tja.
OfAND
‘y'xj&co...
NO. 19
/tllERlSk/l DOM

Im
• v-.f.

j/l
7« 7kTi
AMCMCAN IN SPMfT
IN LANCUAC« ONLY
SLOVENIAN
MORNINO NCWSTANB
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, March 6, 1 984
VOL. LXXXVI
Doma in po svetu
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV
Sen. Gary Hart napreduje v tekmi za demokratsko predsedniško imenovanje -Walter Mondale čaka na prihodnji torek
BOSTON, Mass. — Danes so neobvezne primarne volitve v Vermontu. Kot kaže, bo v demokratski stranki zopet zmagal 47-letni coloradski sen. Gary Hart, ki je že premagal svojega glavnega tekmeca Walterja Mondale v New Hampshiru in Mainu. Sam Mondale je priznal včeraj, da je Hart resen nasprotnik in da sam nima več proste poti do Stankinega imenovanja. Mondale je rekel, da je,storil veliko napako, ko ni odgovarjal na napade Harta, ki je Mondala označil za kandidata iz preteklosti, medtem ko je Hart sam baje kandidat bodočnosti.
Mondalova kampanjska organizacija računa na boljši uspeh prihodnji torek, ko bodo primarne volitve ali strankina zborovanja v devetih zveznih državah, med njimi v Massachusettsu, Georgiji, Alabami in na kloridi. Javna povpraševanja kažejo, da v°di Mondale v južnih državah, a v New Hampshiru takšna povpraševanja so dala Napačen vtis o razpoloženju volivcev. Politični analitiki so presenečeni nad napredova-|tjem Harta, ker so prepričani, da je Hart dejansko malo znan volivcem, ki v veliki večini ne Poznajo njegovih osnovnih stališč razen, da je liberalec.
O kandidaturi sen. Johna Glenna ni več veliko govora. Kot kaže, bo ohijski senator Prisiljen zapustiti predsedniško kampanjo, 'Porda po primarnih volitvah prihodnji to-r®k. Drugi še aktivni demokratski kandidati dtthajo sedaj več nobene možnosti. Vedno manj je slišati na primer o kampanji črnskega kandidata Jesseja Jacksona. Gre sedaj za °rbo med Mondalom in Hartom.
Libanonska vlada preklicala pogodbo z Izraelom o umiku izraelskih čet — Nova pogajanja o koalicijski vladi
BEJRUT, Libanon — Včeraj je liba-dotiska vlada pod pritiskom Sirije in doma-b muslimanskih skupin preklicala pogodbo tzraelom, podpisana 17. maja lani, po ka-ti naj bi izraelske čete zapustile Libanon v j adu z umikom sirijskih in PLO čet. Sirija muslimanske skupine so nasprotovale tej ^8odbi deloma zato, ker je pomenila urad-, Priznanje Izraela. V zameno za preklic . do libanonske muslimanske edinice spehale premirje v državi, voditelji musli-ancev pa se bodo udeležili pogajanj v Švi-Jtanten katerih je koalicijska vlada. Sirija baje nadzorovala premirje z muslimanske am ter podpirala pogajanja v Švici.
Dni Včeraj 50 izraelska letala bombardirala ^°žaje kakih 14 milj vzhodno od Bejruta. Sq ae*sko vojaško poveljstvo je povedalo, da omenjenih vaseh nahajali PLO gverilci. aho ni, kako bo izraelska vlada reagirala prj/^bonski preklic pogodbe. Poročila, ki tr . ajai° iz Bejruta in Damaska danes zju-J. trdijo, da so sirijske čete v stanju pri-pravljenosti.
- yCeraj je bil ranjen v atentatu v Bejrutu **ki polkovnik. Atentator se je približal Sed °Vn‘*cu in trikrat ustrelil. Polkovnik dm J °*creva- Padel je pa francoski vojak v kjj8eiT1 atentatu. Francija je edina država, ki j s°delovala v mednarodni mirovni enoti, e 'ma svojo enoto v Bejrutu.
za^**dnik Reagan včeraj sprejel v Beli hiši ° nonemškega kanclerja Helmuta Kohla
bred'VASHlNGTON- D- c — Včerai Je *ah	Ponald Reagan sprejel v Beli hiši
0 n°nemškega kanclerja Helmuta
Kohla. Pogovor je trajal dve uri. V krajšem intervjuju z novinarji po srečanju, je Kohl dejal, da bi bil sestanek na vrhu med Reaganom in novim sovjetskim voditeljem Konstantinom Černenkom v interesu obeh velesil in tudi sveta. Reagan je rekel, da je sicer pripravljen na sestanek s Černenkom, a pod pogojem, da bo že v naprej gotovo, da bo sestanek koristen.
Kohl je rekel, da novo vodstvo v ZSSR pomeni možnost napredka v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zahodnonemški kancler že dalj časa zagovorja koristnost srečanja med Reaganom in sovjetskimi voditelji. Sam je že nekajkrat obiskal ZSSR.
Državnika sta govorila tudi o gospodarskih odnosih med ZDA in ZRN. Tu je Kohl zopet kritiziral ZDA zaradi visoke obrestne mere v Združenih državah, ki neugodno vpliva na gospodarstva zahodnoevropskih držav.
Iran pripravlja »ključno« ofenzivo zoper Irak - Zbranih do pol milijona vojakov -Iračani uporabljajo strupeni plin na bojišču
WASHINGTON, D. C. — Včeraj so v Pentagonu in State Departmentu potrdili poročila nekaterih zahodnih tiskovnih agencij, da pripravlja Iran največjo ofenzivo doslej zoper Irak. Kot kaže, imajo Iranci zbranih blizu fronte od 400.000 do 500.000 vojakov. Do ofenzive bo najbrž prišlo v prihodnjih dneh. Mnenje ameriških vojaških strokovnjakov je, da so Iračani v težavnem položaju in da bi lahko bila nttjnovjejša iranska ofenziva usoden udarec za režim Sadam Huseina.
Včeraj je State Department uradno kritiziral Irak zaradi iraške uporabe strupenega plina zoper Iran. Izjava State Departmenta trdi, da so ZDA potrdile uporabo tega plina po neodvisnih poteh in niso vzeli v poštev trditve Irancev, ki so poslali nekaj od plina ranjenih vojakov na zdravljenje v Avstrijo in Švedsko. Iračani naj bi uporabili več strupenih plinov, a med njimi prevladuje iperit. Uporaba iperita je prepovedana na podlagi tako imenovane Ženevske konvencije iz leta 1925. Konvencijo sta podpisala tudi Irak in Iran.
Vodja desničarjev v El Salvadorju Robert d’Aubuisson ne more dobiti vizuma za obisk Združenih držav
WASHINGTON, D. C. — Predstavnik za tisk State Departmenta John Hughes je dejal včeraj, da so ZDA odklonile vizum voditelju desničarjev v El Salvadorju Robertu d’Aubuissonu. D’Aubuisson je predsedniški kandidat na volitvah, ki bodo v El Salvadorju 25. marca. Zaradi tega, je dejal Hughes, bi njegov obisk v ZDA ne bil koristen.
Nekateri v ZDA smatrajo d’Aubuissona za voditelja morilskih skupin, ki odstranjujejo levičarje in druge osebe, katere desničarjem niso všeč. Tako je d’Aubuisson osumljen odgovornega za atentata pred leti na el salvadorskega nadškofa. D’Aubuisson trdi, da so vse to le izmišljotine levičarjev.
Jaslice zakonite v božičnih razstavah, ki jih prirejajo mesta — Vrhovno sodišče ZDA glasovalo 5:4 za take razstave
WASHINGTON, D. C. — Včeraj je vrhovno sodišče ZDA glasovalo 5:4 v prid uporabe jaslic v božičnih razstavah, ki jih prirejajo ameriška mesta. Vključevanje jaslic v takih razstavah, je za večino sodnikov povedal načelnik vrhovnega sodišča Warren Burger, ne pomeni pospeševanja vere, niti ne krščanske vere.
Iz Clevelanda in okolice
Zajtrk DNU v nedeljo—
To nedeljo bodo postregli z zajtrkom z omletami in klobasicami v avditoriju pri Sv. Vidu člani Društva Najsv. Imena, ki letos obhajajo srebrni jubilej teh tako priljubljenih in tudi uspešnih zajtrkov. Serviranje bo od 8. zj. do 1. popoldne. Prispevek za odrasle je $3, za otroke izpod 12. leta starosti pa le $1.50. Pridite!
Postni čas se začne jutri—
Jutri je pepelnična sreda, začetek postnega časa, ki se bo končal na Veliko nedeljo, 22. aprila. Pepelnica je dan strogega posta in zdržka od mesa. Strogi post pomeni, da se smejo le enkrat na dan do sitega najesti in dvakrat kaj malega zaužiti vsi katoličani od izpo-Ijnenega 21. do izpolnjenega 59. leta starosti. Na vse ostale petke v postu se morajo vsi katoličani od izpolnjenega 14. leta starosti zdržati od mesa.
Za koroške študente—
Za študente v Mohorjevih domovih v Celovcu je daroval g. John M. Petrič $10 in sicer v spomin umrlemu Viktorju Blatniku. Prav lepa zahvala izreka pov. Mohorjeve J. Prosen.
Novi grobovi
Jennie Kastelic
V	soboto, 3. marca, je v Wickliffe Country Place umrla 80 let stara Jennie Kastelic s 15303 Lucknow Ave., kjer je živela vse od 1940. leta, rojena v Sao Paulo, Brazilija,, od koder je prišla v Cleveland 1. 1926, zaposlena pri Bishop-Babcock Co. 15 let, vse do svoje upokojitve, članica Oltarnega in roženvenskega društva pri Sv. Jeromu, ADZ št 1 in Maccabees št. 493. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti danes, v torek, dopoldne ob 10.15, v cerkev sv. Jeroma ob
II.	, nato na Kalvarijo.
Michael J. Razum
V	petek, 2. marca, je v Central Nursing Home v Chicagu,
III.	umrl 60 let stari Michael J. Razum, rojen v Uniontownu, Pa., od koder je prišel v Cleveland zelo mlad, zaposlen kot strojnik pri White Motor Co., veteran druge svetovne vojne, brat Mary Kremžar, Daisy, Williama, Georgea, Jean Segi-na in že pok. Ignatiusa, Frances House, Josepha in Katherine Kerne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, zjutraj ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30., nato na pokopališče Whitehaven. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
(dalje na str. 4)
Raznasalca iščemo—
Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creekview, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno.
Bralcem—
Ker ima lastnik nujne o-pravke ta petek dopoldne, bomo tiskali petkovo A.D. že v četrtek pozno popoldne ali zvečer. Ako boste imeli kaj nujnega za objavo v petek, na-prošeni ste, da to sporočite najkasneje do četrtka opoldne.
Rojstni dan—
Danes, 6. marca, praznuje svoj rojstni dan ga. Tillie Špehar. Čestitajo in ji želijo še mnoga zdrava in zadovoljna leta mož, ki se trenutno nahaja na Floridi, in sinovi! Tem če-stitkom se seveda z veseljem pridružujemo tudi vsi pri Ameriški Domovini!
Spominski dar—
Vid Rovanšek, Sudbury, Ontario, Kanada, je daroval $10 v sklad za tiskarski stroj v spomin g. Antona Štruklja, ki je umrl 7. januarja 1984 v Emily, Minnesota. Iskrena hvala!
Ali lahko pomagate?—
Tiskarna Ameriške Domovine potrebuje čiste, bombaža-ste cunje. Uporabljamo jih za čiščenje tiskarskega stroja. Lahko jih prinesite v našo tiskarno na 6117 St. Clair Ave. Hvala lepa!
Polenšek jezen na župana—
Na sinočnji seji mestnega sveta so mnogi odborniki kritizirali župana Voinovicha - ki je bil v Washingtonu, D. C. -zaradi raznih pomanjkljivosti v mestni upravi, predvsem v zvezi s pluženjem cest po snežnem viharju. Med kritiki je bil Michael Polenšek, ki zastopa collinwoodsko vardo. Ogorčen je bil, ker otroci niso mogli v šolo Marije Vnebovzete pretekli petek zaradi obilice snega. Prejel sem kar 300 klicev po telefonu od občanov, je dejal Polenšek.
VREME
Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z le manjšo možnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 30 F. Deloma oblačno in hladno jutri z najvišjo temperaturo okoli 26 F. V četrtek pretežno oblačno in vetrovno z najvišjo temperaturo okoli 24 F. Za petek napovedujejo deloma sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 25 F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
--------------83------------------
AMERIŠKA DOMOVINTTOSSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:	,
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, _______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_____
No. 19	Tuesday, March 6, 1984
Zadoščenje po smrti
Eden najbolj sramotnih in podlih dogodkov ob koncu druge svetovne vojne je splošna znana vrnitev v roke Titovi politični policiji deset in deset tisočev protikomunističnih beguncev iz jugoslovanskega ozemlja, ki so se deloma iz odpora proti predstoječi komunistični diktaturi, ali pa iz strahu pred marksistično maščevalnostjo zatekli pod zaščito angleške armade na Koroškem. Med njimi je bilo poleg civilistov, žena in otrok, tudi okrog 12.000 slovenskih domobrancev, ki so pred Angleži položili orožje in se utaborili v proslulem Vetrinju, od koder jih je angleška vojaška oblast v celoti poslala nazaj Titu v roke.
O tem v slovenski zgodovini gotovo najbolj tragičnem dogodku se je veliko govorilo, veliko pisalo, debatiralo in zabavljalo zoper takratne slovenske politične voditelje ter jih obtoževalo brezbrižnosti in nesposobnosti; in se je na široko obsojala angleška 'perfidnost', ki je z lažjo poslala v gotovo smrt vse tisoče mladih borcev zoper laž in nasilje v domovini.
Toda resnica, hčerka božja, je po skoraj 40 letih prišla na dan. Ruski grof Nikolaj Tolstoj, potomec slavnega pisatelja Leva Tolstoja se je sistematično zagrizel v dokumentarno razjasnjevanje doslej zmešanih in netočnih podatkov, ter iz do tega časa skrivnih vladnih dogodkov nesporno dognal resnico. V angleški reviji Encounter \e maja 1983 objavil obširno razpravo o vračanju jugoslovanskih beguncev pod naslovom 'Celovška zarota', ki jo je v celoti v prevodu objavila Svobodna Slovenija v Buenos Airesu. Iz njegovih odkritij je razvidno in dokazano, da odgovornost za vračanje ne pade na angleško vlado kot celoto, temveč na rezi-denčnega ministra pri zavezniškem poveljstvu v Caserti Harolda MacMillana in poveljujočega generala Alexandra. Ta dva sta ravnala v nasprotju z navodilom ministrskega predsednika W. Churchilla, ki se glasi: »Čete generala Mi-hajloviča, četniki in ostali jugoslovanski disidenti naj bodo smatrani za ujetnike in naj se z njimi temu primerno postopa. 0 njihovi končni usodi bo oflločala vlada.« Podpisala sta odlok o vračanju dne 14. maja 1945, in to v zameno za umik partizanov iz Koroške.
V tem smislu je bila vsa afera okrog novega leta oddajana na londonski televiziji, in dne 3. januarja letos komentirana v londonskem listu Times, kjer se navajata kot krivca vračanja spet gen. Alexander in min. MacMillan. Informacije o tem so bile objavljene tudi v AD, uvodnik dne 14. februarja. Grof Tolstoj, ki zadevo še vedno raziskuje, je listu Times poslal pismo, v katerem Alexandra popolnoma razbremenjuje in nalago vso krivdo in odgovornost MacMi-llanu. Izvlečki iz zanimivega pisma se glasijo: »Dne 3. januarja ste v svojem listu objavili poročilo o BBC-jevem televizijskem sporedu z naslovom 'MacMillanova in Alexandrova povezava s Titovimi pobijanji', ki popisujejo dogodke, ki so vodili v pokol tisočev jugoslovanskih beguncev, ki jih je britanska 8. armada leta 1945 izročila Titovi politični policiji... Zdaj sem prejel več pisem in telefonskih pozivov od ljudi, ki jih je zelo neprijetno zadela Vaša trditev, da je gen. Alexander prekršil navodila, ki jih je dobil iz Whitehalla in Washingtona in tako tisoče mož, žena in otrok poslal v brezobziren pokol.«
(dalje na str. 4)
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Vsi tisti, ki žive v prepričanju, da nastopi pomlad vedno 21. marca in nič drugače,, se motijo. Včasih nastopi en dan preje ali en dan kasneje. Astronomsko gledano se začne spomlad tisti dan in uro, ko sonce na svoji poti od juga na sever prvič prekorači nebesni ekvator in stopi v znamenje ovna. V tem hipu izbruhne koledarska pomlad. Na severni polobli sta tedaj dan in noč enako dolga, to je pomladanski ekvinokcij ali enakonočje.
Stari slovenski narodnimi imeni za marec sta sušeč in brezen. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče obdelovati. Toda, pregovor pravi: Če se sušca da orati, aprila ti bo jokati. Glede imena »brezen« pa je znano, da ga je prvi zapisal Dalmatin v prevodu biblije leta 1584. Ime je očitno naslonjeno na brezo, ki daje v tem času bre-
Za Kozjance!
CLEVELAND, O. - John Petrič, naš znanec s 185. ceste, nam je posredoval sledeče pismo:
Dragi Kozjanci, kjer koli živite!
Po udaru strele lani spomladi, sta kozjanska zvonova utihnila.
Zvonik, katerega so zgradili naši predniki, se zdaj ruši na njihove grobove, kar prispeva k še bednejšemu izgledu naše že tako porušene in prazne vasi.
Predračun za najnujnejše popravilo znaša 22 milijonov starih din, katere moramo zbrati in letos spomladi opraviti dela, katera bi obvarovala zvonik še za nadaljnjih več desetletij.
Zato se obračamo na vse, ki jim je pri srcu naša domača vas, kjer v zavetju cerkve in zvonika počivajo naši predniki, da tudi iz spoštovanja do njih prispevamo v ta namen čimveč.
V pričakovanju Vaše pomoči se vam zahvaljujemo in lepo pozdravljamo.
Iniciativni odbor za Kozjane:
Firm, Franc Vatovec, Albin Tasič, Anica Frank, Klara Drožina, Jože in Drožina, Miro
Ustanovljen je bil odbor, ki bo zbiral in potem poslal pomoč na omenjeno faro. Sestavljajo ga sledeči:
Joseph Zadnik,
26900 Lake Shore Blvd* Euclid, OH 44132 Tel. 261-3481
Antonia Novak,
1000 Creekview Dr., Cleveland, OH 44119 Tel. 481-6887
Jennie Gerk,
9103 S. Highland, Garfield Hts., OH 44125 Tel. 587-5433
zov sok in začne počasi zeleneti.
Razlagajo še, da je brezen-marec čas, ko se v naravi prebuja sla po novem življenju, ko se mačke breznajo. Znano je tudi, če spomladi grmi, bo še grdo in mrzlo. Marčevski sneg je bajtarski (kajžarski) gnoj. Kdor spomladi ne seje, jeseni ne bo Žel. Spomladi upa še stari kol, da bo ozelenel.
V tem mesecu je velik praznik v čast sv. Jožefu. Če je ta dan lepo vreme, veselo bo srce kmetovo. Če se na Jožefa vreme zvedri, prežene na letino kmetu skrbi. Če je na Jožefovo lepo vreme, bo tudi koruza obrodila lepo.
Lep pozdrav vsem Jožetom in Jožicam in vsem, ki imajo ta mesec rojstne dneve in godove! Vsem vse najboljše želje!
Pravijo, da so ženske bolj občutljive, kadar se vreme spreminja, kot so moški. Veliki, mršavi ljudje, bledolični, ki imajo slabo razvite mišice, dolge roke in noge, ozek prsni koš in nizek krvni pritisk, dosti bolj občutijo spremembe vremena kot krepki rdečeličniki. Ko začne barometer padati in se pripravlja slabo vreme, se revmatične bolečine povečajo kar za 100 odstotkov, prometnih nesreč je za 70 odstotkov več, in celo prezdognji porodi se pojavljajo, kadar se zbirajo črni oblaki za nevihto. Večja je vlaga v zraku, več je napadov angine pectoris, srčnih napadov in seveda tudi glavobolov.
Za ljudi, ki trpijo zaradi vremenskih sprememb, priporočajo zdravniki v kritičnih obdobjih močno hrano z mesom, jajci in mlečnimi izdelki, kruh, testenine, sladkarije pa čim manj.
Pred časom sem naletel v tukajšnjih slovenskih časopisih, na velik reklamni oglas, vabilo za potovanje in obisk v Jugoslavijo, z geslom: »Pojdi z menoj«. Obisk je v organizaciji slovenskega društva USPEH. Med drugim bi v raznih krajih Slovenije prirejali tudi pevske koncerte.
Želim USPEH-u veliko prijetnih uric v starem kraju in veliko uspeha na koncertnih odrih. Pripominjam pa, da v Sloveniji ima vsaka večja vas ali fara svoj pevski zbor, te zbore pa vodijo poklicni organisti in pevovodje, zato so na visoki pevski ravni; mnenja sem, da mora zborovodja pevskega zbora USPEH prof. L. Muškatevc dobro pripraviti in izvežbati svoj pevski zbor in uspeh ne bo izostal.
To je ena stran oglasa, druga stran pa je, da dotični, ki je dal reklamne oglase v tisk, je v angleškem jeziku lepo in pravilno napisal, dočim v slovenščini tega ne morem potrditi. Naj povem, da slovenski jezik ni zato na svetu, da bi ga hote ali nehote omalovaževali in
mrcvarili. Površnost ni lepa čednost.
Znano je, da Ljubljančan nikoli ni bil ponosen na Ljubljano. Ponosni so bili samo šenklavčani, trnovčani, vičani, šiškarji, šentpeterčani in bar-jani. Sam, kot stara ljubljanska srajca, pa sem bil za časa XIV. zimske olimpiade v Sarajevu, kjer je Ljubljančan Jure Franko (doma iz Nove Gorice! op. ur.) v težkem slalomu častno zasedel drugo mesto in s tem dobil srebrno kolajno, zelo ponosen, posebno še, ker je v zgodovini zimskih olimpijskih iger Slovenec Franko prvi osvojil olimpijsko- kolajno v korist Jugoslavije.
Kot smo predvidevali, so ruski vzhodnonemški zimski atleti osvojili največ olimpijskih kolajn. Ameriški hokejisti, smučarji in drsalci so bili v začetku zelo slabo razpoloženi. Proti koncu pa so ameriški smučarji in drsalci osvojili 4 zlate in 4 srebrne kolajne, kar je prav dober izid.
Naj omenim še, da je v imenu jugoslovanskih zimskih športnikov, znani smučar Bojan Križaj pred olimpijskim mikrofonom izrekel športno zaprisego v slovenskem jeziku, pa se mu je iz Bog ve kakršnihkoli vzrokov malce zataknilo in je ni končal. K sreči drugi narodi tega spodrsljaja niso opazili.
Ameriški novinarji in TV napovedovalci so bili mnenja, da je bila ta zimska olimpiada v Sarajevu najboljše organizirana in tudi najbolj zastražena, torej brez večjih nevšečnosti.
Letos bomo imeli v Ameriki kar dve olimpiadi in sicer športno v Los Angelesu koncem julija in začetku avgusta, in politično, ki je že par mesecev v polnem teku in se bo končala šele prvi teden v novembru. Izgleda torej, da nas letos čaka veliko zabave, raz burjenja, prešernega smeha pri zmagovalcih in jokajoči obrazov pri poražencih, P0^ hu še nešteto želodčnih čirov-
Pred kratkim je predsedm vrhovnega sodišča ZDA War ren Burger ostro kritizir nekatere naše advokate, kisC vsemi sredstvi bore za hitr zmago na sodišču za hitro Prl dobitev denarja, ne pa za Pra vico in resnico. Večkrat vprašamo, zakaj tako bdr narašča kriminal v Amen ‘ Po mojem mnenju zato, vsak sodnik tolmači zakon ‘ sodi po svoji pameti, zato, večina advokatov, kadar br
nijo svoje osumljence,
toim8'
čijo in izrabljajo zakone v sv jo korist, ker v Ameriki je činec bolj zaščiten kot nesr na žrtev.
Krivda je tudi na nas smrh ^ na narodu, kateri je pome® vsemi vrstami ljudi, v neza panju eden do drugega. Z* ne poročamo policiji narf^C V) zločinov, še manj zloč'1^, ’ ker nas je strah PoS
(dalje na str. 4)
Slovensko svetoletno romanje v Rim
JOLIET, 111. - Zaradi bolezni svoje sestre sem se februarja napotil proti Sloveniji. Ker so Slovenci istočasno romali v Rim za sveto leto, sem se pridružil temu romanju. Obenem smo se sešli vice-postulatorji za Slomškovo zadevo z msgr. Jezernikom, o čemer bom Poročal pozneje.
Slovenski v Ljubljani izhajajoči verski list Drutina je Pod vodstvom urednika dr. Draga Klemenčiča organizirala slovensko svetoletno romale v Rini in sicer od 22. do 26. februarja. Tega romanja so se udeležili vsi slovenski škofje, beograjski nadškof dr. Alojzij Turk in približno 1200 roma-fjev iz ljubljanske, mariborske m koprske škofije ter še drugi 12 Koroške in Primorske.
Večina romarjev je prišla v Rim v sredo, 22. februarja. V •efrtek smo vsi slovenski du-°vniki somaševali s sloven-skimi škofi, ko je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar bla-Soslovil novo dozidane prostore Slovenika. Popoldan istega ^ Pa je bilo somaševanje s Papežem duhovnikov raznih Narodnosti; rekli so, da nas je 1 ° vse skupaj okoli osem ls°č duhovnikov!
V baziliki sv. Petra se je zbralo ob tej priliki tudi okoli 00 Slovencev; ko smo se v Pr°cesiji podali proti oltarju, v tej mogočni cerkvi zado-«a slovenska pesem pevcev ^ onsortium Musicum« pod odstvom Mirka Cudermana, koncu te maše je papež po-avil duhovnike v raznih ^zikih, tudi v slovenskem!
^ Petek, 24. februarja, o-dan je bila avdienca pri sv. t .etu s slovenskimi škofi; ob J Priliki je zopet pel zbor onsortium Musicum. Ob tej j,11 ki je sv. oče Janez Pavel • govoril Slovencem okoli 20 ob*"11 -V s*oven^ini- Popoldan uri smo se vsi zbrali v b [kvi Maria Majore, kjer je koprski Škof dr. Jenko gla-
soK-p e*5rant' Prav v teJ cerkvi duh' * R°sve^eni Prvi slovenski in lwVnilci 23 Casa svetih Cirila je etoda. V petek zvečer pa . Pevski zbor Consortium stcum pod vodstvom g. nj ®rinana priredil poliforič-Ma 0,lcert v dvorani Aula je t a della Cancellaria. Bilo Je^asn0 petje.
r0m S°boto je bila sv. maša J ' arjev v cerkvi sv. Pavla. ^ ^ °dSel iz Rima proti riki v soboto opoldan.
Drugi romarji pa so se zbrali v nedeljo, 26. februarja, pri Sv. Petru, kjer je bila zadnja romarska maša. Tisto nedeljo popoldne so se romarji podali proti svojim domovom.
Skozi te romarske dneve so razne skupine obiskovale katakombe, ker zaradi velikega števila nismo mogli vsi naenkrat. Iz Amerike je bil v Rimu za to priliko tudi g. Francis Gaber iz Minnesote.
Moje poročilo je le ogrodje tega romanja; težko bi bilo opisati notranje doživetje posameznega romarja, ko smo skupno s sv. očetom praznovali sveto leto odrešenja.
P. Atanazij
Koprska škofija
V	začetku 1984 je bilo v koprsko škofijo inkardiniranih 185 duhovnikov. 143 jih deluje v dušnem pastirstvu v domači škofiji, 16 je upokojenih, 15 jih deluje zunaj škofije, deloma v Ljubljani, deloma v inozemstvu, 10 je zaposlenih v raznih skupnih službah.
V	koprski škofiji delujejo trije duhovniki iz ljubljanske nadškofije in sicer v Malem semenišču v Vipavi. V škofiji živi in deluje 21 redovnih duhovnikov in sicer 6 frančiškanov, 5 kapucinov, 4 lazaristi, 4 salezijanci in 2 minorita. V bogoslovnem semenišču v Ljubljani je 19 bogoslovcev, eden je v Germaniku v Rimu, eden pavzira, eden služi vojaški rok. Prav tako služita vojaški rok dva abiturienta. V Malem semenišču v Vipavi imajo trenutno samo deset seme-niščnikov.
Znova odprta kapucinska cerkev v Kopru
V	Kapucinskem vestniku poročajo, da je bila v Kopru znova odprta za bogočastje nekdanja kapucinska cerkev ob proglasitvi za svetnika p. Leopolda Mandiča. Ta svetnik je namreč bival v kapucinskem samostanu v tem mestu od maja 1905 do septembra 1906.
Cerkev je posvečena sv. Marti in so jo zgradili kot zaobljubljeno cerkev leta 1621. Leta 1573 je namreč v mestu razsajala kuga in meščani so se zaobljubili, da postavijo oltar v čast sv. Marti in Mariji, če bolezen poneha. Pozneje so namesto oltarja zdra-
HOME
dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne 'n družabne sobe na razpolago
28890 Chardon Rd.f Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Pomlad prihaja
Že ptički pojč in zvončki cvetč.
Pomlad prihaja na zemljo.
Pri peči starček sedi, njegov pogled v okno strmi, v mislih obuje mlade dni...
Kako lepo je b'lo nekdaj, ko mlad je bil tudi on tedaj.
Še vedno upanje ne ugasne, saj imel je nekoč tudi lepe čase.
Utrujen sedaj zapre oči in sanja od mladih dni.
Josephine Knific
dili kar cerkev in je bila posvečena 29. avgusta 1621.
Samostan in cerkev so upravljali kapucini beneške province do leta 1945, ko so cerkev in samostan podržavili. Sedaj so pa na pobudo škofa Jenka cerkev restavrirali in oblast jo je vrnila škofiji za bogoslužje. Vendar kapucinov v Kopru ni več in cerkev upravljajo škofijski duhovniki.
Zbiranje odpadkov ekonomsko koristno
MARIBOR — V Sloveniji zadnja leta posvečajo veliko pozornosti in pomenu zbiranju odpadnih surovin. Ugotovili so namreč, da je to ne le smotrno in koristno, ampak tudi za sodelujoča podjetja čedalje bolj donosno. Tako je mariborsko podjetje Elektro-kovina, v kateri je zaposlenih 3500 delavcev, lani zbralo 4546 ton odpadnih surovin.
Vrednost teh surovin znaša približno polovico mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih.
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
IOT75 Villaview Road at Neff 692-1172
£5urissHaus
FAMILY STYLE RESTAURANT
at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 30) Madison, Ohio 44057
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu
Zbor Slovenska Pesem - Chicago-Joliet priredi koncert v Torontu dne 31. marca 1984
SPORED
Dirigent: dr. Vendelin Špendov
Mešani zbor:
Slovenski svet (Vendelin Špendov) Zbor romarjev (R. Wagner) Jutranja (P. Jereb)
Pesem o rojstvu (koroška - Kramolc) (Solo: Andrej Fischinger)
Va Pensiero (G. Verdi)
Nazaj v planinski raj (A. Nedved) Zabučale gore (narodna - Špendov) Turki na Slevici (Špendov)
(Solo: Nandi Puc, Andrej Fischinger)
Orkester:
Triglavska koračnica (Fučik) Venček narodnih pesmi Mladenke:
Ciganski otrok (narodna)
Kazen (Adamič)
Ženski zbor:
Gozdna samota (Špendov)
Tri kaplje krvi (S. Premrl) Slovenka sem (A. Kosi)
Moški zbor:
Zbor vojakov (C. Gounod - iz Fausta) Mešani zbor:	*
Jeftejeva prisega (H. Sattner)
(Solo: Freda Arko, Andrej Fischinger) (Recitira: dr. A. Arko)
O mraku (G. Ipavec)
V dolinci prijetni (narodna - Adamič) Pozimi pa rožice (narodna - Špendov) Kaj veseli (B. Smetana)
Orkester, ki spremlja več pesmi, sestavljajo godbeniki iz Toronta in nekaj mladih članov zbora Slovenska pesem
V Chicagu bo koncert 7. aprila z nekaj sprememb.
Ana Gaber
Štiristo let stara pesmarica
LJUBLJANA — Ljubljanska založba Mladinska knjiga že več let izdaja zbirko Monu-menta literarum slovenicarum, v okviru katerih izhajajo faksimili starih besedil. Sredi februarja letos je v okviru zbirke izšel njen 19. zvezek oziroma faksimile 400 let stare slovenske protestantske pesmarice, katere en izvod (od 12 ohranjenih) hranijo v Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. Za faksimile so uporabili ta akademijski primerek.
Knjiga je spomenik najzgodnejše faze slovenske verzifi-kacije oziroma pesništva v slovenskem jeziku, spremno besedo zanjo pa je napisal dr. Jože Koruza.
Svinjske kože iz ZDA v Slovenijo in SFRJ
LJUBLJANA — Na podlagi posojila, ki so ga odobrili v ZDA, pogoje pa sprejeli v SFRJ, bodo prišle svinjske kože iz ZDA v Jugoslavijo. Vrednost posojila je 25 milijonov dolarjev. Rok posojila je triletno, s tem da ga bodo tovarne iz usnjarske predelovalne industrije vrnile v enem letu. Ko ga bodo tovarne po enem letu vrnile, se bodo lahko spet prijavile za novo tovrstno posojilo.
Kot kaže, so v ameriških
pristaniščih že začeli vkrcavati na ladjo prve količine svinjskih kož. Prva pošiljka, ki bo prispela v Slovenijo te dni, bo tehtala okoli 900 ton v vrednosti približno milijon dolarjev. Za posojilo se je doslej prijavilo 9 jugoslovanskih podjetij, od teh šest slovenskih: IUV Vrhnika, Utok Kamnik, Peko Tržič, Konus Slovenske Konjice, Tovarna obutve Novo mesto in Toko Domžale.
Posojilo je bilo odobreno lani, vendar so nastali zapleti, ki so jih mogli šele zadnji čas odpraviti. Posojilo bo v ZDA posredovala Jugobanka-zdru-žena banka Beograd, operativne posle pa bo opravljala Jugobanka-temeljna banka Ljubljana.
Evropa v kopalkah Beti iz Metlike
METLIKA — Eden največjih proizvajalcev kopalk v Evropi je metliška tovarna Beti. Letos bo tovarna izvozila nekaj več kot milijon kopalk, od tega 700.000 na konvertibilni trg. To pa pomeni, da bodo v Beti prodali na tuje okoli 70 odstotkov vse svoje izdelave ko-' palk in na konvertibilni trg več kot vsi drugi proizvajalci kopalk v SFRJ skupaj.
V črnomaljskem in metliškem obratu konfekcije dela kopalke okoli 300 zaposlenih. Tu izdelujejo tudi več kot 300 različnih modelov tekstila, ki ga potrebujejo za kopalke.
m
Mimogrede iz Milwaukeeja
(nadaljevanje z 2. str.)
maščevanja. Poglejmo naše verske in šolske vzgojitelje, naše kulturne ustvarjalce, či-tajmo naše časopise, poslušajmo naše TV komentatorje, poslušajmo naše letošnje predsedniške kandidate. Vsi so levo usmerjeni, pa niso niti komunisti, niti niso plačani od komunistov. To so naivni sopotniki komunizma, zelo ambiciozni, študirani ljudje in levo usmerjeni voditelji, ki hočejo radi svojih preveč razvitih možganov ustvariti v Ameriki nov politični sistem, ki bi bil malce rdeče pobarvan in v katerem bi bili liberalni voditelji in voditeljice absolutni gospodarji na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Ta pot bi bila zelo nevarna današnji ameriški demokraciji in svobodi, ker razjeda državne zakone, razjeda dušo človeka, ustvarja malodušnost, in prikazuje svetu, da je ameriški narod brez vsake ideje, brez vsake volje do kakršnekoli borbe za ameriško demokracijo in svobodo. Upam in prepričan sem, da bo ameriški narod pri letošnjih
volitvah z ogromno večino odklonil liberalno politično propagando in podprli in glasovali za ponovno izvolitev sedanjega predsednika R. Reagana in podpredsednika G. Busha!
(Kot urednik moram tu poudariti, da so mnenja zvestega dopisnika L.G. res njegova in ne moja oz. listova. Gredo vsekakor predaleč - to je moje mnenje. Kot da je vsakdo, ki ni pripravljen stoodstotno odobravati Reaganove politike doma ali na tujem nekak »sopotnik« komunizma. Nimam namena se tu spustiti v polemiko, trdil pa bi, da je nesposobnost Reagana v zunanji politiki skoraj tako očitna, kot je bila Carterjeva. Ur.)
Nekam čudno se mi zdi, da vsega iznajdljivi ameriški in evropski novinarji niso v dolgih mesecih dognali, kakšna bolezen muči sovjetskega voditelja Andropova. Nič čudnega se mi ne zdi, če ruski narod ni vedel, da je Andropov poročen, da ima otroke, in da so videli Andropovo ženo še le na pogrebu. Strašno pa se čudim našim in evropskim novinar-
Zadoščenje po smrti
(nadaljevanje z 2. str.)
»Več kot deset let sem posvetil intenzivni raziskavi o tej skrivnostni in sramotni žaloigri, na temelju katere morem kategorično izjaviti, da so obtožbe proti generalu Alexandru popolnoma 'napačna... Chuchillova navodila so bila kršena in Alexandru se je nekdo lagal, kakor se bo pokazalo, ko bom kmalu objavil vsa dejstva...« Tako je pisal Tolstoj uredništvu londonskega Timesa.
Vsa teža 'Celovške zarote' pade na Harolda MacMilla-na, rezidenčnega ministra v italijanski Caserti, ki je pozneje postal vodja Toryjev in britanski ministrski predsednik, in je v visoki starosti še živ, dočim je maršal Alexander že umrl.
Mi te tragične in grozotne dogodke spet opisujemo zato, da bi se pokazalo, kako po krivici so bili sojeni in obsojeni od slovenske javnosti vseh političnih in nazornih smeri trije častitljive!, neomadeževani in etično visoko stoječi glavni igralci v vetrinjski tragediji: general Alexander, minister dr. Miha Krek in tedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo dr. Jože Basaj.
O gen. Alexandru smo do sedaj vedeli le, da je prišel v Vetrinje, kjer mu je dr. Valentin Meršol razložil položaj in generala nagnil, da je ustavil vsako nadaljnje neprostovoljno vračanje slovenskih beguncev. Sedaj se pa odkriva, da so Alexandra sploh nalagali, da je pristal na vračanje v nasprotju s Churchillovimi navodili. Kako se je Miha Krek trudil iz Rima, da bi preprečil najhujše, je razvidno iz njegovih mnogih pisem, prošenj in protestov, ki jih je pa - zaradi nepoznanja skrivnostne MacMillanove vloge - pošiljal na napačna mesta, zlasti v London, katerega je MacMillan vodil za nos. Zadnjih 18 let njegovega življenja sem bil z dr. Krekom v tesnih stikih in vem, kako težko je nosil obtožbo, da ni mogel več storiti za slovenski begunski problem in njega usodne posledice. Sedaj, dolgo po smrti (umrl je I. 1969) se nesporno izkazuje tedanja situacija, ki mu daje veliko zadoščenje za krive domneve neučinkovitosti njegovih naporov.
Tretji mož, ki dobiva zasluženo zadoščenje, je rajnki dr. Joža Basaj, kateremu je bilo usojeno pogoltniti marsikatero pikro opazko na račun svojega brezplodnega, vztrajnega a poniževalnega posredovanja pri angleških vojaških oblasteh v Celovcu. Kot predsednik Narodnega odbora je s svojimi sodelavci dan za dnem presedava! ure in ure na komandi, da bi interveniral za domobrance, pa redno odhajal praznih rok. Sedaj vemo, zakaj. Zarota je bila spočeta v Caserti in jo je MacMillan prinesel v Celovec že izdelano z naročilom, da se izvede. Kaj so pomagale vse intervencije pri celovških oblasteh! Dr. Basaj je mnogo trpel, bridko trpel; komunisti so mu umorili dva vrnjena sinova, a mu ni bilo dano dočakati razglasitve resničnih dejstev celotne tragedije, kakor tudi je hrepenel po odkritju resnice. Sedaj se je razcvetela roža mogota zadoščenja na njegovem grobu pri Št. Jakobu v Rožu.
L. P.
jem, da tega niso vedeli, ko v Ameriki vedo za vsak korak, ki ga napravi predsednik in njegova žena. Ni dovolj, da imaš prav, imeti moraš tudi moč. In v Kremlju vlada moč!
Mnogo je novinarjev v Ameriki, ki vedno govore in pišejo, da je pri nas svoboda govora in tiska v veliki nevarnosti. Prav tako so nekatere ženske, ki agitirajo za ERA in ki trdijo, da so ženske pravice v nevarnosti in se noč in dan bore za pravno enakopravnost z moškimi. Vsega tega je
preveč v Ameriki. Spomnil sem se, da so katoliški misijonarji hodili in še hodijo oznanjat katoliško vero med pogane v vseh koncih sveta. Prepričan sem, da bi nekateri novinarji in nekatere ženske-voditeljice ogromno koristili in koristile zasužnjenemu svetu, če bi se podali oznanjat demokracijo, svobodo, mir in žensko enakopravnost v Rusijo, Iran in še kam drugam. V teh deželah je še neobdelano polje, tu je treba začeti orati in se boriti za človekove pravice - ne v Ameriki!
A.G.
Emily Jarc, Lillian Ciancibelli, Caroline Fink (Fla.) ter že pok. Johna in Emila. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v četrtek, 8. marca, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Mary Popotnik
V četrtek, 1. marca, je v Euclid General bolnišnici umrla 86 let stara Mary Popotnik, prej bivajoča na Carl Ave. in na 18715 Muskoka Ave., rojena Fink v Podturnu pri Novem mestu, od koder je prišla v Cleveland 1. 1926, vdova P°
V Bostonu postavljena poslovna zgradba, ki se sama greje in hladi - brez goriva
Naravni zakoni so neizprosni in jasno pričajo, da iz nič ni nič, pa vendar se strokovnjaki poskušajo približati vsaj tistemu, da bi iz nečesa pridobili čim več, če že ni mogoče narediti tako imenovani »per-petuum mobile«.
Te težnje so še posebno žive v energetiki, ki trdo tišči za vrat človeštvo, da že težko diha. Zato gre res pozdraviti dosežek strokovnjakov iz Bostona, ki so postavili prvo zgradbo na svetu, ki se bo o-grevala tako rekoč sama iz sebe. Z veliko iznajdljivostjo so skonstruirali ogrevalni sistem, ki zbira odhodno toploto najrazličnejših naprav, od računalnikov do avtomatov za kuhanje kave, pa tudi toplote, ki jo oddaja okoli 2.000 uslužbencev, ne zanemarja.
To skorajda sanjsko poslovno zgradbo so odprli pred nedavnim v Bostonu. Osemnadstropno zgradbo so postavili tako, da bo po svojih izolacijskih lastnostih ustrezno varovala samogrevalni sistem, ki deluje na osnovi toplotne črpalke. V temeljih stavbe so vgrajeni veliki bazeni za vodo, v katerih se shranjuje toplota in seveda tudi črpa, kadar je potrebno.
Skozi vse prostore je razpeljan odjemalni sistem, ki odvaja odvečno toploto strojev in ljudi in jo ali shranjuje v podzemnih bazenih ali pa jo porabi za ogrevanje prostorov. Sistem je zgrajen tako, da deluje skozi vse dni, tudi ko delo miruje.
Omeniti je treba, da načrtovalci niso spregledali možnost uporabe sončne energije. Zgradba je opremljena tudi s sončnimi kolektorji, ki dajejo energijo za ogrevanje sanitarne vode. Poleti pa deluje ohla-jevalni sistem, ki je v bistvu le ,,obrnjen“ ogrevalni sistem, se pravi, da presežka toplote ne vodijo v podzemeljske bazene, marveč ga odvajajo na prosto.
Res je pa tudi, da delovanje tega sistema povzroča stroške. Predvsem gre za porabo električnega toka, ki poganje številne ventilatorje, senzorje, zračne črpalke in računalnik, ki nadzoruje in krmili celoten sistem. Vendar končni obračun kaže, da bodo prihranki v celoti precejšnji, blizu 400.000 dolarjev.
In še nekaj. Ogrevalno-ohlajevalni sistem je cenejši,
kot bi bila postavitev običajnega ogrevanja in hladilnih naprav. Tu je prihranek vreden kar cel milijon dolarjev.
Nova marina v Rovinju
ROVINJ — Ob celotni jadranski obali opazujejo izredno gnečo in veliko zanimanje tujih turistov za usluge v pristaniščih za jahte. To je spodbudilo slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, da gradijo nove marine s številnimi privezi, primerni za jahte.
Delavci Gradisove gradbene enote iz Maribora gradijo v Rovinju novo marino s 396 privezi in vsemi spremljajočimi objekti.
pok. možu Franku, mati Frances Kristoff, Alice Strancar (pok.) in Franka, 8-krat stara mati, 11-krat prastara mati, sestra Louisa (pok.) in Angele Nardin (Jug.), zaposlena Pr' Enamel Products Co. 6 let, do svoje upokojitve 1. 1960, članica SNPJ društev št. 5 in 28. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev Naše Gospe Pomočnice in od tam na pokopališče Vernih duš.
MALI OGLASI
Spalnica - V najem Poštenemu moškemu ali ženski se odda lepa spalna soba z vsemi ugodnostmi.
Pokličite 431-0628
(19-20)
Novi grobovi
(nadaljevanje s 1. str.)
Nettie Modic
Umrla je Nettie Modic, rojena Vainer, vdova po pok. možu Paulu J., mati Mildred Barba, Paula A., Roberta in Harolda E. (pok.), 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30 na pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9.
Ivan Petrič
Umrl je Ivan Petrič, mož Marije, roj. Rožnik, oče Marinke, Jankota, Štefanije Krištof in Marijana (pok.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Vida dopoldne ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Apt. for Rent 4 rooms up. Grovewod area. Appliances an carpeting inc. No children-No pets. $240 per month.
531-1220
Če potrebujete bolnišk0 strežnico ali varuhinj®’
kličite 341-5926.
(19-20)
Apt. for Rent
1 & 2 bdrm. apt. Lakeshor® & E. 185th. Adults. No pets-398-9579. Also want cost®
dian couple.
(18-2D
WANTED
First floor room/board f®r ®
year old American-Slovenly
man, who uses a walker a
needs a little care.
Cal. 261-2374^ ^,
WANTED
Mature lady for cookiny
and light housekeepioS
Willoughby Hills area-
541-6620	(17-20)
Stephanie Miller
Umrla je Stephanie (Lillian) Miller, rojena Murgel, vdova po pok. možu Gordonu (p.d. Harold), sestra Vere Jarc,
House For Sale Euclid brick, off Chardon A-1 condition. Priced to se Call 235-2931i2 i9)
Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina S Pohištvom
531-1235	15301 Waterloo Rd*
Kanadska Domovina
Iz slovenskega Toronta
ZADRUŽNA KOLONA
Vršil se je Občni zbor Slovenske Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka, ki je na tem občnem zboru praznovala svojo 30-letnico obstoja.
V lepo okrašeni dvorani se je 29. januarja 1984 v prijaznem razpoloženju zbralo nad 300 članov, da bi slišali poročila odbornikov in določili smernice za bodoče delovanje.
Poročila vseh treh odborov so Pokazala, da je tudi v zad-njem letu zadruga rastla po številu članov (nad 4000), kakor tudi po premoženju (nad 10 milijonov dolarjev). Da je kilo poslovanje finančno uspejo. je pokazal letni dobiček, ki je v preteklem letu dosegel *e astronomsko številko sko-raj enega milijona dolarjev.
Pri volitvah sta bila ponovno izvoljena g. Frank Stražar v ravnateljski odbor in g. Vilko Čekuta v nadzorni odbor. Na novo pa gdč. Mili Kus v ravnateljski odbor in g. I. Cestnik v kreditni odbor (»da Se pomladijo odbori«, kot je otnenil predsednik g. L. Žižek).
Pri slučajnostih je občni 2bor skoraj soglasno (le par Klasov je bilo proti) izglasoval ^ svojo 30-letnico jubilejno arilo $5.000.00 za »zaslužne s 0venske ustanove« iz hvale-
žnosti, da nosi slovensko ime v svojem naslovu.
Za zaključek poslovnega dela občnega zbora je ravnatelj in tokratni predsednik g. Žižek imel govor o Janezu E. Kreku, ki je bil v celoti objavljen v Kanadski Domovini pretekli torek, 28. februarja 1984.
»Businessu« je sledil kulturni del proslave. Deset deklet je v narodnih nošah, pod vodstvom gdč. Francke Žejn in ob spremljavi Vilija Boštjančiča na harmoniki lepo zapelo tri slovenske pesmi; plesna skupina Nagelj pod vodstvom g. Soršaka je dvakrat zaplesala; nato sta pa razveselila občinstvo gg. Andrej Stražar in Milan Vinčec s prijetnim šaljivim kupletom na splošno zadovoljstvo občinstva. Na klavirju ju je spremljal njun komponist in pevovodja g. Drago Ložar iz St. Catherines.
Vsemu temu programu, ki je trajal nad tri ure, a je bil še prekratek, je sledila obilna zakuska, ki je vse prisotne spravila v še boljšo voljo. Vsi udeleženci so se poslovili v veselem razpoloženju, mnogi z opazko, da je bil 31. letni zbor Slovenske Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka najboljši v njeni zgodovini.
Še na mnoga leta, slovenska zadruga J. E. Kreka!
Zapisal ,,Zadrugar“
Otmar Mauser:
V znamenju srpa in kladiva
^ znamenju srpa in kladiva, rdeča tovarišija si napiva,
Povsod v svetu s stisneno pestjo, na krvavo revolucijo poziva.
tovariš Matej Bor je v Sloveniji zapel: ^Razpnite čez ves svet vešalal Vaš bog so: rop, požig, umor! divjajte! Kri je zakričala!
Glavo je dvignil v nas upor!
Rora! Rdeči pionirji!
V temelje, oboke -i°mbe, ekrazit! dtri - rdeči inženirji skozi slavoloke novi svet gradit! partizan!
Roši! Razdiraj! Hura!«
J^do v tem še vidi domoljubje? -Pevano svobodo, ki nikjer je ni -n 2a katero stekli potoki so krvi a laž veliko, ki človeštvu zdaj preti?
az Azijo rdeča zvezda je razlila svojo kri,
^ Salvadorju in Afriki Mateja Bora pesem ! D .	ponavlja,
2|v na rop, požig in umor se obnavlja, nekdaj Slovencem so prinesli težke dni.
^9 razum, ki do zdaj še ni spoznal, ^bicije rdečih gospodarjev, da'?^0 v*°90 množičnih grobarjev, Marksizem svetu bi zagospodoval.
1^ 0^ koncu mavrice rdeče, suženjstvo vse čaka; l^j usoda narodnjaka, v Marksizmu išče svoje sreče.
fBerta Marjola Mauko
Dne 14. februarja 1984 je po dolgi, težki in neozdravljivi bolezni umrla ga. Berta Mauko v njenem 61. letu. Blaga pokojnica je bila med begunci, ki so po tragiki medvojnih dogodkov pristali v Kanado. Vedno je imela posluh za slovensko stvar in njeno dekliško ime M. Šešerko zasledimo med ustanovitelji Hranilnice in Posojilnice J. E. Kreka v letu 1953.
Kot premnoge begunke, je njeno prvo delo bilo služkinja. Prav kmalu pa je pokazala njeno veliko sposobnost, ko je odprla in dolga leta vodila lastno restavracijo Tiroler House na Bay Ave. v Torontu. Ravno ko sta si s soprogom g. V. Mauko-m, urednikom Slovenske Drtave, uredila zasluženi pokoj, jo je ugrabila neusmiljena usoda.
Velika udeležba pri pogrebnih svečanostih je bila živa priča velikega spoštovanja, ki ga je pokojnica uživala med nami. Možu Vladimirju, sinu Andreju in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje.
OLIMPIJSKI
OGENJ
je ugasnil in XIV. zimske olimpijske igre so zgodovina. Brez dvoma so bile te sarajevske igre doslej največje po številu udeležencev in, kot trdijo, doslej najbolje organizirane. Vreme je nagajalo kot za stavo in so morali radi ogromnih količin snega in divjih vetrov proge dnevno čistiti in ponovno pripravljati, medtem pa prelagati datume zlasti tekem v alpskem smučanju, smuku in slalomu.
Končna lestvica olimpijskih uspehov je znana. Največ zlatih medalij si je priborila Vzhodna Nemčija in to 9, Sovjetska zveza 6, po 4 pa ZDA, Finska in Švedska, 3 Norveška, po 2 pa Kanada, Švica in Zahodna Nemčija. Vseh skupaj si je sicer Sovjetska zveza priborila največ medalij - 25 -, a le eno več kot mala Vzhodna Nemčija. Ruski u-spehi na zimskih olimpijskih igrah upadajo. L. 1976 so si Rusi pritekmovali 12 zlatih medalij, 1. 1980, v Lake Placi-du, 10, letos pa samo šest. Tudi v športu je dokaz, da z njeno politično ureditvijo ni vse mogočno in rožnato, zlasti ne v športu, ki je bil in naj bi bil njihova največja reklamna veja.
Smuške panoge so za gledalca poleg hokeja in drsalnih panog najbolj privlačne in najbolj razburljive, in vprav s temi je bilo radi vremena največ težav. Ves prvi teden je
(dalje na str. 6)
IZ SLOVENSKE PISARNE
Na policah Slovenske pisarne čakajo še sledeče publikacije na kupce in bralce:
Iz založbe Družbe sv. Mohorja v Celovcu:
ŠKOF ROŽMAN, dr. Jakob Kolarič, trije deli skupaj, vez. $45.00. Dobi se tudi samo II. in samo lil. del, $7.00 in $15.00.
OD DNJEPRA DO PIAVE, $2.00.
PRATIKA 1984, $2.00.
O škofu Frideriku Baragi:
BARAGA USLIŠUJE, dr. Filip Žakelj, $5.00.
BARAGO NA OLTAR, dr. Filip Žakelj, $5.00.
BEREM O BARAGI, dr. Filip Žakelj, $5.00.
PO BARAGOVI DEŽELI, Tone Zrnec, $5.00.
SHEPHERD OF THE WILDERNESS, $5.00.
Razno:
PERO IN ČAS II. Mirko Javornik, br. $20.00.
PREGLED NOVODOBNEGA SLOV. KATOLIŠKEGA GIBANJA, msgr. Matija Škrbec, I. in II. del, $2.50 vsak.
KRIVDA RDEČE FRONTE II. in III. del. Matija Škrbec,
$2.00.
BRONASTI TOLKAČ, Humbert Pribac, pesmi iz Avstralije, $4.00.
BEŽNA SREČANJA, dr. L. Čepon. Srečal se je z verami Indije, južnoazijskih dežel in Japonske. $5.00.
O revoluciji med vojsko:
ODPRTI GROBOVI, Franc Ižanc, III. in IV. del, vsak
$6.00.
PRAVI OBRAZ OF, Miha Marjan Vir, II. in III. del, vsak $6.00.
REVOLUCIJA POD KRIMOM, Janez Klemenčič, Ciril Milavec in dr. Filip Žakelj. Dokument št. 3, cena $5.00.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA, dr. Filip Žakelj, kot Dokument št. 4, cena $5.00.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA, dr. Filip Žakelj, kot Dokument št. 5, cena $5.00.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČArdr. Filip Žakelj, kot Dokument št. 7, cena $5.00.
REVOLUCIJA V HOTEDERŠCI, Siena Blažič, cena $5.00.
V ROGU LEŽIMO POBITI, Tomaž Kovač, cena
$2.00.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO, Matjaž Klepec, cena $2.00.
THE GLIMMER OF HOPE, Jože Komidar, $8.00.
Iz povojnih časov:
MATER & MAGISTRA, okrožnica papeža Janeza XXXII. o modernem razvoju družbenega življenja v luči krščanskih načel. Okrožnico je pripravila v slovenščini ,,Družabna pravda". Cena $1.00.
O KLJUČNIH VPRAŠANJIH RANE KARANTANSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE, Franc Jeza, cena $10.00.
ALTERNATIVA, Franc Jeza, zbornik za družbena vprašanja, $6.00.
INICIATIVA, Franc Jeza, zbornik za družbena vprašanja, $6.00.
DEMOKRACIJA, Franc Jeza, zbornik za družbena vprašanja, $6.00.
AKCIJA, Franc Jeza, zbornik za družbena vprašanja, cena $6.00.
NEODVISNA SLOVENIJA, zbornik za družbena vprašanja, cena $6.00.
Za naročila po pošti je treba gornjim cenam priložiti še poštnino.
(Bo še)
Uprava Slovenske Pisarne 618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
marec
10.	— Pevski zbor Glasbena
Matica priredi koncert z večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Slogar orkester.
11.	— Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester.
31. — Slovenski narodni dom priredi večerjo in program ob Domovi 60-letnici oziroma 70-letnici.
31. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo v New Torontu, Kanada.
APRIL
1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu.
7. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
7. — Zbor Slovenska pesem priredi koncert pri Sv. Štefanu v Chicagu. Pričetek ob pol osmih.
14.	— Fantje na vasi, Toronto, priredijo koncert v cerkveni dvorani na Brown’s Line. Začetek ob 7. zv.
15.	— Dramatsko društvo Lilija poda Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, v Slovenskem domu na Holmes Ave.
28.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
MAJ
12.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
13.	— Slovenska šola pri Mari-
ri Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znanceml
20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo.
26.	— Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci.
27.	— Društvo SPB Cleveland obhaja slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd.
28.	S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo.
JUNIJ
3. Otvoritev Slovenske pristave.
16. in 17. — Tabor DSPB
Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku.
30. — Slomškov krožek priredi romanje v Lemont.
JULIJ
8. — Misijonska Znamkarska
Akcija ima piknik na Slovenski pristavi.
13., 14. in 15 — Poletni festival pri Sv. Vidu.
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
29.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester.
19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
15.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	— Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
23.	— Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
23. — Slovenska folklorna
skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	in 30. — Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu.
Kanadska Domovina
OLIMPIJSKI OGENJ
(Nadaljevanje s 5. str.)
snežilo, vmes je pihal močan veter, organizatorjem pa je pomagalo več tisoč prostovoljcev in predvsem vojaštvo tako, da so bile proge z ozirom na vremenske težave večinoma res odlično pripravljene. Vsa čast in pohvala prirediteljem!
Vsake olimpijske igre prinesejo presenečenja in seve razočaranja. In obojega je bilo tudi letos veliko in preveč. Pri tekmovanjih gre za enkratno zmago in to lahko doseže mimo vseh predvidenih favoritov navadno skoro neznan tekmovalec. In tod so tudi Ameri-kanci doživljali res razočaranja. Pa tudi Avstrijci, Kanadčani in zlasti Rusi.
Začelo se je s hokejem. Amerikanci so po 4 letih, radi »čudežne zmage na olimpijskih igrah 1980.« še vedno plavali v zadovoljstvu in ponovnem pričakovanju vsaj ene medalije, če že ne ponovno zlate. Medalije pa so samo tri, moštev je bilo kar 12. Po 200 treningih in 65 tekmah z domačimi in mednarodnimi moštvi, so bili kar najbolje pripravljeni. In morda malo preveč samozavestni.
Kot prvega nasprotnika so srečali Kanado. Niso je imeli
30.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
20. — Tabor DSPB Cleveland
prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
20.	— Pevski zbor Glasbena
Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
21.	— Občni zbor Slovenske pristave.
28. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do
I.	30 popoldne.
NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
10. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
II.	— Slovenski šoli pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana.
16., 17. in 18. — November-
fest pri Sv. Vidu.
za enakovrednega partnerja, sanjali so o svoji nadmoči, a prav Kanada jim je zadala z rezultatom 4:2 prvi poraz. Prej so še igrali Amerikanci politiko - kdo je amater in kdo profesionalec - dosegli po Finski, da so 5 igralcev treh držav res označili za profesionalce in jih črtali iz imenikov upravičenih udeležencev, vmes tudi dva kanadska »juniorja«. Morda je to nekako ujezilo mlade Kanadčane (njihova povprečna starost je bila kot pri Amerikancih menda 22 let), ker so kasneje poleg ekipe ZDA premagali še Avstrijce, Fince in Norvežane.
Amerikancem se je nekako ustavil ves napovedan in predvidevan polet. Zgubili so še dve tekmi, zmagali enkrat in dvakrat igrali neodločeno s precej slabšima nasprotnikoma. Mar se je nekako maščevalo zakulisno športno politično izigravanje? Ne vem za nobenega res amaterskega hokejista. Vsakega, ki obeta morebiten uspeh, podpišejo in podpirajo od prvih mladinskih let na ta ali oni način. Nekje se je torej zataknilo. »Kdor je sam čist, ta naj druge umiva!« Na igrah so se seve odlikovali starejši in veliko več izkušeni »amaterji« Rusi in Čehoslova-ki ter zasedli sledeča mesta: 1. Rusi, 2. Čehoslovaki, 3. Švedi, 4. Kanadčani, 7. Amerikanci in 9. Jugoslovani (od vseh skupaj 12 moštev).
Smuški teki so bili »rezervirani« za severnjake in med nje se je uvrstilo le nekaj Vzhodnih Nemcev. Tudi tod razočaranja. Amerikanec Koch, ki je sposoben vrhunskih zmag in so od njega to tudi pričakovali, ni uspel, zasedel je le 21. in kasneje 10. mesto. Tudi kombinatorec Lynch delno radi politike ni uspel in se s kratkimi skoki in kasneje s slabšim tekom ni plasiral med prvo deseterico.
Še mnogim drugim ni šlo po željah in upanjih. V skokih na 70 m skakalnici je zmagal ta-korekoč novinec, 19-letni Nemec Weissflog, katerega ime še nismo slišali. Tod so Kanadčani kot tudi Jugoslovani računali na medaljo, če že ne zmago. Letos dva najboljša skakalca, Kanadčan Bulau in Slovenec Tomaž Ulaga, pa sta res razočarala. Oba sta namreč v tekmah za svetovni skakaški pokal v prvi peterici. Namesto prvih mest pa je zasedel Bulau šele 38. mesto. Tomaž Ulaga, ki je lani na predolimpijskih skokih v Sarajevu postavil z 91 m rekord skakalnice, to pot po zdrsljaju na naletu skočil samo 56 m in bil končno po 2 skokih predzadnji. In to pred deset tisoči domačih in tujih gledalcev. Res izredno razočaranje!
Na 90 m skakalnici je zmagal Finec Nykanen s skokoma 116 m (rekord) in 111 m. Dru-
gi je bil že prej omenjeni mladenič Weissflog, 4. pa dobri Amerikanec Hastings s skokoma 102.5 in 107 m. Vsekakor njegov dosedanji največji uspeh.
(konec prihodnji torek)
Senčna stran sarajevske olimpiade
GORICA, It. - Pod naslovom »Liberalnost Jugoslavije se konča pri človekovih pravicah« je ugledni nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung 8. februarja priobčil tole poročilo iz Beograda:
»Samo 50 km zračne črte od Sarajeva, kjer se med zimskimi olimpijskimi igrami visoko povzdigujejo ideali miru in svobode, stojita mesti Foča in Zenica s svojimi zapori. Iz Foče je pred nekaj tedni prišel na Zahod klic na pomoč: politični jetniki se pritožujejo, da ne uživajo pravic, katere vsebuje jetniški pravilnik.
Med 15 podpisanimi sta tudi dva frančiškanska redovnika. V Zenici je zaprt frančiškanski novic Vidovič, ki je bil ob aretaciji 1980 star šele 20 let. Obsojen je bil na 6 let ječe, ker je zložil pesem, v kateri je popisal, kako je jugoslovanska
politična policija umorila njegovega očeta in deda.
Zapori, v katerih prestajajo krivično kazen ljudi, katerim se odrekajo človekove pravice, pa niso samo v socialistični republiki Bosni in Hercegovini, kjer zdaj poteka zimska Olimpiada. Novembra lani je prišlo na Zahod pismo iz Lepoglave* podpisi 8 zapornikov. Med njimi je tudi 47-letni gosp0' darski strokovnjak Veselica, obsojen na 11 let, ker je baje na Zahod pošiljal poročila ° kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji.
Osmerica jetnikov je jetni' šniško vodstvo prosila, da m ob priložnosti svetega leta PrC' jeli zakramente. Odgovor: samica, udarci in nazadnje na-ščuvanje kriminalcev na P0'1' tične.
Jugoslavija je država, kise rada ogrinja s plaščem libera* nosti. Olimpijske igre hočej0 ravno to doseči. Vendar se je nikom odreka vsaka verska tolažba, s čimer se kršijo do ločbe mednarodne pogodb« človekovih pravicah, ki j0J podpisala tudi Jugoslavija- N to kršitev je pred nedavnim prstom pokazal tudi zagreb nadškof kardinal Kuharič.«
KatoiiSki tj* (23. feb. 1»84)
Človekova zgodovino Je napisana na njegovem obrati1’ A. Trsten]^
Ljudje brez strasti ne znaj0 spreminjati zgodovine.
C. MV°SZ
Polemika o deležu Slovencev pri nastanku jugoslovanske države
(V zadnjem času smo poročali o odmevu v Sloveniji glede tako imenovanih »programskih jeder«, po katerih naj bi bilo po zaslugi beograjske centrale v samih slovenskih šolah prizadeto oziroma ogroženo slovenstvo. Opaziti je tudi druge tovrstne pritiske, prav tako pa reakcije prizadetih slovenskih strokovnjakov, ki skušajo tehtno odgovarjati na za Slovence škodljive trditve, katere prihajajo iz drugih republik v SFRJ. Tako je zgodovinar Janez J. Švajncer pred nedolgim v Naših razgledih (27. jan. 1984) odgovoril na feljtonski članek nekega Petra Opačiča, ki je bil izšel v beograjskem listu Politiki. Ker v svojem precej obširnem odgovoru navaja Švajncer zanimive podatke o vojaški vlogi Slovencev pri nastanku jugoslovenske države leta 1918, posredujem večji del njegovega članka. Vem, da je med bralci Ameriške Domovine veliko oseb, ki se zanimajo za slovensko zgodovino, nekatere se bodo najbrž tudi spomnile dogodkov, o katerih piše Švajncer. Če bodo voljne posredovati dodatne podatke ali pa koregirati nekatere Svajncarjeve trditve oz. stališča, bom take prispevke z veseljem objavil. Kakor vedno v zyezi s prispevki zgodovinarjev iz današnje Slovenije, je treba vzeti v poštev osnovno, obvezno stališče pisca, ki ga narekuje tamkajšnji Politični sistem. Kljub temu pa pisec članka odločno brani slovensko vlogo v dogodkih okoli nastanka prve Jugoslavije- Ur. A.D.)
Najprvo citira Švajncer fKrešeno oceno srbskega pisca ln s'cer v izvirni srbščini: »Od srPskih zarobljenika - pečatnika iz austrougarskog za-r°bljeništva, su obrazovane Posebne jedinice ili su ulazili u ^astav regularnih srpskih pu-1 ova. Neki od tih dobrovo-lačkih jedinica u zajednici sa edtedima obrazovani od metana odigrali su značaj nu ulo-^ v odbrani severne državne Ranice od nasrtaja Madžara i ustrijanaca u Prekomurju i t^jerskoj i Italijana u Dalma-sve do zaključenja miro-ugovora sa susednjim
Medjama.«
Po nekaj uvodnih stav gornji oceni - med kat P°ve Švajncer tudi to:
, ^ato zgrešena ocena ,^k° opravila z vojaški ® ni Slovencev pri nasta VeUpne jugoslovanske ‘	~ preide pisec na
njega odgovora:
ig^pd Majske deklai je tekla v Sloveniji 1 Karaganda za Jugosli bil ^^na Jugoslav! m?*- ta*crat opredeljeno
^an^0"08^ Z jv anskim prebivalst
2* 29. oktobra 1918 je
Pr°glašena „D
Vat .'Država Slovencev
bila°VJn ^r^ovl- Ta drža
Zna °rez ntednarodnega
nih Ja !n brez natanko d<
ob^K vendar je forn
bj: ala*a vse do združitve
je oj': *.11- 1918- dejansl
Zgolj ‘ J° m°8li 11 IaeJta^?redl obraz(
bilaVtjska Države SHS j« 'jena 0t ^^va sama, raizde-bil Dm njen slovenski del je v°jSk°S?bna celota. Hrvaška i.I, v .Je bila imenovana kot V°jskaJn0 okrožje“. slovenska
Okrožje«?a kot *>n- v°jno Hina rv, ‘ ^aradi visokega avstro U ■*? Poveljeval bivši hVfsld Podmaršal. Na-bila im ada za Slovenijo, ki je l9l8 ^enovana 31. oktobra *mela tudi odsek za dr. . ao obrambo. Vodil ga je Vro Pogačnik. Sloven-
ska vojska je obstajala od novembra 1918 do začetka delovanja Dravske divizijske oblasti 1. februarja 1919 (piše se tudi o datumu 4. februar 1919), slovenski polki pa so ostali vse do julija 1919. Takrat se je začel proces razslo-venjevanja, ki je bil v celoti končan šele leta 1920.
Slovenski sestav polkov
»Polki nekdanje avstroogr-ske vojske so se dopolnjevali po teritorialnem načelu. Tako so bili nekateri polki dejansko slovenski, saj je bilo moštvo rekrutirano na slovenskem območju. Oficirji so bili Nemci ali narodno nezavedni (z izjemami), povelja nemška, podoficirji pa so izvajali pouk v slovenščini, saj vojaki toliko nemško niso razumeli, da bi lahko bilo drugače, pa tudi podoficirji so večinoma razumeli nemško samo toliko, kot je bilo potrebno za opravljanje službe.
»Značilno je bilo, da ni bil niti eden izmed teh slovenskih polkov leta 1914 poslan na srbsko bojišče (razen enega bataljona 87. pehotnega celjskega polka, ki je bil že pred vojno poslan v Skadar in so v njem služili večinoma vojaki iz precej ponemčenega Ptuja in njegove okolice). Slovenski polki so bili poslani na rusko bojišče in od začetka vojne z Italijo maja 1915 na italijansko fronto. Tam so slovenski, hrvaški in bosensko-hercegov-ski polki nosili glavno breme obrambe na Soči. Vedeli so za londonski pakt, branili so svojo domovino in umirali zanjo, ne pa za Avstro-Ogrsko, poveljstvo pa je tak njihov odnos do vojne spretno izkoriščalo.
»Po uradnem avstroogr-skem vojaškem pregledu, lahko pa si zamislimo, v kolikšni meri je bil tak pregled avstrijskega poveljstva v vojnem letu objektiven, je bilo maja 1918 slovensKO moštvo v večini v naslednjih polkih: v celjskem pehotnem polku št. 87 je bilo 84% Slovencev, v kranjskem
17.	pehotnem polku 81,5% Slovencev, v 2. gorskem strelskem polku je bilo 51% Slovencev, v 26. mariborskem strelskem polku 51% Sloven-
cev in v lovskem bataljonu št. 7 52% Slovencev. O narodno-zavedni in protivojni revolucionarni naravnanosti Slovencev v teh enotah govore znani vojaški punti z ustreljenimi voditelji uporov (Judenburg, Radgona, Murau). Nekaj posebnega je bilo, kako je oktobra 1918 slovenski gorski polk št. 2 dobil odhod na bojišče. Vojake so razorožili, veliko zaprli, ko pa so vojakom orožje vrnili, so se spet uprli.
Slovenska vojska
»Omenjanje teh slovenskih polkov avstroogrske armade je pomembno za razumevanje nastanka slovenske vojske novembra 1918. Ni zrasla iz nekakšnih meščanskih straž, pač pa iz slovenskih jeder starih polkov. Ko je dotedanji avstroogrski major Rudolf Maister 1. novembra 1918 v imenu mariborskega Narodnega sveta prevzel poveljstvo nad vojsko v Mariboru in tako nad Mariborom (zaradi večje avtoritete ga je Narodni svet še isti dan imenoval za generala), je odšel v vojašnico 26. strelskega polka v Melje, odpustil nemške vojake in iz Slovencev formiral enoto, ki je rastla kot Mariborski pešpolk. Polk je bil v celoti organiziran 21. novembra 1918. Imel je tri bataljone s po štirimi četami. Vsaka četa je imela tri Pehotne vode in vod lahkih strojnic. Že 23. novembra 1918 so slovenske enote pod poveljstvom generala Maistra v nenadni in dobro pripravljeni nočni akciji razorožile belo-zeleno nemško gardo, ki so jo imeli v rokah mariborski Nemci in nemčurji. Tako so Slovenci dejansko uveljavili svojo oblast v mestu. Maribor kasneje ni bil vključen v plebiscitno območje in je ostal z zaledjem Jugoslaviji in ni doživel usode Koroške, ki smo jo izgubili. Srbska kraljeva vojska s tem osvobajanjem slovenske severne meje na štajerskem odseku ni imela ničesar.
»Iz slovenskih jeder starih slovenskih avstro-ogrskih polkov so se razvili polki nove slovenske vojske; v Mariboru že omenjeni ,,Mariborski pehotni polk“, v Celju ,.Celjski polk“, ki je nastal iz starega celjskega 87. pehotnega polka, v Ljubljani ,,Ljubljanski polk“ iz slovenskih jeder starega 17. pehotnega bataljona in 7. ter 20. lovskega bataljona. ,.Slovenski planinski polk“ je zrasel iz starega gorskega strelskega polka št. 2. Iz starega tržaškega 97. pehotnega polka in 5. strelskega polka je izšel ,,Tržaški pešpolk". Tako so nastale topniške, konjeniške, saperske in druge enote, celo letalstvo. Vojaki in oficirji v teh enotah so bili Slovenci, z izjemami, ki jih bomo omenili kasneje.
»Z ukazom poveljstva srbske kraljeve vojske je bilo namesto II. vojnega okrožja 22. decembra 1918 formirano poveljstvo Dravske divizijske oblasti, toda to poveljstvo je začelo delovati šele v začetku
februarja 1919. Za poveljnika je bil imenovan srbski kraljevi general Krsta Smiljanič. Skoraj tri mesece po tistem, ko je dejansko prevzel poveljstvo, je koncem aprila 1919 prišlo do ofenzive slovenskih enot na koroškem odseku, in to brez pomoči srbskih kraljevih enot. Avstrijske enote so to ofenzivo zlomile in celo zavzele dele ozemlja, ki je bilo do takrat v slovenskih rokah.
»Zlom ofenzive je imel velike politične posledice in ena izmed njih je bil prihod srbskih kraljevih enot v Slovenijo. Maja 1919 so slovenski in srbski kraljevi polki znova napadli, toda ta vojni uspeh ni mogel rešiti ozemlja, ki smo ga kasneje izgubili s plebiscitom. Po tej veliki ofenzivi so bili julija 1919 slovenski polki vključeni v enotno vojsko, dobili so nova imena in številke. Postopoma je bilo uvedeno srbsko poveljevanje, prihajali so regruti z neslovenskih območij, slovenski regruti pa so bili poslani iz Slovenije, enako je bilo z oficirji. Tako je nastala velikosrbska kraljeva vojaška organizacija.
Vloga srbskih vojakov
»O vprašanju srbskih vojakov, bivših avstroogrskih vojnih ujetnikov, pa naslednje:
»Slovenska vojska, kot rečeno, ni imela legitimacije antantnih enot. Tako so bili v nekaj primerih srbski vojaki -bivši vojni ujetniki - uporabljeni kot,,antantne" čete v zavajanju Avstrijcev in tudi Italijanov. Po avstroogrskem zlomu so italijanske enote počasi zasedale ozemlje, ki je bilo Italiji obljubljeno z Londonskim paktom za vstop v vojno. Italijani so prekoračili celo demarkacijsko črto in takrat je za Slovence veliko storil podpolkovnik srbske kraljeve vojske
-	biv$i vojni ujetnik Stevan Švabič. V Ljubljani je poveljeval Komandi srpskih trupa u Ljubljani, srbskim vojakom, bivšim avstroogrskim vojnim ujetnikom.
»Podpolkovnik Švabič je
14.	novembra 1918 protestiral pri Italijanih in zagrozil, da bo uporabil orožje, če bodo italijanske enote nadaljevale s prodiranjem. A kako se je na to dejanje podpolkovnika Švabi-ča odzvala komanda srbske kraljeve vojske? Švabiča so že 20. novembra 1918 telefonično poklicali v Beograd in od tam se ni več vrnil. Ob tem moramo vedeti, da ne pred 1. decembrom 1918 in ne po zedinjenju srbska vlada in srbsko vrhovno poveljstvo nista dala srbskim enotam, ki so jih sestavljali bivši vojni ujetniki -Srbi v Sloveniji, legitimacije, da nastopajo kot antantni vojaki. To so, dokler je šlo, ti vojaki počeli iz svoje zavesti, ko pa so Avstrijci nehali verjeti v ,,antantne" srbske enote, se je zgodilo, kar je imelo velike politične posledice. Srbski odred bivših vojnih ujetnikov
-	280 vojakov s sedmimi oficirji pod poveljstvom kapeta-na Milovana Milosavljeviča -
je 14. decembra 1918 zasedel Grabštajn, severno od Drave, deset kilometrov vzhodno od Celovca, in ko se ta odred ni mogel legitimirati kot enota srbske vlade ali srbskega vrhovnega poveljstva, so Avstrijci odred razorožili, ujeli in prek Budimpešte poslali v Srbijo. Zdaj je bilo očitno, da so slovenske enote na položajih proti Avstriji prepuščene same sebi. Tak razvoj dogodkov je bil velik politični pritisk na vlado v Ljubljani.
»Še o tem, da je bil iz srbskih vojakov - bivših avstroogrskih vojnih ujetnikov, formiran 26. pehotni polk ,,Komande srbskih trupa u Ljubljani". Čete tega polka so bile razmeščene v Trbovljah, Zagorju, na Jesenicah, v Kranjski gori, Kranju in drugih krajih. Če vemo, da so bili kraji, kot so Trbovlje, Zagorje, Kranj in podobni daleč od fronte na meji in veliki centri nezadovoljnega proletariata, lahko sklepamo, čemu so te čete služile. (Kot vidite, se morajo vsi zgodovinarji v Sloveniji izkazati s citiranjem marksističnih izrazov in gesel! Ur.) Prva enota redne srbske kraljeve vojske, ki je prišla v Slovenijo, je bil bataljon 4. pehotnega polka Drinske divizije. V Ljubljano je prišel 22. decembra 1918, vendar ne, da bi odšel na fronto, pač pa zato, ker je 23. decembra 1918 prišel v Ljubljano kot šef srbske vojne misije pri narodni vladi za Slovenijo oziroma pri II. vojnem okrožju general Smiljanič, ki je z začetkom februarja začel poveljevati kot komandant Dravske divizijske oblasti.«
(V pripravi imam članek, ki bo kazal slovensko zastopstvo v sekretariatu za zunanje zadeve vlade SFRJ. Navzočnost Slovencev je sicer zelo pičla.
Ur.)
Več vina v ZDA
LJUBLJANA — Pred nedavnim se je mudila v Sloveniji delegacija ameriške družbe Coca-Cola, ki jo je vodil Claus M. Halle, izvršni podpredsednik in predsednik izvozne korporacije Coca-Cola.
Delegacijo je sprejel dr. Boris Frlec, podpredsednik izvršnega sveta slovenske skupščine. Pogovora sta se udeležila tudi Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za mednarodne odnose, in Rado Dvoržak, predsednik poslovodnega odbora družbe Slo-vin. S Slovinom ima Coca-Cola poslovni sporazum o izvozu slovenskega vina v ZDA.
Coca-Cola in Slovin sta dosegla nov dogovor, po katerem predvidevata povečani izvoz vina iz Slovenije in SFRJ v ZDA, tako da bi se po letu 1985 izenačile dobave koncentrata coca-cole v SFRJ z izvozom vina s težnjo, da se v kasnejših letih ta bilanca prevesi v korist izvoza vina v ZDA.
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Dva dni pred poletom z otoka me je zgodaj zvečer general Mao poklical po telefonu. Vprašal me je, če sem občutil potresne sunke, ki so se v presledkih ponavljali več minut. Dejal je, naj me ne skrbi, ker se pripetijo pogosto. Mogoče pa je, je rekel, da postanejo sunki močnejši in da so prvi le predhodniki bolj resnega potresa. Umestno je pripraviti se na kaj takega, je svetoval, ker ni prijetno in varno ostati v hiši. Vzel naj bi torej posteljnino z odejo na vrt.
Komaj sem obesil slušalo, se je hiša stresla. V sobo je pritekel služabnik; pokazal sem mu posteljo; pograbil je vse potrebno ter s krikom zbežal skozi vrata. Naenkrat se me je lotil občutek, kot da ne znam več hoditi ali stati na nogah in da se vse premiče. Ni trajalo več kot nekaj sekund, a zdele so se dolge. Za trenutek je bilo vse mirno, ko sem utekel iz hiše.
Izza visoke vrtne ograje se je razlegalo vpitje, katero je spremljalo bobnanje in trobentanje. Ko je utihnil vrišč, so prišli iz dalje visoki zvoki kitajske pesmi. Šunder sem tolmačil kot vražarsko preprečevanje nadaljnjega potresa, petje pa v pohvalo in zadoščenje za povrnjeni mir.
Miru tisti večer ni bilo. Misleč, da je potres prenehal, sem namignil služabniku, naj odnese posteljnino nazaj v hišo. Kakor pribit je stal poleg banjanovega drevesa jn zmajal z rokama, skočil v zrak in zavpil, ko sem se obrnil proti hiši. Gotovo več ve in sluti kot jaz, sem mislil in ostal na vrtu.
Čez mogoče deset minut so se povrnili lahki tresljaji, komaj opazni, le da se je zdelo, da noge omahujejo in da ni varno na njih stati. S tresljaji se je ponovilo vpitje in bobnanje. Usedel sem se na tla. Začeli so se silnejši sunki in se v presledkih ponavljali.
Oskrbnik hiše in drugi so legli na tla in storil sem isto, pa to se mi ni zdelo nič bolj udobno ali varno proti zemeljskim
sunkom. V trenutku močnejših udarcev je vrišč z ulice kakor iz strahu premolknil in se po presledku spet začel. Podzemeljskega grmenja, ki zamolklo spremlja potrese drugod po svetu, pa ni bilo slišati.
Potresni sunki so se povra-čali celi dve uri. Ostal sem s služinčadjo na vrtu še pol ure potem, ko so prenehali. Popoln molk je na mah prekinil smeh in veselo čebljanje srečnih ljudi, da ni prišlo do hujšega. Nobenemu se ni nič pripetilo; o škodi po mestu Tajpej sem slišal naslednji dan, da ni bilo znatna.
General in drugi so mi povedali, da na Formosi ni meseca brez majhnih in včasih srednje močnih potresov. Ljudstvo jih je vajeno in z vražami preprečuje velike nesreče, ki pogosto prizadenejo posamezne kraje z ruševinami in ljudskimi žrtvami.
Polkovnik Hočevar je odpotoval s Formose po prvem tednu. Na izlete z njegovim jee-pom v okoliško gričevje me je dvakrat spremljal general Mao. Stoičen, nadvse galanten gospod je bil prijazen družabnik. Ženo in njene starše so komunistični revolucionarji ubili in vsa družina je bila uničena in razkropljena leta 1949. Sam je moral pobegniti, ko se je Čangkajšek umaknil.
Vodstvo varnostnega oddelka mu je bilo več kot vsakdanja služba. Hotel je oddelek preurediti v moderen in učinkovit vladni organ za borbo proti komunizmu v svoji domovini. Najini razgovori so se torej tikali največ njegovega organizacijskega dela. Obenem so mu sestanki služili kot vežba v angleškem jeziku.
Po obeh izletih v griče sva se ustavila v naselju razkožnih vil in hotelov za turiste. Kraj slovi po vročih mineralnih vrelcih in vsako podjetje ima za izletnike obsežno splošno in nemalo majhnih privatnih plavališč.
Sistem so med leti okupacije uvedli Japonci, ki so izkoristili naravne prilike v trgovske namene. Z vrtovi obdani hoteli
“SLOVENIA RADIO PROGRAM’9
HEARD COAST TO COAST
3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
ob vznožju gričev se ne razlikujejo od sličnih ustanov na Japonskem, presegajo pa jih v moderni opremi.
Dve nališpani ženski v japonskih sprejemnih kostumih sta naju odvedli v posebno sobo, da nama postrežeta s čajem in sladkarijami. General Mao mi je povedal o prijetnosti plavanja v topli in težki mineralni vodi in koj sem bil pripravljen poizkusiti to novost. Ampak hlačk nisem imel. Rekel je, da se teh ne poslužujejo.
Naročil je strežnicama, naj pripravita privatno plavališče, da se hočeva kopati. Naročilo se jima je moralo zdeti nenavadno. Privatno kopališče služi le posamezniku, ker z njim vedno gre v vodo gejša, da mu streže in ga kratkočasi.
Dovolj prostorna soba s porcelanastimi stenami in kopališčem v zadostni dolžini za kratko plavanje je bila opremljena v kotu z udobnim ležiščem. Obe gejši »lepotici« sta že čakali, ena v vodi, druga pojoča pri prekladanju blazinic na ležišču. Dekleti sta ne-verjeno strmeli v generala, ki jima je dejal, da ju ne potrebujeva. Pri vratih sta se ustavili in zasmejali.
Vzlic obilici poslov z uradi je bil dvotedenski obisk na Formosi v razvedrilo. Mao in njegovi pomočniki so se potrudili oskrbeti me z vsem, kar sem želel. Zvečer pred odhodom sem bil gost na njegovem domu. Tedaj nisem poznal kitajskega običaja, da gostitelj pokloni predmet, katerega dobrodošli gost najbolj občuduje. Na steni sprejemne sobe sta visela dva starodavna portreta prednikov v naravni velikosti moškega in ženske iz dinastije Manču.
Ogledoval sem pestrost detajlov na slikah iz svilenega papirja. Obraz in roke sedečih mogotcev brez okrasa, le čisto naravno upodobljene, svečana pokrivala do tal pa so bila posejana z raznovrstnim cvetjem in drugimi okrasi. Daši se nisem nikoli ogreval za orientalsko umetnost, se je bilo težko nagledati mojstrskega dela v slikovitih podrobnostih.
Ko sva po večerji stopila iz jedilnice, portretov ni bilo več na steni. General je naročil zviti ju na drog in na mizi sta bila spravljena v puščicah zame. Zaman sem odklanjal dragoceno starino. General mi je podaril puščici pred odhodom. Izročil mi ju je z besedami, naj ju hranim v spomin na kitajske prijatelje. Da bi sam ne nosil, je velel strežniku odnesti portreta v avto.
Drugo službeno potovanje iz Tokia na Formoso bi bil lahko opravil kdo drug, a iti sem hotel sam, da bi se spet sestal z dobrim generalom in se mu oddolžil za gostoljubnost in darilo. Nesel sem mu moderen radijski aparat, katerega je bil silno vesel
(se nadaljuje)
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte o rojakih v svojih naselbinah!
Report of the 1984 Growth Membership Program
It gives me a great deal of pleasure to announce that the Life Insurance Department of our Holy Family Society has just shattered all previous records of enrollment. In the very short time of 45 working days the Life Department enrolled 349 NEW MEMBERS... These NEW MEMBERS purchased $765,000.00 of life insurance with an annualized premium of $52,350.00...
This record will be hard to duplicate; however, we will do our best and we will see what happens in the next 45 days.
Our Accident and Health Department was also very busy; however, this Department did not have the success that our Life Department enjoyed. The Accident and Health Department enrolled 201 NEW MEMBERS in the same amount of time.
We can all be proud of the combined total of 550 new members that have joined our Society since this new year of 1984.
On behalf of the Officers, Members and Friends of the Holy Family Society, we welcome each and every one of you into our FAMILY of the Holy Family Society.
We will do our utmost to serve you and we will do our best to merit your confidence in us. “WELCOME”.
Fraternally yours,
HOLY FAMILY SOCIETY
Joseph J. Konrad President
The
Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434
Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President.............................Joseph J. Konrad
First Vice-President......................  Ronald	Zefran
Second Vice-President......................Anna	Jerisha
Secretary..........................Robert M. Kochevar
Treasurer............................Anton J. Smrekar
Recording Secretary........................Nancy Osborne
First Trustee.........................Joseph Šinkovec
Second Trustee...........................  Frances	Kimak
Third Trustee...........................Anthony	Tomazin
First Judicial....'..........................Mary Ri^0
Second Judicial.............................John Kovas
Third Judicial.....................................Frank	Toplak
Social Director............................Mary Lou Gojl
Spiritual Director...,....Rev. Lawrence Grom, O.F-M'
Medical Advisor..................Joseph A. Zalar, M.D-