Letnik XXI.	Celovec, petek 11. februar 1966	Štev. 6 (1237)
Socialisti imajo razumevanje za težnje manjšine
Minister dr. Kreisky na zborovanju krajevnih zastopnikov ZSO
.Dobro veste, da je za socialistično stranko vedno veljalo, imeti razumevanje za težnje manjšin; to spada k bistvu stranke in sem vesel, da sem bodisi v Celovcu aU na Dunaju, kadar smo razpravljali o manjšinskih zadevah, v stranki vedno našel polno razumevanje. Poleg tega imamo predsednika stranke, vicekanclerja Pittermanna, kateri po svojem dolgoletnem službovanju na Koroškem iz lastnih izkušenj zelo dobro pozna ravno probleme slovenske manjšine. Zato vam lahko zagotavljam, da bomo povsod, kjer bo le mogoče, upoštevali tudi interese manjšine,
osebno pa vam obljubljam, da bom tudi v bodoče kot doslej zastopal vaše težnje."
Tako je poudaril zunanji minister dr. Bruno K r e i -s k y, ko je minulo soboto govoril na zborovanju krajevnih zastopnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Zaradi kratko odmerjenega časa, ki ga je imel na razpolago minister Kreisky, je bilo zborovanje že ob 8. uri zjutraj, kljub temu pa se je v celovški Delavski zbornici zbralo nad 100 zastopnikov iz vseh krajev naših dolin, ki so z velikim zanimanjem spremljali razpravo o aktualnih vprašanjih v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami.
deže-
Mioister Kreisky je v svojem govoru povedal, da je prišlo pred nedavnim pri zvezni vladi v manjšinskem vprašanju do gotove spremembe, ker je kancler Klaus sma-hal, da spada to vprašanje v njegovo pristojnost. .Kljub temu — je dejal minister Kreisky — pa se bom ♦udi v bodoče zavzemal za vaše težnje, ker je to povezano z državno pogodbo, katera spada med moje posebne zadeve ter bom ta vprašanja obravnaval tudi z uradom zveznega kanclerja."
Sicer pa igra — kakor ije dejal minister Kreisky — OVP v tem vprašanju zelo dvolično vlogo: na eni strani si hoče pridobiti vse tiste, ki koroškim Slovencem ničesar nočejo privoščiti in bi jih radi likvidirali, na drugi strani pa se na Koroškem prav posebno poteguje za glasove Slovencev. .Tukaj pa je še druga stvar — stalni poskusi, da bi Slovence razdelili na dva dela. Po lej logiki — tako vedno trdijo — so »a eni strani katoliški Slovenci, ki so dobri ljudje, drugi, to so Titoslo-*enci, pa so hudobni in se jih je treba bati, ker hočejo Avstrijo unl-®ti. Jaz tega ne verjamem, ker sem Prepričan, da so Slovenci, ki ne spadajo k 'OVP, prav tako pošteni fludje, ki prav tako pošteno delajo In služijo svoj kruh. Mislim, da prav Usti, ki ne spadajo h katoliškim Slovencem, kakor se le-ti sami imenu-iejo, naši državi posebno veliko koristijo s svojim naprednim mišljenjem, ki ga širijo tudi med manjšino. Pošteno napredno mišljenje pa Je tisto, kar hočemo, ker smo prepričani, da je potem zagotovljeno naše sodelovanje."
V nadaljnjem izvajanju je minister Kreisky naglasil, da bi ga zelo veselilo, če bi med diplomati v Zunanjem ministrstvu imel enega ali več Slovencev. .Tukaj ne delam
nobenih razlik. Če imate mlade
akademike, kii bi opravili predpisane izpite, bo vsak sprejet in me bo veselilo, če bomo koga imeli,
ki dobro slovensko govori, ker tudi to nam je potrebno.” V tej zvezi je omenil, da je bil v času njegovega uradovanja odprt avstrijski generalni konzulat v Ljubljani in da se je vedno trudil, dobiti za ta položaj človeka, ki bo sposoben iz-
boljšati odnose med obema lama, kar je tudi uspelo.
Obširno je govoril o nalogah zunanje politike in poudaril, da je naloga Avstrije kot nevtralne države v prvi vrsti v tem, ustvariti v središču Evrope ozračje, ki bo dovoljevalo, da bomo v miru živeli in delali. Prvi pogoj za to pa je prijateljstvo med narodi in državami, zato se kot zunanji minister že od vsega začetka trudi za poglobitev odnosov s sosednimi deželami, čeprav je zaradi tega pogosto izpostavljen ostrim napadom s strani OVP.
.Mnogo stvari Je, ki jih lahko skupno obravnavamo in rešujemo," je ob koncu poudaril minister dr. Kreisky. .Zato bi želel, da bi šli s tega zborovanja z zavestjo in jo širili med vašimi ljudmi, da imamo razumevanje za njihova vprašanja, ki jih bomo v okviru danih možnosti tudi vedno upoštevali."
Naše mesto je na strani delovnega ljudstva
Za ministrom Kreiskym je nosilec socialistične kandidatne liste na Koroškem deželni poslanec Leo Lukas govoril o socialističnem .Programu za Avstrijo" (obširneje poročamo na 4. strani), nato pa je predsednik ZSO dr. Franci Zwitter izčrpno obrazložil vzroke, ki so narekovali našo odločitev za podporo Socialistične stranke Avstrije.
Pri tem je uvodoma naglasil, da je socialni in gospodarski sestav koroških Slovencev enak sestavu avstrijskega delovnega ljudstva, zato more tudi naše mesto biti te na strani delovnega človeka, ki je končno spoznal škodljivost razcepljenosti in se strnil v skupni borbi proti nevarnosti, ki jo predstavlja stremljenje združene desnice po
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ K DRŽAVNOZBORSKIM VOLITVAM:
Glasovali bomo za demokratično
sodelovanje,
za mir in varnost vseh državljanov!
V smislu sklepa skupne seje Nadzornega in Upravnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem naslavlja na koroške Slovence v zvezi z letošnjimi državnozborskimi volitvami naslednji proglas, ki ga je odobrilo nad sto zastopnikov iz vseh krajev naših dolin na zborovanju dne 5. februarja v Celovcu.
Koroški Slovenci, volivke in volivci!
Pri letošnjih državnozborskih volitvah gre za zelo važno odločitev o nadaljnji usodi naše domovine. Koroški Slovenci zato ne smemo stati ob strani, marveč moramo kot avstrijski državljani sodelovati pri oblikovanju politične volje ter splošnega družbenega dogajanja in državnega življenja.
Svoj glas bomo tudi tokrat dali Socialistični stranki Avstrije, ki po svojem programu in po svojem dosedanjem prizadevanju jamči resnično demokratično reševanje vseh državnopolHičnih, družbenih, kulturnih, socialnih in gospodarskih problemov. Avstrijski socialisti niso le v povojni dobi, ampak tudi že v prvi republiki dokazali, da nikdar niso stremeli za samovlado in so vedno bili poberniki demokratičnega sodelovanja in socialnega sporazumevanja. V skupnem prizadevanju vseh naprednih sil za preprečitev nevarnosti absolutne nadvlade združene desnice vidimo jamstvo za splošni družbeni napredek ter mir in varnost vseh državljanov.
£ Koroški Slovenci pa se za podporo Socialistične stranke Avstrije odločamo tudi iz spoznanja, 0 da je naše narodno vprašanje najtesneje povezano z razvojem demokratizacije celotnega druž-0 benega življenja v državi. Prepričani smo, da bomo ob doslednem podpiranju demokratičnih $ in socialnih teženj avstrijskega delovnega človeka našli tudi v njem razumnega pobomika za 0 naše pravice, ki se bo z nami vred zoperstavil nevarnim pojavom še vedno žive nesodobne šovinl-0 stične miselnosti. Pri tem nas utrjuje dejstvo, da so socialisti že doslej pokazali največ razu-0 mevanja za naše narodnostne težnje ter se dosledno prizadevati za mirno sožitje v deželi ter 0 za prijateljsko sodelovanje med narodi.
Ta načela in stremljenja vsebuje socialistični .Program za Avstrijo", ki zato odgovarja tudi našim težnjam po zagotovitvi vsestranske enakopravnosti, humanizaciji medčloveških odnosov in sporazumnega reševanja narodnostnih vprašani v okviru splošne borbe za mir in zbližanje med narodi v integracijskem stremljenju sodobnega sveta.
Zato bomo koroški Slovenci 6. marca glasovali za listo 2
Socialistično stranko Avstrije!
samovladi. Podrobno je osvetli! različne poglede DVP in SPD na gospodarske probleme ter ugotovil, da koroški Slovenci v gospodarskem pogledu ‘ne moremo imeti nič skupnega z DVP, katera zastopa interese kartelov ter industrijskih, bančnih in zemljiških mogotcev, medtem ko za potrebe delovnega človeka niti v času splošne gospodarske konjunkture ne kaže razumevanja.
.Pa tudi iz svetovnonazomega gledanja nas nič ne veže z CiVP. Ali prihajajo krščanska načela OVP do izraza morda v krščanstvu Stel-nacherja, ali v krščanski strpnosti do koroških Slovencev, kakor jo izpričujejo Mayrhofer, Weissmann in podobni, ali pa v krščanski ljubezni in krščanski pravičnosti, kakor jo v odnosu do našega ljudstva prakticira generalni vikar Ka-dras — ne v korist cerkve, marveč v korist nacionalnih krogov GVP."
Naša odločitev pa izhaja zlasti tudi iz narodno-poliličnih vidikov, je dejal predsednik ZSO. Vemo, da včasih tudi pri socialistih ni bilo lahko doseči razumevanje za naše težnje, toda dejstvo je, da se imamo prav njim zahvaliti, da je prišlo do izboljšanja vzdušja in do sožitja v deželi, kakor tudi do dobrega sosedstva z našim matičnim narodom. Prav tako pa moramo tudi videti, kam vodi na drugi strani razvoj v DVP, kjer prihajajo vedno bolj v ospredje radikalni krogi, katerih stremljenje po samovladi in zavezništvo z nacionalističnimi silami nevarno ogroža težko priborjeno duhovno in gospodarsko samostojnost Avstrije.
.Koroški Slovenci dobro vemo. kaj pomeni vlada skrajne desnice, kaj pomenijo velikonemški načrti. Desničarske sile v Avstriji spet ubirajo pot, ki je že enkrat vodila v nacizem, proti kateremu smo se koroški Slovenki borili z orožjem v roki. Tak razvoj hočemo v bodoče preprečiti — ne z orožjem, pač pa z glasovnico, ki jo bomo na volitvah oddali za Socialistično stranko Avstrije!"
Udeleženci zborovanja, ki so izvajanja govornikov pogosto prekinjali z navdušenim odobravanjem,
so ob koncu soglasno odobrili
proglas, katerega Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ob letošnjih državnozborskih volitvah naslavlja na slovenske volivce.
f>csle<fzce
enostranske trgovinske politike
Vsi hočemo boljše živeti. Nihče pa ne more več potrošiti, kakor na blagu producira in proda. Zato je treba skrbeti, da bodo ljudje v industriji, obrti in kmetijstvu polno zaposleni, da bodo te panoge stalno stopnjevale svojo proizvodnjo, da bodo producirale vedno kvalitetnejše blago in da bo šlo to blago v vedno večji meri na inozemskem trgu v denar. Moderna industrijska država potrebuje vedno novih gospodarskih spodbud in načrtov tako na področju produktivnosti dela kot na področju razpredanja svoje trgovinske mreže. Če tega ni, prične upadati povpraševanje za blagom, z njim pa tudi gospodarska rast v državi.
V Avstriji povojna leta gospodarski razvoj ni šel docela v tej smeri. Izjema je edino kmetijstvo, ki je z vedno manj ljudmi vedno več blaga produciralo in ga postavljalo na trg. V industriji pa se je naraščanje proizvodnje vedno bolj manjšalo. V letih 1950—1955 je industrijska proizvodnja narasla še za 8,9 °/o, v obdobju 1956—1960 le še za 5,9 °lo, v letih 1961—1964 pa samo še za 4,7 °lo.
AVSTRIJA IN EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST:
Bistvena vprašanja še vedno odprta
Po 2. marcu 1965, ko je ministrski svet EGS poveril svojo stalno komisijo, da skupno z avstrijsko vladno delegacijo prouči pogoje za sklenitev pogodbe z Avstrijo o njenem sodelovanju, je prišlo minuli teden v Bruslju do šestega in zadnjega srečanja obeh delegacij. Na srečanju, ki je trajalo od ponedeljka do četrtka, so bila na dnevnem redu vprašanja, ki so povezana s posebnim skupnim odborom, kateri naj bi bil ustanovljen po pridružitvi Avstrije k EGS in ki naj bi reševal tekoče probleme sodelovanja.
Sedaj leži odločitev o vprašanju avstrijske prošnje, ki jo je predložila že leta 1961, pri ministrskem svetu te skupnosti. Prej mu mora vendar njegova stalna komisija predložiti poročilo o poteku in rezultatih dosedanjih srečanj in o iznešenih konkretnih željah Avstrije. Kdaj bo potem zavzel stališče do tega poročila in kakšne bodo njegove nadaljnje zahteve in inštrukcije, je seveda odprto vprašanje. Odprto vprašanje zlasti zaradi tega, ker notranja razvrvanost med članicami EGS še zdaleka ni odpravljena.
Ne glede na to pa tudi druga bistvena vprašanja avstrijskega sodelovanja v EGS še niso rešena. To niso le vprašanja okoli vskladitve odprave carin, marveč tudi vprašanje nadaljnjega okvira avstrijske trgovine z Vzhodom in vprašanje avstrijskega članstva v EFTA. Nikakor tudi še ni rešeno vprašanje vključitve Avstrije v agrarno politiko EGS. Končno pa je odprto tudi še vprašanje, ali bodo vse države, ki so podpisale avstrijsko državno pogodbo, pristale na vsebino avstrijske pogodbe z EGS.
Ta razvoj je šel v glavnem na račun upadanja proizvodnje v industriji železa in kovin, v rudarstvu, v elektro- in strojni industriji ter v industriji vozil in papirja, kjer je proizvodnja prva leta najbolj naraščala. V industriji železa in kovin je rast proizvodnje padla od 16,9 °/o v obdobju 1950—1955 na 2,4 °/o v obdobju 1961—1964. V rudarstvu je začetkoma znašala še 9,7 °/o, v letih 1961— 1964 pa je bila celo za 0,2 °ln manjša kot prej.
V	industriji strojev in vozil ter v elektroindustriji jc padla od 12,5 na 3,4 0lo, v papirni industriji pa od 10,1 na 3,1 °/o. Konstantno rast proizvodnje sta obdržali le industrija gradbenega materiala in kemične industrije.
Upadanju rasti je bila v največji meri kriva enostranska orientacija avstrijske zunanje trgovine na industrializirani Zahod. Njegovi industriji naša ni mogla konkurirati, niti ni smela, ker tega ni dopuščal v naši industriji naloženi inozemski kapital z Zahoda. Pravočasni razvoj trgovine z industrijskim blagom proti vzhodnoevropskim in drugim državam pa je v največji meri preprečila Č)VP, zlasti njen minister za trgovino dr. Bock. Oba sta imela svoje oči uprte le v EGS, s čemer nista le spravljala v nevarnost avstrijskega gospodarstva, marveč tudi politični položaj Avstrije kot nevtralne države sredi Evrope.
Da je bila naša država obvarovana obeh nevarnosti, gre zasluga v prvi vrsti socialistični stranki in dalekovidnosti njenih politikov.
V	očigled upadanju rasti industrijske proizvodnje sta bila vicekancler dr. Pittermann in zunanji minister dr. Kreisky v letih 1963 in 1964 prva, ki sta navezala z vzhodnimi državami in državami v razvoju ter njihovimi industrijami prepotrebne kontakte. Na teh kontaktih se ni le pričela plodnejša blagovna menjava s temi državami, marveč je prišlo tudi do razvoja industrijske kooperacije in skupnega nastopa na tretjih tržiščih. To pa v tem času gospodarstvo naše države najbolj potrebuje. Kako velikega pomena je bil la korak za gospodarstvo naše države, ne kaže le uspešen razvoj zunanje trgovine v zadnjih dveh letih, marveč bo to še bolj očitno pokazal razvoj prihodnjih let.
NA TRGU DELA:
LITOSTROJ na prvem mestu jugoslovanske
strojne industrije
V	osemnajstih letih svojega obstoja je tovarna strojev »Litostroj« v Ljubljani vrednost svoje proizvodnje močno povečala. Leta 1947 je vrednost Litostrojevih izdelkov zna-
Elektronski mikroskop
s 1,150.000-kratno povečavo
V	oddelku za fiziko in kemijo tehnološke fakultete v Zagrebu so pred kratkim montirali nov elektronski mikroskop, ki ga je izdelalo združeno podjetje .Iskra" na osnovi originalne konstrukcije univ. prof. dr. ing. Aleša Strojnika. Novi elektronski mikroskop daje fantastične povečave. Predmete poveča 1,150.000-krat z odločilno sposobnostjo, da je v njegovem zaslonu mogoče razlikovati točke, ki niso večji od desetih vodikovih atomov.
Mikroskop prof. Strojnika je v dokajšnji meri avtomatiziran. Izdelan je po večini iz jugoslovanskega materiala, po ceni pa je za četrtino cenejši od tehnično slabših izdelkov na svetovnem trgu. Isti tip elektronskega mikroskopa poseduje tudi medicinska fakulteta v Novem Sadu.
Novi elektronski mikroskop — imenujejo ga .Iskra LEM 4 c" — je velik znanstveni uspeh konstruktorja ter doslej najboljši dokaz sposobnosti jugoslovanske industrije.
Donavska plovba v letu 1965:
šala 293 milijonov dinarjev, lani pa je dosegla vrednost 17 milijard dinarjev. Načrt za tekoče leto predvideva porast vrednosti proizvodnje za nadaljnjo milijardo dinarjev. Pred 15 leti, ko je v tovarni delalo 1470 delavcev, je teža proizvodov znašala 3824 ton, lani pa, ko je tovarna zaposlovala 3600 delavcev, pa je teža proizvodov dosegla 23.000 ton.
Gornje številke ne prikazujejo le močno naraščanje proizvodnje v Litostroju, marveč so istočasno zgledno merilo naraščanja produktivnosti ljudi, ki jih zaposluje. Njegovi glavni proizvodi so vodne turbine, črpalke in druga oprema. Vodnih turlbin je izdelala tovarna že okoli 300 s skupno zmogljivostjo 3,700.000 konjskih sil. Največje turbine je izdelala za rečno elektrarno Peručo. Le-te imajo zmogljivost 29.000 konjskih sil na padcu 41,2 metra in s 187,5 vrtljajev na sekundo. Po moči največjo turbino pa je podjetje izdelalo za elektrarno Split, ki ima zmogljivost 163.000 konjskih sil.
S svojimi turbinami in z opremo za elektrarne se je Litostroj uveljavil tudi v tujini, zlasti v Indiji, v Pakistanu, Etiopiji, Turčiji, Togu, Gvineji in Maroku. S svojimi črpalnimi postajami se je uveljavil v Iranu, Siriji in v Egiptu. Nadvse pomemben izvozni artikel Litostroja pa so električna mostna dvigala, od katerih jih je samo v Indijo prodal 120, nekatera tudi z nosilnostjo 460 ton. Tovarna se uvelljavlja tudi v proizvodnji industrijske opreme, ki jo dobavlja v Sovjetsko zvezo ter v države Afrike in Aztije.
Avstrijski razvoj pod pričakovanji
Donavska plovba je lanske poplave zelo težko občutila. Tja do novembra je tonaža preplavljenega blaga vidno zaostajala za ono leta 1964. Le ugodna gladina Donave
Problem delovne sile vedno bolj pereč
Kljub naraščanju števila prebivalstva In kljub čedalje naglejšemu razvoju avtomatizacije se avstrijska Industrija in trgovina ne moreta otresti skrbi, kako bi na trgu dela v prihodnjih letih zadostili svojim potrebam po delovni sili. Ta problem je postal zadnje čase tako pereč, da ga je sosvet za gospodarska In socialna vprašanja pri paritetni komisiji za mezde in cene pričel podrobno raziskovati. Pri tem je ugotovil, da bo do leta 1970 število zaposlenih, ki znaša sedaj še 3,34 milijona prebivalcev, nazadovalo za 5 °/o ali povprečno za 1 •/• letno. Sedaj je v Avstriji 47 V« prebivalcev zaposlenih, čez 5 let jih bo le še 43 °/o.
Gotovo je za fo nazadovanje več vzrokov. Po eni sfrani so to zniževanje starosti, ki je potrebna za upokojitev, ter vojaška
Veliko zanimanje za gradbene hranilnice
Gradbena hranilnica »Wiistenrot« je v 40. letu svojega obstoja lani šklenila 27.170 varčevalnih .pogodb za gradnjo stanovanj v skupni vrednosti 3,737 milijarde šilingov. V primerjavi z latom 1964 je število pogodb povečala za 26 »/o, pogodbeno vsoto pa za 28 °/o.
Lani je 7000 pogodbenikom dodelila 858,6 milijona šilingov za gradnjo stanovanj, koncem leta pa je upravljala 117.662 varčevalnih pogodb s skupno vrednostjo 14,7 milijarde šilingov.
Podobno uspešno je lansko poslovno lečo zaključila tudi Raiffeisen-gradbena hranilnica.
Sklenila je nad 15.000 pogodb v skupni vrednosti nad 2 milijardi šilingov. S tem je njen obseg sklenjenih pogodb v primerjavi z letom 1964 narasel za 33 %>, v primerjavi z letom 1963 pa za 128°/o. Lani je ta gradbena hranilnica s 400 milijoni šilingov financirala gradnjo 5000 zasebnih stanovanjskih hišic.
obveznost in podaljševanje potrebe šolanja in poklicne izobrazbe. K temu se pridružujejo še drugi vzroki, ki pa so dosti bolj tehtni. Ti vzroki koreninijo tako v večanju števila prebivalstva, ki ga zaposluje turizem, kakor v spreminjanju strukture v industrijski proizvodnji. Ne nazadnje pa koreninijo ti vzroki v skrajno pomanjkljivi skrbi za šolanje in zaposlitev strokovno in gospodarsko visokokvalificiranega naraščaja, kar opažamo tako pri industriji kot pri trgovini.
Ko zlasti industrija toži o teh svojih skrbeh, bi bilo bolje, da bi se potrkala na prsi in poskušala dati odgovor, kaj je iz svojega že ukrenila, da bi dragoceno in nadebudno mlado delovno silo na svoj račun usposobila za poklice, ki jih potrebuje; drugič pa naj bi dala odgovor na vprašanje, ali je bila pripravljena tem ljudem zagotoviti tudi njihovo eksistenco. Ker je tako prvo kot drugo doslej docela zanemarjala, so ljudje ki bi lahko ogromno koristili na poti racionalizacije proizvodnje in na poti večanja produktivnosti ljudi v industriji, raje iskali zaposlitev v inozemstvu.
v decembru je omogočila, da je tonbža dosegla višino leta 1964.
Lani je Avstrijska donavska plovna družba prepeljala po Donavi 2,4 milijona ton blaga. Kljub temu je njen finančni uspeh zaostal za finančnim uspehom leta 1964. Vzrok tega nazadovanja leži zlasti v zmanjšanju količine blaga na dolgi progi Linz-Dunaj— Izmail-Reni ob izlivu Donave v Črno morje. Na tej liniji je lani prepeljala le 489.300 ton blaga medtem ko ga je leta 1964 prepeljala 625.600 ton.
Ugodneje se je razvijal tovorni promet družbe med Regensburgom ter Linzom in Dunajem, kjer je bila lani prepeljana tonaža 22 % višja od leta 1964. Tako je na relaciji Regensburg—Linz in nazaj prepeljala nad 1,11 milijona ton, na relaciji Regensburg—Dunaj in nazaj pa blizu 800.000 ton.
Najbolj ugodno pa se je lani razvijal donavski in pomorski promet, ki ga Avstrijska donavska plovna družba opravlja skupno z ladjevjem Sovjetske zveze. Na avstrijskem sektorju je ta promet od 12.000 ton leta 1964 narasel na 26.000 ton leta 1965.
Konec leta 1965 je imela družba na ladjevju 33 vlačilcev z 242 priklopniki, 5 motornih tovornih ladrj in 11 potniških ladij.
Razvoj italijanskega turizma
Italija je za minulo leto računala, da bo imela od turizma 700 milijard lir dohodkov. Lanski razvoj turizma je to pričakovanje daleč prekosil, ko je prinesel državi 751 milijard lir dohodkov. Odštevši izdatke italijanskih turistov v inozemstvu je aktivni saldo njene turistične bilance lani znašal okroglo 620 milijard lir in je bil s tem za 32,2 % višji kakor leta 1964.
DUNAJ. — Politična struktura naše države z dvema velikima skoraj enako močnima strankama — je dejal vicekancler dr. Pittermann — dopušča samo dve možnosti vladanja: samovlado ene le za malenkost močnejše stranke nad drugo, torej pot, ki je že v prvi republiki privedla do državljanske vojne, ali pa skupno delo obeh strank, ki je v dveh desetletjih zabeležilo pomembne uspehe. Letošnje volitve bodo odločile o bodoči usodi Avstrije. Doslej sta obe stranki pred volitvami vedno izjavili, da hočeta tudi po volitvah sodelovati. »Tokrat pa sc OVP ni mogla priboriti do take izjave in so torej socialisti edini, ki se priznavajo k nadaljevanju dosedanje uspešne poti; toda zagotovitev te poti je možna le s krepitvijo socialistov.*
RIM. — Vladna kriza v Italiji se je zaostrita, ko Je dosedanji predsednik vlade Moro dokončno vrnil predsedniku republike Saragatu mandot za sestavo nove vlade. H temu koraku je bil prisiljen, ker med strankami dosedanje vladne koalicije levega centra ni uspelo doseči sporazuma o nadaljnjem sodelovanju. Glavni vzrok za neuspeh je bilo vztrajanje krščanskih demokratov na vključitvi predstavnika desničarskega krila Scelbe v novo vlado, čemur pa so se socialisti dosledno upirali. V italijanskih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bodo krščanski demokrati sami sestavili prehodno vlado. Vendar je precej gotovo, da bi taka rešitev že od vsega začetka naletela na odpor drugih strank. Za primer, da bi tak poskus prehodne rešitve spodletel, bi ostale nove volitve edini izhod iz sedanje slepe ulice.
BONN. — Kot novi avstrijski veleposlanik v Zahodni Nemčiji je nastopil svoje mesto dr. Karl Gruber, ki je bil po drugi svetovni vojni nekaj let zunanji minister, od leta 1961 dalje pa veleposlanik v Španiji.
VADUZ. — Zadnjo nedeljo so v kneževini Liechtenstein volili nov deželni zbor oziroma parlament, ki obsega 15 poslancev. Volilno pravico je imelo le okroglo 3500 moških, kajti ženske ter kakih 6000 ino-zemcev v tej deželici ne sme na volišče. Izid volitev je skoraj enak kot pred štirimi leti; napredna meščanska stranka, ki ima že od leta 1928 večino, |e dobila 1789 glasov ter je obdržala svojih dosedanjih 8 mandatov, 1578 glasov je bilo oddanih za domovinsko zvezo, ki sl je ponovno priborila ostalih sedem poslanskih mest. Krščansko-socialna stranka je prejela 330 glasov, torej za 12 manj kot leta 1962, in je ostala spet brez poslanca.
SAIGON. — Na Havajih je imel ameriški predsednik Johnson tridnevna posvefovonja s svojimi najožjimi sodelavci ter najvišjimi predstavniki južnovietnam-skega režima. Razpravljali so o tem, kako bi v .imenu svobode” okrepili boj proti vietnamskemu osvobodilnemu gibanju. Ob prihodu na kroj razgovorov so bili ameriški in južnovletnamski voditelji deležni vse prej kot prisrčnega sprejema: velike črke na transparentih, s katerimi so jih .pozdravili* delavci In študentje, so namreč opominjale .Morilci, pojdite domov!"
BERN. — V švicarskih vladnih krogih so potrdili vest, po kateri skupina evropskih nevtralnih dežel pripravlja skupno akcijo za mir v Vietnamu, kakor jo je predlagal papež Pavel VI. Hkrati so v Švici izrazili mnenje, da bi v Ženevi predvidena konferenca nevtralnih držav brez nadaljnjega lahko bila tudi na Dunaju. Zunanji minister dr. Kreisky je v tej zvezi izjavil, da se je sicer tozadevno posvetoval z drugimi nevtralnimi državami, vendar iz lega ni mogoče sklepati na veliko posredniško akcijo Avstrije. .Vsaka država in posebno nevtralna država mora bHi vedno pripravljena na dobre usluge v interesu miru, vendar more to napraviti le takrat, če se njene pomoči poslužijo vsi prizadeti. Nikdar pa si ne sme prisojati naloge, ki presega njene lastne moči."
VARŠAVA. — Po razgovorih, ki so jih imeli prejšnji leden zastopniki avstrijskega trgovinskega ministrstva s poljskimi predstavniki v Varšavi, so podpisali sporazum, ki predvideva še tesnejše gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Poljsko. V začetku tega tedna pa je na povabilo poljskega ministra za kemična industrijo odpotovala v Varšavo skupina rovnaleljev avstrijskih podržavljenih obrotov, da prouči možnosti za poglobitev stikov na področju kemične Industrije.
TRST. — Slovenska ktriturno-gospodarska zveza, o-srednja organizacija slovenske manjšine v Italiji, Je poslala italijanski in jugoslovanski vladi pismo, v katerem izraža svoje nezadovoljstvo ob dosedanjo« reševanju manjšinskih vprašanj. V pismu je rečeno, da je slovensko prebivalstvo z zadoščenjem sprejela zagotovilo ob lanskem obisku predsednika Italijanska vlade Mora v Jugoslaviji, da bo obema narodnostnima skupinama — italijonski v Jugoslaviji in slovenski v Italiji —• zagotovljeno tako ravnanje, ki ne bo ustrezalo samo črki, marveč tudi duhu obojestranskih dogovorov. .Toda mnogi členi posebnega statuta, ki zadevajo pravice slovenske manjšine, se tploh še ne izvajajo, ali pa se izvajajo pomanjkljivo in nezadostno. Torej ravnanje s slovensko manjšino nMi ne ustreza črki in je zoto še daleč od duha posebnega stotvfa.”
BONN. — V Zahodni Nemčiji so ustanovili novo pronaetstično organizacijo, ki se imenuje .Jeklena čelada” (Stahlhelmj. Na ustanovnem občnem zboru so posamezni govorniki odkrito hvalili nacizem in blatili tiste, ki so izvedli atentat na Hitlerja. Računajo, da je v orgonizaciji včlanjenih le 2000 ljudi* med njimi je tretjina pripadnikov cahodnonemlke vojske. Svojo zaprepadenost spričo odkritega nastopa pronacistov hi obstoja take organizacije Je Izrazil tudi notranji minister pokrajinske vlade Rheinland-Pfalz Wolters, ki je poudaril, da si ne bo pomišljal orgonizocijo prepovedati, če bo sodna preiskava dognala, da so udeleženci občnega zbora podali res take izjave.
PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle je imel v začetku tedna na obisku zahodnonemškga kanclerja Erharda, s katerim sta razpravljala o raznih aktualnih vprašanjih.
Letošnji Prešernovi nagrajenci
Na predvečer obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prežema je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani slavnostna akademija, katere so se udeležili številni predstavniki političnega, javnega in kulturnega življenja Slovenije ter zastopniki slovenske manjžine na Korožkem in v Italiji.
V okviru slavnosti so bile podeljene letošnje Prešernove nagrade, katere so prejeli: Josip Vidmar ob izidu knjige „Misii”, ki vsebuje izbor iz njegove bogate ocenjevalne in esejistične dejavnosti; dr. France Stele za prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti; prof. ing. arh. Ivan Vurnik za prispevek k razvoju slovenske arhitekture; Duša Počkajeva za gledališko delo v letu 1965.
Poleg tega so bile podeljene tudi nagrade Prešernovega sklada, ki so jih dobili: pisatelj Ignac Koprivec za roman „Pot ne pelje v dolino"; kipar Janez Boljka za kiparsko delo, razstavljeno v preteklem letu na razstavah Društva slovenskih likovnih umetnikov, in za spomenik talcem na ljubljanskem pokopališču; kipar Janez Lenassi za plastiko v kompleksu spomenika NOB v Ilirski Bistrici; slikar Bogdan Meško za grafična dela, razstavljena v letu 1965; kostumografka Mija Jarc za kostumografske stvaritve v minulem letu; režiser Žarko Petan za režijo komedije „Oh očka, ubogi očka..klarinetist Miha Gunzek za koncertne izvedbe na klarinetu v letu 1965; sopranistka Zlata Ognjonovič za pevske vloge v letu 1965; glasbeni urednik Borut Lopamik za oblikovanje glasbenega dela programa Radia Ljubljana v letu 1965; urbanist Tone Bitenc za urbanistično ureditev trga v Ajdovščini; filmski avtor Jože Pogačnik za kratka filma „Naročeni ženin’ in „Derby”; televizijska urednica Milena Ogorelec in karikaturist Božo Kos za televizijsko slikanico .Živalski karneval"; industrijski oblikovalec Davorin Savnik za industrijsko oblikovanje v letu 1965.
Glasbeni okvir prireditvi je dal simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica, slavnostni govor je imel Josip Vidmar, ki je govoril o narodu in njegovi kulturi (glavne misli njegovih zanimivih izvajanj bomo objaviti v prihodnji številki našega lista), po akademiji pa je bil sprejem pri predsedniku skupščine SR Slovenije Ivanu Mačku.
Dunajska „Mavrica“ v Celovcu
NEKAJ PRAVIL
za pomoč pri učenju
® Skrb starsev za otrokovo šolanje in učenje je neločljivo povezana z njihovo osnovno roditeljsko odgovornostjo — pripraviti in oblikovati otroka za življenje.
® Otrok je v marsičem ogledalo svojih Staršev: če bo njihov odnos do šole in učenja pravilen, lahko pričakujemo to tudi od otroka.
® od vsakega otroka zahtevamo v skladu z njegovimi sposobnostmi.
®Spoštujmo otrokovo učenje, saj sodi po svoji važnosti v otrokovem izvenšolskem času na prvo mesto.
® Stalen in miren učni kotiček ter stalno določen dnevni čas za domače učenje sta dva osnovna pogoja za njegovo uspešnost.
® Otrok naj bo z učenjem in utrjevanjem šolske snovi stalno na tekočem.
® Za uspešno učenje ni dovolj le pozorno prebiranje učne snovi; važno je: razumevanje, predelava in samostojno obnavljanje gradiva z lastnimi besedami.
® Le tista učna snov, ki jo resnično osvojimo, pozneje pa občasno še večkrat ponovimo, ostane trajno v nosi zavesti.
® Najboljša metoda pomoči staršev otroku pri učenju je tista, ki mu pomaga, da postaja iz leta v leto bolj samostojen in odgovoren pri svojem delu.	t
® Starši morajo vedno najti potreben čas za pogovor z otrokom in učitelji o njegovem napredovanju v šoli, o njegovih uspehih in neuspehih.
Med novimi knjigami
Pri založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so v zadnjem času izšle spet tri nove knjige, ki jih je izdal Inštitut za geografijo.
.Temperature v Sloveniji" je naslov obširne razprave, v kateri Danilo Furlan obravnava klimatsko in padavinsko problematiko s posebnim poudarkom na kmetijstvo. Njegovo temeljito strokovno delo je opremljeno s številnimi kartami, tabelami in gra-fikoni, ki dopolnjujejo izčrpni prikaz dosežkov temperaturnega opazovalnega omrežja v Sloveniji.
Naslov druge knjige je .Ljubljansko Barje"; Avguštin Lah piše o problemih urejevanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945—1961. Prikazane so prirodne osnove za kmetijsko izkoriščanje Barja, kakor tudi melioracija ter družbeno geografska podoba razmer na Barju, medtem ko so ob koncu podani predlogi za nadaljnje oblike urejevanja in izkoriščanja Barja.
V .Geografskem zborniku", ki ga je uredil Anton Melik, pa so objavljeni prispevki raznih avtorjev o zanimivih problemih iz številnih predelov Slovenije.
Že drugi teden gostuje v celovški Mestni, hali svetovno znana dunajska »Revija« na ledu« in še do 20. februarja se bosta dnevno (razen ponedeljkov) zvrstili po dve predstavi letošnjega sporeda pod obetajočim naslovom »Mavrica«. V našem listu smo o tem sporedu že obširno poročali, vendar ne bo odveč, če zapišemo še nekaj besed o prireditvi, ki vsak dan pritegne skoraj deset tisoč obiskovalcev.
Katera točka skoraj triurnega programa gledalca najbolj pritegne, je teelko povedati. To je več ali manj stvar okusa in je odvisno od tega, za kakšno stvar se posameznik posebej zanima — ali za očarijivi svet rož, ki ga spoznamo v holandskem prizoru, kjer je na ledu premikajoč se vrt tulipanov nedvomno višek; ali za vragolije zapeljive »hudičevke« Milene, ki s pomočjo vragov in pošastnih zmajev, predvsem pa s svojim seks-epilom »osvoji« za pekel celo lordskega sodnika; aili za venček prizorov iz starega Dunaja, ki izzveni v zaključnem dunajskem valčku ... Mimo teh je še mnogo drugih programskih točk, katerih vsaka ima nekaj zase.
Privlačnost bi lahko opredelili tudi še po drugih kriterijih: za ljubitelja glasbe je prof. Robert Stolz spletel čudovit venček znanih melodij; za oko nudijo očarljivo sliko svetlobni efekti in naravnost neizčrpna zaloga kostumov; za ljudi vesele narave posredujejo zvrhano mero komike in akrobatike šaljivi prizori; za vse pa je glavni užitek visoka raven drsanja in pllesa na ledu — tako v skupinskih nastopih vedno smejočih se brhkih baletk kakor še posebej v vrhunskih dosežkih solistov, nekdanjih državnih, evropskih in olimpijskih prvakov.
Vsega tega podrobno seveda ni mogoče opisati, to je trdba videti, saj je revija v .prvi vrsti paša za oči; na tistega, ki jo vidi prvič,
pa napravi sploh neizbrisen vtis. Torej ni čudno, da vlada za predstave izredno veliko zanimanje. Celovec je v teh tednih povsem spremenil svojo običajno podobo: domačini se skoraj zguibijo v množici obiskovalcev iz drugih krajev dežele, iz sosednih dežel, predvsem pa iz Slovenije in Italije, od koder vsak dan po 40 in 50 avtobusov pripelje na tisoče ljudi, ki jih je pritegnil čar dunajske »Mavrice«.
Tako tudi letošnje gostovanje »Revije na ledu« uspešno izpolnjuje kar celo vrsto plemenitih nalog: Celovcu in njegovemu gospodarstvu pomaga utrjevati zimski turizem, obiskovalcem nudi bogat kulturno-umetniški in zabavni užitek, predvsem pa prispeva k zlbližanju med narodi.
KuiaiRMPRORine
0 V okviru letoinjcga Prešernovega tedna so v Kranju v hiti, v kateri je veliki pesnik umrl, priredili posebno razda v o pod naslovom .Prešeren v Kranju”. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju v počastitev obletnice pesnikove smrti. Za uvod v Prešernov teden je bM v Kranju tudi koncert orkestra glasbene šole pod vodstvom dirigenta Petra Liparja, kjer so kot solisti nastopili pianist Leon Engelman, klarinetist Igor Karlin, violončelist Branko Markič, pianistka Marija Mihelčič in trobentar Marjan Ogrin. Jutri pa se bo Prešernov teden zaključil s koncertom pevskega zbora .France Prešeren”, kateri je za to priložnost pripravil spored jugoslovenskih narodnih pesmi.
0 Rim je dobil novo gledališče, ki se Imenuje .Tea-tro delJa Longara”. Posebnost tega gledališča, ki obsega 280 sedežev, je v tem, da imajo dostop k predstavam ecHito gledalci, kateri so člani posebnega kluba tega gledališča. Uprizorjeni bodo samo komadi, ki jih v Italiji sicer zelo redko Igrajo ali ki so avantgardističnega značaja.
0 Kakor že v z od njih štirih letih, so v Kopru tudi letos priredili seminar italijanskega jezika in literature za profesorje In dijake Italijanskih šol. V italijanski gimnaziji v Kopru so ob tej priložnosti odprli tudi razstava sodobne Italijanske knjige, da bi se pripadniki italijanske manjšine lahko seznanili s tokovi v Italijanski literaturi. Razstavo je pripravila ljudska univerza iz Trsta, katera tudi sicer redno skrbi za kulturno-umetniško delo med italijansko manjšino v Jugoslaviji.
0 Glasbena komedija .Oliver” Lionela Barta Je v Londonu dosegla poseben rekord: doživela je 2284 predstav.
0 Mestnemu gledališču v Celovcu se obetajo hudi časi: ker je pristojno ministrstvo občutno skrčilo prej obljubljeno državno podporo, se bo vodstvo gledališča v najkrajšem času znašlo pred težkimi finančnimi problemi. Posledica tega bo, da bodo številni prvovrstni umetniki zapustili Celovec In tako močno oslabili sedanjo raven edinega gledališča na Koroškem. Kako si GVP, ki ima v rokah prosvetno ministrstvo, predstavlja enakopravnost avstrijskih državljanov na področju gledališke umetnosti, dovolj zgovorno kaže dejstvo, da dobijo tri dunajska državna gledališča 270 milijonov letne subvencije, medtem ko se mora šest deželnih gledališč zadovoljiti s skupno 19 milijoni državne podpore!
# V Bolgariji obiskuje v tem šolskem letu različne šole skupno 1,630.000 učencev. Na poklicno-tehniških šolah je 87.000 učencev, hi se pripravljajo za kvalificirane delavce v Industriji, gradbeništvu in drugih gospodarskih dejavnostih. Razen tega v Bolgariji 93.000 delavcev la uslužbencev poleg poklicnega dela Izpopolnjuje svoje znanje; od teh je 62.000 takih, ki poslušajo predavanja na tehnikumih, 27.000 pa jih hodi na visoke In višje šole.
Slovensko šolstvo na Tržaškemu
Prof. Sfane Mihelič, ki že drugo šolsko leto opravlja funkcijo pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, je v .Primorskem dnevniku" nakazal zanimive izkušnje, ki jih je doslej imel pri svojem odgovornem delu.
Predvsem je govoril o težavah in uspehih pri izdelavi učnih načrtov ter pri izdaj« učnih knjig za slovenske šole. Za izdajo osnovnošolskih učbenikov — tudi slovenskih — skrbi v Italiji prosvetna oblast sama in jih učenci dobijo brezplačno. Glede učbenikov za slovenske srednje šole pa vprašanje doslej še ni urejeno in je vsak izid slovenskega učbenika za te šole odvisen od požrtvovalnosti in idealizma tako pisca kakor izdajatelja, ker morata delo opraviti tako rekoč brez plačila oziroma dobička. Zaradi fega vlada na vseh teh šolah veliko pomanjkanje dobrih učbenikov, kar je mešani italijansko-jugoslovanski odbor hotel odpraviti s tem, da že drugo leto omogoča šolam, da se z učbeniki oskrbijo v matični državi; samo v tem letu so dobile slovenske šole na Tržaškem iz Slovenije učbenike v skupni vrednosti nad 3 milijone dinarjev.
Za strokovno izpopolnitev slovenskih šolnikov so lani priredili v Trstu poseben seminar, kakršnega imajo v načrtu tudi lefos. Glede učnih načrtov pa je prof. Mihelič dejal, da so bili taki že odobreni za slovenske osnovne in nižje srednje šole.
Zgodovina in problemi našega gospodarstva
ČLOVEK in gospodarstvo
Mladi ljudje, ki so dorasli v ob-jkbju polne zaposlitve, le težko dojemajo, da smo imeli enkrat opravka 7 nečem, kar smo imenovali množično brezposelnost. Morda se zgodi, da bomo v bodočem boljšem svetu delo 1*9 podjetjih lahko zmanjšali na minimum in da pride do »novega zla-toga veka«, v katerem bodo od tehnike ustvarjeni sužnji, roboti, človeka docela razbremenili dela. Morebiti se tudi zgodii, da pride drugod zaradi avtomatizacije do problema tehnološke brezposelnosti. V Avstriji smo od vsega tega še dokaj oddaljeni. Avstrija trpi na pomanjkanju delovne sile. Zastarela konzervativna [Miselnost je doslej preprečila, da bi iz tega napravili svoje zaključke. Ausch opisuje ta položaj z naslednjimi jedrnatimi stavki:
® Kakor na tako številnih drugih področjih gospodarskega življenja, je polna zaposlitev tudi na trgu dela ustvarila obilico novih problemov. Narodnogospodarski slovar je obogatel za nov pojem, za »aktivno politiko na trgu dela*. Da povem kar v naprej: o njej diskutiramo tudi v Avstriji in pri socialnem ministrstvu obstoja že nekaj časa izdelan osnutek zakona, ki ga pa parlament le ni mogel skleniti, ker ni dobil pri-
stanka OVP in podjetnikov. Avstrijsko gospodarstvo pa nujno potrebuje aktivno politiko na trgu dela. Če bo gospodarski položaj ugoden, bo v prihodnjih letih še manj delovne sile na razpolago.
Pri podrobni analizi vprašanja, kako bi se proizvodnega faktorja delovne sile racionalno poslužili, se avtor bavi z vrsto zadevnih problemov, katere pa — čeprav bi bilo to zelo vabljivo — v tem sestavku ne moremo podrobneje obravnavati.
Gospodarsko rast je mogoče pospešiti s primerno rabo delovne sile in z živahno investicijsko dejavnostjo. V Avstriji je vendar cela vrsta faktorjev, ki gospodarsko rast ovirajo, saj smo v Avstriji pri razvoju ovir za konkurenco posebno iznajdljivi. Med temi faktorji stojijo karteli na prvem mestu.
OD KARTELOV DO TRGOVINSKIH ZBORNIC
Kakšno škodo delajo karteli, je razvidno iz naslednjega dela Ausoho-ve knjige:
• Pod kakršnim koli imenom karteli že nastopajo, za svoj cilj imajo izključitev konkurence in čim večjo monopolizacijo trga. Karteli ne vodijo k povečanju socialnega pro-
dukta, v najboljšem primeru vodijo kvečjemu do njegove porazdelitve. Njihove metode omogočajo kartelom, da potegnejo večji del socialnega produkta nase, kakor bi jim drugače pripadal: če dajo konzumenti več denarja za celoto kandiranega in zaradi tega podraženega blaga, kakor bi ga dali v primeru, če kartelov ne bi bilo, potem za preostali del svojega dohodka ne morejo kupiti toliko nekarteliranega blaga. Skupna kupna moč dohodkov konzumentov se na ta način zmanjša. Proizvajalci nekarteliranega blaga bodo morebiti prisiljeni, da zaradi manjšajočega se povpraševanja omejijo svojo proizvodnjo: vrednost omejevanja proizvodnje pa točno odgovarja vrednosti zmanjšanja kupne moči, ki jo konzu-mentom nalaga ddovanje kartelov.
Ker karteli niso edini faktorji, ki ovirajo konkurenco v Avstriji, uporablja avtor precej prostora za naštevanje teh faktorjev. Posebno vlogo med njimi igrajo na tem področju naše moderne cehovske organizacije, trgovinske zbornice.
Naše gospodarstvo je torej dokaj daleč od »svobodnega gospodarstva«, kajti omejitev konkurence je zelo globok poseg v gospodarsko življenje. Konservativnež vendar misli, da je ta omejitev upravičena, ker prinaša vsem skupinam posedujočih v
borbi za socialni produkt velike prednosti. Čudne cvetke odganja ta vrsta gospodarske politike na področju kmetijstva. Da potrebuje kmetijstvo neke vrste organizacijo in načrtovanje, stoji izven dvoma. Svetel primer za to, kaj je mogoče doseči s pametnim načrtovanjem v kmetijstvu, je Danska. Gotovo je tudi del tega, kar se na tem področju dogaja v Avstriji, upravičeno. Na drugi strani pa obstojajo že dolgo znane pomanjkljivosti, spričo katerih z vso pravico podvomimo, če so 4 milijarde šilingov, ki prihajajo vsako leto v kmetijstvo iz javnih sredstev, tudi v resnici smiselno uporabljene. Treba je samo izgovoriti besedo mleko, pa že postanejo ti dvomi gotovost. Ausch pravi k temu:
•	Gospodarski nesmisel, subvencionirati proizvodnjo živil, ki so v izobilju na razpolago in ki jih normalno ni mogoče prodati, dosega v mlekarstvu svoj višek.
Močno subvencioniranje kmetijstva se opravičuje s potrebo, da je treba zagotoviti preht no prebivalstva. Kako pa to v resnici izgleda? Ausch pravi:
•	Viškom proizvodnje krušnega žita in mleka Stoji nasproti nezadostno kritje potreb po mesu, sadju, zelenjavi in jajcih. Gotovo je treba tudi kmetijstvu dati čas, da se preusmeri na spremenjeno strukturo dohodkov in povpraševanja. Pomisleka vredno na tem pa je, da zaradi sub-
vencij spačen sestav cen to preusmeritev zadržuje in otežkoča. S tem pa postane vrednost vsega podpiranja cen in vseh pospeševalnih sredstev problematična.
To pomeni, da bi bilo nujno potrebno, temeljito reformirati našo agrarno politiko in tudi na tem področju poiskati nove, bolj smiselne metode.
PODRŽAVLJENA INDUSTRIJA
Usoda našega gospodarstva je v prvi vrsti odvisna od razvoja industrijske in obrtne proizvodnje. Ausch temeljito raziskuje njen razvoj od 1945 naprej, ugotavlja pomembno stopnjevanje storilnosti, pa tudi njene slabosti, ki jih ta analiza kaže. V Avstriji je razmeroma veiliko industrijskih in ‘obrtnih podjetij, katerih šanse za gospodarsko rast so premajhne. Tako je narodni ekonomist dr. Kurt Rothschild ugotovil, da pride samo 23 % industrijske proizvodnje iz podjetij, ki imajo dobre šanse za rast, 17 °/o je odpade na industrijska področja z malenkostnimi, 60 % pa na taka s srednjimi šansami rasti. To pomeni, da mora Avstrija vedno bolj zaostajati za sosednimi industrijskimi državami, kakor Švico in Zahodno Nemčijo, katerih industrijska struktura je naprednejša. Napraviti iz teh dejstev prave zaključke, je naloga tistih, ki določajo našo gospodarsko in finančno politiko.
(Se nadaljuje)
DEŽELNI POSLANEC LUKAS NA ZBOROVANJU KRAJEVNIH ZASTOPNIKOV ZSO:
Med narodoma na Koroškem mora biti sporazumevanje najvišji ideal
Mi spadamo skupaj in moramo stati v eni vrsti, ker nas veže skupna usoda, ki jo moramo skupno rešiti. Med Nemci in Slovenci na Koroškem mora biti najvišji ideal sporazumevanje, pošteno in odkrito sporazumevanje. Naši davni predniki so bili složni, so skupaj delali, skupno preživljali težka leta in se večkrat borili za skupno stvar. Zato naj tudi sedaj nihče ne poskuša, da bi nas ločil. Mi spadamo skupaj, ker bomo morali tudi nadaljne stiske, če do njih pride.
skupno preživljati in drug drugemu pomagati. Taka je Koroška in kdor jo vidi drugače, jo gleda napačno.
S temi besedami je na sobotnem zborovanju krajevnih zastopnikov ZSO v Celovcu prvi kandidat socialistične stranke na Koroškem za državni zbor, šolski nadzornik in deželni poslanec Leo Lukas, orisal stališče socialistične stranke do vprašanj naše narodne skupnosti na Koroškem.
Geachehen
in
Sudkarnten
2u Beginn des Jahres grlff der Tod gleich tveimal hintereinander in die Reihen ango-sehener Kfimtner Slowenen. Am 9. Jannet ver-schied in Groz im 92. Lebensjahr der be-fconnfe Klagenfurter Rechtsanwalt Dr. Ferdo Miler, drei Tagc darauf verschied in Loga ves * Augsdorf im 84. Lebensjahr der ehema-lige BOrgermeister dieser Gemeinde Matevž Rainer.
Dr. Ferdo Miler betrieb in der Zert von 1907 bit 1919 in Klagenfurt eine Rechtsanwalts-fcanzlei, welche dann von der Heimvrehr zer-slttrt und er des Landes vertrieben wurde. Dr. Miler konnte erst im Jahre 1954 in seine Hci-mot zurOckkehren und seine Rschtsanwaltsge-schafte wieder aufnehmen.
Matevž Rainer war ais Gcmeindesekretdr von Loga vas • Augsdorf MitbegrOnder des SIowe-nischen Kulturvereines .Svoboda’ in Loga vos - Augsdorf, vrelcher im September vergonge-nen Johres seinen sechzigjdhrigen Bestand ge-feiert hat. In der Zvrischenzeii war er Jahre hrndurch BOrgermeister dieser Gemeinde. Im Rahmen der nationalsoziaiistischen Aussied-lungsaktion im Jahre 1942 worde auch er — wie hunderte Kbmtner slovrenische Famtlien -— mit seiner Familie zwangsausgesiedclt.
■
Im Jfinner kam es — vrie jedes Jahr zur W internet! — zu erner regen Tatigkeit der kulturellcn Vereinigungen der Kdrntner Slowe-nen. Diese gaben folgende kulturelle Veran-staltungen:
C Z* 1* in Goriče - G6rt»chach das Theatcr-stOck .Trije kralji’, in Vogrče - Rinkenberg dos TheoterstOck .Vestalka";
C	1. in Reka • MUhlbach das TheoterstOck
.Veronika Deseniika”, in Šmihel nad Pliberkom - St. Michael ob Bleiburg das TheoterstOck .Vestalka’,
in Dobrla ves - Eberndorf und Groblja vas - Grabclsdorf dat TheoterstOck .Cvrček sa pečjo’;
9. 1. In St. Primož ob Zablatnilkem jezeru -St. Primus arrt Thurner Sce ein Liedc*r-konzert,
šn Globasnica - Giobosnitz das TheoterstOck .Vestalka’,
in Žvobok - Schv/abegg das TheoterstOck .črnoiolec*;
C 13. 1. in Klagenfurt einen Filrnvortrag Ober die Sehenswi)rdigkeiten und das Leben in Pe-rtugal und Spanien;
C 14- t. in $!. lij ob Dravi - St. Egyden an der Drau das TheaferslUck .Mati in sin", in St. Primož ob Zablafniikcm jezeru • St. Pvimus am Thurner See das TheaierstOck .Begunko",
in Vogrče - Rinkenberg das TheoterstOck .Grče’;
C* 23. 1.: in Grabaija vas - Grabelsdorr und Zitara vas - Sittersdorf das TheoterstOck .Begunka”.
m Dobrla vas - Eberndorf und in Pliberk • Blefcvrg dos TheaierstOck .Veronika Dese-nitka”.
•n Šmihel nad Pliberkom - St. Michael ob Bleiburg das TheoterstOck .Grče", im Kciaze - Edting das TheoterstOck .Dve leti’;
30. t. in Železna Kapla - Eisenkappel das TheoterstOck .Zadnji vitez Rcbrčan*,
»n St. lij ob Dravi - St. Egyden an der Drau und Reka - MUhlbach das TheoterstOck .Vestalka”.
■
Unter den Klagenfurter Faschingsveranslal-tungen hob sich auch diesmal die troditionele 15. Ballveronstaitung des S!owcnischen Kultur-verbandes in Klagenfurt .Slovenski ples’ am 22.	1. in den Rdumen der Arbeiterkammor
besonders hervor. An der Vcranstaltung nah-me» Londeshauptmann Hans Sima mit Ge-mohlln, der VizebOrgermeister der Stadt Klagenfurt Josef S e i d I I n g , der Generolkonsul, Konsul und Vicekonsul des jugosk»wischen Ge-nerolkonsulates In Klager.furf. der erste Se-krefdr der jugoslawischen Botschaft in Wien Jože Snoj, dor Leiler der Abteilung fOr Ha tlonokitdtenfrogen bcim Eiekutivrat der SR Slo* w eni en Albert Z o r n a d a und andere als Ehrervgbste teH.
Vorher veranstaltele die .Koroika dijo.ka zveza’ om 6. Jonner in Klagenfurt ihren Bali der slowenischen Akademiker.
•
Im Rahmen des Kultoraustaosches zvrischcn Kdrnlen und Slowenten wurde am 27. 1. In VHIoch eine Gemdtdeausstellung der jugosla-wischen Eiscnbahner im Beisein von Vertretem der Jugoslawischen Dabnen, der Bundesbahn-diiektion Vilkoch, des jugoslavrhchen General-hoasvlotes in Klagenfurt sowie der Stadt und d«s Bezirkes Villach erdffnet.
Antafflich des KinderfaschingsbaUes der Stadt Itlogenfurt am 30. 1. nohmen auf Einlodung der Sladtverwoltung ouch 35 Kinder der Hauptstad! Slovreniens Ljubljana teil. Duich ihre Teilnohmc om Bali vrurden die gutnach-bar ti c h en	und freundschaftlichen Beziehun-
9«n zwischen den bekfen Houptst&dten auch M den Herzen der Kinder beider Siddtc gt-fMeit.
KOLEDAR
Petek, 11. fabruor: Lur. M. 8 Sobota, 12. februar: Evilalija Nedelja, 1). februar: Gregorij Ponedeljek, 14. februor: Volentin Torek, 15. februar: Jordan Sreda, il6. februar: Julijana Četrtek, j7. februar: Frončtiek
V svojem govoru je tolmačil in obravnaval socialistični .Program za Avstrijo". Uvodoma pa dejal, da govori sicer prvič v krogu ZSO, vendar govori lahko, ker je kot socialist in po naročilu svoje stranke do naših problemov zavzemal vedno isto stališče. Težje bi imeli v tem primeru govoriti gospodje od OVP in drugih strank, ki so stopiie v volilno borbo. Pri obravnavanju raznih vprašanj v koroškem deželnem zboru so namreč dokazali, da je njihovo mnenje zelo gibčno. Človek maja kar z glavo, je dejal dež posl. Lukas, če na eni strani ve, kakšno stališče do koroških Slovencev so v vprašanjih, ki »o sama po sebi razumljiva, v deželnem zboru zavzemali, in ko jih na drugi strani sliši, kaj govorijo po zborovanjih OVP tudi koroškim Slovencem.
Ko je obravnaval .Program za Avstrijo", je najprej govoril o vprašanjih avstrijske nevtralnosti. Pri tem je poklical v spomin znani pregovor, da je mogoče imeti dobre sosede le, če si tudi sam dober sosed. V smislu tega pregovora so se predstavniki SPO na Koroškem že pred leti zavzeli za kulturno izmenjavo med Koroško in Sloveni-
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Škofičah je imelo minulo soboto spet svoj tradicionalni pro-svetno-družabnii večer s pustnim plesom. Velika dvorana gostilne Burger je bila do zadnjega zasedena, kot častni gostje pa so se prireditve udeležili jugoslovanski generalni konzul Pirkovič, konzul Jeglič ter predsednik in tajnik Slovenske
Okrajno glavarstvo Velikovec je prosilo občinski svet Pliberk, da bi spremenil svoj sklep od 20. julija 1965, ki se nanaša na prispevek občine za vzdrževanje gimnazije v Velikovcu. Občinski svet je tedaj sklenil, da je občina pripravljena plačevati svoj prispevek po številu dijakov občine, ki obiskujejo to gimnazijo, da pa ni pripravljena tega prispevka plačati po davčni moči občine, kakor je to okrajno glavarstvo Velikovec zahtevalo. Okrajno glavarstvo je od občine zahtevalo prispevek 20.000 šilingov, čeprav obiskujeta velikovško gimnazijo iz občine le dva otroka.
Spričo omenjene prošnje je bilo to vprašanje ponovno na dnevnem redu seje občinskega sveta, ki je bila 21. januarja t. I. Na tej seji je občinski svet prošnjo okrajnega
jo. Mi se te izmenjave odkrito veselimo, je poudaril dež. posl. Lukas, ker vemo, da so ljudje v Sloveniji isti kot mi, da imajo isto kulturo, kot mi in da so enako srečni, da nas spoznajo, kot smo srečni mi, da jih spoznamo. Če eden drugega obiskujemo — in to ne v obliki državnih obiskov, merveč s kulturnimi nameni — če si izmenjamo svoje skrbi na kulturnem in gospodarskem področju in če pri tem lahko izražamo občutek, da se hočemo razumeti in da si hočemo pomagati, potem vemo, da s tem polagamo
prosvetne zveze v Celovcu. Tokrat je na prosvetno-družabnem večeru v Škofičah sodelovalo nad 60 prosveta-šev škofiškega prosvetnega društva in prosvetnih društev iz Loge vasi in Hodiš, kot gostje pa ansambel »Gorenjci« iz Naklega. Za ples so igrali »Veseli Rožani«.
Težko je v kratkem poročilu ali reportaži zajeti celotni pester in ob-
glavarstva zavrnil in svojo zavrnitev utemeljil s tem, da iz drugih občin obiskuje velikovško gimnazijo veliko več otrok kot iz pliber-ške. Zalo se jim pliberška občina ne more pridružiti, da bi plačevala prispevek po svoji davčni moči, marveč vztraja na tem, da ga bo plačevala le po številu otrok, ki velikovško gimnazijo obiskujejo.
Na isti seji se je občinski svet tudi bavii z vprašanjem proglasitve Komeljskega pogorja za višinsko zdravilišče. Za dosego tega naziva je vendar potrebno, da občina poskrbi za triletno stalno kontrolo in zapisovanje vremena v tem območju, kar bo stalo okoli 20.000 šilingov. Kontrolo vremena bi prevzela ljudska šola v Smarjeti. — O ostalih vprašanjih te seje bomo poročali drugič.
svoj zidak k stavbi miru v svetu. Nevtralnost ni nič drugega, kol prijateljstvo dobro mislečih ljudi.
Ko je po obravnavanju socialističnega stališča in gledišč v podr-žavljenju, v obrambni politiki, v reformi prava in v vprašanjih gospodarskega razvoja in socialne varnosti (o čemer bomo še podrobneje poročali — op. ur.) načel vprašanja kulture, je deželni poslanec Lukas dejal, da ceni vsako kulturo. Če ima vsaka vas pravico do kulture, potem jo ima tudi vsaka manjšina. Socialisti cenimo vašo kui-
širen spored tega večera in se — čeprav bi bilo to zelo na mestu — pomuditi pri vsaki točki tega sporeda in pohvaliti njene izvajalce. Ker pa vemo, da nam Škofičani ne bodo zamerili, bomo v naslednjem čisto na kratko razvrstili njihov spored.
Spored je imel docela glasbeno obeležje. V njem so se lepo prepletali nastopi domačega mešanega pevskega zbora z nastopi moških zborov iz Loge vasi in Hodiš ter skupnega zbora »Vrbsko jezero«, ki so poleg slovenskih postavili na spored večera tudi nemške pesmi. Zborovodje Tone Umek, Hanzej Aichholzer in Polti Pavlič so kakor vedno svoje zbore za nastop dobro pripravili. V teku sporeda pa je hvaležne poslušalce posebej zadivil dvanajstčlanski otroški pevski zbor, ki je pel ob spremljavi Branka Miškulnika.
Instrumentalno sta se vsak po svoje postavila ansambel »Gorenjci« in domači kvintet Noltija Miškulnika. Le-ta je za sdbotni večer pripravil še nekaj posebnega, in sicer venček narodnih pod naslovom »'Pod oknom«, ki so ga ob spremljavi domačih tamburašev in harmonikaša Branka Miškulnika izvajali Rezika in Kori Portsch, Leni Aichhoilzer, Ferdi Jager in Fdltej Piiček. Kakor izvajalca tega venčka je dopadal tudi mladi Stanko Portsch s svojo šaljivo deklamacijo. Kakor vedno je za humoristično razvedrilo tudi tokrat poskrbel Kori Portsch, kateremu se je dvorana nasmejala do soLz. Oder in scenarijo pa je spretno pripravil Hanzi Umek.
Vsem sodelujočim k uspelemu večeru iskreno čestitamo.
Dve novi ladji na Vrbskem jezeru
Kakor poroča tiskovni urad celovškega magistrata, bo ladijska plovba na Vrbskem jezeru po malem modernizirana. S pričetkom letošnje plovne sezone bosta dani v promet dve novi ladji. Dosedanja ladja .Helios" je vzeta iz prometa in je šla med staro železo, ista uvoda bo doletela tudi okoli 90 let staro ladjo .Koschaf".
Slovensko prosvetno društvo na Radišah
Vabilo
na
PUSTNO PRIREDITEV
z veseloigro .Trije tički* in šaljivim prizorom .Čeber’
v nedeljo 13. februarja ob pol tretji uri popoldne v dvorani pri cerkvi.
Slovensko prosvetno društvo .Košuta* v Selah
Vabilo
na
PROSVETNO-DRUŽABNI VEČER
v gostilni Oraže (pri žagi) v Zgornjem Kotu
v nedeljo 13. februarja ob šestih zvečer.
Sodelujejo: Fantje iz Sel pod vodstvom učitelja Eriha Užnika fn Trio Tonija Maka
Slovensko prosvetno društvo .Zorja* v Železni Kapti
Vabilo na igro
KAKRŠEN GOSPOD, TAKŠEN SLUGA
v soboto 19. februarja ob 7. uri zvečer pri Rastočniku v Lepeni v nedeljo 20. februarja ob 3. uri popoldne pri Kovaču na Obirskem
turo in se zavzemamo za vsako kulturo, če je to kultura najboljšega sporazumevanja. Tako tudi pri vzgoji mladine ne smemo delati razlik med večino in manjšino. Vst smo avstrijski državljani in vsi imamo pravico, da vzgojimo svojo mladino v najboljše ljudi. Želimo, da naši nadarjeni — vseeno od kod prihajajo — obiskujejo najvišjo šolo v državi, želimo, da bodo lahko delovali na najvišjih mestih države, ne želimo pa, da se pri lem načenja vprašanje razlik zarodi pripadnosti k manjšini. Mi smo Avstrijci in Avstrija ima tako podobo, da živijo v njenih mejah manjšine, ki morajo biti enakopravne.
V NEDELJO na BAŠKEM JEZERU:
Letališče na ledu
Zadnjo nedeljo je bilo na Baškem 'jezeru, ki je pokrito z debelim ledom, živahno kot je drugače le poleti, ko se ob pripekajočem soncu gostje okoli jezera »umaknejo* v njegovo vodo. Na jezeru se je tokrat zbralo več tisoč ljudi, ki so hoteli biti navzoči pri prvem »Letalskem dnevu na Baškem jezeru«.
Ta dan se je na jezeru zbralo 10 'športnih letal, ki so ves dan zletava-la z njegovega leda in na njem zopet pristajala. 13 pilotov je imelo polne roke dela, da jc lahko zadostilo željam tokratnih gostov na jezeru, da hi si jezero it: njegovo bližnjo in širšo okolico enkrat ogledali »od zgoraj*. V pristajanju na jezeru pa so se pomerili tudi padalci, od katerih žal niso vsi pristali na mrzlem ledu. Nekateri so zaradi nagajivega vetra pristali v vejevju drevja.
Letalskega dneva na Baškem jezeru so se udeležili tudi prominentni gostje. Na čelu njih je bil zunanji minister dr. Krcisky, z njim pa so bili deželni glavar Sima in njegov namestnik dr. K c r s t n i g , deželni svetnik Suchanek in deželni svetnik štajerske deželne vlade B a m-m e r. Kakor drugi so tudi ti častni gostje preskusili zlet hi pristajanje na ledu.	1
Edinstveno prireditev na Baškem jezeru je organizirala bel jaška zveza letalskega športa ob sodelovanju drugih podobnih organizacij. Letala so priletela iz Celovca, Lienza, Kapfen-berga in Graza. Bekstanjski župan, direktor Schmidt pa je ob koncu prireditve dejal, da obstoja v Ma-loščah možnost za ureditev letališča, na katerem bi športna letala lahko redno pristajala, kar hi bila velika pridobitev za nadaljnji razvoj turističnega prometa v okolici/ : ■	<
Prosvetno-družabni večer v duhu prijateljstva obeh narodnosti v Škofičah
Iz občine Pliberk:
Občinski svet proti preobremenitvi pri vzdrževanju velikovške gimnazije
Slepar
Nekoč se srečata slepar in ropar in se domenita, da bosta delala skupno; ropar bo moril, slepar pa sleparil.
.Dobro si zapomni; jaz bom vsakega osleparil!1' reče slepar in oba odideta v krčmo.
Slepar naroči pečene piške, klobase in starino. Ko sta se že najedla in napila, odide v kuhinjo in da natakarici sto kron;
.Tukaj vam plačam, kar sva pojedla, ostanek denarja pa mi boste vrnili v sobi, ko vas bom poklical in bom klobuk trikrat zasukal! Ste razumeli?”
.Dobro," odvrne natakarica.
.Ti slepar, tema se že dela. Plačajva, kajti na, delo bi šel," pravi ropar.
.Jaz pa sem že na delu. Plačam!" je poklical natakarico. Ta izračuna zapitek in našteva sleparju denar. Medtem pa slepar suče klobuk na glavi in jo vpraša:
.Je že dovolj?"
•	Ne še," odvrne natakarica.
•	Ali je morda zdaj dovolj?" vpraša zno-'|,a slepar in zasuče klobuk.
.Se ne!"
Slepar še bolj obrne klobuk.
.Zdaj bo pa ravno prav," reče natakarica in mu vrne še nekaj denarja.
Roparju, ki ni vedel, da je slepar v kuhinji plačal sto kron, ta klobuk silno ugaja, zato mu pravi:
»Ti slepar, prodaj mi klobuk!"
.Zakaj pa ne? Za štiri tisoč, če hočeš!” je slepar takoj pripravljen skleniti kupčijo.
.Toliko ne dam! Preveč je!”
.Kaj bo preveč? Vse svoje življenje boš zastonj jedel in pil!"
Roparju je to povšeči, zato skleneta kupčijo in odideta narazen, sprašuje, če je že dovolj. Toda nazadnje je le mora! plačati z denarjem in še na cesto so ga vrgli, ker se je na tak način norčeval z njimi. Jezen gre k sleparju in mu reče:
Ropar pride v mesto, si v krčmi naroči °bilno kosilo in hoče plačati tako, kakor je prej videl sleparja. Suče in suče klobuk in
»Slepar, denar nazaj! Tvoj klobuk ne plačuje sam!"
»To je pa res čudno! — Denarja ti pa vendar ne morem vrniti, ker sem kupil tako kravo, ki spušča zlatnike."
Ker ropar tega ni verjel, ga je slepar pe-'jol v hlev, kjer je bil poprej v kravjeke pomešal nekaj zlotov.
in ropar
.Ali zdaj vidiš?"
.Vidim! Joj, prodaj jo meni!"
„Za štiri tisoč."
.Preveč bo!"
„Kaj bo preveč, če boš pa imel vse življenje mleko in še denar!” trdi slepar. Ropar okleva.
„No, zaradi klobuka ti spustim polovico."
In res skleneta kupčijo.
Ropar ves vesel prižene kravo domov in jo odpelje v hlev. Z ženo čakata in čakata ter brskata po kravjeku, a zlata ni nikjer. Ves jezen odžene kravo k sleparju nazaj.
Slepar pa je zagledal roparja skozi okno. Hitro postavi na sredo sobe oder, leže nanj in naroči ženi, naj reče roparju, da ji je mož umrl. Ko ropar pride do hiše, pusti kravo pred vrati, stopi v vežo in vpraša
Petelinček
Zgodaj, ko so še putke spale in je še sonček dremal za vrhom gore, je skočil petelinček Kikirik na plan, si popravil levo perut, si naravnal desno, se razpotegnil in zafrfotal z obema ter zakikirikal v dolino.
»Kikiriki, dobro jutro voščim vsem naokoli!«
^Predramile so se tudi putke, zletele so iz kokošnjaka, obkrožile petelinčka Kikirika in najstarejša ga je vprašala:
»Petelinček Kikirik, zakaj si tako Židane volje?«
Možato je stopil pred priletno Belko, stresel lepo rdečo rožo in bahavo dajal:
»Slišal 'sem, da živi v Kokošjem dolu prelepa Pegatka. Tja pojdem in jo zasnubim!«
»Nikar!« so se prestrašile putke. »Ostani pri nas. Tudi me smo še mlade in lepe, 'kar izberi si eno izmed nas.«
Kikirik je zamahnil z levo perutjo, stresel je desno, oholo napravil nekaj korakov in odprl črno lisasti kljun.
»Pegatka v Kokošjem dolu nosi na glavi krvavo rdečo rožo, ima črno lisast kljunček, lepo pisano perje in krasne rumene noge. Devet petelinov jo je že snubilo, toda vse je odklonila, a mene ne bo. Jaz sem najlepši med vsemi petdlini!«
»Petelini s sosednjih dvorišč te bodo napadli!« je rekla rjava Čopka.
»Lahko te zgrabi sultan!« pove rejena Grahka.
»Lisica Zvitača ti bo zavila vrat!« ga je opomnila suha Golovratka.
Petelinček Kikirik pa ni slišal opominov. Skočil je na plot in na ves glas zakikirikal.
ženo, kje je mož, katerega hoče na vsak način ubiti. Toda sleparjeva žena ga prosi:
„Ne prenagli se, preljubi kristjan! Moj mož je vendar umrl. Kaj boš mrtvega ubijal? V sobi leži na parah, pojdi k njemu in pomoli za njegovo dušo!"
In res, oba odideta v hišo, kjer je ležal slepar lepo pokrit na parah. Ropar ga poškropi in pomoli. Ko pa se spomni klobuka in krave reče:
„Ne, za slovo mu še stisnem vrat namesto roke, sleparju grdemu!"
„Ne stori tega, saj veš, da mu duše tako ali tako ne moreš zadušiti!"
.Nič, kaj boš govorila o duši! Stisnem ga za vrat pa bo!" Brž zleze nanj ter sede na njegove skrčene noge, ki so se pa takoj zravnale. Slepar pa se naenkrat dvigne ter z nogo sune roparja na tla.
Ropar se hitro pobere in reče: .Saj vem, falot si bi! v življenju, pa si še zdaj, ko si mrtev!” Nato pa prestrašen urno zbeži.
in putke
»Kikiriki, v Kokošji dol k Pegatki se mi mudi!«
Kikirik se je bahavo odpravil na pot, žalostne putke pa so doma staknile glave in modrovale.
»Zdaj smo ostale brez gospodarja. Le kaj smo se mu zamerile? Malo pa je tudi domišljav. 2e pregovor pravi: Kdor visoko leta, nizko pade!«
Tako so menile, se napile srebrne rose, nato pa so se razkropile po širokem travniku in si z mastnimi črvički pripravile izdaten zajtrk.
Kikirik je prehodil skoraj že polovico poti, ko ga sreča maček Predač. Zaviha si brke in zamijavka petelinčku pod kljun:
»Mijav, mijav, dobro jutro, striček Kikirik! Mijav, mijav, kam tako hitiš?«
Toliko, da mu je privoščil kratek pogled rumenih oči, se gosposko ozrl na Predača in odgovoril:
»Kikiriki, Predač, to naj te ne skrbi! Ti svojo pot, jaz svojo pot. Na svidenje!«
Petelinček je šel svojo pot, Predač pa je zapihal za njim.
»Mijav, mijav, bahač-postopač!«
Nato je ustavil pogled na drobni luknjici. Videl je, kako je nekaj zamigljalo, skočil, udaril s tačko in v krempeljčkih je tičala miška.
Kikirik je prepevaje nadaljeval pot, ni sc oziral ne na levo ne na desno, korakal je naravnost, kakor koraka general z odlikovanji na prsih. Iz bližnje mlake ga je pozdravljala žabica Kvakica.
»Kva, kva, dobro jutro voščim! Striček Kikirik, kam tako hitite?«
»Čavs!« jo je z dolgim kljunom čavsrnl v levi krak, da je žabica milo zakvakala.
»Kva, kva, ti si hudobnega srca!«
Petelinček Kikirik pa ni poslušali žabine tožbe. Visoko je dvigniti glavo, stresel veliko rdečo rožo in zakikirikal.
»Kikiriki, pozdravljen Kokošji dol, pozdravljena ljubka Pegatka! Pripravi se, počeši si perje in umij krono na glavi, zakaj v svate gre petelinček Kikirik, majlepši med lepimi petelini!«
Ko tako prepeva in že vidi prve kokošnjake Kokošjega dola, zagleda kraj gozda veliko rjavo kepo. Spredaj ima dolg črn gobec, na dvoje preklan in v njem so 'kakor šivanka koničaste bele igle. Zadaj visi dolga pahljača. Ta kepa nenadoma oživi in kakor blisk plane proti petelinčku. Ojoj, to je vendar Zvitača! Šviga sem šviga tja, kaže bele zobe, povešen rep naznanja, da prihaja smrt. Kam bi se skril, kam bi se zatekel, kje si iskal pomoč? Ojoj, vsak čas bo tu, hitro, hitro!
»Kikiriki, na pomoč, na pomoč!« kliče petelinček že ves obupan. V zadnjem trenutku zagleda drevo, na drevesu vejo, ki bi mu lahko rešila življenje. Zafrfota enkrat, zafrfota dvakrat, požene se, pade na zemljo, spet se odžene in lisica, tetka Zvitača je tu. Hop! hlastne po pisanem repu. In še sreča, da so peresa popustila. S skrajnim naporom je petelinček dosegel vejo, lisica pa je ostala pod drevesom, s Kikirikovim repom v gobcu.
»Pha!« je jezno bevsknila Zvitača. »Pa drugič. Takrat boš še bolj debel in rejen. Mi boš kar za tri Obroke: za zajtrk, kosilo in večerjo!«
Tako je rekla in šla svojo pot.
Petelinček Kikirik je ves trepetal, zakaj toliko štabu in groze še v svojem življenju ni prestal. Toda — samo da mu je ostalo življenje. Brez repa ne sme v Kokošji dol, le kaj bi rekla prelepa Pegatka! Žalosten in skesan se je vrnil domov. Na križpotju pa sta ga pričakala Predač in Kvakica. Smejala sta se mu na vse grlo in kazala na opulj‘eni repek.
»Mijav, kvak, kvak, striček Kikirik, kam pa si repek zapravil? Mijav, kvak, kvak — hotel si oponašati človeka, pa si ostal le žalostna pokveka.«
Petelinček je od sramu potočil tri debele solze. Ko pa je prišel na domače dvorišče, je tiho, čisto tiho zapel.
»Kikiriki, ves svet se mi smeji!«
Nato je zlezel v kokošnjak in se na ves glas razjokal.
Pritekle so putke in ga tolažile.
»Petelinček, samo da si se vrnil, samo da ti je ostalo življenje, za vse drugo bomo pa že me poskrbele.«
In od tistega dne dalje petelinček Kikirik še ni prestopil praga domačega dvorišča. Zmerom je doma in pridno vodi svoje putke na pašo.
Drago Kumer
........................................................................'»"'...........................................'"»»"""»m............iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiHiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuii....iiiijniiiiiiii.iiiiJiniiiiiiiiiiiiiiJiiiHiiiniimiiiHi..............................................................miinanm.
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
35. NADALJEVANJE
Pristopil je k jezdecu in ga zgrabil za streme. Jureiu J® puhnil v obraz močan žganjev zadah. Trebušasti bokal, pisano poslikan, je pridno krožil med zgovornimi stražniki v sobici.
Jure se je sklonil in udaril z bičevnikom nadležnega krožnika po roki, da je zavpil.
»Pusti streme, sicer jih dobiš po glavi!"
Jure je skočil s konja in se zravnal pred vojščakom, ča glavo je bil višji od njega. Stražnik je za korak odstopil 'n pogledal proti stražnici.
»Kdo pa si?" je končno vprašal in se umaknil še za korak. Drgnil si je udarjeno roko.
»Kdo sem, vprašuješ? Pokliči poveljnika. Z njim se Pomenim. Poglavar štajerskih Uskokov sem, razumeš. Sicer pa vas vse skupaj proporočim mestnemu županu, pijanci nesramni, da vas da za rešetke. Tako opravljate službo, hrobri mestni brambovci. Vojujete se z žganjico," se je razhudil Jure, ki mu je bilo čakanja že dovolj.
V trenutku je na Juretovo presenečenje stražnik izginil. Vrata za njim so se s treskom zaprla.
.No, kaj pa je sedaj?" je zagodel sam pri sebi. Če bodo takole drug za drugim prihajali pijani k meni in me opraševali, kdo sem in kaj hočem, se lahko do jutra prerekam z njimi. Kaj pa, če si kar sam poskusim odpreti."
Preden pa je utegnil zaključiti svoj glasni samogovor, $o se vrata zopet hrupno odprla. Bil je visok, močan vojščak s svetilko v rokah. Zamežrkal je z očmi in pristopil k Juretu. Potrepljal je nemirnega Sivca po vratu in ponudil Juretu roko.
,Hm, meščan, kdo si in kaj hočeš? Vojščaki pravijo, da si jim natvezil o nekem uskoškem glavarju. Nikar nas ne "nej za norca, sicer te zvežemo in vržemo v luknjo. Dovolj »»as je. No?"
»Kdo si ti?" je usorno vprašal Jure, ki so se mu že od jeze tresle roke.
Najraje bi ga bil pograbil in treščil v stražnico. Spoznal je, da s silo ne bo opravil. Še sitnosti bi utegnil imeti.
»Poveljnik straže sem. Sprašujem jaz, a ne ti! Pojdi z menoj v stražnico."
Obrnil se je in zavpil: »Hoj, straža ven!”Zatopotali so koraki in preden se je Jure dobro ovedel, je bil že v krogu oboroženih, hudogledih stražnikov.
»Poveljnik, uskoški glavar sem. Zamudil sem se vmestu in vračam se domov. Če mi ne verjameš, pojdi z menoj v mestni dom. Poiščeva župana. Samo ne vem, kako te bo pogledal. Pritožim se nad tvojim ravnanjem in deželnemu glavarju pošljem sla. V svoj dvorec Aichof se vračam. Tam sem doma," je končal Jure in škrtnil z zobmi.
Poveljnik mu je ostro pogledal v osvetljeni obraz:
»Oprosti, glavar. Sedaj verjamem. Slišal sem o priseljenih Uskokih, ki jim je odkazana zemlja na našem ptujskem polju. Vem za dvorec. Veš, moram biti previden. Nemirni časi so in ogleduhov ne manjka, tudi pri nas v mestu ne. Strog ukaz imam in vojščak sem. Tudi ti si bil, glavar."
Osuplo so poslušali stražniki. Veselili so se že, da temeljito spestijo predrznega tujca, sedaj pa se je izkazalo, da je res glavar. Hm, kaj poreče župan, če se pritoži. Nerodna reč!
»Ej, prekleto žganje," je zagodel vojščak, ki je prvi sprejel Jureta.
»Glavar, pozabiš na neljubo besedovanje mojih vojščakov?" je vprašal poveljnik prijazno.
»Tvojih vojščakov?" se je nasmehnil Jure in potrepljal poveljnika. »Pozabim. Sedaj pa mi brž odprite vrata, sicer se do jutra ne razstaneva."
»Odpri vrata, le bržl" se je začul močan poveljnikov glas v noč. »Zganite se, zaspancil"
Težka vrata so se počasi odpirala.
»Hvala ti, poveljnik. Drugič pa bodi manj odrezav," je še pripomnil Jure in zajahal Sivca, vesel, da je končno konec sitnosti in nočne pustolovščine.
Odjezdil je. Za njim pa so nemo zrli začudeni straž-
niki, ki jim je žganje le še nekoliko bučalo v glavi.
»Klade pijane, spat se spravite. S teboj pa se pomenim jutri," je zarohnel poveljnik nad vojščakom, ki se je prerekal z Juretom. »Z glavarjem se drzneš prepirati. Tako neprijetnost mi nakoplješ na glavo, seveda, ker si se moral napiti. Vso noč boš sam čul. Spravite se brž!” Jezno je zamahnil z roko.
Drug za drugim so kot senca izginjali vojščaki, saj se s poveljnikom, kadar je bil nasršen, ni bilo šaliti. Znal je biti neizprosen.
Po zatemnjeni cesti je v lahnem diru jezdil Jure. Okoli pleč mu je opletala torba z nakupljenimi stvarmi.
»Vražja Judinja, vsega tega je kriva. Da me ni zvlekla v gostilno, bi bil že lahko doma. Kakšne oči ima. Kot žareče oglje, in črni lasje, kako se ji svetijo. In rdeče obarvana lica, ho, ho, ho," se je zakrohotal. »Kako so Živina sveža. Polne boke ima, a črnolaska je vitka kot kača. Saj tudi je kača. Hej, Sivec, stopi!" je nenadoma zavpil na konja, ki je neopazno med njegovim glasnim samogovorom prešel v korak.
Potrepljal ga je po znojnem vratu, se mu sklonil k ušesu in šepnil: »Kmalu bova doma, doma pri gospodarici." Čez Dravo je potegnila sapa in mršila konju grivo, a jezdecu goste, dolge lase.	'
Stari brodnik je skočil z ležišča in se pretegnil, še ves dremav se je zazrl skozi okno. Po nebu so se kopičili sivi oblaki in se prerivali. Vetrovni sunki so butali ob lesene stene brodnikove koče, ki je stala v bližini Drave. Odprl je okno, ki mu je sunkoma ušlo iz rok in treščilo ob steno, da je zažvenketalo umazano in s pajčevino prevlečeno steklo. Pogledoval je temno prekrito nebo, zdaj zopet tri jezdece, ki so stali ob mrzli Dravi, mahali z rokami in vpili.
Brodnik si je privihal sivkaste hlače in zopotegnil pas; se oblekel v preohlapen suknjič ter stopil v lopo po veslo. Se enkrot se je ozrl v nebo, po katerem so se že utrinjali bliski In se lovili z gromom, ter skočil v mali brod, ki se je divje pozibaval v vodi. S krepkim pljunkom v vodo.
Red v stanovanju
Čemu pravimo red? Če združujemo enake stvari, jih povezujemo v harmonično celoto, da jih z veseljem pogledamo, pravimo, da imamo red. Red pa je le tam, kjer je ta združitev neprisiljena, svobodna, logična.
Poln zaboj dobro zavitih kozarcev na primer ne moremo imenovati urejenost. Če pa so ti kozarci lepo razporejeni v omari, da jih z veseljem pogledamo, lahko trdimo, da so v redu. Red nam vzbudi občutek pomirjenja. Stvari so v redu, kadar so pregledne, dosegljive in opredeljene. Če torej združimo predmete, ki služijo istemu namenu (nit, šivanko, škarje) ali enake predmete (kozarce, krožnike) v lahko pregledno in dosegljivo celoto, lahko trdimo, da imamo red. Ta red nam omogoča, da takoj ugotovimo, kaj nam manjka in kaj zmanjkuje.
Zakaj je red v gospodinjstvu tako važen?
Na komaj kakem drugem področju najdemo toliko predmetov najrazličnejših vrst v tako ozkem okviru kakor prav v gospodinjstvu. V često zelo majhnem stanovanjskem prostoru to še veliko bolj občutimo in je največkrat prav neurejenost vzrok, ki ovira nemoteni potek dela in pogosto tudi družinsko harmonijo.
Posredovali vam bomo nekaj dobrih rešitev in nasvetov za urejenost doma. Morda vas bodo nekateri naši predlogi spodbudili, da boste dosegli popoln red v tem in onem stanovanjskem prostoru.
Začnimo z jutrom. Nekdo vstane bolj zgodaj, nekdo pozneje. Za vsakogar pa velja: čim mirneje začnemo dan, čim manj smo zjutraj nervozni, čim manj iščemo po stanovanju in »•divjamo* iz prostora v prostor, tem laže bomo prenesli težave tistega dne. Pri zares urejenih malenkostih, ki jih uporabljamo zjutraj, se lahko iskanju med oblačenjem in umivanjem že kar takoj izognemo. K mirnemu oblačenju nam bodo pomagale prezračene in ne pomečkane obleke, ki smo jih zvečer obesili na. posebno stojalo.
Oglejmo si še nekatere kose pohištva, ki nam bodo pomagali do urejenosti.
Najprej omara za perilo s plitvimi predali, predvsem primerna za shranjevanje moških srajc pa tudi za žensko perilo.
Posebna omara za enake predmete, tako na primer za čevlje. Seveda mora imeti taka omara preluknjano zadnjo steno, da je zračna in da v njej ni neprijetnega zadaha.
Prav gotovo bi potrebovali tudi posebno omaro za tako imenovane izvensezonske obleke ali obleke, ki jih redkeje oblečemo. Tako omaro bi lahko postavili kjerkoli: v kotu pred-sobice, ob podstrešju. Zelo veliko pa bi zalegla za razbremenitev redno uporabljene omare za obleke.
Pranje zaves iz plastične mase
Odkar uporabljamo za izdelavo zaves sintetična vlakna, je tudi pranje zaves poenostavljeno in hitro. Da bi bile te zavese čim trajnejše, se je pri pranju vendar treba držati določenih pravil.
Predvsem: zavese iz umetnih vlaken pe-rife večkrat na leto, saj je pranje zanje najboljša nega in bodo dolgo ostale prozorne, lepe.
Ne perite jih obenem z drugim perilom in ne dajajte jih med pranjem v vrečico ali prevleko za blazino, kakor nekateri priporočajo, ker se na ta način zmanjšuje učinek pralnega sredstva. Razen tega nastanejo na zavesi, ki je stisnjena v vrečici, gube, ki jih niti z likanjem ni mogoče poravnali.
Kadar zavese snamete, jih nikar ne mečkajte in ne vrzite v košaro za umazano perilo, temveč jih čimprej namočite v čim večji posodi za pranje. Najbolje jih je prati v kopalni kadi. Vode ne štedite! Na kilogram zaves vzemite 30 do 40 litrov vode,
Drobni nasveti
■	Madeže od likerjev operemo čimprej z mlačno vodo. Pogosto je učinkovit špirit. Barvaste madeže od likerjev dokončno odstranimo iz belih tkanin z beljenjem.
■	Mleko odstranimo z mrzlo vodo in milom, če ne gre, si pomagamo z bencinom.
v kateri ste raztopili potrebno količino pralnega sredstva.
Da bi raztopili in odstranili površinsko nesnago, jih namočite najprej v mrzli vodi, nikakor pa ne v mlačni ali celo v vroči. Vodi dodajajte pralno sredstvo. Zavese izpirajle tako, da jih vlečete po vodi. Če so zelo umazane, morate pranje ponoviti. Nato jih izpirajte v hladni vodi, brez karšnega koli dodatka. Za glavno pranje vzemite 35 do 40 stopinj C toplo vodo. Višja temperatura bi nežnim zavesam škodila. Dodajte pralno sredstvo in ga raztopite natanko po navodilu, v to raztopino pa položite zavese za deset minut. Zatem tkanino nekajkrat nežno pregnetite.
Med pranjem in izpiranjem se izogibajte vsemu, kar bi utegnilo na zavesah napraviti gube. Zato jih ne smete nikoli ožemati, niti osuševati v centrifugi. Prav tako jih ne sušite zložene ali pomečkane.
Po glavnem pranju zavese izperite s previdnim vlečenjem po vodi. Iz zadnje vode dvignite zavese za zgornji, s trakom okrepljeni rob, ki si ga naberite v roki. Voda se bo počasi odtekla. Nato jih v frotirki previdno iztisnite. Takoj nato zavese še vlažne obesite.
Če so kljub previdnemu ravnanju le nastale gube, jih razlikajte. Na zaveso položite dobro ožeto belo krpo in likajte z zmerno toplim likalnikom. Če ima likalnik regulator, ga obrnite na »acetat”, „reylon" ali ,nylon".
Ali si znate očistiti ušesa?
Nemalo ljudi, ki pridejo k zdravniku s tožbo, da slabo slišijo ali da so oglušeii, ima samo zunanji sluhovod zamašen s čepom ušesnega masla. In ko jim zdravnik to pove, ugovarjajo: „Pa si jih vsak dan umijem!” Ne vedo pa, da običajno umivanje nikakor ne zadošča, da se prepreči nabiranje ušesnega masla.
Uporaba lasnic ali kovinskih ščipalk seveda nikakor ni priporočljiva! Nekateri nadobudneži, ki s trdimi predmeti šarijo po ušesih, si slednjič lahko predro bobnič. Zelo pogosto še globlje potisnejo čep masla, namesto da bi ga izvlekli, ga razmažejo ob polkrožne stene kanalov in si poškodujejo notranje uho, kar zahteva pravo zdravniško nego. Manj nevarne so lesene palčice z zaokroženo glavico, a niso vedno učinkovite.
Najboljši način čiščenja ušes je vbrizgavanje mlačne vode brez mila. V ta namen se uporablja gumasta hruška, dovolj majhna, da jo lahko držite v dlani. Uporabljati je treba čisto, najbolje prekuhano vodo in jo polagoma vbrizgavati v uho, pri čemer imate postrani sklonjeno glavo, da lahko voda prosto odteka. To operacijo je treba ponoviti tri do petkrat pri vsakem ušesu. Po drugem vbrizgavanju se maslo jame topiti In odtekati z vodo. Zračni mehur lahko pri tem zavre odtekanje; odpravite ga s sunkovitim tresljajem ali poskokom.
Tako izpiranje opravite dvakrat ali trikrat na leto. Pozimi je seveda treba paziti. Ušesno maslo ima namreč nalogo varovati notranje uho pred mrazom, zato je pametno, da si po opravljenem čiščenju vtaknete v uho košček vate in ga pustite v njem nekaj dni.
Poskusite!
JAJCA S SARDELNIM NADEVOM NA KRUHKIH
6 rezin rženega kruha, 5 d kg margarine, 1 žličko sesekljanega drobnjaka, 3 trdo kuhana Jajca, S dkg surovega masla ali margarine, 2 žlici kisle smetane, 4 sardelni fileji, kisla kumarica.
Kruhke namažemo z umelano margarino, ki smo JI dodali sesekljan drobnjak. Kuhana jajca po dolgem razpolovimo in rumenjake Izločimo. Na vsak kruhek položimo polovičko jajčka z nadevom navzdol. Kruhke obložimo Se z rezinami kislih kumaric.
Za nadev penasto umeSamo surovo maslo ali margarino dodamo smetano, drobno sesekljane sardelne fileje in rumenjake. Vse dob*o premeSamo In nadevamo jajčne polovi£ke.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so sestavljeni iz ogljika, vodika in kisika. Njihovo ime izvira iz dejstva, da vsebujejo vodik in kisik v enakem razmerju kot voda. Razdelimo jih v tri skupine:
O MONOSAHARIDI:	najvažnejša sta:
grozdni sladkor (glukoza) in sadni sladkor (fruktoza). Ta sladkor lahko vre, to se pravi, da se lahko pod vplivom bakterij in brez sodelovanja kisika pretvori v alkohol.
e DISAHARIDI: trsni ali pesni sladkor, •mlečni in sadni sladkor.
e POLISAHARIDI: rastlinski škrob, živalski škrob (glikogen), celuloza.
Skupine ogljikovih hidratov v večjih količinah vsebujejo živalski in rastlinski organizmi. Ogljikovi hidrati nastajajo v rastlinah iz ogljikove kisline in vode ob sodelovanju sončne energije in klorofila.
V rastlinah so ogljikovi hidrati v obliki celuloze, kot škrob v korenikah in semenih in kot sladkor v cvetovih ter sadežih. V živalskem telesu pa so ogljikovi hidrati v obliki živalskega škroba, ki je hitro dosegljiv vir energije. Grozdni sladkor, ki se nahaja v krvi in vseh organih, je posebna transportna oblika ogljikovih hidratov v živalskem organizmu.
Ogljikove hidrate razkrojijo fermenti sline in fermenti trebušne slinavke v monosaharide, ki preidejo skozi stene tankega črevesa v kri in od tod v jetra, kjer se pretvorijo v glikogen. Tudi večina drugih telesnih celic vsebuje nekaj glikogena. V vsem organizmu ga je okrog 400 gr. Glikogen pod vplivom adrenalina spet razpade v glukozo.
Ogljikove hidrate potrebujejo predvsem mišice. Če pa telo dobi preveč ogljikovih hidratov, se pretvorijo v maščobo. Nasprotno pa se sladkor lahko tvori tudi iz beljakovin in maščob, kar se dogaja v telesu bolnika s sladkorno boleznijo.
Za pravilno presnovo ogljikovih hidratov sta potrebna fosforjeva kislina in vitamin B 1.
Celulozo začno razkrajati šele bakterije v debelem črevesju. Od tdh bakterij je odvisno, koliko energije, ki je nakopičena v celulozi, bo telo izkoristilo.
«aniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiM»iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuwiiiiHiiiiiK
je odrinil plitvi široki čoln in ga prepustil umazanemu toku. Kdaj pa kdaj je še zaspani čolnar močneje zaveslal v gladino deroče vode. Krmežljave oči je upiral v jezdece, ki so ga čakali na obrežju.
.Čudno so oblečeni, nič po naše,” je zamrmral v brk. .Krasne konje imajo, hm, petični so," se je tolažil, ko mu je pogled pri tem neprestano uhajal h grozečim oblakom, ki so pritiskali vedno niže k zemlji.
,Ej, tujci, ob takem vremenu me kličete, da bi vas škrat.”
S prstom je brodnik pokazal proti temnemu nebu.
.Nevihta vas ujame, še preden zagledate pred seboj mestno obzidje. Kam vas pelje pot, tujci?”
,Le brž nas spravi preko Drave, brodar,” se je oglasil Tudor, ki je z Branom in spremljevalcem že nestrpno pričakoval brodnika, ves v strahu, da ga nikakor ne bo mogel priklicati iz lesene bajte.
Hasan je nemirno strigel z ušesi m pogledoval brod.
.Vstopite, tujci, pa kam ste le namenjeni ob takem?” je brodnik ponovil vprašanje.
,V dvorec Aichof, brodnik. Je še daleč do tja?” se je oglasil Brano.
,Hm, le nekaj konjskih dolžin,” se je nasmehnil brodnik. .Lep kos ježe imate pred seboj. Aha, tam so uskoške vasi. Ste mar tudi vi.. .*
.Poženi svoj brod, možak,” mu je segel v besedo Tudor, ki se je naveličal govoričenja.
Prve debele kaplje so že spolzele po konjskih hrbtih.
Ko so konji vendarle že stali v nerodnem vozilu, je brodnik spustil nategnjeno vrv, zabrodil v vodo in ročno splezal v brod. Na dnu čolna je ležalo še eno veslo. Čolnar ga je prijel in vrgel Bronu pred noge.
.Veslaj, preveč nas je in še trije konji, če nočeš da potonemo. Ne znam plavati. Voda je mrzla."
.Ne znaš, pa si brodnik,” se je zasmejal Tudor in pozorno opazoval nasprotno obrežje.
.Da, že trideset let,” mu je osorno odgovoril čolnar in zajel z veslom vodo, da je brizgnila visoko v zrak.
V drugo veslo pa se je upiral mladi spremljevalec. Vedno niže je zanašala struga težko otovorjeni čoln. Oba vozača sta ga le s težavo zopet usmerila. Po čelu jima je v
tenkih curkih polzel znoj, a hrbet jima je veter bičal z dežjem.
Ko so vendarle pristali, se je čolnar globoko oddahnil.
,Ej, tujci, huda je bila, pa smo vendarle na suhem. Sedaj pa kar takoj naprej, saj ste že tako premočeni. Moja koča pa vas za silo tudi pokrije." Zamahnil je z roko.
Tudor je odkimal in izvlekel mošnjiček. Brodnik je nastavil dlan in vanjo so se usuli svetli srebrniki. Ni jih mogel prešteti. Momljal je in momljal ter pogledoval zdaj enega zdaj drugega. Ni se utegnil zahvaliti, ker so bili neznanci že v sedlih in kljub hudemu nalivu v diru odjezdili proti cesti.
Stari brodar pa je s tisnjeno pestjo stal pod streho, po kateri je curljal dež, ter odpiral in zapiral dlan. Srebrnikov je bilo veliko.
Po nekajurni ježi, ko so imeli Dravo že daleč za hrb-1 tom in ko so konji že utrujeni počasi dirjali med zelenimi polji, so se približali prvi uskoški vasi, ki je bila skrita med ! gostim sadnim drevjem. Poiskali so krčmo, da se osuše in j počijejo.
Suhljati krčmar je nekaj časa molče opazoval Tudorja, nato pa pristopil k njemu in mu vesel stisnil desnico.
.Tudor si, kajne? Ne motim se. In to je tisti z zibko," je smeje se pokazal na Brana, ki si je ravnokar vihal brke.
.Res je, krčmar. Toda kako si uganil?"
.Mladi glavar. Priseljenec sem. Eden tistih Uskokov, ki jih je imel v gosteh tvoj oče, stari Vukmir, ko smo pribežali iz Bosne. Tukaj smo se naselili in naše hčere in sinove poženili z domačini. Dobri ljudje so. Uče nas orati in sejati. Pa trde pesti imajo."
.Mraz je, mraz,” je pristavil Brano in se tresel.
,Le brž posedite okoli peči, zakurim jo,” je hitel suhi krčmar. .Prinesem jedače in pijače."
Utrujeni jezdeci so si ob peči v kotu dodobra ogreli hrbtišča in osušili obleko, nato so pridno segali po ponujeni jedi. Krčmar jim je primaknil mizo k peči. Ko je izčrpal koš domačih novic, je povprašal Tudorja, ali naj pošlje po glavarja Jureta v dvorec.
.Hvala, krčmar, k njemu pojezdimo sami. Dež je ponehal. Ali je še daleč?”
„Ne, Tudor. Pred začetkom drugega naselja zaviješ na stransko pot. V levo. Že od daleč je videti dvorec. Star je in siv, a v njem so mladi ljudje," se je nasmehnil krčmar. .Odhajate?"
„Da, pojdemo, krčmar. Hvala ti za streho in toploto,” se je pošalil Brano, »srebrnika ne maraš?"
Pred krčmo je krčmarjev posel že držal hrzajoče konje, osedlane in pripravljene za pot. Na vzhodu pa se je risala med trgajoče oblake mavrica in zbirala deževne kapljice, da jih vnovič pošlje na zemljo.
V	veliki dvorani strelskega dvorca je bilo veselo. Za mizo je sedel Jure in skupno s Tudorjem praznil bokal, ki ga je morala Živa vedno znova polniti. Vojvode, ki so ga obiskali, ji niso pustili do besede. Toliko so imeli povedati.
V	kotu pa je z nogo pozibaval prazno zibko Brano in si žvižgal. Ko ga je zagledala Živa, ki je pravkar prinesla na mizo presnega masla, se je zasmejala in pokazala nanj.
,Ej, stric Branol Prestar si že," se je oglasil Jure. Glasen smeh je napolnil sobano.
„Hm, prestar, praviš! Jejte in smejte se, jaz ti pa ŽivO odpeljem."
Vstal je in odkoračil do smejoče se in zardele Žive. Prijel jo je za roko in jo odpeljal ven na leseno stopnišče-
»Stric Brano, ko bom zibala, prideš v goste?”
.Pridem, Živa. Naučim ti malčka ježe in sabljanja.”
.Stric, raje mu daš motiko v roko. Poglej, vse to so naša zadružna polja, naše staje in na gričih naši vinogradi. Jure je skrben gospodar in pravičen glavar. Stric, hotela bi, da bi bil tudi njegov sin tak."
„Bo, bo," je dodal Brano in jo z raskavo roko pogladil po mladem licu.
.Če pa bo treba, Živa," je nadaljeval Brano, ,in bodo Osmani zopet teptali naša polja, bomo znova prijeli za sablje in glavarji z Uskoki bodo drveli v napad.”
Iznenada so ju objele okoli ramen močne roke. Zo njima je stal Jure, zagledan v sadovnjak pred seboj, k' se je kopal zdaj v sončni zdaj v mavrični tančici rahlega dežja.
KONEC

FLORA FLETCHER:
Šest razlogov za umor
Fanny Bauer se je domislila, kako bo spravila Lorena s sveta. Spočetka je bila to zares samo ideja, a bolj ko je o njej razmišljala, bolj ji je bila všeč. Spomnila se je nanjo, ko je gledala zadnji film na televiziji. Če je treba za to koga dolžiti, so bili to Indijanci Siouxi ali Cheyeni — ali pa morda Apači. Stari film o divjem zahodu je prikazoval, kako
la debi?© vel/e
Mlajši gledališki igralec se hvali pred starejšim:
»Kadar sem na odru, gledalci kratko malo ne morejo zapustiti svojih sedežev.*
Mojster pa ga zavrne takole:
»To pa res ni fair, da tako nesramno ovirate ljudi pri begu!*
m
} »Egom je najbolj nesramen človek, kar sem jih srečala doslej,* se jezi Barbara med pomenkovanjem s prijateljico.
»Zakaj?*
»Trdno sem se odločila, da mu bom dala košarico, toda pomisli, sploh ga nisem mogla pripraviti do tega, da ki me zasnubil.*
■
Pri specialistu za kozmetično kirurgijo se pritožuje neka ženska:
»Mislim, gospod doktor, da ste mi preveč napeli kožo.*
»Zakaj sklepate tako?*
»Kadar dvignem obrvi, me zašče-geta v mezinčku leve noge.*
■
»Zakaj se Peter pravzaprav noče poročiti?*
»Menim, da se boji zakona.* »Zaradi strahu praviš? Pred poroko sploh nisem vedel, kaj je strah.*
■
Atrakcija nekega cirkusa je bila [očka s sloni. Neki novinar je nato mtervijuval krotilca.
»Kako ste pravzaprav prišli na 'dejo, da ste začeli dresirati slone?* »To vam lahko povem. Začel sem f bolhami, nato pa sem postal kratkoviden . . .*
m
Prijatelja se pogovarjata o jutranji telovadbi.
»No, kako je s tvojimi vajami oziroma shujševalno telovadbo? Ali st te dotakneš prstov na nogah, kadar >e nagneš naprej?*
»Ne, dotakniti se jih ne morem,* toži prijatelj, »toda zdaj jih že vidim.*
m
Stari Škot je že drugič postal vdovec, zdaj pa se je poročil vnovič. Po poroki se je še nekaj časa pogovar-}al s pričo, ki mu je želela vse dobro v novem življenju.
»Brez skrbi,* jo zavrne Škot, »midva se poznava že od rane mladosti, •dna je bila moja prva ljubezen. Toda potem je le nisem vzel za svojo. Po je bila velika napaka, zares! Kar Pomisli: lahko bi prihranil stroške ta dva pogreba!*
■
Znan ipralski par se je ločil. Kot vzrok razveze sta oba navedla raz-■‘cna zanimanja. »Drži,* je rekel 'njun prijatelj. »Ona se zanima za kioske, on pa se zanima za ženske.*
Ameriški komik je v televiziji govoril o svojem poreklu. »Moji starši 10 priseljenci,* je povedal. »Nasedli *o pravljici, da so v Ameriki ceste z zlatom tlakovane. Ko pa je oče pri-set sem, mu je bilo kmalu jasno troje: Prvič, da ceste tu niso z zlatom tlakovane; drugič, da ceste sploh niso tlakovane in tretjič, da je prav on izbran za to, da jih tlakuje.*
m
. V dečjem domu sta dve preutru-?£ni otroški negovalki zlagali pleničke. »Veš,* je rekla prva s pogledom na dvorano, polno cmerajočih se do-lenčkov, »ne morem in ne morem Verjeti, da sestojijo res samo iz 80 °!o Vode.*
m
Škot svoji ženi, ki gre s sinčkom nakupovat: »In ne pozabi, da sna-nteš fantu očala, kadar ni kaj pametnega videti.*
so Indijanci mučili svoje žrtve. Okoli gležnjev so jim ovijali surovo usnje in jih izpostavljali soncu. Usnje se je sušilo in krčilo ter povzročalo žrtvam neznosne bolečine. »Kaj bi se zgodilo, če bi mokro in surovo usnje ovili komu okoli vratu,« je razmišljala Fanny, »in če bi bil ta vrat Lorenov?« Da bi to storila, je imela šest razlogov:
•	njen mož je bil upokojen višji policijski uslužbenec in je imel mnogo sovražnikov, ki bi ga z veseljem zadavili, če bi se jim ponudila prilika;
•	bolan je in se ne more gibati;
•	^stalno uporablja droge, da bi si lajšal bolečine, pa bi iga bilo lahko uspavati, če bi mu dala močnejšo dozo, a vendar le ne tako močno, da bi ga zastrupila;
•	izredno je bogat;
•	čeprav je bolan, vendar ne kaže, da bo kmalu umrl, ker dobro pazi nase, zmerno je in pije in je nehal kaditi;
•	poleg tega mu F^nny zameri, da je trideset let starejši od nje.
Torej šest razlogov za umor. Če bi bilo potrebno, bi jih Fanny našla še več, toda že ti so zadoščali. Po daljšem razmišljanju je sklenila, da se bo o tem posvetovala z Loreno-vim nečakom Stuartom. Ta je bil pravzaprav sedmi razlog za umor starega Lorena.
— Razmišljala sem o načinu, kako bi se znebila Lorena, .. — je povedala nekega dne Stuartu.
— Tvoja domiselnost je potemta-tem prav borna, — je odgovoril Stuart. — Jaz sem razmišljal o najmanj o dvajsetih načinih.
— In zakaj ničesar ne ukaneš?
— Misliti in delati, draga moja, sta dve različni stvari. Storiti kaj takega je zelo nevarno.
— Dvomim, da bi bil moj način nevaren. Toda prosim te, nič me ne vprašaj, ker ti ne bom ničesar povedala.
Le nekaj ur pozneje se je v kleti namakal kos surovega usnja in čakal na primeren dan, da ga bo Fanny ovila okoli Lorenovega vratu. Prva priložnost se ji je ponudila po nekaj deževnih dneh. Bila je nedelja, vre-
me se je naglo zboljšalo in posijalo je toplo sonce. Kuharica in služkinja sta imeli prost dan. Loren je obedoval na bolniškem vozičku v knjižnici še pred odhodom služinčadi.
— Veš, — je dejal, — sklenil sem, da bom malo posedel na sončni terasi. Vrnil se bom sam, ko mi bo dovolj.
— Če ti je prav, ti bom pripravila hladno pijačo in ti jo prinesla na teraso, — je predlagala Fanny.
Loren ji je pritrdil. Fanny je natočila v kozarec limonado, nekaj gina in nasula vanj precej uspavalnega praska. Da bi bilo videti vse kat najbolj nedolžno, je zaprosila služkinjo, naj odnese pijačo Lorenu, ko bo pri odhodu šla mimo terase. Malo pozneje, ko je videla, da je Loren že izpil pol kozarca, mu je rekla, da bo za kratek čas odšla na plažo.
— Meni je vseeno. Mislim, da bi mogla poklicati Stuarta, naj te spremlja.
Medtem ko je Fanny čakala, da pride Stuart ponjo, ni izgubljala časa. Ko se je vrnila na teraso, je našla kozarec prazen, Loren pa je spal spanje pravičnega. Počasi mu je ovila pas namočenega usnja okoli vratu, vzela kozarec, ga pazljivo očistila in dala sušiti. Medtem ko se je pripravljala, da odide na plažo, je prišel Stuart.
Ko sta ležala na vročem pesku, je Fanny iznenada rekla: »Imam občutek, da bo danes vesel dan.« Nato je naglo vstala in stekla v vodo. Dan je bil lep in popolnoma je naglo minil.
Ko se je vrnila domov, se je naglo odpravila na teraso, v dnevni sobi pa je pustila Stuarta.
Loren je b:l mrtev. Surovo in posušeno usnje se mu je globoko zajedlo v vrat, tako da ga je le z veliko težavo odvila. S počasnimi koraki je odšla k Stuartu, ki je sedel v dnevni sobi.
— Loren je na terasi; videti je, da je mrtev. Potrebno bo, da pokličeš policijo.
— Policijo? — Stuart je skočil pokonci. — Zakaj, za vraga, naj pokličem policijo?
— Ne šalim se. Loren je mrtev, in
Anekdote
Maršal Bassompiere, francoski poslanik na španskem dvoru, je poročal kralju Henriku IV. o svojem prihodu v Madrid in mu med drugim dejal;
Jahal sem na najmanjši muli na svetu.”
„No, to je moral biti izreden prizor: velik osel na najmanjši muli,” pravi kralj zlobno.
„Bil sem samo predstavnik vašega veličanstva,” odgovori diplomat skromno.
Satirik in pesnik Benserade se je nekoč v akademiji usedel na sedež, ki je bil določen za znanega pesnika Furetiera. Vpričo njega je nato prav glasno rekel:
„Zdaj pa sedim na mestu, od koder lahko povem marsikatero neumnost.”
„Le nadaljujte!” se je oglasil Furetiere, .saj ste že kar imenitno začeli!”
*
Ko je komponist Werner Egk hodil v gimnazijo, je ravnatelj šole vprašal njegovega profesorja glasbe:
— Kdo je poleg vas v razredu najmuzikalnejši!
Dijak Werner Egk, — je odgovoril profesor.
— Igra kakšen inštrument!
— Ne, — je rekel profesor, — ko začnejo njegovi sošolci igrati, odide Egk iz učilnice.
kakor kaže, je bil zadavljen. Gotovo sam veš, da je 'imel mnogo sovražnikov. Verjetno ga je eden od njih zadavil.
— Da, to je vsekakor možno. — Stuarcove oči so se nenadoma zožile. — Ali ni nemara to tisti veseli dan, o katerem si govorila na plaži?
— Prosim te, ne zgubljaj po nepotrebnem časa! Ali hočeš poklicati policijo ali ne?
— Nočem! Najraje bi takoj pobegnil iz te hiše.
— Ne govori neumnosti, Stuart! Sam veš, da ne moreš biti zapleten v to zadevo, prav tako pa tudi mene ne zadene nobena krivda. Sicer pa, če bi zdaj odšel, bi si s tem samo poslabšal položaj.
— Ne bi si ga poslabšal, če bi ti ne izpovedala, da sem bil tu.
— Jasno je, da bom morala govoriti resnico. Saj sam dobro veš, da je kaznivo karkoli zamolčati, kadar gre za umor ...
— Toda kaznivo je tudi zadaviti svojega moža. Ali ne?
— Nisem ga zadavila, zato stori,
V neurju na vrhu Jalovca
Hoja od koče pod Špičko na Jalovec ni nič posebno težka ali nevarna, saj velja ta pristop za najlažjega. Vendar je precej planincev, ki ne gredo radi sami po tej poti; raje vprašajo v koči, če bo kdo šel na Jalovec, da bi se mu pridružili.
Podjetni in morda tudi nekoliko preveč pogumni Peter pa se je kljub sumljivemu vremenu in odsvetovanju oskrbnice Fanike napotil sam preko Velikega Ozebnika tja proti mogočnim skladom Jalovca. Močan jug je podil in cetral megle, ko je hodil po zavarovani stezi in užival samoto.
Kdor hodi po gorah po nadelanih poteh sam, je brez dvoma deležen večjega užitka, ker lahko nemoteno uživa naravo, ki ga obdaja; kadar pa mora preko vrtoglavih prepadov 'in nevarnih snežišč ali če ga zaloti neurje in celo noč, takrat se gotovo malo prestraši in nehote pospeši korake, da bi se čimprej rešil neprijetnih občutkov in samote.
Tako se je tudi Peter hitro vzpenjal po steni Jalovca, ker je slutil, da se bo vreme sprevrglo. Dosegel 'je greben. Na Koroškem je že bliskalo in grmelo. Računal je, da nevihta ne bo tako kmalu dosegla naših gora. Pohitel bom na vrh in hitro nazaj, je razmišljal. Ni pa pomislil, da se v visokih gorah narava rada silno sprosti in da Jalovec planincem še posebno vzbuja strah in spoštovanje.
Nič več se ni menil za vreme, tako se mu je mudilo. Bila je to njegova prva tura na Jalovec in si je zato želel priti na vrh. Ni opazil, da se okrog Mangrta že zbirajo temni oblaki. Komaj pa je stopil na vrh, je v neposredni bližini že strahotno zagrmelo; nastal je silen veter, močna svetloba je osvetlila greben in že se je ulila ploha z dežjem in debelo točo. Prestrašil se je in tesno mu je postalo pri srcu. Samoten, mlad planinec je bil prepuščen strašni usodi na vrhu visoke gore!
Narava je pobesnela z vsemi svojimi silami in bliski so neprenehoma osvetljevali greben. Svetloba je ugasnila le za toliko, da so kamniti skladi lahko še bolj zablesteti v ognjeni barvi, vmes pa je bobnel strašen grom. Žeblji na okovanih čevljih so zažareli in se bleščali kot kovaču železo v ognju. Prevzela ga je smrtna groza, hitro je sezul čevlje in jih odvr-
gel, počepnil in si potegnil vetrovko čez glavo, da bi se vsaj nekoliko zavaroval pred debelo točo, ki je padala s tako silo, da je bil naenkrat ves krvav po obrazu in rokah. Čutil je, kako smrt steguje svojo roko po njem, ko je pričakoval, da strela vsak čas trešči vanj in ga ubije. Prepričan je bil, da ne uide smrti.
A dolge in skrivenčene ognjene kače so sikale mimo. Strašne so bile minute, ko se mu je zdelo, da gora gori in se s strahotnim truščem podira. Ob vsakem udarcu strele mu je telo vztrepetalo od strahu. Vse se je treslo in majalo okrog njega. Voda, pomešana s točo, je drvela v curkih preko gladkih plošč in po kamnitih žlebičkih, kamenje se je kotalilo in ropotalo preko stene. Zaradi groze mu je duh otopel in se ni več zavedal, kaj se dogaja z njim. Sele ko se je nevihta polagoma umirila, je spet odprl oči. Bil je do kože premočen.
Neurje se je pomaknilo naprej 'in razsajalo po Prisojniku, Razorju, Škrlatici in okoli Triglava. Padal je le še rahel dež. Peter se še ni upal premakniti z mesta in je ždel kot prilepljen na skalo, šele počasi je ugotovil, da je cel in zdrav. Čudovit žarek upanja v življenje! Nepopisni občutki sreče in zadovoljstva so ga prevzeli. Zdelo se mu je, da je zaživel novo življenje, ker je prvo zapravil.
Vstal je in poiskal čevlje. Ni si jih upal obuti, ker je neurje ves greben vkovalo v led in je spoznal, di bo najvarneje sestopati v nogavicah. Duševno ves spremenjen in telesno strt je previdno začel sestopati. Želel je priti čimprej z nesrečnega kraja in zapustiti goro, kjer je pol ure gledal smrti v obraz. A šlo je silno počasi, ker je bila hoja zelo nevarna. Nepreviden stop in najmanjši zdrsljaj bi ga lahko vrgel preko poledenele stene v smrt.
Ko je srečno sestopil iz stene, je čutil, kot bi se znebil silo težkega bremena. Ozrl se je nazaj proti vrhu in dejal: Jalovec, Jalovec! Nikdar ne bom pozabil, kako si me sprejel. Veličasten in silen si. Kadar miruješ, nudiš čudovita planinska doživetja; kadar pa se razsrdiš in sprostiš, takrat si podoben sestradani in podivjani krvoločni zveri!"
L e t i n s k i
za kar te prosim! Pokliči takoj policijo! Umaknila se bom v svojo sobo in legla. Od vdove v takih tragičnih trenutkih pričakujejo, da je pretresena. Želim vzbujati vtis, kakršen se spodobi, kajti to je za policijo še posebno važno.
Nenadno trkanje na vratih njene sobe jo je vznemirilo, da je strepe-tala.
— Gospa Bauer? Ali ste doma?
— Da, — je odgovorila tiho. — Kdo je?
— Policijski poročnik Pevy. Rad 'bi govoril z vami, če se počutite dovolj močni za to ...
— Počakajte trenutek, prosim!
Počasi je vstala, se oblekla in odprla vrata.
— Malo sem legla ... — je rekla s tihim glasom.
Ste sposobni za razgovor, gospa Bauer?
— Prosim! Potrudila se bom.
— Želite, da odideva v dnevno sobo ali da se pogovoriva kar tu?
— Kar tu, če vas ne moti.
— Prosim, povejte mi, kako se je zgodilo?
— Pravzaprav ne vem mnogo. Ves dopoldan sem bila z nečakom svojega moža na plaži. Mislim, da ste ga srečali. Ko sva odšla, se je Loren sončil na terasi. Dejal mi je, da si bo že sam pomagal nazaj v sobo, ko mu 'bo dovolj sončenja. Ko sva se vrnila, sva ga našla na terasi. Sami veste kako...
— Da, zadavljenega. Povejte mi, ali ste videli kakšno orožje?
— Orožje?
— Da, mislim predmet, s katerim je bil zadavljen. Cesahkoli se je morilec poslužil, je moralo biti precej čvrsto in raztegljivo — bodisi da je bilo to usnje ali kaka žica ...
— Ničesar nisem našla. Morilec je vzel to najbrž s seboj. Ali ni verjetno, da je storil tako?
— Verjetno je in tudi ni. V tem primeru je storil tako. A morda tudf ne. Kar želim povedati, je, da je nekdo odstranil orožje, toda ne tedaj, ko se je zgodil umor. Bilo je na vratu vse do takrat, ko ste se vrnili iz kopališča.
— Kaj? Kako ste rekli, poroč-nik?
— Glejte po prvem sončenju ste dobili novo temnejšo barvo po obrazu pa tudi po vratu. Tako je bilo tudi z vašim možem — razen na ozkem traku vratu, ki ga je predmet ovijal. Ali mi morete to pojasniti?
Niti poskušala ni, da bi to pojasnila. Zaman se je trudila Žibrati misli in zvaliti krivdo na Stuarta. Predvsem je začela razmišljati o tem, kako je mogla pozabiti na to. A pozabila je na to preprosto dejstvo, medtem ko je mislila na vse druge podrobnosti. Zdaj bo poročnik hotel seveda preiskati sobo in bo našel v torbici, ki jo je prinesla iz kopališča, predmet, ki ga išče. Kaj, kaj je Pevy v tem trenutku govoril?
— Pravkar sem razmišljal o tem, gospa, ‘kako ste pripravili umor. In zdi se mi, da sem, dognal resnico ... — je mimo govoril. — Veste tudi jaz sem gledal zadnji televizijski film o divjem zahodu ...
Nova sovjetska zmaga
v prizadevanju za polet človeka na Luno
Prejšnji teden je zabeležila Sovjetska zveza nov senzacionalen uspeh v prizadevanjih za osvojitev vesolja: sovjetska avtomatska postaja »Luna 9” ki so jo izstrelili proti Luni 31. januarja, je zadnji petek »rahlo” pristala na Luninem površju. Z Zemlje so vzpostavili stalno radijsko zvezo s postajo, katera je več kot osem ur oddajala televizijske slike in razne zanimive podatke o Luni, katere znanstveniki zdaj podrobno proučujejo.
Sovjetski uspeh je širom po svetu izzval največje zanimanje in prevladuje mnenje, da je s tem uspel zelo važen korak na poti človeka do Lune. Vodilni angleški listi so celo zapisali, da „je Sovjetska zveza z eno nogo že na Luni”, medtem ko angleški znanstveniki ne izključujejo možnosti, da bo Sovjetska zveza še letos skušala poslati na tir okoli Lune kabino s posadko.
O velikem uspehu razumljivo govorijo tudi sovjetski znanstveniki, ki pravijo, da je polet »Lune 9’ kar se da pomemben za razvoj vesoljske tehnike. Dogodek primerjajo z izstrelitvijo prvega sputnika in s poletom prvega človeka v vesolje. Že po prvem pregledu slik, ki so jih sovjetski znanstveniki prejeli z Lune, navajajo zanimive podrobnosti, katere se bistveno razlikujejo od dosedanjih mnenj in ugotovitev o Luni. Tako na Luni na primer ni plasti prahu, kot so doslej menili, zato je pristanek človeka na njeni površini vsekakor možen; prav tako vsaj tisti del, kjer je pristala postaja »Luna 9”, ni pokrit z bazaltom, kakor se je dalo sklepati iz slik, ki so bile posnete z Zemlje ali z nekaterih ameriških satelitov.
Glavni uspeh sovjetske tehnike in znanosti pa nedvomno vidijo v tem, da je uspelo izdelati tak raketni motor, ki lahko sam zavre avtomatsko postajo in zmanjša njeno hitrost na mejo, ki omogoča »rahel” pristanek. S tem je namreč v veliki meri rešen problem pristanka človeka na Luni in bodo nadaljnji poskusi v glavnem veljali le vprašanju, kako se bo vesoljski potnik spet lahko vrnil na Zemljo.
Amerika zaostruje vietnamsko vojno

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročita; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00
Da nedavna »mirovna ofenziva« ameriške vlade v resnici ni bila nič drugega kot pesek v oči mednarodni javnosti, zelo jasno potrjujejo najnovejše ameriške akcije. Začelo se je s ponovnim bombardiranjem Severnega Vietnama ('kar je v svetu sprožilo najostrejše proteste), zdaj pa je predsednik Johnson na sestanku z južnovietnamskiimi voditelji napovedal, da bo Amerika svojo vojno v Vietnamu še okrepila.
Svoje zaveznike v Južnem Vietnamu je predsednik Johnson na sestanku v Honolulu pozdravil z zagotovilom, da bo Amerika »v polni meri izpolnila svoje obveznosti« in da ibo »čvrsto vztrajala pri svojih pozicijah v Vietnamu«. S tem Johnson seveda ni povedal nič novega, toda presenetila je srditost, s katero je Johnson oib tej priložnosti napadel kritike njegove vietnamske politike. Njegov napad je veljal zlasti tistemu delu ameriških senatorjev, ki so v zunanjepolitičnem odboru nedvoumno povedali, da niso zadovoljni z njegovo politiko v Vietnamu in s ponovnim 'bombardiranjem Severnega Vietnama.
Vsekakor je zanimivo, da se je Johnson s predstavniki južnovietnamskega režima sestal skoraj na dan obletnice, ko so ameriška letala začela bombardirati objekte v Severnem Vietnamu. Predstavniki južnovietnamskega osvobodilnega gibanja ter voditelji Severnega Vietnama so to ameriško potezo označili kot pripravo na še večji razmah ameriške agresije proti Vietnamu, hkrati pa poudarili, da jim je to le razlog več za odločilen boj proti tej agresiji.
Severno vietnamski obrambni minister general Giap je ob tej priložnosti objavili zanimive podaitke o dosedanjem razvoju vietnamske vojne. Po teh podatkih so imeli Američani do leta 1965 v Vietnamu okrog 24.000 vojakov in so njihove povprečne mesečne izgube znašale okrog 65 vojakov, onesposobljenih za 'bojevanje. V prvi fazi »stopnjevanja« vojne, do junija 1965, se je število ameriških čet povečalo na 50.000 vojakov, medtem ko se je število izgub stopnjevalo na Okroglo 500 vojakov na mesec. Novemlbra lani je bilo v Vietnamu že 170.000 ameriških vojakov, za boj onesposobljenih pa 5300. Preprost račun pokaže, da se je od januarja do novembra lani
število ameriških vojakov v Vietnamu povečalo za približno sedemkrat, njihove mesečne izgube pa skoraj za devetdesetkrat. To je Vsekakor visoka cena, ki jo plačuje Amerika za stopnjevanje vojne v Vietnamu, da niti ne govorimo o vseh tistih neštetih milijonih dolarjev, ki jih morajo ameriški davkoplačevalci vsak dan odšteti za neodgovorno pustolov-
V V*
scino.
Ob takih dejstvih pač ni čudno, .da odpor proti vojni čedalje bolj narašča tudi v ameriški javnosti, ki se zaskrbljeno sprašuje, kam bo ta razvoj končno pripeljal. Mimo vsega drugega v ameriških krogih ne morejo razumeti tega, da hoče predsednik Johnson za vsako ceno še naprej podpirati južnovietnamski režim, o katerem je znano, da nadzira komaj še četrtino Južnega Vietnama, medtem ko je vse ostalo ozemlje že pod nadzorstvom osvobodilnega gibanja.
Sobota, 12. 2.: 17.03 Šivalnica — 17.30 Ta naš svet —
18.00	Za prijafelja znamk — 18.40 To je višek — 19.30 Cas v sliki — 20-10 Kaj vidimo novega — 21.30 Teden dni svetovnih dogajanj.
Nedelja, 13. 2.: 17.03 Srajčka srečnih — 18.05 Svet mladine — 18.35 Prirodopisna kramljanja — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Jeony in gospod v fraku — 21.50 Eurojazz-orkesfer.
Ponedeljek, 14. 2.: 18.35 Tečaj francoščine — 18.55 Pridni Pitty — 19.30 čas v sliki — 20.10 Enaindvajset — 20.55 Tri variacije — 21.45 Z našimi najboljšimi priporočili.
Torek, 15. 2.: 11.03 Zvok iz človeške roke — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 O prehrani — 19.30 Cas v sliki 20.10 Hollywood in njegova zlata leta — 21.00 Inozemski odmev — 21.50 Esther in Aby Ofarim.
Sreda, 16. 2.: 10.00 Magnesit iz Avstrije — 11.03 Holly-wood in njegova zlata leta — 11.55 Tri variacije — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Napeta otroška povest
—	18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Mainz v pustu.
četrtek, 17. 2.: 9.55 Smučarske tekme v Oslu — 18.35 Tečaj angleščine — 18.55 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v slikii — 20.15 Po Lisboni — 21.50 Iz prve roke
—	22.40 Podobe iz Avstrije.
Petek, 18. 2.: 10.00 Pod zemljo — 11.03 Po Lisboni —
18.35	V zadnjem trenutku — 19.00 Konzument — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Vse zaradi nje, igra — 22.05 Jazz v ZDA.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 12. 2.; 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 16.00 Poznaš Koroško — 17.00 Veselo v besedi in zvoku — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.15 Lju-bosumnež, slušna igra — 20.45 Orkestralni koncert.
Nedelja, 13. 2.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča —
13.00	Operni koncert — 13.45 Kmečka nedelja — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas
—	17.05 Koroški mladinski ansambli — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Meje in problemi Gradiščanske.
Ponedeljek, 14. 2.; 8.15 Zločin in kazen, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Oddaja zveznega mladinskega krožka — 19.00 Glasbeno srečanje med ženami — 20.15 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.30 Prijetni ljudje so veselje — 21.15 Veselo prepevanje, veselo zvenenje.
Torek, 15. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Ljudske pesmi s Finske — 15.45 Četrt ure deželnega mladinskega sekretariata — 18.00 Oddaja deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce vprašate mene
—	18.35 Cvetoče življenje okoli nas — 19.00 XY ve vse
—	20.15 Mož na palmi — 21.30 Pesem za lahko noč. Sreda, 16. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15
Koroški visokošolski tedni 1966 — 15.30 Moški zbor 1861 Spittal ob Dravi — 18.00 Ljudske viže — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Orkestralni koncert — 21.30 Violinska in klavirska glasba.
Četrtek, 17. 2.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 18.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20415 Vedro in veselo — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 18. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj pravi industrija —
20.00	Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Slovenska simfonija.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja —- 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar —- 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 12.	2.:	8.20	Prosimo, prav	prijazno — 9.30
Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut agrarne politike —	14.40 Tehnični razgledi —
115.30	Šport in glasba — 17.10 Iz parlamenta 17.35 Za delovno ženo	—	18.25	Vedre popevke	—	19.10 Oddaja
zveznega kanclerja	—	19.30 Velika šansa	— 20.15 Av-
strijska hitparada —- 21.30 In sedaj mehki val.
Nedelja, 13.	2.:	8.15	Kaj je novega	—	9.00 Operetni
koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska _________
11.15 Velika simfonija — 13,10 Za avtomobiliste — 14.30 Zločin in kazen, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina
—	18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajonj — 19.30 Melodija za nedeljski večer
—	20.00 Pustni koncert iz Munchena.
Ponedeljek, 14. 2.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvoritve velikih mojstrov — 13.30 K 125. obletnici smrti J. Josepha Fuxa — 14.15 Male dragocenosti — 15.35 Filmske melodije — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas —* 17.40 Ženska oddaja — 19.35 Orkestralni koncert
—	21.55 Športni komentar.
Torek, 15. 2.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri —
14.35	Mali svet ob reki — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse
—	‘19.35 Poleti z nami — 20.30 Glasba iz malih in velikih operet — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 16. 2.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 V tričetrtinskem taktu — 15.45 Otroška ura — 16.00 Oskar Wilde, enkrat drugače — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.35 Halo, teenagerji — 20-15 Vseh devet.
Četrtek, 17. 2.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Letalstvo za vse — 13.35 Orkestralni koncert —• 14.15 Pomembni orkestri —■ 15.35 Mali in veliki dunajski radijski orkester — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Ženska oddaja — 19.35 Eau de Cologne, veseloigra — 21.00 Znanost in ljudje.
Petek, 18. 2.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Snežna poročila iz Avstrije
—	13.30 Za prijatelja oper — 14:15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura —- 17.25 Znanje za vse ■— 17.40 Sola .in dom — 19.35 Slušne igre iz preteklosti
—	21.00 Iz nabircrlrvika za pritožbe.
Slovenske oddaje
Sobota, 12. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 13. 2.; 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 14.	2.:	14-15 Poročila, objove, pregled
sporeda — Športni mozaik — Kaj pravite k temu — 18.00 Za našo vas.
Torek, 13. 2.: 14:15 Poročila, objave — domače pesmi in melodije — Beremo za vas.
Sreda, 16. 2.: 14-15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 17. 2.; 14.15 Poročila, objave — Gostje iz Slovenije tgra}o in pojejo — Koroški kulturni pregled.
Petek, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Kmečka godba Silva Tamšota — Beremo za vos.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 —■ 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 12. 2.; 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — 10.15 Dopoldanski operni koncert — 12.05 Iz naše domače produkcije — 12.40 Dobri znanci in trio Dorka Skobernefa — 14.35 Voščila —•
15.30	Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 17.35 Popevka tega tedna — 18.20 Radio Maribor — 18.45 S knjižnega trga
—	20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 22:10 Oddaja za naše Izseljence.
Nedelja, 13. 2.: 8.05 Vnuk brez dedka, mladinska radijska igra	— 9.05 Voščila	— 10.00	Se	pomnite, tovariši
—	10.45 Za prijatelja lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki	—	11.45	Nedeljska	reportaža	—	12.05 Voščila —-
13.30	Za	našo	vas — 14.00 Nedeljsko	športno popoldne
—	16.00 Humoreska tedna — 17.05 Slavni pevci, znamenite arije — 17.30 Slon v hiši, radijska igra — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje.
Ponedeljek, 14. 2.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Odmevi z nordijskega sveta
—	10.35 Naš podlistek — 12.05 Boter petelin, baletna
suita	—	12.40	Slovenske	narodne	—	14.05 Spomin na
skladatelja Vasilija Mirka — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Petra Jereba in Rista Savino — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Svet tehnik — 20.00 Slovenske zabavne melodije.
Torek, 15.	2.:	8.05	Glasbena	matineja	—	9.25	Spre-
hod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz Mozartove opere	Don	Juan —	12.05 Slavni	virtuozi —
12.40 Ansambel Lojzeta Slaka in Janeza Mahkoviča —
14.35	Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvidenje — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Zbor Radia Sarajevo — 20.20 Orvet, igra — 21.40 Pesem godal.
Sreda, 16.	2.:	8.05	Glasbena	matineja	—	8.55	Pisan
svet pravljic	in	zgodb	— 10.15	Trideset	minut za	violi-
nista Dejana Bravničarja — 10.45 Človek in zdravje —• 12.05 Kapelnik — 12.40 Slovenski ljudski motivi — 14.35 Voščila — 15.30 Pihalne godbe — 17.05 Jubileji v lem letu — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Slovenski ansombii zabavne glasbe — 20.25 Sarka, opera.
Četrtek, 17. 2.: 8.05 Glasbena motineja — 9.25 Policaj in Cefizelj, glasbena pravljica — 10:15 Koncert naših opernih pevcev — 12.05 Z ljubljanskih solističnih koncertov — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Pol ure z Gershwinom — 14.35 Glasbeni vedež — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Izročilo dvajsetega stoletja.
Petek, 18. 2.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirskt tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjližni polici — 12.05 Iz Puccinijevih oper — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Ameriške narodne pesmi —
15.30	Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.20 Jugoslovanske zabavne melodije — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
OKNO
v svet — televizorje in vse električne naprave
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
«•1. 0-41-34 101
RADIO TRST
Sobota, 12. 2.: 12.00 Sirimo obzorja — 15.00 Glasbeno oddaja za mladino — 16.00 Volon — 16.30 Zgodbe drugo svetovne vojne — 17.20 Skola in ladja — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 13. 2.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Ognjem ptič, pravljica — 15.00 Popevke — 15.30 Vzgojitelj * zodregi — 16.35 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine — 17.30 Zborovske rukoveti Stevana Mo-kronjca — 19.00 Dvesto let valčkov — 20.30 Iz sloven- j ske folklore.
Ponedeljek, 14. 2.: 12:15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Francoske simfonične skladbe
—	19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnost
—	20.35	Seviljski	brivec, komično	melodramo
Torek, 15. 2.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21.00 Pregled slovenske dramatike Sreda,	16. 2.:	12.15	Pomenek s	poslušalkami	—	18.00
Ne vse, toda o vsem — 18.30 Klavirska glasba — 19.15 Higiena	in zdravje —	19.30 Poje	zbor Emil Adamič —
21.00	Simfoični koncert.
Četrtek, 17. 2.; 12.00 Za smeh in dobro voljo 17.2C Italijanščina po radiu — 18.30 Klasiki moderne glasbe *—
19.00	Pisani balončki — 21.00 Kean, drama.
Petek,	18. 2.:	12.15	Pomenek s	poslušalkami	—	18.00
Ne vse, toda o vsem — 18.30 Opera v očeh libretistov —
19.00	Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe
Izdojatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizO' cij na Koroškem; glavni urednik; Rado Janežič, odgovor** urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klageo-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiske Založniška in tiekarska družba z o. j. Drava, Celovec' Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-ganfurt • Celovec, Posifach 124.
Ta teden vam priporočamo:
B Giovannlno Guareschi: DON CAMILLO IN PEPPONE, humorističen roman
iz Italije, 240 str., br. 28 šil.
B Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ, zgodovinski roman o Machiavelliju
in Cezarju Borgiji, 172 str., br. 13 šil. B Robert Neumann: DRUGA STRAN MESECA, roman o povratniku
iz jetniškega taborišča, 152 str., br. 21 šil. B Ladislav Mnačko: SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN, roman o slovaških
partizanih, 256 str., br. 33 šil.
B Erich Kastner: UKRADENA MINIATURA, pustolovščine rahločutnega
mesarskega mojstra, 164 str., br. 10 šil. £ Violanle do Canto: ČRNI ORFEJ, zanimiv roman iz Brazilije, 124 str., br. 13 šil. B Edgar Wallace: SKRIVNOST RUMENE NARCISE, kriminalni roman,
184 str., br. 42 šil.
■	Tennessee VVilliams: RIMSKA POMLAD GOSPE STONOVE, ljubezenska
zgodba starajoče se filmske igralke, 128 str., br. 16 šil. B Aleksander Solženicin: EN DAN IVANA DENISOVIČA in druge novele iz
sibirskega taborišča, 232 str., br. 30 šil.
■	A. Conan Doyle: SPOMINI NA SHERLOCKA HOLMESA, zbirka detektivskih
novel, 128 str., br. 13 šil.
B Erich M. Remarque: NOČ V LIZBONI, roman o nemških emigrantih,
ki jih je pregnal nacizem, 212 str. br. 18 šil. B Lojze Kovačič: KLJUČI MESTA, zgodbe iz vsakdanjega življenja
današnjega sveta in človeka, 224 sir., br. 23 šil. B Milan Nikolič: PRSTAN Z ROŽO, napeto napisan kriminalni roman,
160 str., ilustr. br. 18 šil.
Knjige lahko noročlte tudi po poiti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Na$a knjiga", Wulfengasse