam z otroškimi vozički. A niti odgovora nisva dobila," je razočaran Vlado. Ari je temeljito spremenil Vladu življenje tudi zato, ker mora vsak dan vsaj trikrat z njim na sprehod. Priznava, da se mu prej marsikdaj sploh ni ljubilo ven, čeprav se zaveda, da so tudi zanj sprehodi na svežem zraku koristni. Ob vprašanju, ali se boji, da bi imel kdaj težave v trgovinah ali ustano- vah, kjer navadno že na vratih piše, da psom vstop ni dovoljen, pa se le nasmehne. “Res bo Ari dobil oprtnico z znakom Rdečega križa, vendar mislim, da je v Metliki ne bo potreboval, saj me vsi poznajo, kmalu pa bodo tudi mojega pasjega prijatelja," pojasni Vlado, ki zadnje čase prejema vse več klicev invalidov, ki se zanimajo za šolane pse, s pomočjo katerih bi si lahko olajšali življenje. “Medtem ko v začetku ljudje niso verjeli, da jim psi zares lahko pomagajo, pa se sedaj bojim, da ne bo dovolj donatorjev, ki bi bili pripravljeni prispevati denar. Tako kot mnogi namreč tudi jaz ne bi zmogel petnajst tisoč nemških mark za nakup in šolanje Arija, zato sem vsem, ki so pomagali, še toliko bolj hvaležen," pravi zadovoljni Čurči, ki sicer dobro pozna probleme invalidov, zlasti pa paraplegikov, saj je predsednik skupščine Zveze paraplegikov Slovenije in član upravnega odbora Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ODDAJA ZA MLADE Prvi “Povej!” na TV Novo mesto Zadnji petek v novembru (in nato še dve ponovitvi) je bila na televiziji Vaš kanal oddaja z naslovom Povej!. Gre za novo oddajo, ki je namenjena mladim in vsem, ki smo vsakodnevno v stiku z njimi. Mladi bi radi veliko povedali; drug drugemu pa tudi odraslim. Ogromno težav, stisk, in vprašanj imajo. Pa tudi težavic, ki so to le navidezno, ko pa se o njih pogovorijo, mnogokrat vsa resnost oz. navidezna nerešljivost odpade. Le spregovoriti je treba. Zato se bomo v teh mesečnih oddajah pogovarjali, odkrivali nove poglede na stvari in se tako spoznavali. Mladi bodo sodelovali in glasno podajali svoja mnenja, v tej prvi, uvodni, oddaji pa je sodelovala tudi gostja, prof. psihologije Jana Hosta, kije predstavila nekaj teoretičnih zanimivosti o mladostništvu, predvsem pa je izhajala iz prakse. Na glas smo razmišljali o pogovarjanju oz. komuniciranju. Živimo namreč v pri-dobitniško naravnanem času in pogosto nam zmanjkuje časa za preprost, a iskren pogovor. V tej oddaji so tako mladi odkrivali svoje misli in mnenje o (ne)pogovar-janju. Kar kritični so, saj menijo, da je skupnih, družinskih pogovorov premalo. Da starejši pogosto mladih ne razumemo, da od njih po eni strani pričakujemo odraslo obnašanje, a jim pri sprejemanju odločitev damo vedeti, da so otroci. Menijo, da se starši ne morejo sprijazniti z dejstvom, da mladostnik ni več ubogljiv malček, ampak ima že svojo hrbtenico in zelo jas- no mnenje o nekaterih oz. mnogih stvareh. Morda bi morali svojim mladostnikom večkrat na glas povedati, da jih cenimo in da jih imamo radi prav zato, ker so edinstveni in osebnosti zase, z lastnim jazom, pa čeprav je ta v tem viharnem obdobju pogosto uporniški. Mladi to radi podkrepijo z besedami: “Tudi vi ste bili enkrat mladi.” Mlade bolijo na videz nepomembne izjave odraslih in verjetno se tudi mnogi mladi pri nas strinjajo s pisateljico Kotterje-vo, ki v knjigi O super starših lahko samo sanjaš pravi, da si mladi včasih želijo, da bi nekaterim ljudem nekateri stavki obtičali v grlu. V oddaji smo še ugotovili, da četudi že se pogovarjamo, to včasih ne počnemo dovolj kakovostno. Pri tem sta namreč pomembna oba - sporočevalec in naslovnik sporočila. Vlogi se morata menjati, pri tem pa mora tudi poslušalec aktivno poslušati. To mladi pogrešajo. Sicer pa so sodelujoči našli tudi prijazne besede za svoje starše. Namen te oddaje je bil, da bi začeli razmišljati o pogovarjanju in analizirati svoje. Morda so nam mladi odkrili kakšno novo razmišljanje. V naslednji oddaji Povej!, ki bo na sporedu 29. decembra ob 20. uri, bomo govorili o ravu in exta-syju. Zanimalo me bo, ali je lahko rave dober tudi brez tega poživila ali ne. Osmošolci in srednješolci, ki imate o tem izoblikovano mnenje, ste vabljeni k sodelovanju, ostali pa k spremljanju oddaje. IRENA POTOČAR PAPEŽ IZ NAŠEGA LONCA Za praznično obloženo mizo Že smo sredi praznikov, mnogi pa še vedno ne vedo, kaj ponuditi svojim gostom. Predlagam vam čokoladno torto in božičnega purana z gobami in stročjim fižolom. Čokoladna torta z marcipanom Sestavine za 20 kosov: 400 g jedilne čokolade, 300 g masla ali margarine, 300 g sladkorja, 1 zav. vanilijevega sladkorja, 6 jajc, 2 žlici ruma, 2 žlici mleka, 300 g moke, 2 žlici kakava v prahu, 40 g drobtin, 250 g suhih sliv, 450 g marcipana, 5 (lic konjaka, " (ličke cimeta, 3 (lice marelične marmelade, 50 g bele čokolade, 2 (lici zrezanih pistacij. Priprava: V vroči vodni kopeli raztopimo 100 g jedilne čokolade. Maščobo penasto umešamo z 200 g sladkorja in vanilijevim sladkorjem. Jajca ločimo na beljake in rumenjake. Rumenjake umešamo enega za drugim. Nato dodamo še tekočo čokolado, rum in mleko. Moko zmešamo s kakavom in drobtinami ter jo v kremo umešamo po žlicah. Beljake čvrsto stepemo in jim dodamo preostali sladkor. Beljakov sneg umešamo v testo. Model s premerom 26 cm namastimo in posujemo z drobtinami. Nadevamo ga s testom in poravnamo. Pečemo v pečici, segreti na 175° C 1 uro. Slive zmeljemo ali zelo drobno zrežemo. Dodamo 200 g marcipana. Začinimo s konjakom in cimetom. Ohlajeno testo enkrat vodoravno prerežemo. Nadev namažemo na spodnje testo. Prekrijemo z zgornjim. 200 g marcipana razvaljamo med dvema prozornima folijama v krog s premerom 30 cm. Marmelado segrejemo in gladko razmešamo in z njo premažemo rob in povrdino torte. Torto oblojimo z marcipanom. Zdaj raztopimo de preostalo jedilno čokolado in premajemo torto. Nato stopimo de belo čokolado. Preostali marcipan razvaljamo ~ cm debelo. Izrefemo zvezde. Premažemo jih z belo čokolado. Posušimo. Torto okrasimo z zvezdami in pistacijami. Božični puran z gobami in fižolom Sestavine za 6 oseb: 1 puran (3-4 kg), sol, poper, 3-4 rezine prekajen slanine, 1 šopek jušne zelenjave, 500 g šampinjonov, 1 kozarec (370 g) lisičk, 2-3 žlice margarine, 1 kg zamrznjenega stročjega fižola, 1-2 žlici moke, 125 g smetane za stepanje, 6 polovic vloženih marelic, 6 žličk brusnične marmelade. Priprava: Purana operemo in osušimo, nato ga natremo s soljo in poprom. Štrleče dele povežemo. Prsi oblo(imo s slanino. Pečemo v pekaču v pečici, segreti na 200° C 2,5-3 ure. Judno zelenjavo očistimo in jo grobo zrežemo. Po 30 minutah peke jo damo v pekač in pečemo s puranom. Puranu večkrat prilijemo vodo, skupno 1’ 1, in večkrat z nastalo madčo-bo premažemo. Šampinjone očistimo in prerežemo na polovico. Lisičke odcedimo. 1 žlico maščobe segrejemo. Šampinjone 5 minut močno opekamo, nato dodamo lisičke in jih na hitro opečemo. Začinimo s soljo in poprom. Stročji fižol kuhamo v slanem kropu 10-12 minut. Tekočino, nastalo pri peki, pretlačimo skozi cedilo. V posodijo zavremo. Moko gladko razmešamo z malo vode in z njo zgostimo omako. Izboljšamo s smetano. Kuhamo približno 5 minut, nato dodamo gobe. Ponovno začinimo. Marelice odcedimo in jih napolnimo z brusnicami. Purana ponudimo z gobami, stročjim fižolom in marelicami. Pečeno slanino iz purana drobno zrežemo in posujemo po fižolu. Pripravila: NINA STERGAR ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Kakšna naj bo naša prebrana Uravnotežena zdrava prehrana je eden najpomembnejših dejavnikov zdravega načina življenja. Ključ do zdrave prehrane je pester in uravnotežen jedilnik.Pestro prehrano sestavljajo živila vseh glavnih skupin. Jejte vsak dan živila vseh petih skupin: žitarice, sadje, zelenjavo, meso ter mlečne izdelke. Ogljikovi hidrati naj zagotavljajo 50 do 55 odstotkov potreb, beljakovine 15, maščobe pa do 30 odstotkov. Izbirajte nenasičene maščobe (ribe, piščančje meso, jedrca, rastlinska olja), ki ne zvišujejo krvnega holesterola in celo varujejo srce in ožilje. Hrana, ki je bogata z vlakninami (polno zrnati kruh, rjavi riž, sveže sadje, surova zelenjava), vas nasiti in ima malo kalorij. Jejte čim manj piškotov in bombonov, ker z njimi dobivate energijo brez koristnih hranil. Povečujejo tudi nevarnost debelosti in zobne gnilobe. Jejte redno! Bolj zdravo je, če v teku dne pojeste tri zmerno obilne obroke namesto številnih prigrizkov oziroma ene same velike pojedine. In ne podlezite skušnjavi, da bi izpustili zajtrk! Kajti presnova je učinkovitejša, če je preskrba s hranili redna. Prigrizki so slaba navada. Skušajte seji izogniti. Če pa se že odločite, izberite za prigrizek sveže sadje ali surovo zelenjavo. Tako boste dobili vitamine, rudnine in vlaknine. Meso naj bo na jedilniku le enkrat na dan. Vsaj enkrat na teden pa imejte dan brez mesa! V mesu je namreč poleg beljakovin tudi veliko škodljivih maščob. Na teden ne pojejte več kot štiri jajca. Kupujte preudarno! Izbirajte raje svežo kot predelano hrano. Odločajte se za malo mastne mlečne izdelke (posneto mleko, malo mastne jogurte, namaze in sire). Kadar kupujete meso, izbirajte puste kose. Ribe in perutnina so dobra odločitev, saj vsebujejo manj maščob kot govedina, svinjina ali predelano meso. Maslo raje nadomestite z margarino, smetano z jogurtom in neposneto mleko s posnetim. Kuhajte zdravo! Pred kuhanjem obrežite z mesa vso vidno maščobo, s piščanca pa odstranite kožo. Hrane ne cvrite, raje jo kuhajte ali dušite! Vsak dan pojejte dva obroka hrane, ki je bogata z vlakninami (polno zrnati kruh, sveže sadje, surove ali malo kuhane zelenjave, polno zrnatih testenin in fižola). Solate vsebujejo vitamine, rudnine in celo vlaknine. Najbolj zdrave so, če jih pripravimo z limono ali prelivom, ki vsebuje malo maščob (olivno olje). Sladka hrana in alkohol vsebujeta veliko kalorij. Zato ju uživajte le zmerno. Dva kozarca vina ali dve steklenici piva sta za korist ožilja dovolj. Seveda ne, kadar smo za volanom! Prim. mag. TATJANA GAZVODA, dr.med. S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA Tudi ob praznikih naj ima zdravje prednost! Mimo so časi, ko smo živeli v pomanjkanju in smo si vsaj za božič in ob novem letu privoščili raznovrstne dobrote. Tega je bilo malo in nekaj mesa ter kos orehove potice nam ni bilo v posebno škodo. Tudi norih krav še ni bi bilo. Danes pa je drugače. Marsikje je meso po večkrat na dan na krožniku pa za malico še v sendviču. Sladic ne manjka in skrbne gospodinje si belijo glave, s čim naj postrežejo za božič in na Silvestrovo, da bi bilo še bolje kakor za druge dneve. Veliko jih misli, da mora biti za praznike še več vrst mesa, ki bo kuharsko na vse možne načine obdelano, v potici naj bo še več orehov, sladkorja in masla, samo da bo vabljivo za oči in se od slasti topilo že na jeziku. V želodec zmečemo vse, kar vidimo, in praviloma od vsake dobrote vsaj nekaj, čeprav nam želodec že poka od sitosti. Po prazničnem kosilu bi morali žareti od zdravja, a komaj zmoremo pot do kavča. Če bi naš želodec lahko govoril, bi nam zabrusil: “Kaj za vraga si me nabasal z vsemi temi različnimi jedmi, kar meša se mi! Omagujem in, namesto da bi si tudi sam privoščil malo oddiha, moram potegniti večino krvi iz telesa, da bom zmogel opraviti prebavo. Ne čudi se, če boš ostal brez energije in volje, če se ti bo spahovalo, te zvijalo in kot kamen še nekaj dni tiščalo v meni.” Kaj pa ljudje pričakujemo od praznikov? V domačem krogu ali v družbi prijateljev bi se radi sprostili, pozabili na vsakdanje skrbi, se veselili, bili polni smeha in radosti. Da pa bi to lahko bili, se moramo dobro počutiti, biti moramo zdravi. Nekdo mi je dejal, da zanj ni praznika brez sladice in nekaj kozarčkov dobrega vina. Se strinjam. Naj vam povem, kako si bomo pri nas pripravili sladico. Pšenično zrnje bom prebral, ga opral in prevrel v neslani vodi. To bom storil zvečer in čez noč se bo žito zmehčalo v posodi, ki ohranja toploto. Lahko pa je tudi drugo žito, še bolje pa več različnih žit. Drugi dan bom med pšenico zamešal zdrobljene lešnike ali orehe, nekaj žlic rožičeve in kokosove moke in žlico medu. Sladico bom okrasil z olupljenim in razrezanim kivijem, s pomarančami ali kakim drugim sadjem. Lahko dodamo tudi žlico kisle smetane. Ni prostora, da bi podrobno opisal, kaj vse je slabega v orehovi potici. Orehi so del zdrave hrane. Vedeti pa je treba, da je v njih skoraj polovico rastlinske maščobe. Zmes za potico pa “oplemenitimo” še z belim sladkorjem, z jajci, margarino, mlekom in spečemo na visoki vročini s testom iz bele moke. Poleg vsega naštetega, kar ne spada med zdrava živila, so tudi orehi postali nekaj slabega. Sam se ne učim iz knjig ali od drugih, kaj je dobro za moje zdravje. Preizkusim in opazujem, kako se mi telo in um odzivata. Tako vem, kaj mi krepi zdravje. Rezultat tega je, da že nekaj desetletij nisem potreboval ne zdravnika in ne zdravila, ki bi ga dobil v lekarni. Verjamem, da bi vsi želeli biti zdravi in dočakati visoko starost. Do tega lahko pridemo predvsem sami. Te dni smo brali, da medicina lahko poskrbi samo za 20 odstotkov zdravja, vse ostalo je v rokah človeka in okolja, v katerem živi. Predlagam vam, da si za praznike privoščite posladico, kakor sem jo opisal. Pa naj bo tudi orehova potica, da se bi sami prepričali, kaj je za vas bolje. Vsem bralcem Dolenjskega lista, posebej še bralcem mojega kotička, iz srca želim vesele božične praznike in zdravja polno novo leto 2001! Ob novem letuje največkrat izrečeno geslo: “Samo, da bo zdravje, vse drugo samo pride!” Ključ za skrinjico zdravja vam bom pomagal iskati tudi v letu, ki prihaja. IVAN MARŠIČ VRTNARSKI KOTIČEK Rastline v zimskem času Rastline v zimskem času počivajo samo navidez, njihove korenine pa rastejo tudi pozimi, kar pomeni, da potrebujejo vlago. Če je zima suha, je potrebno predvsem zimzelene rastline zalivati tudi pozimi. Saj s svojimi listi, posebno v sončnem ali vetrovnem vremenu, oddajajo vodo ne glede na temperaturo. Zalivamo jih temeljito, da se prst dobro navlaži. Priporočljivo pa je, da jih zaščitimo tudi pred zmrzovanjem tal. V ta namen nasujemo okrog zimzelenih rastlin šoto, slamo, seno ali steljo. Okenske in balkonske rastline pa so v hladni sobi, kjer počivajo. Z njimi nimamo skoraj nobenega dela, saj jih zalijemo enkrat na mesec, pa takrat temeljito. Zelo pomembno je, da omočimo samo zemljo, ne pa tudi liste ali druge rastlinske dele, saj bi bilo takšno močenje za mnoge rastline lahko usodno. Napadla bi jih siva plesen, ki povzroča gnitje. Sobne rastline pa delimo na dve skupini. Prva skupina počiva, zato jih držimo sorazmerno suhe. Kadar pa jih zalijemo, jih zalijemo temeljito. Voda za zalivanje naj bo ogreta na sobno temperaturo. Druga skupina pa so pozimi cvetoče lončnice, katerih sezona se pričenja v zimskem času. Zato jih moramo redno oskrbovati, kar pomeni, da jih redno zalivamo in tudi dog-nojujemo. V zimskem času cvetijo ciklame, azaleje in kamelije. Te nam bodo dolgo in bogato cvetele, če jih bomo imeli na hladnem mestu, pri temperaturi okrog 12 stopinj C. V takšnih razmerah traja njihovo cvetenje več mesecev. V drugo skupino cvetočih rastlin pa uvrščamo tiste, ki zahtevajo nekoliko višjo temperaturo. To so usambarka (Afriška vijolica), orhideje, kalanhoje, ananasovke. Tem rastlinam prija višja temperatura, ki naj bo vsaj 18° C. SLAVKO ZGONEC MODNI KOTIČEK Kosmati predmet poželenja Se še spominjate oglaševalskih kampanj, ki so opozarjale na človeško (ne)ozaveščenost pri ubijanju živali. Konec devetdesetih je s šopkom razgaljenih svetovnih lepotic - med njimi je bila tudi temnopolta Naomi Campbell - nastal eden najodmevnejših projektov s sloganom: “Krzno nosijo lepe živali in grde ženske, zato raje gole kot v krznu.” Tako so začasno odpihnili pravo krzno z modnega prizorišča. Ampak, kot že rečeno, le začasno. Zamenjali so ga umetni dlakasti materiali, pogosto na las podobni pravim. Moralno in ekološko neoporečna, modna in tudi topla oblačila so modni navdušenci sprejeli. Obrnilo se je nekaj letnic, nekaj številk v blagajnah modnih podjetij in modna filozofija se je obrnila na glavo. Tako se je letošnja hladna modna sezona dodobra ogrela s toplim, mehkim in prestižnim naravnim krznom, ki v različnih oblikah postaja predmet poželenja. Ženskam vrača “lady chic” ženskost, na moške pa deluje erotično. Skrat-ka. kdor ga nosi, težko ostane neopažen. Z * njim ohranja prestižnost v detajlih, kot so ovratniki, obrobe rokavov, kučme, štole, mufe, torbice in aplikacije na usnjeni oziroma volneni podlagi. Za tiste s plitvejšimi žepi pa so na razpolago številne umetne različice na isto temo. JERCA LEGAN KATEKIZEM \ c>^0 ABECEDARU 1S50 ABECED ARI] \ SS^ Faksimile s spremno knjižico. FAKSIMILE PRVIH SLOVENSKIH KNJIG Ohranila se je le ena sama Dvatisoče leto, zdaj že v poslavljanju, se v našo kulturno zavest zapisuje z več pomembnimi obletnicami, še posebej z dvestoletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, genialnega ustvarjalca, kije suvereno umestil slovenski jezik med svetovne jezike z najvišjimi dosežki v besedni umetnosti. Tej obletnici podaja roko častitljiva 450-letnica izida prve slovenske knjige, izjemnega dogodka, ki je pravzaprav omogočil, da seje mali evropski narod podal na pot lastnega kulturnega razvoja. Če bi pred 450 leti vrli Primož Trubar, doma iz dolenjske Rašice, ne napisal in dal natisniti za svoje “lube” Slovence prve knjige v njihovem materinem jeziku ... kdo ve, ali bi “nebesa milost nam skazale” in nam poslale Orfeja iz Vrbe. Obe slovenski obletnici pa počivata v objemu obletnice, ki jo letos praznuje ves svet - letos mineva okroglih šeststo let od rojstva Johannesa Gutenberga, ki je z izumom tiskarskega stroja s premičnimi črkami omogočil demokratizacijo znanja in silovit kulturni vzpon človeštva. Vsekakor primeren čas za založniško dejanje, ki se ga je lotila založba Slovenska knjiga. V ugledni zbirki Monumenta slov-enica, v kateri izhajajo faksimili (natančni posnetki) pisnih dokumentov, pomembnih za kulturno zgodovino Slovencev, s spremnimi študijami naših najboljših strokovnjakov, je založba izdala popolni faksimile treh Trubarjevih tiskov. Doslej je v zbirki izšlo že devet izdaj, med njimi tudi znameniti Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenskem oziroma slovanskem jeziku, z deseto knjigo pa je širšemu krogu bibliofilov in zainteresiranim znanstvenikom dostopna povsem natančna reprodukcija treh dragocenih knjig, svetovnih unikatov: Trubarjevega Katekizma iz leta 1550 in Abecedarijev iz let 1550 in 1555. Posla! jih je sam Trubar Vse tri knjige so se namreč do današnjih dni ohranile zvezane skupaj le v enem samem izvodu, ki ga hranijo kot neprecenljivo dragocenost v dunajski narodni knjižnici, naslednici cesarsko kraljeve dvorne knjižnice. Katekizem in Abecedarij iz leta 1550 sta natisnjena v nemški gotici Schwabacher, Abecedarij iz 1555 pa že v latinici. Kako so skupaj zvezane knjige prišle v tedanjo cesarsko kraljevo knjižnico, pri nas doslej ni nihče raziskoval, a kot piše v fak-similu priloženem Commentari-umu urednik zbirke Monumenta slovenica Martin Žnidaršič, mu je uspelo s pomočjo sodelavcev dunajske knjižnice ugotoviti, da so bile vse tri Trubarjeve knjige v dvorni knjižnici že pred letom 1575. V rokopisnem katalogu iz tega leta so knjige že vpisane pod skupno signaturo, kar dokazuje, da so bile že takrat zvezane skupaj in da jih je najbrž dal zvezati v celoto kar Trubar sam. Iz njegove korespondence je namreč znano, da je leta 1560 poslal češkemu kralju Maksimilijanu kot prilogo pismu vse do takrat tiskane slovenske knjige v dokaz, da v njih ni krive vere. Knjige naj bi kralj poslal na pregled v slovenske dežele, vendar Maksimilijan tega očitno tega ni storil, ampak jih je dal shraniti v dvorno knjižnico. List za listom do faksimila Izvirnik seje skozi štiri in pol stoletja dobro ohranil, saj le nekateri listi kažejo sledove rabe v preteklih stoletjih. Knjižno dragocenost so za potrebe slovenske znanosti prvič ponatisnili kot reprint leta 1935, ko so izvirnik prefotografirali in reprint izdali pri Akademski založbi v Ljubljani. Pri fotografiranju knjiga ni bila razvezana, zato se na nekaterih straneh pojavlja deformacija besedila. Drugič je Katekizem izšel kot reprint leta 1970 pri Mladinski knjigi, ki je reprint nato natisnila še dvakrat, leta 1985 in letos. Ko so pred štirimi leti začeli pripravljati pravi faksimile, so ugotovili, da morajo za kvalitetno preslikavo knjigo ponovno razvezati. Tako so izvirnik razvezali, vse liste oprali in poškodovana mesta na njih zapolnili s posebnim japonskim papirjem. Iz restavriranih listov so nato v fotografskem ateljeju knjižnice naredili diapozitive, tiskarna Pleško v Ljubljani pa je diapozitive najprej elektronsko reproducirala in nato izdelala elektronske poskusne odtise. Te so stran za stranjo primerjali z izvirnikom in po nekaterih popravkih izdelali film za tiskanje ter knjigo končno poslali v tisk. Ker je založba želela faksimile izdati v čimbolj izvirni obliki, se je odločila, da se iz ohranjenih elementov na novo izriše tudi dekoracijo za platnice, ki je pri izvirniku izredno slabo ohranjena. To zahtevno delo je opravil akademski slikar Borut Košnjek, ki je rekonstruiral celoten ornament tako natančno, kot je bilo na osnovi slabega izvirnika sploh mogoče. Popolni faksimile prvih slovenskih knjig zdaj prihaja med Slovence v dveh izdajah. Prva je bibliofilska, v usnje vezana in v 999 oštevilčenih izvodih. Ročno vezavo v usnje je opravil knji-goveški mojster Peter Štaut. Druga izdaja je namenjena širšemu krogu ljubiteljev knjig. Tiskana je bila hkrati z bibliofilsko, vezana pa je v umetno usnje. Obe izdaji imata dodano posebno knjižico Commentarium, v kateri sta natisnjeni spremni besedi, ki sta ju napisala dr. Matjaž Kmecl in dr. Martin Žnideršič. Letos smo imeli na posebni razstavi v Cankarjevem domu priložnost videti izvirnike prvih slovenskih knjig prvič tudi v Sloveniji, da so si jih lahko v živo ogledali vsi, ki so to želeli. Z izdajo faksimila, ki je s pomočjo sodobne tehnologije povsem zvest izvirniku, pa je veliko Trubarjevo darilo svojemu rodu ponovno vsakomur pri rokah, da polista po straneh, s katerimi se je utemeljil naš knjižni jezik in oblikovala zavest o slovenstvu. M. MARKELJ 'ilJGilA POLICA O ljudeh mraka -prostozidarstvo Tajna in skrivnostna združenja so tema, ki vedno privlači pozornost, zato ne čudi, da je bila knjiga Toneta Perčiča Prostozidarstvo, ki je pred kratkim izšla v zbirki Premiki pri založbi Mladinska knjiga, tako rekoč razgrabljena in razprodana kmalu po izidu. Pripravljen je že ponatis. Tone Perčič, prevajalec in pisatelj (prejel je prestižno literarno nagrado kresnik), seje lotil pisanja knjige o prostozidarstvu na pobudo urednika zbirke Premiki Aleksandra Zorna, zasnoval pa jo je kot celovit prikaz zgodovine, obredov in zarot prostozidarstva. Tako po uvodnih poglavjih, v katerih predstavlja temeljne značilnosti prostozidarstva in njegovo strukturo, obrede, simboliko in mednarodno povezanost, v obsežnem tretjem sklopu poglavij vodi bralca skozi čas od mitskih začetkov tajnega združenja preko rimskega kolegija in srednjega veka do nastanka sodobnega prostozidarstva in pregleda delovanja po velikih državah sveta vključno z nekdanjo Avstro-Ogrsko, znotraj katere so delovali tudi prvi prostozidarji slovenskega rodu. Sicer pa je avtor prostozidarstvo pri Slovencih obdelal v posebnem poglavju, iz katerega zvemo, kako je k nam hkrati z razsvetljenskimi idejami prihajalo tudi prostozidarstvo. Med prvimi framazoni na Slovenskem je bil Zoisov krog, prostozidarske lože pa v Gorici, Trstu, Kopru, Mariboru in Ljubljani, kjer je bila prva, vendar nepriznana loža ustanovljena 1792. leta, med njenimi ustanovitelji pa naj bil Anton Tomaž Linhart. Za časa Ilirskih provinc je prostozidarstvo ponovno zaživelo in v Ljubljani je bila ustanovljena prva prava loža Prijateljev rimskega kralja in Napoleona s 36 člani. S francoskim porazom in umikom vojaštva je propadla tudi ljubljanska loža, avstrijske oblasti pa prostozidarstva potem niso dopuščale. V prvi Jugoslaviji so bili prostozidarji politično precej dejavni, .pripravili naj bi celo atentat na kralja Aleksandra, v Ljubljani pa je za kratek čas tik pred drugo svetovno vojno delovala loža Valentina Vodnika. Prostozidarji so bili dejavni tudi v povojni Jugoslaviji, o čemer pričajo ohranjeni udbovski dosjeji (precej so jih ob osamosvojitvi Slovenije uničili). Kot piše Perčič, naj bi namreč prostozidarji v povezavi s socialistično internacionalo poskušali preprečiti osamosvajanje Slovenije in Hrvaške. Na vprašanje, kdo so člani prostozidarske lože v Sloveniji in ali so med njimi tudi vodilni politiki, avtor ne odgovarja, daje pa vedeti, da je komunistična oblast ves čas izkoriščala prostozidarje sebi v prid in daje tajno združenje delovalo s komunističnim režimom. Knjigo zaključujejo poglavja, v katerih teče beseda o odnosu Katoliške cerkve do prostozidarstva, o Židih in prostozidarstvu, o totalitarističnih režimih in prostozidarstvu ter o paraprostozidarskih organizacijah. V zaključku avtor označi prostozidarstvo kot del tiste strukture, ki skuša vladati svetu in ljudi držati v suženjskem odnosu. Za oblastnike je priložnost, da širijo svoj vpliv v podzemlje, plašnim zelencem pa omogoča tešiti slo po oblasti, moči in denarju v varstvu tajnosti. Navkljub vsem izjavam o dobrodelnih namenih prostozidarji ostajajo ljudje, ki organizirano delujejo v mraku in zunaj legalnih institucij. M. MARKELJ Bogastvo Gasparijevih razglednic Slovenski slikar Maksim Gaspari (1883-1980) je ustvaril izjemno pestro bogastvo razglednic ter z njimi zaradi narave samega medija še bolj kot z ostalim slikarstvom, ki je bilo in ostaja zelo priljubljeno v javnosti, oblikoval množični likovni okus ter hkrati oblikoval tudi odnos do posameznih sestavin naše dediščine, narodne zavesti in elementov za oblikovanje istovetnosti. Zelo rad je namreč posegal po motivih iz pretekle kulture in načina življenja slovenskega človeka, ki mu je bil kot ustvarjalec glo- boko zavezan. Znano je, da ga je vodilo geslo “Iz naroda za narod” in da se je zavestno trudil biti resnični in verni kronist ljudskega življenja, šeg in navad, sveta, ki ga več ni. Pri tem so mu prišle prav izkušnje dvajsetletnega dela restavratorja in ilustratorja v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer je bil v neposrednem stiku z gmotnimi pričevanji o življenju naroda. Zanimiv in temeljit pogled v Gasparijevo razgledniško umetnost ponuja knjiga Maksim Gaspari - Bogastvo razglednic, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi. V nji je razvrščenih v enajst tematskih poglavij 400 razglednic iz zasebnih zbirk Stanislava Čiče-rova in Marjana Marinčka ter še nekaterih drugih zbiralcev, barvne reprodukcije pa spremljajo besedila Janeza Bogataja in na koncu še podatki o vseh objavljenih razglednicah izpod peresa Stanislava Čičerova. V knjigi, ki jo je Lucijan Velikonja oblikoval kot družinski album, se vrstijo najprej unikatne razglednice, nato pa sledijo kartice z motivi vojske, podpore Majniški deklaraciji, o koroškem plebiscitu, s podobami znamenitih Slovencev, motivi narodnih noš, božičnih, novoletnih in božičnih praznikov, o šegah okoli pusta, upodobitvami sv. Cirila in Metoda ter nazadnje še razglednice za pozdrave in spomine. MiM XX. stoletje, zbogom! Cankarjeva založba je zaključila drugo veliko knjižno zbirko, ki jo je posvetila svetovni romaneskni literaturi. Znameniti zbirki Sto romanov, ki je izhajala v letih od 1964 do 1977 in je s svojo premišljeno zasnovo zakoličila traso naslednjih, je leta 1^93 sledila zbirka XX. stoletje. Ta se je zaključila v osmem letu svojega izhajanja in v zadnjem mesecu zadnjega leta stoletja, po katerem nosi ime, se pravi ta mesec. V nji je izšlo 68 romanov, ki so po sodbi uredniškega odbora (Andrej Blatnik, Ksenija Dolinar, Zdravko Duša in nekaj časa tudi Janez Stanič) pomembneje zaznamovali svetovno književnost 20. stoletja. Prijetno oblikovane knjige, ki so jim slikovno opremo za platnice določali poznavalci sodobne umetnosti, NOVA KNJIGA PROF. TONETA FERENCA 0 italijanskih zločinih v Ljubljanski pokrajini Rab-Arbe-Arbissima. Pod tem naslovom je bila 7. decembra predstavljena že 29.knjiga univ. prof. znanstvenega svetovalca dr. Toneta Ferenca, ki je pred letom dni predstavil že knjigo z naslovom "Premalo se ubija". Gre za knjigi dokumentov o italijanskih zločinih v Ljubljanski pokrajini v letih 1941-1943. V prvi knjigi - Dokumenti oz. Zborniki Rab-Arbe-Arbissima na 499 straneh v treh delih na osnovi 489 italijanskih in enega nemškega dokumentaTipisuje konfinacije, racije in internacije Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih v letih 1941-43. Obe knjigi sta dejansko zbornika italijanskih dokumentov z uvodnimi razpravami avtorja o obsojenih na smrt in streljanju talcev. Le-te navaja po imenu, rojstnih podatkih ter kraju rojstva in ustrelitve oz. uboja. Italijanski fašisti in vojaki niso le streljali talce obeh spolov, ampak so jih tudi zverinsko mučili do smrti in pobijali, kot npr. 27. aprila 1942 na Preži, ko so s sekirami in plenkačo pomorili 14 domačinov in dva ujeta partizana. Tako sov letu 1941 ustrelili 21 Slovencev. Kot prvega so ustrelili ujetega komisarja belokranjske čete Jožeta Mihelčiča 9. decembra 1941, 22. decembra pa še 6 ujetih partizanov v Strahomerju, med njimi Ljubomirja Šercerja, Ivana Verbiča, Valentina Kariža, Rada Kogoja, Karla Kranjca in Ignaca Žagarja. Samo v enem dnevu, 22. julija 1942, so na Vrhovcih - Brdo pri Ljubljani ustrelili 21 talcev, pri Zapotoku 22. in 23. julija 36 talcev, 29. in 30. julija pa v Jermendolu in na Vražjem vrtcu (Babino polje) še 49 talcev. Ustrelili so 54 sodno obsojenih, 146 talcev, največ (1569) pa sojih usmr- tili tako, da je poveljnik enote smrtno kazen izrekel sam. V okupatorjevih virih so takšen postopek imenovali “passare per le Armi”. Ubijali so tri vrste ljudi: ujete oborožene in neoborožene partizane, ilegalne aktiviste Osvobodilne Fronte in prebivalce krajev, le osumljene privrženosti osvobodilnemu gibanju. Mnoge od teh so od maja 1942 prijavili pripadniki Bele garde oz. njihovi sorodniki. Kot zadnjega talca so prve dni septembra ustrelili Jurija Šebalja, starega 35 let, iz Črnomlja 165, skupaj pa so pobili 1759 Slovenk in Slovencev. V knjigi o internacijah in racijah, predstavljeni 7. decembra, so v koncentracijska taborišča najprej odgnali moške, prijete v veliki raciji februarja in marca leta 1942 v Ljubljani. Tako so s 600 prijetimi, ki so jih odpeljali v Gonars, in okoli 400, ki so bili v ljubljanskih zaporih, do 1. aprila 1942 leta internirali približno 1000 oseb. Druga skupina so bili častniki in podčastniki jugoslovanske kraljeve vojske. Razen tistih, ki so šli v partizane, so v Gonars do so našo prevodno književnost obogatile z novimi besedili, zvečine doslej še neprevedenimi v slovenščino, vrsta literarnih strokovnjakov pa jim je napisala tehtne spremne besede. Zbirko XX. stoletje so zaključili romani Čebelarjeva smrt Larsa Gustafssona, Osnovni delci Michela Houellebecqa in Kristalne rešetke Mirka Kovača. Roman OSNOVNI DELCI je novejše delo francoskega pisatelja Michela Houellebecqa. ki je takoj ob izidu leta 1998 močno razburkal literarno občinstvo. Bil je deležen navdušenega odobravanja in hkrati ogorčenega zavračanja, spodbudil je tudi precej polemik, piko na i pa mu je dala ugledna revija Lire, ki mu je podelila naziv najboljši roman leta. Nasprotujoča si mnenja o Osnovnih delcih izvirajo iz pisateljeve odkrite‘kritike liberalnih vrednot, spolne permisivnosti in poveličevanja individualizma, ki jo je vpel v fikcijsko zgodbo o dveh polbratih, ki se jima na polovici življenjske poti zastavlja vprašanje o možnosti sreče ali kakršnegakoli osvobajajočega dejanja. Roman je prevedla Mojca Medvedšek, spremno besedo pa mu je napisal Marko Trobevšek. Med vodilne pisatelje sodobne švedske književnosti sodi Lars Gustafsson, ki med slovenske bralce prihaja s prevodom romana ČEBELARJEVA SMRT. Pisatelj gradi pripoved o človeku, ki se mora soočiti s smrtonosno boleznijo, na zanimiv način z različnimi beležkami iz različnih virov, Rumene beležnice, Modrega zvezka in Strgane beležnice, kar mu ponuja možnost različnih diskurzov in prepletanja od gospodinjskega proračuna do najintimnejših čustvovanj. Roman je prevedla Helena Bauman, spremno besedo pa je napisala Monika Žagar. Roman Mirka Kovača, enega najbolj nadarjenih in izoblikovanih pisateljev srbohrvaškega jezikovnega območja nekdanje Jugoslavije, nosi pomenljiv naslov KRISTALNE REŠETKE, ki naj bi po besedah junaka romana, mladega pisatelja v velemestnem okolju, bile prozorna pregrada, ki stoji med nasprotji v globini njegove duše ter med njim in svetom, skozi pripoved pa se lušči, da gre pravzaprav za metaforo za način preživetja v času Titove Jugoslavije. Delo je prevedel Boris Jukič, spremna beseda pa je izpod peresa Josipa Ostija. MiM Prof. dr. Tone Ferenc konca maja istega leta odgnali 1120 častnikov in podčastnikov. Vojaki divizije Isonzo so 22. junija 1942 polovili 220 oseb v Beli krajini ter jim izropali in požgali okoli 120 hiš. Iz poročila divizije izvemo, da so prijeli 73 družin z 253 osebami, od katerih sojih 58 z 204 osebami 22. julija odgnali na Rab. Podobno in še bolj kruto so delali na Kočevskem in v drugih krajih ljubljanske pokrajine. Tako je v dveh občinah na Kočevskem. in sicer v Dragi, po italijanskem popisu 31. marca leta 1942 živelo 989 prebivalcev, 1. septembra istega leta le še 325, v občini Osilnica pa je 31. marca živelo 1273 prebivalcev, 1. septembra pa le še 500. To je bil zločinski načrt fašistov za izgon vsega prebivalstva ob meji z NDH. V sedmih italijanskih koncentracijskih taboriščih je bilo do 29. decembra 1942 21.761 ljudi, od tega 75,5 odst. Slovencev. Skupaj je v italijanskih taboriščih umrlo preko 2500 ljudi vseh starosti in obeh spolov, med njimi tudi veliko dojenčkov in skoraj vsi tam rojeni. • “Kot Slovenec namreč ne morem mirno prenašati, da bi nam tisti, bodisi s severa, zahoda ali vzhoda, ki so na naša sveta slovenska tla prinesli kruto vojno in ki so tudi glavni krivci za naš domači bratomorni boj, nenehoma izstavljali račune,” je ob predstavitvi knjige povedal dr. Tone Ferenc. Poleg te že 29. zgodovinske knjige je prof. Tone Ferenc napisal tudi številne problemske monografije ter več kot 900 znanstvenih razprav in člankov v domačih in tujih publikacijah. Dan pred omenjeno predstavitvijo, 6. decembra, je praznoval 73 let. ZDRAVKO TROHA Kako in zakaj se oblačimo “Zakaj se oblačimo" je vprašanje, s katerim Anej Sam bralca uvaja v svoje zadnje delo pod naslovom Oblačenje. V petih poglavjih na svojstven način razmišlja o oblačenju, njegovi zgodovini in smiselnosti, obleki ter pojmu mode, njenih fenomenih in modnemu vsakdanu. Po besedah Aneja Sama je s knjigo, s katero je tudi Slovenija dobila svojo teorijo oblačenja, skušal pojasniti in opozoriti, da je moda le ena možna koncepcija oblačenja, vsekakor pa ne edina. Meni, daje napačno istovetiti modo in oblačenje. “Za oblikovalce in proizvajalce oblačil, trgovce in javne ocenjevalce je moda sinonim za oblačenje. Nemoden koncept oblačenja zanje skoraj ne obstaja," je zapisal in dodal, da so mediji z obveščanjem o novih kolekcijah, pogovorih z oblikovalci, modnih dogodkih in podobnem, modo lahkotno in učinkovito vgradili v naš vsakdan. Ker po njegovem koncept oblačenja temelji na podlagi dejanskih potreb, kot so "zaščita telesa, estetizacija življenja, spoštovanje splošno sprejetih običajev in moralnih norm”, pa oblačenju pripisuje funkcionalno-estetsko funkcijo. Publicist Anej Sam, ki v Sloveniji živi od leta 1986, je napisal šest avtorskih knjig, svoja razmišljanja je objavljal v številnih časopisih v nekdanji Jugoslaviji, danes jih objavlja predvsem v Sloveniji, pod nekaj knjig pa seje podpisal tudi kot tirednik. Njegovo teorijo oblačenja, ki je izšla pri Ekološko-kulturološkem društvu Jasa, dopolnjuje izredno bogato in obsežno fotografsko gradivo. M. Ž. M H= M itS H li> 13 1» i jg ii I icj Brane Kobal o Pakistanu A'«.vo šo/o velikokrat obiščejo razni „pustolovci“, ki raziskujejo v daljnih deželah - Brane Kobal navdušil OBISK POLICISTA - Prejšnji teden je učence 1. in 2. r. podružnične šole Birčna vas obiskal policist Tomaž Agnič z novomeške policijske postaje. Otroke je seznanil z varno hojo po cesti in s prečkanjem ceste. Opozorit jih je na pravilno stopanje iz avtobusa. Otroci so z zanimanjem opazovali uniformo in opremo. Učenci so obljubili, da bodo odslej raje upoštevali prometna in druga pravila. (Helena Murgelj, Podružnična šola Birčna vas) Kaj pomeni hvaležnost? Brane Kobal je res pravi avanturist, saj je prepotoval že Gruzijo, Peru, Zimbabve... Države nam skuša predstaviti s pomočjo diapozitivov in zanimivega pripovedovanja. Tokrat nas je poučil o azijski državi Pakistan. Eden od prebivalcev je Branetu podaril kamen, ki ga je pri sebi nosil že vrsto let. Zanimivo je, da so tam najpomembnejši v družbi moški, ženske, ki so prekrite s pregrinjali, pa živijo dobesedno v njihovi senci. Pri obedih ženske ostanejo v kuhinji, medtem ko moški hrano pojedo v jedilnici. To državo obdajajo mnoga visoka gorovja, obširne pokrajine in ravnine. Najzanimivejša se mi je zdela pokrajina s sadovnjaki, kjer si s sadjem lahko postrežeš kar zastonj. Vse pridelke prodajajo na tržnici, kjer je na voljo tudi veliko vrst najrazličnejših semen. Tam imajo barvalce blaga, ki ti platno pobarvajo v želeno barvo kar na tržnici. Po mestu se Delavnice Odpravljala sem se v šolo. V šoli smo imeli delavnice na temo spolnosti in spolnega nasilja. Prvo uro smo tehniko, naslednji dve uri pa smo. si dekleta ogledala igro o spolnosti in o spolni zlorabi otrok. V njej nastopata oče in hči, ki mora napisati seminarsko nalogo o spolnem nasilju, pri tem pa ji pomaga oče. Oče ji pripoveduje razne zgodbe o nasilju in o tem, kakšne težave imajo otroci po spolnih odnosih. Gospod, ki je igral očeta, je igral odlično in cenim njegov pogum, mene bi od sramu že zdavnaj pobra- lo. Po predstavi smo dekleta imele pouk pri Damjani Pečnik. Prvo uro smo se pogovarjale o vsem, kar smo slišale. Naslednjo uro pa smo izdelale plakat. Meni je bil dan všeč, doživele in spoznale smo veliko novega. Ugotovila sem .daje veliko otrok, ki jim ni več pomoči, zabredli so v težave, iz katerih se ne znajo več rešiti. Le kako lahko ljudje to počnejo!? Groza! SIMONA ŽAGAR, 5. b OŠ Mirna Peč Moje mesto Moje mesto so Brežice. Tu živijo domačini in priseljeni ljudje, v blokih in stanovanjskih hišah. Mesto se deli na stari in novi del. Po mestu je veliko sprehajalcev in avtomobilov. V zadnjem času so zgradili veliko novih trgovin. Tu imamo občino, sodišče, Posavski muzej, glasbeno šolo, gimnazijo, ekonomsko in osnovno šolo, banke ter tovarno pohištva. Večkrat grem z mamo po mestu, da si ogledujem izložbe in tudi kaj kupim. V letnem času so okrašena okna, balkoni in park pri tržnici z lepimi rožami. Zato je moje mesto lepo in čisto. KLAVDIJA TOMŠE, 3. a OŠ Brežice prevažajo s kamelami, “kočijami", še posebej pa so priročni majhni tricikli, ki so praktični zlasti v ozkih ulicah. Za konec naj še omenim, da je Brane nosil posebno oblačilo, ki je predstavljalo pakistansko nošo. Majica, hlače in dolga siva tunika - vse mi je bilo zelo všeč. Nad predavanjem sem bila zelo navdušena, saj smo se naučili veliko novega o državi Pakistan in s tem olajšali razlago tovarišici za geografijo. TINA BREČKO, 7,r OŠ Blanca Ples dreves Ko se zmrači, se v gozdu nekaj nenavadnega zgodi. Vsa drevesa se zbudijo in veselo zasumijo. Zbere se polno različnih dreves, saj začel se je ples. Še ptički se zbudijo in veselo zažvrgolijo. Vsa mlada drevesa so v parih, le nekaj je starih. Ti pa samo sedijo in se po svoje veselijo. Čez nekaj časa ugotovijo drevesa stara, da majhna breza nima para. Takoj sta pogledala v gozd, če ni kak mlad drevešček prost. Za velikim grmom pa čepel je majhen javor, ki pa ni bil star. samo iskal si je svoj par. Takoj so stara drevesa zaznala, da bosta javor in breza skupaj plesala. Ko pa so se vsa mlada drevesa naplesala, so legla in utrujena zaspala. DOROTEJA GUNDE, 4.b OŠ Šentjernej Ob Prešernovi obletnici Na osnovni šoli smo pripravili vrsto aktivnosti ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna, in sicer od I. decembra do slovenskega kulturnega praznika. Na šoli so potekale naslednje dejavnosti: Pesnik o tebi vemo - literarni kviz o Prešernu -med učenci in krajani (razglasitev najboljših na javni prireditvi ob slov. kult. prazniku), anketa med učenci L- 5.r. Pesnik o tebi vemo, nastop učencev 8.r., s Prešernovimi pesmimi se predstavimo (dramatizacija), šolski natečaji: likovni (ilustracije Prešernovih pesmi, Prešernovi pesniški junaki literarni. Pesnik in današnji čas, Srečanje s Prešernom, Urška 21.stoletja. Povodni mož leta 2000, Prešernovo ljubezensko pismo Primčevi Juliji. Nastopili so učenci z lastnimi pesmimi (5.-8.r.) in izdali glasilo. Na kulturni dan z imenom Po poti kulturne dediščine bomo obiskali rojstne kraje Janeza Jalna, Frana Šaleškega Finžgarja, Matije Čopa in Prešernovo Vrbo. Pripravili smo tudi nekaj razstav Prešernu ter si ogledali dokumentarni film o pesniku. OŠ Blanca Naš kraj Od 5. do 13. oktobra so na naši šoli potekali naravoslovno - tehnični dnevi. Tema se je navezovala na naš kraj Globoko. Sodelovala je vsa šola. K sodelovanju smo povabili naše starše, babice in dedke ter krajane, ki so jih učenci obiskali na domu. Vsebina projektnih dni je bila prej načrtovana glede na starost in učni načrt. Ob koncu smo učenci, člani šolskega radia, intervjuvali učence in učitelje, da bi povedali svoje mnenje. Povedali so takole. Učenci so se pri delu sprostili in se .učili na praktičen način. Spoznali so, da je intervjuvanje krajanov težko delo, vendar tudi zanimivo. Ponosni so bili na svoje izdelke. Tehnični dnevi so pridobitev 9-letne OŠ. Učenci si želijo, da bi v prihodnje v projekt vključili kakšnega pevca ali športnika. Radi bi več takih dni na leto. Po mnenju učiteljev so projektni dnevi še posebej zahtevni. Pozdravili so sodelovanje krajanov, ki so v veliki meri nadomestili primankljaj strokovne literature. Pohvalili pa so tudi delo učencev. Učenci smo zadnji dan svoje delo prikazali na velikih plakatih, obogatili smo jih s fotografijami. Članice krožka: IRMA BAJEREKTAROV1Č, ANITA ŠEPETAVC, TINA SEVNIK, TAMARA LESINŠEK, MENTORICA STANKA PRESKAR OŠ Globoko Svoboden kot ptica Učenci so se v tem šolskem letu pod mentorstvom Natalije Orlič udeležili risarskega natečaja Svoboden kot ptica, ki je bil razpisan v okviru 4. fotografskega natečaja. Tema je bila Kavka - slovenska ptica leta 2000. S svojimi domiselnimi izdelki so pripomogli k visoki kvaliteti natečaja, ki se gaje skupaj udeležilo 272 osnovnošolcev. Prvo nagrado, ki jo je dodelila strokovna žirija - v njej sta bila tudi akademska slikarja Marija Lucija Stupica in Črtomir Frelih - je prejel učenec 6. d Kristijan Pa-vičič. Med ostalimi štirimi izbranimi risbami je bila tudi Marina Dražetič, prav tako učenka 6. d. Oba bosta prejela lepi nagradi, ki ju bosta spominjali na njun uspeh. Izdelki so bili predstavljeni na otvoritvi razstave 9. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Čestitamo! Novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj Prijateljska Bili smo mladi, igrali smo se radi, še kakšno smo ugnali in se staršev bali, če v igri meje nismo poznali. Prijatelji smo bili in ostali, se v vrtcu in po šoli igrali. To vedno bomo tudi ostali, ko o ljubezni bomo sanjali. MARKO AMJERLE, 7. r. OŠ Stari trg ob Kolpi Policist na obisku V sredo nas je v šoli obiskal policist. Veliko smo izvedeli o prometu na cesti. Povedal nam je, kako moramo hoditi po cesti. Razdelil nam je listke. Bili smo nemirni, radovedni, nato nam je pokazal pištolo. Odšli smo v razrede. Tovarišica nam je razdelila zgibanke o prometu. TINA PERKO, 2,r. OŠ KRMELJ 11. otroški parlament 22. novembra smo se učenke šolskega parlamenta udeležile 11. otroškega parlamenta. Potekal je na OS Center, kjer so nas lepo sprejeli. Prišli so tudi učenci iz okoli devetih drugih šol, vsako sta zastopala po dva učenca. Na začetku nas je predstavila ravnateljica šole in nato še predsednik parlamenta. Pogovor je hitro stekel in vsi so govorili brez dlake na jeziku. To je dobro uspevalo tudi naši Klavdiji, kajti kasneje, ko so zbirali najboljše za regijski parlament, so izbrali tudi njo. In o čem smo govorili? Predvsem o medsebojnih odnosih med mladimi, kakšni so odnosi, kako jih spremeniti. o samozaupanju, o potrebi po zabavi, odnosu do staršev in učiteljev. Geslo celotnega pogovora pa je bilo Hočem, torej zmorem. Povedali smo si vse, kar nam je ležalo na duši. Vsem nam je bilo zelo prijetno, kajti zelo malo je priložnosti, kjer lahko mladi povemo svoje mnenje drugim vrstnikom. In to smo na tem parlamentu vsekakor povedali brez strahu. BARBARA JORDAN, 8. b OŠ Dolenjske Toplice Praznični december Misli učencev: • Težko pričakujem december. Posebno se veselim snega. Želim si veliko daril in radodarnega Miklavža. (Brigita, 3. a) • Veselim se Božička, Miklavža in dedka Mraza. Od njih pričakujem vsaj malo daril. (Katja, 3. a) • Najbolj se veselim novega leta. Želim si, da bi mi dobri možje prinesli veliko sladkarij. (Anita, 4. c) • Veselim se Miklavža, ni pa mi všeč, ker mi Božiček bolj malo prinese. Želim si veliko smeha, veselja, zdravja in sreče. (Maja, 3. a) • December težko pričakujem, ker imam v tem letnem času rojstni dan. O praznikih si želim veliko sladkarij. Ni pa mi všeč pokanje petard. (Marija, 3. a) • Posebno se veselim smučanja. Želim si, da bi lahko smučal na Rogli. (Domen 3. a) • Ob novem letu si želim veliko zdravja. Težko pričakujem Miklavža in Božička. Želim si, da bi mi ves december ne bi bilo treba hoditi v šolo. (Gašper, 3. a) Kaj pa odrasli? • Decembra se ne veselim, saj vse praznike delam v službi, ta čas je mrzel in preveč je praznikov. Vese-ljm se decembrske trinajste plače. Želim si zdravja in da bi imela za božič dopust. (Vidina teta iz Družinske vasi) Mladi dopisniki OŠ Šentjernej Obdaril nas je Miklavž • Prinesel mi je barbiko, šestilo, sladkarije in še marsikaj. Zjutraj sem zagledala poln mizo daril in bila zelo vesela. (Nives Švajger) • Miklavž me je obdaril s sladkarijami in igračo. Prinesel mi je lego nogomet in luč. Mamice ni obdaril, očku pa je prinesel pripomočke za britje. (Julijan Pugelj) • Miklavžu sem napisal pismo. Prinesel mi je formulo na daljinec in mobitelček. Daril sem se razveselil. (Dragan Gostimirovič) • Izpolnil mi je vse želje. Prinesel mi je medvedka, barbiko in sladkarije. Pehar sem nastavila na mizo. (Sabina Bele) • Meni je Miklavž prinesel tisoč tolarjev in čokoladnega Miklavža. Daril sem bil vesel, saj mu nisem nič nastavil, a me je vseeno obdaril. (Aleksander Brkič) • Prinesel mi je pojočo opico, božička in sladkarije. Nastavila sem vrečko in dala noter pismo. Ko sem darila odkrila, sem se zelo razveselila. (Maja Konček) • Meni pa ni prinesel Miklavž doma, ampak samo v šoli. Prinesel rili je liziko, napolitanke, mandarino, bonbone, parkeljna. Sladkarij sem bil vesel. (Špejtim Sopaj) Učenci 2. r. OŠ Birčna vas Novo mesto Knjižni sejem V letošnjem šolskem letu smo v osnovni šoli Šentjerenj priredili že 20. knjižni sejem. Potekel je v torek in sredo, 5. in 6. decembra. V tem času smo si lahko ogledali knjige in kakšno tudi kupili. V sredo so k nam prišli igralci družine Kolenc. Zaigrali so nam zgodbo o Kekcu in Pehti. Ob koncu predstave smo se lahko pogovarjali z igralci. Povabljenega smo imeli tudi gosta Andreja Rozmana, vendar zaradi bolezni ni prišel. Malo smo bili razočarani, vendar smo bili veseli, da smo lahko videli tako lepo predstavo. TANJA JORDAN, 3. a Mladi dopisniki OŠ Šentjernej • Če sem komu hvaležen, rečem hvala. V vrtec sem enkrat prinesel bonbone, pa se dva moja prijatelja nista zahvalila, kar ni lepo. (Rok) • Atiju in mamici sem hvaležen, ker skrbita zame. V vrtcu smo šivali srčke za mamice, za očije pa smo naredili hišo. Oba sta bila vesela in sta se hvalila. (Jurij) • Jaz sem hvaležen Jezusu, ker je priden. Potem pa tudi kaj zmolim, najrajši molitev Sveti angel. (Urban) • Jezusu tudi zapojemo. Če smo mi pridni, je Jezus vesel. (Domen) • Meni se dobro zdi, da imamo v vrtcu pesek, da ga sejemo. Župniku Prihaja Miklavž Miklavž res dober je. Rad nam kaj da, včasih palco, včasih pa dar iz srca. Rad nam kaj pomaga, veseli se nas. Mama, očka govorita: Miklavž, rad te ima. Res verjamem, da poznaš me še. Prišel bo tisti dan, jaz vesela te bom ves dan.. Ponoči bo prišel, nam darove razdelil. NATAŠA GOLE, 2. r. OŠ Birčna vas sem hvaležen, ker je kupil veliko lego kock. (Janez) • Jaz sem hvaležna, ker imamo doma dojenčka. (Meta) • Najbolj sem hvaležen atiju, kadar prinese pice in jih potem skupaj pojemo. (Matic) • Bogu smo hvaležni za hrano. Vsak dan se v vrtcu Bogu zahvalimo, ko jemo. (Hrvoje) Otroci iz Petrovega vrtca z Otočca Veseli december Velikokrat sem že slišal, da mesecu decembru pravijo tudi veseli december. Mislim, da je ta izraz resnično primeren za ta mesec, saj se veseli dogodki kar vrstijo. Že takoj na začetku nas s svojim prihodom razveseli sv. Miklavž. Družbo mu delajo angelčki in nagajivi parkeljni. Letos se mi je srečanje z Miklavžem še posebej vtisnilo v spomin, saj me je parkelj hotel odnesti v pekel. Kot bi mignil, so tukaj božični prazniki. Postavimo božično drevesce in ga okrasimo z različnimi okraski. Pod drevesce postavimo jaslice. Božiček pa nam pod smrekico prinese darila. Zadnji dan v mesecu pričakamo novo leto z ognjemetom in drug drugemu voščimo veliko sreče in zdravja v novem letu. DENIS POLJANO, 3. r. OŠ Krmelj PRVI ŠOLSKI DAN - Naši prvošolčki so skupaj s starši prišli v šolo popoldne. Večji učenci so zanje pripravili program. Pozdravila jih je ravnateljica in njihova učiteljica Vladka. Svoje otroke so predstavili starši in povedali o njih kaj zanimivega. Policist Marjan je prvošolčke opozoriI na varno hojo v šolo. Otroci so dobili tudi darilca, kuharice pa so jim pripravile dobro malico: hod-dog in sladoled. (Novinarski krožek OŠ Dobova) SPRETNI PRSTI - Kar nekaj družin je, ki otroke odganjajo, kadar se dela testo. V našem vrtcu damo otrokom možnost, da si testo sami zamesijo in se z njim igrajo. Vedo, da iz testa delamo dobrote, ga oblikujemo, delamo novoletne in druge okraske. Zato v prihajajočih dneh ne odganjajte otrok od tega opravila! Kdo ve, morda bodo te dejavnosti osnova in uvod v razvoj otroka in nagnjenje za kuharstvo, pekarstvo, slaščičarstvo, kiparstvo ali kaj drugega. (Marija Stajnko, VVE Najdihojca Dobova) IZDELOVANJE LESENI SKULPTUR - Na naši šoli poteka izdelovanje lesenih skulptur pod vodstvom Martina Šuštaršiča, učitelja likovne vzgoje, ter dveh zunanjih sodelavcev, Jožeta Kumra in Dirka Heija iz Nizozemske. Vsak od njih je pripravil zamisel, ki jo oblikujemo v hrastovem lesu. Groba deta je opravit z orodji spretni hišnik naše šole Janez Drab. Delo poteka od oktobra. Zbrali smo se že trikrat - vsak petek in soboto popoldne. Deta so pred zaključno fazo. Skupina šteje deset do petnajst pridnih in prizadevnih učencev, članov likovnega krožka. Veselimo se, da bodo umetniška dela obogatila okolico naše šole. Pri tem dolgujemo zahvalo krajanom, ki so podariti dovolj suhega hrastovega lesa, in umetnikoma, ki zavzeto vodita likovnike v svet oblikovanja. (K. Pirnat in N. Pečjak, Novinarski krožek OŠ Žužemberk) AVTO TIMES PREDSTAVLJA Ureja Borut Štajnaher Smart je mestno vozilo 21. stoletja. MCC smart Zmanjšan do maksimuma Smart so začeli proizvajati oktobra 1998, ko seje na tržišču pojavil povsem nov tip avtomobila, nove filozofije in koncepcije. Smart je idealno mestno vozilo 21. stoletja, majhnih dimenzij, z majhno porabo in ekološko neoporečno. Izredno zanimiva karoserija, dolga le 2,5 metra, spominja na igračko. Večina karoserijskih delov je plastičnih, kar omogoča hitrejšo zamenjavo in preprečuje rjavenje. Z majhnim posegom v karoserijo, z odstranitvijo prednjega in zadnjega dela ter obojih vrat, lahko v eni uri zamenjate barvo vozila. Le streha, ki je prozorna, in njeni nosilci se ne menjajo. Notranji dizajn je prav tako nekaj posebnega. V sredinsko konzolo je vgrajen radio, pod njim pa je predal za drobnarije. Pred voznikom je digitalna armaturna plošča, na kateri so podatki o nivoju goriva, temperaturi motorja in stopnji prenosa, okoli pa je razporejen analogni merilec hitrosti. Notranjost nudi dvema potnikoma dovolj udobja za prevoz v službo ali po nakupih. Za sedežema je prtljažnik, ki sprejme vase za 150 litrov prtljage, če pa podrete sovozniški sedež, se prostor poveča na 490 litrov, kar je mera prtljažnikov veliko večjih vozil, npr. astre. Po namestitvi v udoben školjkast sedež smo najprej pričeli iskati ključavnico, ki je nameščena med sedežema za menjalnikom. Z obratom ključa se za vašim sedežem oglasi trivaljni 600 kubični motor, ki ob podpori turbinskega polnilnika razvije 40 kW (55 KM), kar je povsem dovolj za pogon 750 kg težkega vozila. Smart se požene do 139 km/h, ko ga elektronika zaustavi in ne dovoli nadaljnjega pospeševanja. Večja hitrost tudi ni potrebna, saj je vozilo namenjeno predvsem za mestno uporabo in ne za dirkanje po avtocesti. Da tudi motor ni kakšna igračka, potrjuje napis na njem: Ingenered by Mercedes-Benz. Za prenos moči na kolesa skrbi avtomatski menjalnik, ki nudi tudi možnost ročnega prestavljanja s pomikom ročice naprej v višjo in nazaj v nižjo prestavo. Menjalnik ima šest stopenj, ki so dobro preračunane in dajejo smartu ravno pravšnjo mero poskočnosti. Med kombinacijo vožnje po mestu in dolenjski avtocesti je naš smart porabil 5,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Tudi za varnost v smartu je poskrbljeno, saj potnike varujeta dve zračni vreči in varnostna sedeža z vzglavnikom. tridion varnostna kletka, thrust elektronski nadzor vrtenja pogonskih koles ob pomoči ABS sistema in senzorjev nagiba karoserije pa dajejo vozilu potrebno stabilnost in preprečujejo nepredvidene dogodke na cesti. Med hitrejšo vožnjo vam bo vozilo bočno nekoliko zdrsnilo, vendar ga bo omenjena elektronika hitro vrnila v želeno smer vožnje, vendar vam svetujemo, da ne pretiravate. Zaradi pomanjkanja prostora v vozilu ni rezervnega kolesa. Ker je smartov življenjski prostor predvsem mesto, ga niti ne potrebuje. Zal pa se smart na evropskem tržišču ni najbolje “prijel”. Glede na to, kakšne gneče nastajajo v središčih mest in s tem tudi težave pri parkiranju, njegov čas še prihaja. Glede na predhodnike je novi compact povsem samosvoj avto. Trojka je (še) manjša BMW je morda nekoliko hitreje od pričakovanega predstavil svoj novi izdelek, ki temelji na skrajšani seriji tri in se popularno imenuje compact. Glede na predhodnike je novi compact povsem samosvoj avto. Bočne linije so povsem nove, vrat, blatnikov in nosilcev strehe ter same strehe ne moremo pripisati nobenemu hišnemu modelu. Vse, kar je ostalo domačega, je le mrežasta maska, obrobljena s kromom. Compact je od limuzinske izvedbe krajši za 28 centimetrov (dolžina 4,19 m), vendar je vseeno zrastel za 3,5 cm, med tem ko je medosna razdalja ostala enaka. Povečal seje tudi prtljažnik, ki sedaj s 330 litri nudi veliko več prostora za prtljago. Urejenost in opremljenost notranjosti je na nivoju limuzine, dodan pa je športni duh. Velika pozornost je posvečena tudi varnosti, saj je že serijsko v vozilo nameščeno osem zračnih vreč. Pogonska ponudba sestoji iz dveh bencinskih agregatov s prostornino 1,8 in 2,5 litra. Slabši štiri valjnik z oznako 316 i razvije 85 kW (116 KM), ali prevedeno 10 kW več od predhodnika, v povprečju pa porabi vsega 6,9 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Vrstni šestvaljnik v modelu 325 ti ima prostornino 2,5 litra in razvije 141 kW (192 KM), ob tem pa v povprečju porabi vsega 8,9 litra goriva. Štirivaljni turbo dize-laš 320 d bo na voljo jeseni prihodnje leto. Za leto 2003 načrtujejo izdelavo povsem novega dvolitrskega motorja, ki ga bodo proizvajal v Veliki Britaniji. Ta mo tor bo tudi predstavil povsem nov način delovanja ventilov, poimenovali so ga "Valvetronic”. Ta sistem omogoča optimalnejše delo motorja ob nižji porabi goriva. Novi compact bo na voljo prihodnje poletje in se bo spustil v boj z nedavno prikazanim Mercedes C šport Coupe in drugimi avtomobili, ki so nastali na principu “rezanja” klasičnih liijiuzin. Tesna zmaga Alfe 147 Najboljši avtomobil za leto 2001je že postala alfa romeo 147. V finalnem izboru, v katerem je žirija izbirala med 10 modeli, je naj novejša alfa prejeta 238 točk. Zmaga je bila izredno tesna, saj je drugouvrščeniford mondeo prejel 235 glasov. V žiriji, ki jo je sestavljalo 56 strokovnih novinarjev, je kar 51 novinarjev dalo svoj glas alfi. Ocenjevati so obliko, udobnost, varnost, izdelavo, vozne lastnosti, zmogljivost, uporabnost, zaščito okolja in ceno. Alfa 147 je po modelu 156 iz leta 1998 drugi alfin model, kije preje! ta laskav naslov. Kakšno je zanimanje kupcev za novo alfo, pa pove podatek, da so takoj po predstavitvi v Monte Carlu v enem tednu prejeli kar 20.000 naročil. Bibendum je najboljši Mednarodni odbor, sestavljen iz dvajsetih komercialnih, oblikovalskih in likovnih strokovnjakov, je med konkurenco petdesetih kandidatov izbrat Michelinovega človečka, poimenovanega Bibendo, za najboljši logotip na svetu, kar jih je bito kdaj predstavljenih. Bibendo je simbol francoskega izdelovalca gum že od leta 1898. Nastal je ob sodelovanju bratov Mi-chelinov in umetnika plakatiranja O'Galopa. Drugo nagrado je osvojil logotip londonskega metroja, tretjo logotip mednarodnega Rdečega križa, četrto podjetje Nike, peta nagrada pa je pripadla logotipu Coca-Cole. Športni terenec Volvo skupaj z matičnim Fordom razvija luksuzno terensko vozilo. Vozilo bo tipičen predstavnik razreda SUV (Šport Utilitz Vehicle), ki po Ameriki osvaja tudi Evropo. Privlačni terenec bo izdelan na ojačeni platformi prihajajočega enoprostorca na osnovi fordfocusa. Vozilo, dolgo 430 in široko 175 centimetrov, napada razred, v katerem kraljuje topota rav 4. Pogonska skupina bo enaka kot pri focusu MAV (Multi Activity Vehicle), katerega pričakujemo leta 2002. Za pogon se bodo uporabljali bencinski motorji z neposrednim vbrizgom ter prostorninami 1,8, 2,0 in 2,2 (s štirimi valji) ter 2,7 s petimi valji. Dizelaši pa bodo na voljo od 1,6 do 2,0 litra. Notranjost bo opremljena bolje kot pri konkurentih, kar poudarja željo Volva, da kupcem ponudi elitno vozilo. Novi megan - dvojček almere Globalizacija avtomobilskega trga kaže vse boljše rezultate. Tako tudi nova partnerja Renault in Nissan skupaj ustvarjata nove generacije svojih modelov. Nova generacija Renaultovih meganov in Nissanovih almer se razvija pod skupnim projektom X84. Projekt se razvija na enaki platformi in z večino enakih mehanskih komponent. V primerjavi s sedanjimi modeli bo karoserija daljša za dva in širša za štiri centimetre. Klinasta karoserija bo omogočala majhen zračni upor in s tem manjšo porabo. Vozili bosta izredno varni, saj nameravajo že v serijski opremi ponuditi šest zračnih vreč, ABS in vso ostalo elektronsko logistiko. Za pogon bodo skrbeli izključno motorji s štiriventilsko tehniko in neposrednim vbrizgom. Megan bodo izdelovali v šestih karoserijskih različicah, almero pa v štirih. Kljub številnim izboljšavam pa proizvajalci zagotavljajo, da se cena novih modelov ne bo razlikovala od sedanje palete. Nova corsa že v prodaji Najmanjši član Oplove ponudbe, nova corsa, že beleži odlične prodajne rezultate. Čeprav je v prodaji komaj dobra dva meseca so iz Evrope v tovarno prejeli že preko 100.000 naročit. Tretja generacija najpopularnejšega Oplovega avtomobilčka (do slej jih je bilo prodanih preko 9 milijonov) pa je sedaj na voljo tudi že v Sloveniji. Nova corsa je na voljo v tri- in pet-vratni različici, poganjajo pa jo štirje bencinski (1,0, 1,2, 1,4, in 1,8) motorji in en dizel (1,7 DTI). Vsi bencinski motorji že izpolnjujejo stroge ekološke norme EURO IV, ki bodo začele veljati šele leta 2005. Kupci bodo tokrat prvič lahko izbirali tudi med ročnim petstopenjskim in polavtomatskim easytrinic menjalnikom. Osnovni model corse z 1,0 I2Vmotorjem je na voljo za 1,668.000 tolarjev. Novi BMW M3 cabrio Kupci so končno dočakali tudi odprto izvedbo najhitrejše trojke. BMW je poslal na tržišče močni cab-riolct na osnovi IM3. Elegantni kabriolet s štirimi sedeži poganja namreč enak motor kot coupe IVO s 252 kW (343 KM) moči, kar ga dela za enega od najhitrejših kabrioletov. V Nemčiji stane vozilo 10.000 mark. Za to ceno ste deležni vseh tehnoloških rešitev in zmogljivosti že znanega coupeja. Kab-rio pospeši do 100 km/h v pičlih 5,5 sekunde, končna hitrost pa je žal omejena na vsega 250 km/h. Zelo impresiven je tudi podatek o vmesnem pospeševanju v četrti prestavi od 80 km/ h do 120 km/h, ki traja vsega 5,9 sekunde. Za takšne zmogljivosti pa tudi tovarniški podatek o porabi, ki naj bi komaj presegla 12 litrov, ni pretiran. Seat leone Lev s Pirenejev Dvovolumenska limuzina, poimenovana po istoimenskem španskem mestecu, je že dobila nov nadimek: španski golf. V tej trditvi je kar nekaj resnice, saj si leon z golfom deli platformo in tehniko. Če ga veliko stvari druži z nemškimi bratranci, pa je njegova obleka nekaj povsem drugega. Spredaj je obdržal hišni imidž in je podoben večjemu toledu, zadaj pa, bi lahko rekli, spominja na izboljšano izvedbo nekdanje alfa sud. Kakorkoli že, zunanjost ima močan mediteranski pridih, v notranjosti pa se ponovno pozna Audijev vpliv, saj je večina vgrajenih elementov že v Audijevih vozilih: volan, v katerem je le Seatov logotip, arama-turna plošča, prezračevalne reže, stikala... V 418 centimetrov dolgem leonu je dovolj prostora za pet potnikov, pa tudi prtljažnik s 340 litri je povsem zadovoljiv. Že v osnovni izvedbi boste deležni nastavitve volana po višini in globini, prav tako nastavljiv je tudi vozniški sedež, zato bo prav vsak našel svoj najprimernejši položaj za volanom. Sedeži v leonu so nekoliko trši, vendar zaradi tega vožnja z njim ni nič manj udobna. Tudi podvozje je trše, kar še dodatno naglašuje španski temperament. Vozilo se zaradi tega odlično drži cestišča, le v izrazito hitrih in spolzkih zavojih vam bo nos vozila želel pobegniti iz zavoja. Motorna paleta je ponovno pripeljana iz Nemčije, vendar so tokrat prvič namenili seatu tudi 1,8 litrski motor s turbo polnilnikom, ki razvije 131 kW (180 KM). V izvedbi s turbo motorjem je prav tako prvič pri seatu na voljo šest-stopenjski menjalnik in štirikolesni pogon. Našega testiranca je poganjal 1,4-litrski motor z močjo 54 kW (75 KM), ki požene vozilo do 178 km/h, ob tem pa v povprečju ne porabi več kot 7,3 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Tudi delo z ročico klasičnega petstopenjskega menjalnika spominja na določene modele iz VAG koncerna. Odlično je usklajen z motorjem in deluje natančno in hitro. Po približno šeststo preizkusnih kilometrih, je leon na nas pustil prepričljiv vtis. Solidne zmogljivosti, kvalitetna izdelava, bogata oprema, in če k temu dodamo še relativno ugodno ceno, ki za preizkušen model znaša 2,3 milijona tolarjev (kar je precej manj od podobno opremljenega golfa ali audija A3), so pred vami aduti, ki bodo poskušali prepričati čimveč kupcev, ki se ne želijo odreči nemški kakovosti, a vseeno želijo nekaj novega. Leon je Španski golf. Lada 111 wagon Zdaj tudi “desetka” wagon Lansko leto so pri nas pričeli prodajati lado 110, katere seje prijel vzdevek “desetka”. V začetku februarja pa se je na naše tržišče pripeljala tudi njena karavanska sestra: desetka wagon, katere modelna oznaka je 111. Kljub zastarelosti je ruskim strokovnjakom potrebno priznati, da se trudijo. Naredili so po svoje zanimiv avto, ki je uporaben predvsem za tiste, ki morajo prepeljati nekoliko več tovora, kot so le kovčki za na dopust. Osnovne značilnosti te lade so podobne kot pri limuzinskem modelu, razlikuje se le po tem, da je 2 cm daljša in nekaj višja. Njena največja odlika pa je vsekakor 650 litrski prtljažnik, ki je največji v tem razredu, če prevrnemo zadnjo klop, pa meri 1.340 kubičnih decimetrov. Opremljena je z nastavljivim volanskim obročem, z vzglavniki spredaj in zadaj, z nastavljivo želeno temperaturo in klimatsko napravo, elektronskim opo-zorilnikom na: odprta bočna vrata, nezadostno količino tekočine za stekla, hladilno tekočino, olja v motorju, izrabljenost prednjih zavornih oblog, okvare na zunanjih svetilih ter iz notranjosti nastavljivi vzvratni ogledali. Zelo malo opreme pa najdemo v smislu varnosti. Pod motornim pokrovom se nahaja znan štirivaljni motor s prostornino 1.500 ccm, s sistemom elektronike znanega proizvajalca Bosch ter dvema odmičnima gredema v glavi, ki krmilita šestnajst ventilov! Motor razvije 66 kW (91 KM), kar zadostuje za pospešek od 0 do 100 km/h v 12,5 sekunde in končno hitrost 178 km/h. Proizvajalec zagotavlja povprečno porabo 7,4 litra na 100 prevoženih kilometrov, nam pa tega podatka nikakor ni uspelo doseči, pač pa se je poraba na našem testu v povprečju povečala za liter in pol. Vsekakor še vedno dokaj majhna poraba, če se spomnimo prejšnjih nič kaj varčnih modelov. “Desetka” wagon ni zadnji hit mode, saj seje preveč “obirala” pri prihodu na tržišče, vsekakor pa bo zaradi svojega velikega prtljažnika našla svoj krog kupcev, ki bodo znali izkoristiti to prednost. Pozornosti je vredna tudi cena, ki govori ladi v prid, saj za 1,493.450 tolarjev (toliko stane osnovni model) dobite kar 4,3 metra dolg avtomobil. Lada lil je zanimiva predvsem zaradi velike prostornosti in nizke cene. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Zgodbe iz školjke; Otroška oddaja; Svet narave, nan.; Naj posije sonce tudi nam -11.55 Naokoli po Nemčiji, dok, odd. ■ 13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama • 13.40 Tedenski izbor: Pod preprogo; Zoom • 16.00 Slovenci po svetu ■ 16.30 Poročila -16.45 Na liniji - 17.15 Volkovi, čarovnice in velikani, ris. nan. • 17.45 National geographic, nan. ■ 18.35 Oddaja o znanosti-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik ■ 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 22.55 Ne/znani oder-23.25 Droge-23.55 Ekscentriki, dok. odd. SLOVENIJA 2 7.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad. - 9.20 Slalom za ženske v Jasni -10.05 Slalom za moške v Kranjski Gori -11.15 Tedenski izbor: Grace na udaru, nan.; Frasier, nan. -11.55 Vremenska panorama -12.20 Slalom za ženske v Jasni -13.10 Slalom za moške v Kranjski Gori - 14.30 Tedenski izbor: Svet poroča; Metropolis - 15.30 Posnetek smučarskih tekem - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nan. -19.00 Noro zaljubljena, nan,-l9.30Videospotnice-20.05 Prenos košarkarske tekme v Suproligi iz Novega mesta - 22.15 Analiza smučarske tekme v Kranjski Gori - 22.45 Grace na udaru, nan. - 23.05 Ikinai, japonski film - 00.45 Obljubljena dežela, ameriški film KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad, -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina - 13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Airwolf, nan. -15.00 Mladoporočenci-15.30 Ricki Lake-16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre vsvet, nan,-18.30 Noro zaljubljena, nan,-19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Košarkarska Evroliga POP TV 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 New-yorška policija, nan. -14.00 Pica, ti in jaz, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. ■ 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad,-18.10Žrebanje 1,2,3-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. • 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Jag, nan. - 23.40 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Risanka-17.45 Pokličite župana! -18.45 Pravljica ■ 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 Turistična oddaja HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Poskusi na ljudeh, dok. odd. -14.20 Poročila -14.25 Izobraževalni program-15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Morje -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Izobraževalna oddaja -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Ameriški film -21.50 Pol ure kulture - 22.25 Narava politike -23.10 Odmevi dneva - 23.35 Pot k Swamiju, dok. odd. - 0.05 Nočni program HTV 2 9.55 Poročila -10.00 Ponovitve oddaj - 13.30 Globalna vas-14.15 Južni Brooklyn, nad. -15.00 Knjižnica-16.00 Poročila-16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. • 17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama • 18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. - 21.20 Polni krog - 21.40 Željka Ogresta z gosti ■ 22.45 Dosjeji X, nan. - 23.30 Filmska noč s Keanom Reevsom ■ 1.20 Najboljša dela svetovnih muzejev PETEK, 22.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Otroška oddaja; Volkovi, čarovnice in velikani, ris. nan.; Na liniji - 9.40 Pravljičar, nan. -10.00 Pingvin Pingo, ris. film • 11.30Tedenski izbor: Umetnost življenja po svetu, dok. nan.; National geographic, nan. 13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -13.45 Tedenski izbor: Ekscentriki, dok. nan.; Droge; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zlata ribica, nan. -17.10 Rdeči grafit ■ 17.45 Zenit • 18.20 Dosežki-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme • 20.05 Prešeren, nad. -21.05 Zvok, dok. nan. - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme - 23.00 TV Poper - 23.30 Polnočni klub - 0.40 Človeška koža, živalsko srce, francoski film SLOVENIJA 2 8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Sestre, nad.-10.40 Euronevvs-12.10 Tito Puente, ponovitev koncerta -13.05 Iz ljubezni in prijateljstva, nad. -14.30 Zmuzljivec, angleški film -16.15 Čarovnik iz Oza, ris. nan. -16.40 Skriti svet morskih psov, dok. odd. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. -19.00 Grafične tehnike-19.30 Videospotnice-20.05 Izbor športnikov Slovenije leta 2000 - 21.10 Nana, nad. - 22.00 Švedski film - 23.50 Jezera, nad. - 0.40 Taksi, nan. KANAL A 9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Atlantis-13.25 Da, gospod minister, nan, -14.00 Airwolf, nan, -15.00 Bravo, Maestro-15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. • 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. - 19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Mladoporočenci -20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. - 22.00 Policaj in pol, ameriški film - 23.40 Maščevanje iz groba, ameriški film POP TV 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. -14.00 Pica, ti in jaz, nan. - 14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Vrtinec, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan. - 23.40 F/X- umori s trikom, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Dokumentarni film -17.30 Tedenski kulturni pregled-18.00 Kmetijski razgledi-18.45 Pravljica-19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial -22.10 Kako biti zdrav? HTV 1 9.30 Poročila ■ 9.40 Izobraževalni program -11.05 Program za otroke in mladino • 12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. ■ 13.20 Piloti v temi, dok. film • 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.00 Program za otroke in mladino - 16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes - 17.30 Hugo-17.55 Alpe-Donava-Jadran ■ 18.25 Kviz • 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.15 Osamljena zvezda, ameriški film - 23.30 Odmevi dneva - 23.55,1.25 in 2.55 Ameriški film - 4.25 Nočni program HTV 2 9.50 Poročila-10.00 Ponovitve oddaj-13.00 Pol urekulture-13.30 Bolnišnica upanja, nan.-14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad,-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama-18.55 Poročila -19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz • 20.25 Pravica za vse, nan. -21.20 Polni krog-21.40 Vojne sirote-23.25 Pravi čas - 0.55 Najboljša dela svetovnih muzejev SOBOTA, 23.XII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Pravljičar, ris. nan.; Pod klobukom; Radovedni Taček -10.30 Božični žrebec, ameriški film -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.10 Čarobni božič, TV igra -14.20 Božičnik, jaslice iz testa -14.35 Many in Lo. ameriški film -16.00 Orehova potica -16.30 Poročila -16.45 Slovenska ljudska pesem -17.00 Frančkovo božično darilo, ris. nan. -17.10 Risanka - !7.50Na vrtu-18.15 Ozare -18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 10. obletnica plebiscita o samostojnosti Slovenije - 21.15 Z vlakom po Avstraliji, dok. odd. - 22.15 Poročila - 22.45 Poljubi me, Kati, nan. ■ 23.15 Telesni stražarki, nan. - 0.05 Jane Doe, ameriški film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videospotnice - 9.35 V telovadnici, nad. -10.00 Ella in Josefin, nad. -10.40 Tedenski izbor: Družinska naveza, nad.; Jasno in glasno -13.00 Quo vadiš, ameriški film -14.10 J. Ipavca opera Princesa vrtoglavka -15.35 O praznikih -16.20 NBA akcija -16.55 Dan slovenske košarke -19.30 Videospotnice • 20.05 Pika na i - 21.30 Patriot, slovenski film - 23.00 Praksa, nan. - 23.45 Družinska zaveza, nad. - 0.25 Metropolis - 0.55 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Do konca zaljubljena, nan. -11.00 Miza za pet, nan. -12.00Nezgodni oddelek, nan,-13.00 KungFu, nan. -14.00 Košarkarska Evroliga -16.35 Skrbni medvedki, ris. film - 17.55 Past za starše, ameriški film - 20.00 Nude pojejo, ameriški film ■ 21.45 Midva nisva nobena angela, ameriški film ■ 23.40 Najbolj nori vozniki, dok. odd. • 0.40 Posebna enota, nan. POP TV 8.00 Risanke - 9,00 Power Ranger, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 9.50 Navihanka, nan. -10.10 Mladi učitelj, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar, kviz -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Bes orkanov, dok. odd. -13.00 Čas darovanja, ris. film -14.25 TV Dober dan, nan. -15.25 Prva izdaja, nan. -16.20 Pop’riRoll, glas. odd. • 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -18.15 Jack in Jill, nan. • 19.15 24 ur- 20.00 Nori božič, ameriški film - 21.40 Gospod umor, ameriški film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -16.30 Kako biti zdrav? • 17.00 Motosport mundial -17.30 Risanka -18.00 Posavski obzornik -18.45 Pravljica -19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 Iz združenja lokalnih TV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Program za otroke in mladino • 12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma -13.55 Poročila ■ 14.05 Oprah Show -15.35 Dokumentarni film -16.30 Zlata dekleta, nan. ■ 17.05 Glasbena oddaja -18.40 Kulturna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled -21.05 Aljaska, ameriški film - 22.55 Poročila • 23.10 Noah's Ark, nan. - 2.10 Romero, ameriški film • 3.50 Družinska pesem, ameriški film HTV 2 8.20 Čudež v 34. ulici, ameriški film - 10.05 Poročila -10.10 Ponovitve oddaj -13.55 Hišni ljubljenčki - 14.45 Beverly Hills, nan. - 15.30 Briljantina -16.20 Melrose Plače, nan. -17.10 Črno-belo v barvi -17.55 Kdor poje, zlo ne misli, hrvaški film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.00 Baročni božič - 22.00 Poročila - 22.05 Skupaj do zvezd - 23.05 Seks in mesto - 23.30 Metropolis -1.00 Najboljša dela svetovnih muzejev NEDELJA, 24.XII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Babar in božiček; Pika nogavička; Tomažev svet - 9.50 Medvedka, ki sta rešila božič -10.10 Božičkov čas -10.55 Svet divjih živali, nan. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.10 Vremenska panorama -13.40 Naš skupni prijatelj, nad. -14.25 Pomagajmo si-14.55 Prešeren, nad,-16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik-17.45 Slovenski magazin-18.15 Slovenska ljudska pesem ■ 18.15 Mali medvedek in božična zvezda -18.40 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Jezus, film - 21.35 Advent in volčji čas, dok. odd. - 22.35 Poročila, šport, vreme - 23.00 Božič v Logu pod Mangartom - 23.25 Marijo nesejo, dok. odd. ■ 23.50 Polnočnica v Velikih Laščah -1.30 božični koncert orkestra RTV Slovenija SLOVENIJA 2 8.10 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja, nad. - 9.50 Prava stvar, nan. -10.15 Sorodne duše, nan. -10.45 Parada lesa -11.15 Policija na naši strani-11.45 Komorni zbor Ave -13.00 Quo vadiš, ameriški film ■ 14.30 Balet Hrestač -16.00 Od Kotelj do Belih vod • 16.20 NBA košarka -17.50 Seks in čokolada, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Novoletni super 3x3-21.35 Gfrasier, nan. - 22.10 Cik cak -.22.40 Šport v nedeljo ■ 23.10 Weinachtsfieber, nemški film KANAL A 8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Do konca zaljubljena, nan. -11.00 Miza za pet, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Predbožična mora, ameriški film -15.45 Sever in jug, nad. -16.45 Muppetki na Manhattnu, ameriški film -18.30 Past za starše 2, ameriški film - 20.00 Nune pojejo 2, ameriški film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Božične želje, ameriški film - 0.10 Najboljša obramba, ameriški film • 1.50 Naš gost POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Power Ranger, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. - 9.50 Navihan-ka.nan. -10.00 Lepo je biti milijonar, kviz-11.30 Šolska košarkarska liga • 12.30 PopVRoll, glas. odd. -13.30 Resnične zgodbe o umetnem srcu, dok. odd. -14.00 Odiseja, ameriški film -15.40 Drugi dan božiča, ameriški film -17.20 Obalna straža, nan, -18.10 VIP, nan. -19.15 24 ur-20.00 Božiček, ameriški film film - 21.45 Športna scena - 22.15 Ujeti za božič, ameriški film VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -16.30 Slovenski slavček • 18.00 Smo dobri gospodarji? -18.45 Pravljica -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj: Žužemberk - 20.30 Moj kraj - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote ■ 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 25.XII. SLOVENIJA 1 8.00Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Risanka; Zlata ribica, nan.; Rdeči grafit; Pravljičar, nan. -10.00 Evangeličansko bogoslužje - ll.OO Pikijev čarobni božič - II.25 Risanka - II.55 Prenos papeževe božične poslanice -13.00 Poročila- 13.10 Vremenska panorama -13.20 Prvi in drugi -13.45 Naš skupni prijatelj, nad. -14.35 Pika na i -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila-16.45 Slovenska ljudska pesem -16.50 Telebajski -17.15 Radovedni taček -17.45 Dober večer -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Jezus, film -22.35 Poročila, šport, vreme - 22.55 Nikoli končana zgodba, nemško-angleški film SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Nana, nad.; Športniki Slovenije 2000- 11.55 Slovenska polka in valček- 12.45 Vremenska panorama-13.35 Tedenski izbor: Cikcak; Sobotna noč; Policija na naši strani; Gilles Apap igra Mozarta -17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Cvet življenja, nad. -19.00 Lin-go - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nabrita družabnica, ameriški film - 21.50 Studio City -23.20 South Park, nan. - 23.45 Brane Rončel izza odra -1.10 Zmuzljivec, angleški film KANAL A 9.10 Vrnitev v Oz, ameriški film -11.00 Milady, nad. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Airwolf, nan, -15.00 Zmenkarije -15.30 Ricki Lake - 16.20 Oprah shovv-17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. ■ 19.30 Resnični svet, dok. nan. • 20.00 Gremlini, ameriški film - 21.50 Sedem, nan. - 22.50 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.20 Oborožena in nevarna, ameriški film POP TV 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Športna scena -13.00 Antibiotiki, dok. odd. • 14.00 Pica, ti in jaz, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Gorski zdravnik, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,’-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad,-19.15 24 ur - 20.00 Kako smo snemali TV Dober dan - 21.00 Življenjska priložnost, ameriški film -22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. - 0.00 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.40_Video strani • 16.30 Slovenski slavček -18.00 Športni pregled-18.45 Pravljica -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled TOREK, 26.XII. SLOVENIJA 1 8.30Tedenski izbor: Mostovi; Risanka; Radovedni Taček; Pridi, moj mili Ariel, nan. - 9,45 Pravljičar, nan. -10.05 Risanka -10.30 Jelenček Rudolf, ris. film -12.00 Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila -13.15 Evropski dokumentarni film -13.35 Naš skupni prijatelj, nad. -14.25 Novoletni super 3 x 3 -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila-16.45 Slovenska ljudska pesem -16.50 Kreša in oreh ■ 17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Potovanje po reki Yukon, dok. odd. -18.45 Risanka- 19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme ■ 20.05 Slovenski plebiscit - 21.00 Pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom - 22.00 Poročila, šport, vreme - 22.15 Advent in volčji čas, dok. odd. - 23.15 Dekleta s Španskega trga, italijanski TV drama SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Cvet življenja, nan. -10.55 S trboveljsko delavsko godbo okrog sveta ■ 12.05 Bela krizantema, dok. odd. - 12.50 Euronews-14.05 Tedenski izbor: Manyin Lo, ameriški film; Parada plesa; Studio City - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.06 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice -20.05 Sveta dežela in sveti kraji, dok. odd. - 21.05 Svet poroča - 21.35 Prva noč mojega življenja, španski film ■ 22.50 Beethovnova 9. simfonija - 23.50 Na pragu življenja, švedski film KANAL A 9.10 Otroci v deželi igrač, ameriški film -11.00 Milady, nad, -12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Airwolf, nan. -15.00 Stilski izziv -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah shovv -17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. ■ 19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Gremlini 2. ameriški film - 22.20 Tretja izmena, nad. - 23.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 23.45 Črna magija, ameriški film -1.30 Odklop POP TV 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. • 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Kako smo snemali TV Dober dan -14.00 Pica, ti in jaz, nan. • 14.30 Umor, je napisala, nan. -15.30 Gorski zdravnik, nan. • 16.25 Brez tebe. nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Poslednja želja, ameriški film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. - 0.00 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -17.00 Risanka -.18.00 Športni pregled -18.45 Pravljica -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Zadnja želja, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled SREDA, 27.XII. SLOVENIJA 1 8.30 Tedenski izbor: Dober dan, Koroška; Risanke; Kreša in oreh -10.00 Pravljičar, nan. -10.25 Risanka -10.45 Srečanje z božičkom, ris. film -11.35 Tajno društvo PGC, slovenski film -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama • 13.30 Naš skupni prijatelj, nan. -14.20 Božični žrebec, angleški film - 16.00 Mostovi ■ 16.30 Poročila -16.45 Slovenske ljudske pesmi -16.50 Male sive celice -17.45 Svet narave, dok. odd. -18.45 Risanka -19.00 Kronika ■ 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Do konca in naprej, slovenski film - 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme -22.55 Konec 2. tisočletja, dok. odd. SLOVENIJA 2 9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad.; Charlie najde očeta, ameriški film; Sveta dežela in sveti kraji, dopk. odd. -13.50 Boš videl, kaj dela Dolenc na božič • 15.40 Ameriški film - 17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. - 19.00 Noro zaljubljena, nan. • 19.30 Videospotnice ■ 20.05 Šport v letu 2000 - 21.05 Opera Traviata -23.10 Vse, razen umora, nan. - 0.40 Dotik meduze, ameriški film KANAL A 9.20 Snežna dirka, ameriški film -11.00 Milady, nad. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Airwolf, nan. -15.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Pa me ustreli!, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. - 22.00 Življenjska priložnost, kviz ■ 20.30 Jack, ameriški film - 22.30 Najboljše reklame, dok. odd. - 23.30 Tretji kamen od sonca, nan. -0.00 Dom za vedno, ameriški film POP TV 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad, -12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Pica, ti in jaz, nan. -14.30 Umor, je napisala, nan. ■ 15.30 Gorski zdravnik, nan. -16.25 Brez tebe, nan. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. • 19.15 24 ur - 20.00 Družinska lilija, ameriški film • 21.45 Newyorška policija, nan. -22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Jag, nan. - 0.00 Glavni na vasi, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -17.00 Klavir, ameriški film -18.15 Smo dobri gospodarji? -18.45 Pravljica • 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike - 21.30 V svetu oktanov - ATV predstavlja DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Božidarju Breznikarju iz Črmošnjic 88. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja Srce odpira svet - ansambel Vrisk Atov valček - ansambel Korenine Kitaro rad igram - ansambel Mladi Dolenjci Moja reka - ansambel Rog Ples na skednju - ansambel Nagelj ' Pridne roke - ansambel Slavček 9. (10) Slovo - Trio Odmev 10. (-) Potpouri risank - ansambel Mesečniki Predlog: Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi 1. (2) 2. (3) 3. (1) 4. (5) 5. (6) 6. (4) 7. (8) 8. (7) 9. (10) -H Kupon št. 51 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 51 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST REMIJU PODOBNA IGRA NA KARTE Nagrade v Dolenjo Podgoro, Novo Gorico in Krško Žreb je izmed reševalcev 49. nagradne križanke izbral Marijo Šutej iz Dolenje Podgore pri Starem trgu, Anico Sonc iz. Nove Gorice in Jožeta Zajca iz. Krškega. Šutejevi je pripadla denarna nagrada, Sončeva in Zajc pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do srede, 3. januarja 2001, na naslov: Dolepjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 51”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 49. križanke Pravilna rešitev 49. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STROJAR, TREPALO, RENEGAT, REPICA, OSAT, NIT, SPOL, NETILO, MARK, GNU, AP, OGLAS, CROCE, LIE, PRAŠNIK, ANAMIT, KOJA, RANINA, ONA. AVTOR: JOŽE UDIR MERSKA ENOTA ZA TLAK (1 mm Hg) GRADBENI MATERIAL NEBELJENO BOMBAŽNO PLATNO VZDEVEK BOGATAŠA ONASSISA PRIPADNIK PRAZGOD. LJUDSTVA (OD BALTIKA DO M AZIJE) EDINA JORDANSKA LUKA TOLSTA GUBA TREBUŠNICE, PEČICA GR. MIT. LETALEC OČESNA MREŽNICA PISNO POTRDILO ALI IZVID ZNANA HRV. PEVKA GR. MIT. ČAROVNICA Z AJAJE EDVARD BENEŠ JUŽNO- KOREJSKI OTOK MESTO V OSREDNJEM IRANU SMUČARKA WACHTER- — KOZAŠKI POGLAVAR DOLINA POC TRIGLAVOM KEM.SIMBOL ZA IRIDIJ PRIZORIŠČE, TORIŠČE ČESA ULITA TISKARSKA ČRKA NEPRIROD- NOST POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI PREBIVALCI AZIJSKE DRŽAVE SLED, KRIŽIŠČE DIVJAČINE ČLOVEK, KI JAMČI Z ŽIVLJENJEM ZAKAJ ANTON NANUT OZNAKA ZA IRSKI FUNT OTOK V TIHOMORSKEM ARHIPELAGU TUAMOTU DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST • “Da bi bil človek srečen, potrebuje troje: omejenost, samoljubje in močno zdravje. Toda če mu manjka prvo, je vse izgubljeno. (GUSTAV FLAUBERT) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice MARIJE LAMUT roj. Rešetič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od naše drage pokojnice, nam izrazili sožalje, darovali v dobrodelne namene, ji podarili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se celotnemu osebju Doma starejših občanov za vso njihovo humano pomoč ter vsem zdravnikom, posebno dr. Gregoriču, in zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice, ki so ji stali ob strani med boleznijo. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 18. decembra 2000 ZAHVALA Lepo je bilo živeti s Tabo, zato samo Ti veš, kako nam je! Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše najdražje žene, mame, stara mame, sestre, tete, svakinje in tašče FRANČIŠKE SIMONČIČ iz Gradenj 7 pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Krke, tovarne zdravil - KPS, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Ajdniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo spremljali skozi življenje in k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo sl garal, vse za dom, družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 65. letu starosti nas je zapustil STANISLAV HOČEVAR iz Preske 11 pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja; sorodnikom, prijateljem, vaščanom, LD Dobrnič, g. Prparju za poslovilne besede, invalidom in Društvu upokojencev. Zahvala tudi kolektivu Betonala, U.S.T. čistilnemu servisu Trebnje, Novolesu Račje selo. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru Dobrnič ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Večer, posvečen J. S. Bachu V četrtek, 30. novembra, so učitelji Glasbene šole Krško s svojimi učenci pripravili koncert, posvečen 250-letni-ci smrti velikega glasbenega ustvarjalca J. S. Bacha. Kot gostje so nastopili učenci brežiške glasbene šole in glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto. Ves program so mladi glasbeniki odlično izvedli. K boljšemu razumevanju tistega časa in skladatelja so pripomogli tudi zanimivi tekst, vodenje prof. Karoline Vegelj Stopar ter priložnostna razstava učiteljice Suzane Drobila. Obe pedagoginji naše šole sta bili pobudnici tega zanimivega večera. Žal ni bilo mogoče realizirati nastopa z orglami zaradi premajhne dvorane, kar zopet kaže na velik prostorski problem naše šole. Za tako pripravljen večer gre zahvala vsem nastopajočim in njihovim učiteljem ter seveda zvestim obiskovalcem naših prireditev. PROF. DRAGO GRADIŠEK Ravnatelj Glasbene šole Krško Letanje in striženje peruti CERKU E OB KRKI, BREŽICE - Civilno letališče v Cerkljah ob Krki bo, kot kaže, le začelo delovati. Nad njim bodo torej na veliko letala civilna letala posavskih in drugih ljubiteljev letalne tehnike. Na tem letališčem bi sicer letali že zdavnaj, če ne bi nekaterim v Brežicah pristrigli peruti. ▲ ZAHVALA Kajti življenje in smrt sta eno, tako kol sta eno reka in ocean. (Kahlil Gibran) V 75. letu se je poslovil naš dragi FRANC BELIČIČ Belokranjska cesta 19, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od pokojnika, mu darovali cvetje, sveče, darove namenili v dobre namene in ga pospremili k večnemu počitku. Posebej hvala g. kaplanu za lep obred, gasilcem iz Črnomlja, govorniku g. Antonu Planincu in pevskemu zboru iz Doblič. S spoštovanjem se zahvaljujemo tudi osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, zlasti dr. Mariji Čeh za zdravljenje in nego. Žena Ema ter sin Andrej in hčerka Alenka z družinama Ič ZAHVALA Nepričakovano nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN JAKOBČIČ iz Dobravice 5 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Fortunovi iz Črnomlja, enoti intenzivne terapije Splošne bolnišnice Novo mesto, družini Pavšelj, Društvu upokojencev, oktetu iz Šentjerneja, trobentaču, pogrebnim in pokopališkim storitvam Sonje Novak, s.p., ter Oklešen iz Novega mesta, kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka, sinova Darko in Janez z družinama, hčerka Romana, brat Miha in sestra Angelca z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA KASTELIC iz Dol. Ponikev 3, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, dr. Kranjcu za obiske na domu, pevcem iz Šmihela, zastavonoši, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen ter g. župniku Petru Kijakonu za lepo opravljen obred. Hvala vojašnici iz Bršljina, gostišču Motel Hribar in sodelavcem Krke-služba za zagotavljanje kakovosti, ter Oddelku za kemijsko kontrolo končnih izdelkov. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Frančišek, sin Jože z družino in ostalo sorodstvo Dom starejših občanov Črnomelj objavlja prosto delovno mesto poslovne sekretarke/poslovnega sekretarja. Kandidati morajo izpolnjevati vse splošne pogoje, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, poleg tega pa še naslednje posebne pogoje: 1. izobrazba: • končana VI. stopnja strokovnega izobraževanja 2. poklic: • višji upravni delavec - poslovna smer • pravnik • poslovni sekretar 3. dodatna ali funkcionalna znanja: • zahtevana (obvezna): - znanja s področja delovanja javnih zavodov, ekonomike poslovanja neprofitnih organizacij in osnov managementa ■ temeljne metode in tehnike poslovnega komuniciranja ■ s področja uporabe sodobne informacijske tehnologije v poslovanju pisarne - osnove projektnega dela in znanja s področja organizacije dela v tajništvu in pisarni, z uporabo delovnih tehnik ■ znanja s področja zajemanja, prenosa in zaščite prenosa podatkov • želena: - samostojno vodenje pisarniškega poslovanja - poznavanje delovnopravne zakonodaje in Zakona o upravnem postopku 4. zahtevane delovne izkušnje: • 12 mesecev na področju poslovno sekretarskih poslov ali poslov, ki so vključevala delo na administrativnem, kadrovskem in organizacijskem področju. 5. rok za oddajo prošenj: • 8 dni po objavi oglasa 6. priloge k prošnjam: • dokazila o izobrazbi (fotokopije dokumentov) • dokazila o dodatnem oz. funkcionalnem znanju (fotokopije diplom, potrdil ali drugih listin) • dokazila o zahtevanih delovnih izkušnjah (fotokopije listin, priporočila -reference) 7. kandidati bodo opravili praktični preizkus s področja dela poslovnega sekretarja, ki je opredeljeno v sistemizaciji delovnega mesta v Domu starejših občanov Črnomelj 8. delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prošnje s prilogami morajo biti poslane po pošti, na naslov: Dom starejših občanov Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19/c, 8340 Črnomelj “poslovni sekretar" Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Izbran bo kandidat, ki bo najbolj izpolnjeval objavljene pogoje in bo na praktičnem preizkusu zadostil zahtevam objavljenega delovnega mesta. Ocena praktičnega dela bo narejena na osnovi proste presoje. Predvideni pričetek dela: 1.3.2001. Prodaja in oddaja celote ali dela kompleksa Bršljin, Novo mesto (bivši Pionir) 24.000 m2 veliko pozidano stavbno zemljišče z 20 objekti skupne površine 5.000 m2 na območju Bršljin, Medičeva ulica, ki je v PUP-u občine Novo mesto opredeljeno kot gospodarska cona za sekundarne in terciarne dejavnosti, dovoljena izgradnja objektov P+1, oddamo ali prodamo. Na območju so železokrivnica, tesarska delavnica, skladišča in nadstreški, delavske barake, garaže z vilo in podobno. Del kompleksa želimo takoj prodati, večino pa oddajati za nizko najemnino, lahko kupcu dela kompleksa, ali pa drugim zainteresiranim najemnikom. Če želite več informacij, pokličite na GSM 041/672-635, Bojana Cesarja Prednost bodo imeli interesenti, ki lahko sklenejo posel do 31.1.2001. IZ PORODNIŠNIC Iz NOVOIVII 691434. 3202 V CENTRU Novega mesta oddamo 200 m2 prostorov za pisarniško dejavnost, stanovanje. B (07)3326893. dopoldan, 3023417, popoldan. 3205 RENT-A-CAR kombi 8+1 za prevoz tovora ali oseb, z voznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri. 0 041/412 532. /1 DOLENJSKI FJSI N Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bczek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.614 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev,-za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 5.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev): za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/59 50 500, odgovorna urednica 59 50 528, propagandna služba 59 50 514, naročniška služba 59 50 508 in 59 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. R 5 FIVE, letnik 1994, prodam. B (07) 3078350. 3217 GOLF CL, letnik 1992, kovinske barve. 5V, 58.000 km. prodam. B (031 >305-973. 3227 SONATO 2.0 GLS, letnik 10/96, z vso opremo in klimo, kovinsko modro, prodam za 1.600.000 SIT. Možen kredit. B (031)342-259. 3230 GOLFEUROPA 1.4, letnik 1994, prodam. B (07)3083650. 3235 POLO 60, letnik 1997, rdeč, 3V, 28.000 km, prodam. B (041)546-159. 3239 VWJETTA 1.6, letnik 1989,110.000 km. registriran do 8/01, kovinske barve, dobro ohranjen, prodam, B (031)820097, po 14. uri. KOMBINIRANO VOZILO Seat Inka, letnik 1996, registrirano do 8/01, z dodatno opremo, rdeče, 98.000 km, prodam. B (07)3083032 ali (031)639-120. 3244 OPEL VECTRO 1.7 TD. prvi lastnik, dodatna oprema, v odličnem stanju, prodam, B (07)3073101. 3249 POSEST ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE z vinogradom, 15.5 a, v bližini Novega mesta prodam. B (041)393-177. 3203 V NEPOSREDNI BLIŽINI Čateških toplic (500 m) prodamo stanovanjsko hišo, delno adaptirano, CK, telefon, urejen vrt (4.5 a), idilična lega ob Savi. vseljivo takoj, za samo 12.000.000 SIT. Možen kredit oz. leasing. B (031)342-259. 3231 V ŠKOCJANU prodamo novejšo stanovanjsko hišo z vso opremo, na zemljišču 600 mJ, ter starejšo hišo z gospodarskim poslopjem. 0(07)3461500. 3245 PRODAM VINO beli pinot, laški rizling, belokranjsko belo in modro frankinjo prodam. O (07) 3052903. 3201 PUNTE za gradbeništvo in cisterno Creina, 3200-litrsko. prodam. O (041 )840-503. 3207 NOVO mizarsko kombinirko SCM 5010, 5 operacij, prodam. U (07)3052831. 3210 SPALNICO in omaro prodam. B (07) 3465350. 3236 ZIDANO GARAŽO, vrstno, v Novem mestu prodam.® (07)3930890. 3243 OBVESTILO Spoštovane paciente, prijatelje in poslovne partnerje obveščam, da se je Zasebna ordinacija spl. medicine dr. med. Krešimir Macan iz Zdravstvenega doma Črnomelj preselila v nove prostore na Zadružno 33 (Novi poslovni center Begrad - poleg lekarne). Urnik in telefonske številke so nespremenjene. Ambulanta je z delom pričela v ponedeljek, 18.12.2000. Obenem se zahvaljujem podjetju Begrad za gradnjo in vsem, ki so pripomogli pri opremljanju ambulante. Dobrodošli v novi ambulanti! dr. Krešimir Macan ROLETARSTVO BAYER Bay«r Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 23. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8, do 20. ure: Mercator center Cikava od_7. do 13. ure: Dom Bršljin • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market V nedeljo, 24., decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova • Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Šentjernej: od 8, do 11. ure: Market FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. ® 07/33 73 460. ^vedeževanje | M S 30-LETNIMI IZKUŠNJAMI č/5 | 090-41-18 ® TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701. RAZNO POLAGANJE keramičnih oblog! ® (041) 553-873. 3064 TRGOVINA Pod lipco, Rdeči Kal. vam nudi veliko izbiro zimskih čevljev in otroških bun-dic po zelo ugodnih cenah ® (07)3465194. LOKAL v Plavi laguni v Novem mestu oddam. ®(07)3342443,popoldan. 3221 IZDELUJEMO vse vrste hlevske opreme za prašičerejo in govedorejo. B (07)8162 930 ali (041)503-743. 3226 SLUŽBO DOBI MIZARJA ali fanta z veseljem do dela v lesni stroki zaposlimo. B (07)3078066 ali (050) 637-114. 3214 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. McDonaicrs Restavracija Novo mesto Trgovski center Bršljin Tel.: 07/33-77-020 Ali se želite pridružiti naši ekipi? Redno zaposlimo: 1. sodelavca(ko) za delo v kuhinji in na blagajni; 2.sodelavko(ca) za delo hostese ali hosta (gostitelja-ice) za delo z otroci, vodenje rojstnodnevnih zabav ter za delo z gosti. Po opravljenem enomesečnem poskusnem delu nudimo možnost: a) zaposlitve za nedoločen čas, b) napredovanja in izobraževanja v sistemu McDonalds's. Prijave pošljite na naslov: McDonalds Novo mesto Ljubljanska 24 8000 Novo mesto $ SUZUKI —¥//A • prodaja vozil • servis vozil • vulkanizerstvo • kleparstvo • ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto 07/30 24 791 VVAGON R+ 1.3 GL že od 1,835.846 tolarjev! Ugodni kreditni in leasing pogoji! Strauča*H C*t /tadlavutut dadeluvceui felima vedel 6-o-fie tu veleča dreče v 2001. letu! ŽIVALI PRAŠIČE. 100 do 200 kg, prodam. B (07)3324-625. 3199 KRAVO, triletno, za zakol, prodam, B (07)3049401. 3204 KOZLIČKE za zakol prodam. B (041)926-432, po 19. uri. 3208 DVE sivi telici, stari 14 mesecev, prodam. B (07)3085762. 3209 TELIČKA SIVČKA, prašiča. 130 kg, krmljenega z domačo hrano, in hlevski gnoj prodam. B (07)3075553. 3211 KRAVO SIVKO, dobro mlekarico, brejo 8 mesecev, prodam. B (07)3098112. 3213 PRAŠIČA, težkega 130 kg. domača krma, prodam. B (07)3076501. 3216 KRAVO SIMENTALKO s prvim teličkom prodam. B (07)3078350. 3218 OVNA JSR pasme in ovce z mladiči prodam. B (07)3089067. 3219 PRAŠIČA. 180 kg, prodam. B (07)3085604. PRAŠIČA, težkega 230 kg, domača krma, in kravo za zakol prodam. B (07)3052827. RJAVE NESN1CE pred nesnostjo in bele težke kokoši bomo prodajali 27.. 28.29. in 30. decembra. Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej, B (07)3082424. 3225 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. B (07)3026059. 3228 TELICO SIVKO, v devetem mescu brejosti, prodam. B(07)3082310. 3229 PRAŠIČE, 110 do 130 kg. domača hrana, prodam. B(07)3077279. 3233 TELIČKE, črno-bele, stare do 20 dni, prodam. B (07)3083071. 3234 2 PRAŠIČA, težka okoli 150 kg. domača krma, prodam. Možen zakol. B (07)3071534. PRAŠIČA, 120 kg, domača hrana, prodam. B(07)3081414. 3238 TELICO FRIZIJKO. brejo v devetem mesecu, in prašičke za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. B(07)3083245. 3240 PRAŠIČE, težke 150 do 170 kg, domača krma, prodam po 320 SIT/kg. Možen zakol. B(07)3073054. 3241 PRAŠIČE, težke 120 do 150 kg, domača krma, prodam. B (040)275-667. 3246 KRAVO za zakol in pujske za nadaljnjo rejo prodam. B (07)3073317. 3248 KRAVO za zakol in 1000 kg jedilnega krompirja prodam. B (07)3049701. 3232 DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 Vabljeni! w čn utečtta 200/. tete* cr j e jadtom it /2 Odt