Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljfc po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za <*et. rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta t gl; ako zadene na ta dan prazmk. izide Danica dan poprej. ^
Tečaj XXXI.	V IjuMjani 10. vel travna 1878. ~ List 19,
Posnetek
okrožnice sv. Očeta Leona XIII od 21. mal. travna 1878.
(Dalje.)
Te žalostne in težke skerbi, častiti Bratje, smo Vam v spomin poklicali, ne da bi Vašo žalost množili, temuč ker menimo, da iz tega Vam bo čisto jasno, kako pritežne so okolišine, ki zahtevajo od Vas delo in gorečnost; zakaj delati moramo s prav velikim trudom, da branimo in varujemo čast Cerkve Kristusove in apostolskega Stola, ki sta napadana s tolikim obrekovanjem.
Znano in očitno je, častitljivi Bratje, da človeško družbin3tvo je brez terdne podlage, ako ni podpirano od večnih načelstev resnice, pravice in pravnosti ter ako ljubezen ne veže in lepo ne zlaga človeških priza devanj. Kdo torej bi se prederznil tajiti, da stoji Cerkev, ki je z evangeljskim oznanovanjem prinesla luč med pogane, kteri eo bili vsi divjaški in z naj 03tudni-šimi vražami napojeni, ona pa jih je pripeljala k spoznanju Boga in začetnika vsih reči, pa k spoštovanju samih sebe. Ona je odpravila nesrečno sužnjost in je ljudi zopet poklicala k začetni vrednosti. Cerkev je po vsih delih sveti z razgerojenjem znamnja sv. Križa, z vstanovljenjem ali pa brambo umetnosti in vede, s po-etavljenjem naj boljših dobrotnih naprav Človeški rod povsod posamezno in skupno olikovala, iz blata dvigala in ga napeljevala k življenju, kakoršno se spodobi njegovi veljavi in njegovemu upu.
Ako č'ovek z zdravo pametjo sedanjo veri in Cerkvi Kristusovi tako sovražno dobo primerja z nekdanjimi srečnimi časi, v kterih je bila Cerkev od narodov češena kakor mati, mora v vsih okolišinah priti do prepričanja, da ta naš sedanji čas, tako poln prekucev in razdevanja, divji naravnost in silovito v pogubo; da pa nasproti so bili uni časi toliko bolj cveteči, kolikor veče spoštovanje so narodi skazovali cerkveni vladi in njenim postavam.
Ako so dobrotne dela, ki so vstale na povelje Cerkve aii pa z njeno čversto pomočjo, po večem prave dj&nja in lepotičja tudi svetne olike, se jih Cerkev Kristusova pač ne bo sramovala, temuč prilastovala si bo pohvalo, da je gojivka, učenica in mati olike. Toda v resnici pa tista civilizacija, ki svetim cerkvenim naukom in zapovedin temelito nasprotuje, ni nič druzega, kakor lažnjivi videz olike in prazna bese d 8. Očiten dokaz tega so tiste ljudstva, kterim luč evangelija še ni svetila; v njih življenji se je pač pokazala kaka iskra nekake olike, iz ktere pa ni dozorel močen in pravi sad. Nikakor namreč ne more veljati
za popolnamost človeškega življenja, ako se vsaka opravičena oblast prederzno zaničuje, in tudi ni za svobodo ceniti to, kar se revno iu sramotno šopiri z razberzda-nim razširjanjem zmot, z zaverženim pasenjem nevrednih strasti, z nekaznjenostjo grehov in hudobij, z zatiranjem naj boljših deržavljanov vsacega stanu. Ker je vse to zmota, nevrednost in samo seboj v nasprotji, torej pač nima moči, da bi človeško družino boljšati in njeno srečo pospeševati zamoglo. Zakaj greh stori narode nesrečne in nikakor ne more biti drugač, kakor da to hudo ljudem um in serce spridi, jih v vsako sramoto pahne, omaja vsak pravični red, ter tako deržavi podlago in mir prej ali pozneje pokonča.
Dalje popisuje enciklika, kako krivično je tajiti zasluge papežev za dtržavno družbinstvo. Koliko so se papeži borili za blagor narodov, koliko terpeli; ne žu-^.»nju in ne prilizovanju ali obljubam se niso dali od svoje dolžnosti odmakniti. Papeži so razdjano družbinstvo zopet zbirali, zedinjali, omiko na novo razširjali; njim g;e čast in zasluga, da se čluveškj družbinstvo ni zopet pogreznilo v stare vraže in v divjaštvo. Ako bi se ne bila zanemarjala in zaničevala veljava rimskih papežev, bi tudi nhlast svetnih vladarjev ne bila zgubila svoje visokosti, ktero jim je ravno sv. vera pridobila; pokoršina bi ne bila pojemala, ne bile bi divjale upornosti in vojske, toliko morij in vsakterih nesreč bi cvetečih dežel ne obiskovalo. Dokaz tega so jutrovi narodi, kteri so raztergali pohlevno zvezo z Rimom, s tem pa so zgubili poprešnjo častitljivost, lepoto ved in umetnost, pa veljavo svojega gospostva.
Naj imenitniši dobrote izmed vsih na zemlji pa je imelo od papeževega Rima italijansko ljudstvo; koiikor bližej je bilo Rimu , toliko bogatejši sad je od ondod prejemalo. Papeži so ljudstvo varovali sovražnikov, mu ohranili katoliško vero, slavo učenosti in umetnosti. Priča tega je papeževsko mesto Rim samo, pribežališ« lepih umetnost in sedež modrosti, ki si je pridobilo za-čudovanje in spoštovanje vesoljnega sveta. VelikanBtvo vsega tega je ohranjeno za vselej v spominkih zgodovine, torej zgolj sama sovražljivost in nevredno obrekovanje more ljudi slepiti, češ, da apostoljski Sedež je zaderžek za deržavljansko oliko narodov in za srečo
liliji- .
Vse upanje za Italijo in sreča za vesoljni svet je torej v tesui zvezi z veljavo papeževskega Sedeža; torej je očitno, da rimskemu Prestolu se mora ohraniti in vterditi se zveza udov z glavo, sinov z Očetom.
Sv. Oče vsled tega slovesno zaterjajo, da bodo po vsaki ceni si prizadevali pravice in prostosti sv. Preatola v veljavi ohraniti, pokoršino mu pridobivati, odpravljati zaderžke, kteri vtesnujejo polno prostost njihove službe
in moči, ter da bodo zopet postavljeni na tisto stopinjo, ca kteri so po božjih sklepih bili papeži od nekdaj. Ne ča3tilakomnost ali gospodovalnost jih k tema priganja, ampak dolžnost, prisega, potreba tega gospostva sa obvarovanje polne svobode v djanji in v duhovni oblasti, in pa ker očitni blagor in zveličanje vesoljnega človeštva brez vsacega dvoma to zahteva. Iz tega ozira sv. Oče obnavljajo vse oporeke, ki so jih rasglaeovali njih predniki zoper uzetje njih posestva in zoper pravice sv. Cerkve. Ob enem pa kneze in gospodovavce narodov v imenu Boga najvikšega zarotujejo, da naj v tako hudem Času sebi ponudene cerkvene pomoči ne odmetujejo, temuč naj pristopijo k studencu veljave in zveličanja in naj se v ljubezni in pokoršini z njim zedinijo. Nsj pomislijo, da po spričevanji sv. Avguština Kristusov nauk, ako se mu pokoršina skazuje, služi deržavi v veliko korist, in v varnosti sv. Cerkve in v pokoršini do nje je tudi deržavina in občinska varnost
Naslednjič vikši pastirje živo opominjajo, da naj vernikom vcepujejo ljubezen do sv. vere, ki naj jo z umom in z voljo sprejemajo; zmote pa naj s Pijem IX in drugimi papeži vred zaveržejo po besedah sv. Pavla: ,,Glejte, da vas kdo ne goljufa s filozofijo in praznim slepilom po človeških izročilih."
(Konec nasl.)
S to res no Kronanje podobe Nase ljube Gospe presv• Serca v S mar Jeli na Dolenjskem.
(Konec.)
Tudi duhovna krona, upam, je bila lepa. Veliko nedeljo ob 2 popoldne se je pričela spoved in 5 spovednikov je spovedovalo v terdo noč. Tako tudi na vse zgodaj velikonočni ponedeljek. In očišene serca s Jezusom sklenjene so bile zares nebeško veselje, Mariji gotovo prijetne.
Pa tudi tretje priporočilo ni bilo zastonj. Tudi demantna krona je bila l**pa. Po vsih hišah je bilo več molitve, zlasti malih rožnih venčekov „Naše ljube Gospč presv. Serca" s 33 zdihljeji; posebno še zadnjih 9 dni. Šolski otroci so bili kaj pridni. 13.853 takih duhovnih venčekov so šolarji Mariji darovali. Do 21.000 je bilo takih venčekov mi naznanjenih. Do 500 sv. Obhajil; do 100 posebnih poslov; do 4000 navadnih rožnih vencev; čez 2200 rožnih vencev Čistega spočetja, čez 170O lavretanskih litauij, veliko litanij Naše ljube Gospč; veliko križevih potov, Božjih čednost in druzih zatajevanj. To mi je bilo znano. Veliko pa je bilo molitve, za ktero ve le Bog in Marija. — Eden šolarjev mi je tako-le zapisal na listek: „Pri nas smo pletli duhovno krono Naši ljubi Gospej preav. Serca iz cvetlic rožnih vencev tako le: Molili smo 4 tedne vsaki dan navadni rožni venec; potem po 10 rožnih vencev „Naše ljube Hospe"; po 5 vencev čist. spočetja in litanije Matere Božje; potem vsaki dan po 15 očenašev in češ. Marij za spreobernjenje terdovratnib grešnikov in po petkrat pet očenašev in češ. Marij v čast Kristusovemu terp-ljenju in v čast žalostni Materi Božji. Vsaki dan tri Božje čednosti; vsako soboto smo se postili ob suhem kruhu, in po zmožnosti smo ubogim delili." — Mar ni to lep venček? — Zapisal sem 000 mertvih in nekaj živih v bratovšino Naše ljube Gospe.
Kapela misijonskega križa je vsa preprežena z rudečimi in višnjevimi pregrinjali in z lepimi venci in zelenimi cvetlicami. Zunaj nad kapelo je postavljena velika pozlačena krona, iz ktere gredo venci na obe
strani. Nad krono je pripeto lepo serce s ternjevo krono in v plamenu rudeč križček; okoli prelep okrogel venec. Iz krone po oboku vihri 12 zastav. Zares prav lep pogled!
Tudi gospodov sem več povabil. Naprosil sem v. č. mil. gosp. Novomeškega prošta, viteza Vilfana, da bi vodili slovesno procesijo, blagoslovili in kronali podobo. Prav težko je bilo častitljevemu starčeku, in tudi nam vsim je bilo kaj hudo, da utrujeni po opravilih velicega tedna se niso mogli vdeležiti našega godovanja. Nado-mestovali so jih v. č. kanonik Janez Vovk. Marsikteri gospodov bi bil rad prišel, ali zaderževali so jih prazniki; vender nas je bilo 16 duhovnov.
Tako je bilo, kolikor mogoče, vse pripravljeno. Vse se je neizrečeno veselilo. Veliko in malo je Boga prosilo: Bog nam daj le lepo vreme!
Pa na svetu ni nič popolnega. — Veliko nedeljo popoldne začne dež iti, ko nas je že od srede večkrat plašil. Nebo je bilo prekrito, kakor ko se napravlja dolgo deževanje. Kako je bilo vsim britko pri sercu! Vendar vdani v voljo Božjo smo toliko serčneje molili. In ko smo zvečer ogledovali nad 50 kresov in pervo razsvitljavo v Šmarjeti, se zopet dež vlije; in vse kaže, da ne bo lepega vremena. V tej novi zadregi, ko vsi toliko prosijo, se po navadi obernem k „Nasi ljubi Gospej presv. Serca" in zraven še kličem sv. Očeta Pija IX, naj nam sprosita lepo vreme, in obljubim, ako bomo tako srečni, da bomo uslišani, bom to očitno po »Danici" naznanil, da tudi drugi v takih stiskah s toliko večjim zaupanjem kličejo in prosijo. (Naj bo ta obljuba s temi versticami rešena!)
Vse je pa ravno tako moglo biti. Da je zadnje dneve bilo bolj mokro vreme (ki nas pa v pripravljanji ni nič opoveralo), to je pripomoglo, da je bilo naenkrat vse ozelenelo. Breskve, češnje, slive, hruške, vse je Bvoj cvet pognalo; jabelka so bile rudeče. Ako bi bila tiha vročina, sem se bal, ker je veliko poštenih deklet bilo odbranih, da so šle z venci na glavi, da bi kteri huda vročina kaj ne škodovala, ker so bile gologlave in brez jop. Posebno nas je pa vreme plašilo na vse zadnje zato, da smo toliko bolj serčno molili, in bi dejal, Mariji silo delali, ter nam je res prav čudovito sprosila vreme, da si prav nič boljega želeti nismo mogli. Čast in hvala ji bodi! Vse se je izšlo po naših željah.
Ko se srečni dan zaznd, se zjutraj ob 2 oglasijo možnarji in naši čisto vbrani zvonovi tako prijetno pojo, da mora biti ginjeno vsako serce Ljudstvo suje od vsih strani. Po pervi sv. maši ob 4 je obhajanje do 5 ter pelo. Do 9 so imeli spovedniki delo, ko so koj po 2 začeli. Proti 10 so bili vsi vsaki na svojem odločenem mestu. Šolarji pri zakristiji, šolarice z venci na glavi za kapelo, 20 belo oblečenih, 10 plavo oblečenih z lili jami v rokah, 12 ruaečkasto oblečenih s prelepimi šopki na malih paličicah, in 4 odrašene, ki so podobo nosile in grajšinska gospodična (ker ji )e sestrica zbolela), da je nesla krone na plavi žametni blazinici, — vse te so bile v veliki novi zakristiji. Odrašene dekleta z venci od velikega altarja proti prižnici vse skupaj. Kdor domačih je le mogel, je bji pričujoč; ptujega ljudstva je bilo toiiko, kolikor ga Šmarjeta še ni vidila.
Ko smo podobo na lepem, rudeče pregernjenem, z venci ozaljšanem stojali prenesli is duhovske hiše pred križ na pokopališi in krone na blazinici pred njo postavili, in so bili tudi že vsi gospodje zbrani; stopi ob 10 na prižnico č. g. Janez Tomažič, vikar Novomeški, in v zares lepi pridigi priporoča vsakemu stanu posebej tiste čednosti, s kterimi moramo Mariji v čast spletati lepe večne krone v zveličanje svoje. Bog daj na mogočno prošnjo „Naše ljube Gospč presv. Serca" svoj blagoslov, da se vsi v nebesih enkrat pri njej veselimo.
Zdaj je bila velika slovesna mala; imeli so jo dekan Semiški preč. g. Anton Aleš, in pri nji so pod vodstvom g. o. Hugolina Satnerja prav dobro peli koralno mašo.
Po alužbi Božji je bilo blagoalovljevanje Marijne podobe. In sicer tako: ker je križ malo na zvišenem kraja, aem razpostavil ljadi tako, da so vsi lahko vidili vso slovesnost.
Na levo križa so bili šolarji s svojo zastavo; za križem šolarice z venci na glavi. Blizo križa na levo je bilo 20 belo oblečenih in 10 plavo oblečenih z lilijami. Na desno 12 rudečkasto oblečenih s šopki. Na strančh mize, na kteri je bila podoba, so stale 4 odra-šene, ki so potem podobo nosile in gospodičnja Gabriela Jombarto, ki je krone nosila. Odrašene dekleta z veoci in dvema zastavama — eno belo, eoo plavo s podobami Serca Jezusovega in Marijnega, so stale zadej na desno. Možaki ao bili postavljeni s cerkvenimi banderi za šolarji na levo; spredej na malo zvišenem kraji ženstvo. Zadej za križem je bilo razpostavljeno še 12 zastav, ktere so nosili 4 mladenči in 8 deklet. Ko je bilo vse vredeno, pride duhovščina iz zakristije in prične se blagoslov podobe. Po blagoslovu so pevci zapeli dve pesmi k ,,Naši ljubi Gospej presv. Serca". Med tem sem vredil procesijo tako:
Naprej križ. Potem bandero farne cerkve z možmi; za njim druge bandera podružnic domačih s svojimi so-aesČani. Zdaj bandero družbinsko, ktero je zares lepo iz belega damasta z rudečim križem; na podobi je na eni stani „Naša ljuba Gospd presv. Serca", na drugi bratovšine, in sicer na sredi sv. Rešnje Telo, spodaj presv. Serci Jezusovo in Marijino, okrog venec 15 cvetlic, t. j., sv. rožni venec. To bandere so napravili dobri mladenči in poštene dekleta. Za tem banderom ao šli mladenči odrašeni. Zdaj ao šli šolarji s svojo zastavo in z malimi beršlinovimi vejcami v rokah. Zdaj so 4 mladenči nesli 2 beli in 2 rudeči zastavi, in za njimi ao šle šolarice z venci na glavi in s pušpanovimi vejicami v rokah. Za solaricami je šlo 20 belo oblečenih z vejcami v rokah. Dalje 10 višnjevo oblečenih z lilijami v rokah. In zdaj dragi kroni na žametni in po-arebreni blazinici. Za krono je neslo dvoje odrašenih, rudečkasto oblečenih deklet belo in višnjevo zastavo s presv. Sercema Jezusovim in Marijnim. Nato je šla velika versta odrašenih poštenih deklet, vse z venci. Za to versto so šle zopet 4 odrašene, ki so nesle 2 belo-rumene zastave in 2 pa slovenske belo-višnjevo-rudeče zastave. In naslednjič 12 rudečkasto oblečenih z lepimi šopki v rokah. Zdaj pa so prinesle 4 dekleta podobo „Naše ljube Gospe presv. Serca '. Vse rudečkasto oblečene so imele bele zastore. Za podobo so šle pevke z višnjevimi venci, in pevci; posiednjič duhovšina v korokih, 4 dalmatike in 4 pluvijali; okrog duhovšine cerkvene male banderca; in zadej drugo ženstvo.
Med proceeijo so slovesno zvonili in možnarji so pokali. Moški, mladenči, šolarji in ženake so molili av. rožni venec; duhovšina b pevstvom so peli lavretanake litanije z lepim zdihljejem: ,,Naša ljuba GospA presv. Serca, prosi za nas Boga!" Mislim, da je bilo okoli 250 deklet z venci. Ko ae je procesija razprosterle (obhod je lep na štiri vogle) je bil zarea veličasten pogled. Belo in višnjevo oblečeno se je neizrečeno lepo vidilo. Ker je sapa nekoliko pihala, ao bandera in vse štirnaj-stere nove zastave kaj milo lepo vihrale; zraven lepo veiičaatno odmevanje litanij a tolikimi glasovi, slovesno zvonenje in strel — to je moglo pregreti tudi ledeno serce.
Ko smo po obhodu prišli nazaj, smo se postsvili zopet k križu ravno tako, kakor pri blagoslova. Bil
je pri tolikem ljudstvu vender naj lepši red. Vse me je ubogalo.
Bilo je vse vredeno in vse je mirno in tiho čakalo trenutka, ko bomo lepo podobo kr< nali, tedaj ao v. č. g. kanonik najpred z ginljivimi besedami, kakor znajo, povzdignili krone proti podobi ter prosili naj poprej nebeško Dete, ki je tu na zemlji za n^.s nosilo ternjevo krono, zdaj milo iz nebes na nas se ozre in sprejme ta darek, kterega Mu a ponižnim, pa ljubijočim sercem darujemo. Potem ao zaklicali ,,Našo ljubo Gospo preav. Serca" in jo opomnili, kako jo je trojedini B g, Oče, Sin in sv. Duh, v nebesih veličastno kronal in jo povzdignil za Kraljico nebes in zemlje, naj dovoli, da mi tu njeno podobo kronamo, in jo ravno s tem počastimo kot Kraljico svojega serca.
Ko ao kroni na glavo polož:li, je zopet strel in zvonenje razglaševalo naše godovanje. In zapeli smo pred kronano podobo „Magnifikat". — Zdaj sem se bal drenja; pa vender je bilo vse v naj lepšem redu. Sle so skozi cerkev naj poprej bel>, potem višnjevo oblečene v zakristijo; za njimi vse odrašene z venci, ki so se v dve versti po cerkvi vst- pile in rudečkasto < ble-čene so šle pred štirimi, ki so podobo nesle do \elicega oltarja. Za njimi je šla duhovšina — vse to med zvo-nenjem in slovesnim orgljanjem. Postavili smo podobo na veliki oltar in zapeli smo prav iz serca ,,zahvalno posem", ktero je vsa cerkev tako navdušeno pela, da ji bilo res ginljivo. — Ko so belo, plavo in rudeče oblečene šle perve okoli oltarja in so lilije in šopke k Marijni podobi položile, je bilo še darovanje. Ura je dve odbila. Naša imenitna slovesnost je bila končana. Ob 4 popoldne so bile še pete litanije Matere Božje z obiino asistenco.
Podobo pa smo postavili v lep tron pri misijonskem križu. — Jaz pa le iz dna svojega serca zdihnem: ,,Naša ljuba GospA presv. Serca, prosi za nas!" — In: Non nobis Domine, non nobis, sed nomini Tuo dagloriam!
Šmarje t a, 27. mal. travna 1ST8.
Jan»:z Volčič, župnik.
Hint, Anglija in Husija.
Govori se, da med svetim Stolom in angleško vlado se imajo zopet vstanoviti vradne razmere, vradna zveza, in imenujejo že celč poslanca, ki ga ima velika Britanija dati v Vatikan. Vender gotova reč še ni; to pa je nedvomljivo, da katoliška reč velikansko napreduje med Angleži in med Anglo Saksonci, in misliti je, da v tacih okolišinah angleška vlada ne more dolgo ostati brez tesnejših razmčr s poglavarjem vsega katoličanstva. Prej pa ko se to zgodi, veči bo korist za Anglijo samo še prav posebno tudi v politiškem oziru. Prebrisani Angleži gotovo to dobro čutijo in verjeti je, da zlasti sedaj, ko so v toliki zavidnosti z Rusijo, se bodo tudi tega pomočka poprijeli, da bi pred vesoljnim avetom dobili veči veljavo- Vsak ve, do kolike mogočnosti je bilo ravno po Rimu in av. Cerkvi avoje dni prišlo rimsko-nemško cesarstvo, pa tudi Francosko, Španjsko, Ogersko, in ni prezreti tudi to, kako se sedaj nravno dviga Iler-vaško, odkar je po avojem kardinalu, po svoji univerzi z Rimom bolj tesno sklenjeno. Prepričani smo po drugi strani, da po avojem „nihilizmu" v notranjem razdjana Rusija bi ae a tesnejši zvezo z Rimom in s polno svobodo, ki naj jo d& katoličanstvu, zopet bolje vterdila; zakaj kar je Rusija pridobila v vojski s Turkom, to in še več utegne sgubiti po notranjem in po vsestranskih zunanjih sovražnikih, ako ae ji ne poareči teh aovražni-kov znebiti se, sami v sebi se vterditi. če pa bode Rusija že zdaj spoznala, kako potrebne so ji vgodne raz-
mere z Rimom, je več dvoma, kakor upanjs. Škoda, da neka nesreča poslednje dni je to doželeno zadevo morebiti ae v veči daljo odmaknila. Umeri je ravno zdaj v Rimu knez Alekaander Volkovski, ki je z vso dušo delal za edinost Rusije z rimskim Stolom. Bilje II. 1867 in 1868 ruski poslanec v Madridu, pozneje je stanoval v Rimu in naslednjič se je podal na Rusko na svoje obširne posestva. V Rimu si je bil pridobil splošno spoštovanje in veliko prijatlov med kardinali in prelati. Novi papež so ravno po Volkovskem ruskemu caru izročili naznanilo o svoji izvolitvi, in car mu je dal nalogo , da naj pri av. Očetu poravnd pritežnoati, ki so med Rusijo in rimskem Sedežem. Rad je aprejel to poslanje knez, kteri je o raznih prilikah obžaloval obnašanje ruake vlade proti katoliški Cerkvi na Poljskem, in vernil se je v Rim vesel in z naj boljšim upanjem. Lotil sc je dela z naj boljšim upanjem in tehtne zadeve so bile že toliko kakor rešene, kar napade kneza hud protin in ga pod zemljo apravi... Kaj bo zdaj, ae ne ve? Bratovšina ss. Cirila in Metoda ima le še nalogo goreče moliti za spreobernjenje naših bratov razkolnikov — že saj toliko, da bi jenjali katoliško Cerkev treti in preganjati.
Ako ae praša, ktera imenovanih dežel je sedanji čas vg< dniši in pravičniši katoličanstvu in Kristusovi Cerkvi, je vsakemu jasno, da razloček je prav velik; zakaj vsak lahko vč, kako že od davno Rusija tare katoličanstvo in z mnogimi pomočki tira katoličane v razkolništvo; Anglija pa vender današnje dni dopuša v der-žavnib postavah svobodo, da si narod sam brez posebnih zaderžkov voli vero, ktero spoznd za edino pravo. In koliko moč ima resnica do sere, ktere resnice odkrito išejo, kaže mons. Haerne s spisom v ,,Revue Catholi-que" v Lovanji, v kterem našteva napredke katoličan-stva v onih krajih v poslednjih 20 letih, od 1857 do 1878.
Po tem pregledu ima velika Britanija do 278 milijonov prebivalcev. Med temi je saj 193 cerkvenih digni-tarjev: nadškofov, škofov, apoatoljskih namestnikov in prefektov. Samo v Angliji in Skociji je bilo 1. 1857 še le 894 kapel in molivšnic, 1. 1877 pa že 1315; duhovnov je bilo takrat 1115, zdaj jih je 2088; cerkvenih moških redovnih občin je bil" 23, zdaj jih je 73; ženskih pa je bilo 97, in zdaj 239.
Rast katoličanstva na Angleškem izhaja z visokih in naj bolj učenih stanov. Kakor Anglež v umetnih rečeh dotlej mUli in študira, da pride do jedra z novimi iznajdbami, tako dela tudi v duhovnih rečeh, ter ne jenja, dokler ne pride do resnice. V tem je angleška inteligencija umniši in modrejši memo inteligencije marsi-kter h druzih narodov, pri kterih se zlasti bolj študirani io učeni poživinjujejo, ker njih učenost in prevdarnost seže le do hišnega praga, na to pa čisto pozabijo, kaj bo potlej, ko jih ponesejo čez prag iz hiše...
Čudovito obilno spreobračanje na Angleškem je zlasti delo molitve, delo milosti. Dobro pomnim, ko sem bil še bogoslovec pred več kot 30 leti, kako so katoliški časniki priporočevali in prosili vsacega katoličana, naj moli saj en očenaš vsak dan za spreobernjenje An-gli|e. Ta glas, saj kolikor ae mi dozdeva, so verniki obilno poslušali — in sad je zdaj očiten.
Ali bi ne smeli ravno te prošnje ponoviti pri nas še z veči pravico v prid naših razkolnih bratov Rusov, Bulgarov, Serbov itd. ter prav živo prositi, naj vsak verni katoličan saj en očenaš in češena-Marijo vsak dan moli za njih spreobernjenje. Spomin pri sv. maši v ta namen pa ima še posebno moč. In da bo molitev še več dosegla, se utegno zapisati v bratovšino as. Cirila in Metoda. Dobri ljudje z veliko gorečnostjo delajo dandanašnji za to, da naj se prav veliko moli in dela
za rešenje duš iz vic. To vse hvale vredno prizadevanje podpiramo; ne bo pa morebiti neresnično, ako terdimo, da skerb za spreobernjenje razkolnikov v tem trenutku ni manj potrebna. Zato ravno rešenim dušam iz vic priporočujmo, naj prosijo za spreobernjenje razkolnikov. Podpirajmo tedaj na vso moč papeža in ruskega cara, ki imata voljo za mirno spravo, da bi sovražni fanatizem dela ne razdjal.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljllblj&ne. (&kof A. Gruša in ljubljanska katoliška družba rokodelskih pomočnikov.) Na Dunaji je bil belo nedeljo škof posvečen apostoljski vikar avstrijske vojne, mons. dr. Anton Gruša. Akoravno škof, izprosil je blagi gospod od sviti, cesarja, da smč še ostati med Bvojimi katoliškimi rokodelci, katerim je predsednik že skozi 26 let. Ljubljanska družba rokodelskih pomočnikov je imela dan posvečenja v nunski cerkvi sv. mašo v ta namen, da bi prosila Boga, naj razlije nad njenega ljubljenca v obilni meri svojih darov, katerih bode toliko potreboval pri svojem novem poslovanji. Kako je pa tudi ljubljanska družba novoposvečenemu gospodu
Sri serci, pokazal je telegram , ki je šc tisti popoldan nšel njenemu gosp. predsedniku: „M >j pervi blagoslov Vam in vsem prijateljem mojega posvečenja, mojstrom, rokodelskim pomočnikom in učencem!" — Mi pa za-kličemo: Bog ohrani plemenitega gospoda škofa še dolgo dolge leta v blagor in veselje rokodelskim družbam in avstrijski vojni!
Iz Ljubljane. (Podobe Leona XIII.) Po vsih strančh se ponujajo podobe novega papeža Leona XIII in vsak prodajalec ae hvali bolj ali manj, da njegova je prava. Došel nam je list ,,Osservatore Romano" od 30. aprila št. 98, in iz tega upamo spoštovanim čitateljem povedati kaj zanesljivega. Berejo se namreč v njem naslednje verstice:
„Naznanjamo naslednje pismo, ktero služi v čast izverstnemu fotografu gosp. Defedericis:
Fotografije, izveršene od g. Frančiška Defedericis 13. in 14. aprila, so povzete invirno s preslavne osebe Njih Svetosti Papeža Leona XIII, in zvesto kažejo njihovo častito enakost.
L. Macchi, pohišni načelnik Njih Svetosti."
Op. Te fotografije, kakoršne koli oblike, imajo na klišetu znotraj dan odtiska in ime Defedericisovo. (Piazza Minerva 67, 68.) Prodajajo se tudi v pisarnici omenjenega časnika. (Via del Nazzareno, Num. 14.)
Druga ponudba z Dunaja pravi: V vsaki katoliški hiši bi se spodobilo imeti podobo sv. Očeta, postavljeno na odličen kraj, kar kaže cerkvene misli zadevne družine. Dali smo lesorezno napraviti podobi Leona XIII in Pija IX v veči in manjši obliki, in po spričevanji naših cerkvenih vikših ste posebno dobro zadeti. Ponudimo Vam odtisov po ceni, kar nas same stanejo, namreč, manjši po 4 in veči po 5 kr., pa le če ae jih naj manj 200 Bkup vzame. Administracija od „\VeckBtim-men", Wien VI, Kamitzgasse 2.
Z Gorenjskega, 26. mal. travna. (Zastran bratovšine ss. Cirila in Metoda.) Došlo nam je iz mnogospoštovane roke naslednje pisanjo, ki ga podamo v prevdarek:
V začetku letošnjega leta je „Slovenec" prinesel prav času primčren opomin, ki je vreden vse pozornosti in da se kolikor naj več mogoče vreaniči. Zadeva namreč bratovščino ss. Cirila in Metoda, in kako bi bilo
razkolniškim kristjanom na balkanskem polotoku, ki so zdaj po večem rešeni turškega jarma, pomagati k po-vernitvi v edino zveličavno katoliško Cerkev. — Naj boljši pomočka v dosego tega namena sta po imenovanem spisu molitev in denarna podpora. In ker združena molitev posebno moč ima in je v ta namen že leta 1851 od ranjc. škofa Martina Slomšeka vpeljana bratovščina ss. Cirila in Metoda, in po slovenskih krajih mnogo razširjena, je ted j naj bolj primčrno in priporočevanja vredno, da se ta bratovščina še bolj med nami razširi in vkorenini. Da pa redovniki in misijonarji v onih krajih morejo vspešno delati, je treba tudi denarne podpore , ktero naj bi udje bratovšine blagoserčno dajali, kteri premorejo. Po 1 ali 2 kr. na mesec, bi donašalo lepih soldov v blagi namen.
Ker v naši fari že ta bratovščina obstoji in tu-kajšni udje vsako leto praznik ss. Cirila in Metoda obhajajo s sv. mašo in prejemanjem ss. zakramentov, se jim je letos pervo postno nedeljo, ravno na dan po ss. Ciriiu in Metodu, ta reč razložila, in to je bilo toliko bolj primerno, ker se je ravno tisti teden tudi mir sklenil med Rusom in Turkom in je naša dolžnost, da sorodnim našim bratom po jeziku, ki so rešeni verig turškega nasilstva, pa še vklenjeni v spone razkolništva, pomagamo k zedinjenju in povernitvi v katoliško Cerkev. In res, to prizadevanje ni bilo zaatonj. K 110 prejšnjim udom pristopilo jih je precej 54 novih; ktero število pa utegne z leti še močno narasti.
IZ Tersta, 5. majnika. (Vravnave zoper pomanjkanje duhovstva.) Stvar za mladenško semeniše dobro napreduje. Tukajšna lista „Cittadino" in „Indipendente" sta že jela svoj strup pluvati na početje, a ne bode dosti škodovalo, vidi se njima, da sta nekako plasljiva; eden pravi, da dosedaj še ni slišal, da bi se bil kdo pritožil, da zavoljo prepičlega števila duhovstva ni mogel biti pri službi Božii in ne opraviti svoje pobožnosti. To je lahko, da ni slišal, kajti v njegov krog ne spadajo oni, ki radi cerkev obiskujejo. Drugi (Indipendente) pa je tako velikodušen, ter obeta, da se namenu znanega odbora ne bode zoperstavljal, ker svoboda mu je sveta, naj dela vsaki po svojem, kakor mu je drago, samo da druzega prostosti ce ovira. Priporoča pa svojim pristašem, da vsakemu novemu duhovnemu naj nasproti postavijo deset učiteljev, tedaj je njihova zmaga gotova.
Šmentej! da smo tolike veljave, ne bi bil verjel. Deset liberalnih učiteljev proti enemu kapelančku, to je nekaj! Kakor so se liberaluhi dosedaj ustili, bi bilo misliti, da bi ravno narobe moralo biti — en liberalen šolmašterček za deset kapelanov. Pa glej si ga „Indipen-denta", kaki kompliment dela svojim pristašem terža-škim učiteljem, deset jih kliče na pomoč zoper enega bornega kapelana, ki se bode še le rodil! — Nasledva škofovo vabilo in odborov ,, Poziv".
Castitemu duhovstvu!
Kakor je iz priloženega „Poziva" posneti, so se glasoviti možje izmed ljudstva združili s podpisanim škofom, da nabirajo mile darove za zidanje vstava za mla-denče te škofije, ki bi se posvetiti hotli duhovskemu stanu, ali ako bi k temu namenu darovi ne bili zadostni, da se vsaj vstaaovijo štipendije za take mladenče. Akoravno so dohodki duhovščine v tej škofiji aploh prav pičli, vendar, ker je namen, kterega so si omenjeni možje postavili, prav važen in svet, in da duhovstvu tudi v tej reči z lepim izgledom vernim sveti, vse častite brate prav vljudno vabimo, naj na čast Božjo in za zveličanje včrnih daruje vsaki toliko, kolikor more.
Mili darovi, tako nabrani, naj se po gg. dekanih pošiljajo škofijskemu Ordinarijatu.
V Terstu, 2. maja 1878.	Jurij, škof.
Poziv se glasi:
Število mladenčev, ki bi se posvetili duhovskemu stanu, je od leta do leta pičleje, ni jih tedaj, ki bi nadomestili duhovne, ktere ali smert pobira, ali kteri zavolj onemoglosti in visoke starosti več ne morejo opravljati težkih del svojega svetega poklica. Ta očitna skušnja prizadeva veliko skerbi katoličanom in njih glavarju, kajti v velikih stiskah bode ob kratkem služba Božja in duhovno pastirovanje, kteremu pa se vender le ne more utajiti, da ima neizmerno vpliva na pošteno in redno življenje in sa dušni in telesni blagor človeškega društva.
Da se tej nevarnosti po moči v okom pride, ter se odverne nesreča, ktero previdi in pred oči stavlja višji pastir te škofije v svojem pastirskem liatu od 2. svečana t. 1, so se podpissni, popolnoma prešinjeni od pretečih nevarnosti in slušajoči besedo svojega Škota, ki je gotovo tudi v serce sinila večjemu delu somest-njanov, postavno zbrali v posebni odbor s tem namenom, da se primčrno, s spodobnim ozirom na razne narode skerbi za izučenje in izre)0 mladenčev, kterim ao znani tukajšni jeziki, navade in značaji svojih rojakov, in od kterih se upati smč, da se posvetijo duhovskemu stanu.
Za dosego izrečenega namena se bodo pobirali prostovoljni darovi, da se brez odloga podpira zadostno število sposobnih mladenčev, in ako bode mogoče, da se sozida vstav za to škofijo, ali pa vstanovi primerno število štipendij.
S tim pa, da se bodo mladenči na imenovani način podpirali, ne bode se jim nikakor sila delala posvetiti se le duhovskemu stanu.
Namen, kterega smo si predstavili, je važen in svet, korist, ktero bomo tudi z boljo odrejo mladenčev dosegli, bode izdatna, škoda hi bila velika, ako bi se med nami ne moglo odgojiti zadostno število duhovnikov, kteri nam so potrebni v naj imenitniših in odlo-čivniših trenutkih našega življenja: zatorej smo si svesti, da se bode vsaki prepričal, kako je pristojno in silno potrebno, da se pripomore temu svetemu in vrednemu početju, ki si bode zasluge nabiralo za vso človeško družbo, za družine in za posamezne ljudi.
Podpisani odbor se tedaj obrača do vsih someščanov in sodeželanov s prav gorko prošnjo, naj ga zdatno podpirajo v njegovem namenu, in terdno upa, da njih občno znana odlična dubrodeljnost in darežljivost mu ne bode odrekla avoje pomoči k tako važnemu početju. Dobrovoljni darovi ae zamorejo pošiljati prečastitemu škofijskemu ordinarijatu ali neposredno, ali po udih od-borovib. Imena dariteljev se bodo razglasovale v vrad-nem listu „t' Osservatore Triestino". Tako se bode v svojem času tudi na znanje dalo, kako so se darila obračale.
V Terstu, 20. mal. travna 1878.
Odbor. Predsednik: Dr. J. Dobrila, škof; dr. Alber vit. pl. Augusto, Burgstaller Jož, Clescovich Spiro, Co-lognati Jan., Cosolo Jan , Cosulich de Teofilo, Camin Dom., Deseppi Frid., Dragovina K., dr. Ferrari Fr., dr. Goracuchi vit. Alessandro, Gustin Jan., Gutmanns-thal-Benvenuti vit. pl. Lodovici, Marenzi Marg. pl. Fran-ceaco, Marussig vit. Fr., Miniussi vit. Jak., Pascotini bar. K., Piber Ant., Porenta pl. K., Reinelt K., dr. Ri-ghetti vit. Jan., dr. Scrinzi vit. pl. Giambattista, Tom-masini pl. Muzio, Valerio pl. Ang.
Iz Maribora. (Duhovsb> podporno društvo.) Ceterti letni poštev in poročilo družbe duhovnikov Lavantioake škofije za leto 1877, sklenjeno 31. grudna 1877 in po-terjeno v odborovi seji 20. aušca 1878, kaže, da družba je tudi v tem letu povoljno napredovala. Vstanovniški
imetek se je memo leta 1876 zdaftno pomnožil, akoravno je dražba sa podpore 122 gold. več potrošila, kakor prejšnje leto. Družba šteje 244 družbenikov, ismed kterih je 36 vplačalo vstanovnioo in letnino enkrat sa vselej, 89 pa celo vstanovnino.
Umerlo je 8 družbenikov, in sicer čč, gg.: Jožef Turin, ml j., Jožef Skerta, Matija Urlavb, Jožef Gospo-darič, Anton Stajoko, Jožef Masten, dr. Ivan Voinjak. Podpore sta v bolezni prejela: g. Turin 100 gld. in g. Masten 69 gl. G. Turin je družbi sporočil 50 gl. in g. Skerta 20 gl.
Častiti gospod dr. Jožef Muršec, lavantinski kn.šk. duhovni svetovalec in dosluženi veroznanski profesor v Gradci, je poslal družbi predrago veziio 1000 gl., in aicer v spomin škofovskega jubileja pokojnega 8V. Očeta Pija IX. Bodi velikodušnemu dobrotniku v imenu druibe najserčrejši zahvala!
Za podporo je prosilo 9 družbenikov; prejeli so: dva po 100 gl., dva po 80 gl., eden 70 gl., dva po 60 gl., eden 50 gl. in eden 30 gl.
Milostljivi knez in škof so obdarovali z obrestim svoje vstanovnine 5 družbenikov; prejeli so po 80, 50, 30 in dva po 40 gl.
Da bi se stanje družbenega premoženja koncem leta natanko poznalo, je odbor tudi letos v Mariborski hranilnici pozvedel, koliko so znesle do konca leta 1877 nevzdignjene obresti od istine tamkaj založene.
Po stanji premoženja soditi, utegne družba v tekočem letu imeti na porabo okoli 1400 gl., to je: toliko bi se smelo po društvenih pravilih med potrebne in proseče družbenike razdeliti.
Dohodki so znašali I. 1876 v saložnini 28.156 gl. v gotovini 3251 gl., stroški pa 2740 gl.; tedaj se kaže ob koncu 1. 1877 premoženja 28.156 gld. v založnini in 511 gl. v gotovini.
Predsednik pri odboru je preč. kan. gosp. Fr. Košar, blagajnik pa preč. g. Mat Modrinjak.
Mati Marija.
V	černi zemlji mi počiva Draga mati ljubeznjiva, Vendar nisem zapušen, Ti Marija, aercu mila,
Si mi mater nameatila, Tebi aem priporočen.
Kak goriš v ljubezni aveti, Sladka Mati, razodeti Kes nikakor moč mi ni; Ti me braniš, ti varuješ, Materno nad mano čuješ, Ko mi zlobe zmaj proti.
Zatemnč oko oblaki, Dvomi serce, v uri taki, Ko zakličem: „Mati!" Te: Materno serce zašije, Megle več nobene ni je, Slike zginejo strašnč.
Ako dobra mati ainu, Zatopljenemu v sločinu, Ne odtegne še sercA, — Moli zanj, solsč prelija; še priserčniše Marija Z mano grešnikom ravnd.
O semljani, pritecite
V	brambo Matere častite
V	vsih nadlogah: tu je hlad;
Njeno serce je milotno, Vsmiljeno in predobrotno, Vir blagčst in sladkih ndd. —
Grešnik, če ti vest pripčka, In nikjer ne najdeš lčka, Se ti posmehuje svčt; Materi se priporoči, Materi bolest izroči, Potolažen boš — otčt. —
Oh, naj Tvoja me miloba, Mati! spremlja tje do groba, Naj te ljubim in slavim; Milo Mater se mi skaži,
V	zadnjem boju me tolaži,
V	Tvojih rokah naj zaspim!
Radoslav.
Cvet in sati zveste molitve.
Zahvala.
št. 1. Po presv. Sercih Jezusa in Marije in po pri-prošnji sv. Antona sem bil uslissn v svojih potrebah.. Bodi večna hvala Bogu, češenje Mariji Devici invsv. Antonu!	KI. 8.
Št. 2. Naša mati so bili za pljučnico in pšenom v glavi tako pri koncu, da ni bilo nič upanja za ozdravljenje; obljubo pa so storili k N. lj. G. in da bodo razglasili, ako se še ohranijo, tudi otroci so molili z očetom, in tisto četert ure jim je preleglo. Češena bodi N. lj. G. presv. S.!
Z Dolenjskega.
Št 3. Bil sem v veliki nevarnosti, iz katere si nisem vedil pomsgati. V tej nevarnosti sem se obernil k Naši ljubi Gospej presv. Serca, in sem se nji priporočal , da bi me rešila. Obljubil sem, če bom uslišan, razglasiti po „Zgodnji Danici". S temi versticami toraj pripoznavam, da sem bil na Njeno priprošnjo rešen ne-varnoati, katera mi je protila.
V Šmarjeti, 6. maja 1878.
Anton Weiss.
Št. 4. Duhoven se serčno zabvaluje presv. Devici in Gospej Jezusovega Serca za prejeto pomoč v hudi bolečini, da je zamogel svoje velikonočne dolžnosti brez velike težave opravljati, ter očitno sposnd, da kdor Marijo česa prosi, je uslišan. — Češena in hvaljena bodi zato vselej ljuba Gospd presv. Serca!	Č.
Prošnje.
Priporočeni: Velik pijanec in drugim napakam vdan mož, da bi ga Bog obernil na bratovako molitev na pravo pot. — V dušnih stiskah se neka oseba priporočuje v bratovske priprošnje, posebno tudi gg. duhovnom. — Neki mladeneč, hudo razuzdan in divjašk, za spreobernjenje. — Sestra priporoča svojega bolnega brata v molitev. Ako bo usli&sna, bo zahvalo naznanila v „Danici". M. K. — Hčer, že 15 mescev na bolniški postelji, serčno priporočuje v molitev skerbni oče. — Z bolečinami in britkostmi napolnovana sem 2e veliko lčt zastonj poskušala vse človeške pomočke; vedno pa me navdušuje živo zaupanje na moč, dobroto in usmiljenje presv. Sere Jesusa in Marije, pa do av. Jožefa in sv. Antona, prosim čsstivce nebeške Kraljice za en očenaš in eno češena-Msrijo in za en zdihljej. J. P. —
Neka mati serčno priporoča hčer, pijanosti vdano, sa poboljšanje. — Bolnik, oče, v bolnišnici, ima več ne-preskerbljenih otrčk, ki živč le od zaslužka očetovega, lepo prosi za bratovsko molitev, da se še ozdravi, če je Božja volja.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanj a pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec veliki traven.
I.	Glavni namen: Vsesplošno poboljšanje katoličanov ; spreobernjenje razkolnikov in zmaga sv. Cerkve — posebej, da bi se ruako-turške zadeve obernile v prid katoličanstva; — vredno velikonočno obhajilo vsih katoličanov.
II.	Posebni nameni:
15.	Sv. Sofija. Priporoč.: MeBto Carigrad in zlasti cerkev sv. Sofije, da bi zopet prišla v katoliško last. Neka srenjska zadeva in pritežnost, da bi se dobro rešila. Obilen sad šmarnic, posebej za take, ki niso velikonočne spovedi še opravili, ali pa so jo nevredno.
16.	Sv. Jan. Nepomuk (mučenec v Pragi 1.1383). Priporoč.: Cerkev na Češkem, zlasti spreobernjenje „hu-sovcev". Spovedniki. Naj pritežniši dušne in telesne zadeve na Slovenskem.
17.	Sv. Maksima dev. Priporoč.: Device in deklice zoper skušnjave. Naj hujši pritežnosti duhovnov, zlasti na Slovenskem. Spreobernjenje prostovercev.
18.	Sv. Venancij (silovito 6erČen mladeneč in mučenec 1. 250). Priporoč.: Vsi slovenski mladenči za pre-maganje naj nevarnisih skušnjav. Gosposke za enako pravično ravnanje z vsimi in za vnemo keršanskega duha. Vse šole, posebno na Slovenskem.
19.	Sv. Peter Celestin, papež. Priporoč.: Papež z vsimi škofi in mašniki na sveta. Vsi revni, zlasti bolni na Slovenskem. Otročiči za obvarovanje prijaznosti Božje.
20.	Sv. Bernardin Sienski (iz reda sv. Frančiška 1444). Vsi redovniki, posebno sv. Frančiška. Mladenči Šolski za poklic v duhovski stan. Umirajoči.
21.	Sv. Feliks Kantališki (kapistr., redovni brat 1587). Priporoč.: Za poklic mladine v samostane. Dobra letina. Obvarovanje pretepov, samomorov in ubojev, zlasti na Slovenskem. Poboljšanje jetnikov. *)
Listek za raznoterosti.
„Gerkveni glasbenik", list Cecilijanskega društva v Ljubljani, je prišel s l.štev. na svitlo 1. majnika. Vred-nik listu je Jan. Gnjezda, za muzikalije Ant Foerster. Izhaja po enkrat na mesec, veljd do konec I. 1878 z muzikalno prilogo vred 1 gld. 50 kr., za ude pa 1 gld. Obsega ta številka: „Kaj je cerkvena glasba in njeno notranje bistvo? Kakih misli je mnogoterno se katol. duhovščina zastran cerkvene glasbe. Kronika Cecil. društva. Dopisi. Glasba vel. tedna in velikonočnih praznikov v Ljubljani. Cerkvena glasba, kakošna je in ka-
*) Priporočilo: Naj bi čč. gg. duhovni, kadar delajo „spomin za av. mašo", vselej tudi v „Danici" priporočene privzeli; neduhovni pa ravno tako, predenj grejo k sv. maši, ali sicer v molitvah, da se več izprosi od Boga po Mariji v prid ubogega človeštva. Tudi bodi opomnjeno, ako želi kdo na poseben določen dan priporočiti osebo, družino, sosesko ali kakoršno koli zadevo, naj to vredništvu oznani še o pravem času, ter se bo zgodilo. Potreb je cele morja, zakaj bi pomoči ne iskali, ko se najti da?	Vr.
košna bi morala biti. Oglasnik. Poziv. Priloga 1. Offer-torium in Ascensione Domini. 2. Perva pesem sv. rožnega venca. 3. Druga pesem sv. rožnega venca. Pange lingua.
Železniška lepa nova cerkev, kakor je znano, je
nedavno dobila nove orgije; zdaj, kakor slišimo, se ima zopet za njo delati nova dragocenost, namreč, taber-nakelj is lepega belega marmorja. Sreča je že nsprej vošiti previdnemu in skerbnemu gosp. fajmo-štru in za Božjo hišo vnetim faranom. Gosp. Vurnar iz Radolice, ki bo delo prevzčl, je mož za to, da ga bo tudi umetno in lepo izveršil.
Očitna zahvala. Iz Bostanja, 6. vel. trav. Častiti gospod Stane Šranc, župnik v Hotiču, nekdanji tukajšnji kaplan, darovali so nam k zidanju novega farovža 100 gl. Očitno zahvalo za lepi dar naznanuje blsgemu možu v imenu vseh faranov stavbeni odbor.
Anton Planinec, župan in načelnik stavbenega odbora.
Iz Maribara. Milosti ji vi g. koezo-škof Lavantinski bodo v tem letu zakrament sv. birme delili in cerkveno obiskovanje imeli pri naslednjih farah in sledeče dni: 13. maja v Stopercih; 14. v Žstalih; 15. v Rogatcu; 16. pri Sv. križu poleg Slatine; 17. cerkveno obiskovanje pri sv. Florijanu ^na Boču; 18. v Kostrivnici; 19. pri sv. Emi; 20. pod Četertkom; 21. pri sv. Petru pod sv. gorami; 22. pod Sredo; 23. v Kozjem; 24. cerkveno obiskovanje v Proborjih; 25. v Pilštanju; 26. pri sv. Vidu na Planini; 27. maja v Dobjem; 1. junija pri sv. Jakobu na Goričkem; 2. v Jarenini; 3. v št. Ilu na Goričkem; 4. v SviČinji; 5. v št. Jurju na Pesnici; 22. v Brezjem; 23. v Marenbergu; 24. v Soboti, in 25. junija na Muti. — 12. maja bodo prevzvišeni gosp. knezo-Škof sv. misijon, kterega onde čč. oo. jezuitje obhajajo, slovesno sklenili.
Iz Maribora, 1. maja. (Novo dijaško semenišče od-perto.) Danes so naš milo-tij. gosp. knezo škof novo dijaško semenišče „Maximili*num-Victorinum" blagoslovili in v kapeli ondotnega krasnega zavoda pervi daritev sv. maše opravljali. Veliko od;ienih gostov se je zarad te slovesnosti v semenišču zbralo in le — kakor iz enih ust — je hvala donela izverstnemu, svojemu namenu jako pripravnemu poslopju. 14 dijakov mariborske gimnazije je do sedaj prosilo za vstop v semenišče, kteri so tudi vsi sprejeti in bodo z vsim potrebnim preskerbijeni. Bog daj, da bi to semenišče veliko število neutrudljivih delavcev v vinograd Gospodov pošiljalo. Ad multos annos!
Srečkanje v larijanski napravi za posle v Lincn
bode po ministerskem dovoljenji nepremakljivo 1. junija (namesto 1. majnika), ker od 40.000 sreček jih 18.000 še ni zagotovljeno oddanih. To naznauja vodstvo te srečkarije v Lincu 30. apr.
Iz Adrijanopola nam je došlo pisanje, ki po večem obsega to le: Naglo nasnanjam, da zadnjič poslano pomoč iz Ljubljane z ,,intencijoni" vred nam je došla iz Smirne. Zahvala iz globočine serca! (Poslanih je bilo 12. pros. 64 gl., vmčs 22 gl. za ss. maše od preč. g. dek. J. Križaja.) V vojskini nevarnosti je bil viši poštni vrad odpravo prideržal, ki je pa na našo reklamacijo od 11. sušca vender misijonarjem došla. Hvala Bogu! Vr.) Darovi (novi), ki mi jih naznanjate, se ne morejo naravnost v Adrijanopel poslati; prihranite nam tedaj bla-godar Božji, dokler pota ne bodo bolj varne. V naj veči sili bomo že pomoček našli, da nam jih varno izročite. Kaj smo pretekle čase tu doživeli, blezo ne more nobeno pero popisati. Pozdrav in hvala dobrotnikom.
P. Tom. Brseska.
Cerkvenik in hiša Božja. Cerkvenik, ki svojo služb* vestno opravlja, ne samo zavolj plačila, ampak v povišanje časti Božje, je res prava dobrota sa faro. Kako natančni in pazljivi so bili naši predniki, kedar je šlo za to, postaviti novega cerkvenika! Bral sem ukaz, ki ga je do svoje duhovščine postavil 1. 1693 Vircburški škof Janez Gottfried, v kterem naroča, da se imajo za cerkvenike izvoliti le pobožni in pošteni možaki, ki naj se z lastnim premoženjem odgovorne storč za cerkveno blago, njim v varstvo izročeno. Tudi zahteva škof, da ima cerkvenik pri nastopu svoje službe priseči s ta-kimi-le besedami:
Jaz I. I., izvoljeni cerkvenik cerkve 1., obljubim slovesno in prisežem pred Bogom in vsemi svetniki, da bom v svoji službi posten in priden, da bo moja skerb na to obernjena, da nobene reči po cerkvi ne poškodovano, ampak altarje, cerkev, žagrad in pokopališče vselej snažno in čedno obranim, da vselej ob pravem času zvonim, gospodu duhovnemu pastirju vso dolžno čast in pokorščino skasujem, njemu in ptujim duhovnom v cerkvi in žagradu prijazno strežem — z eno besedo, da se v svoji službi v vsem kot zvestega, zanesljivega in skerbnega služabnika Bkažem. H komur mi pomagaj Bog in vsi ljubi svetniki!
Vestni cerkveniki so v dandanašnjih okolišinah še posebno potrebni, ker jim je paziti tudi na lepi red in mir po cerkvah, svariti take, ki se prav ne obnašajo, iz cerkve odpravljati spotikljivosti (n pr. pese, ki se nekteri ljudje prederznejo seboj jemati jih v samo Božjo hišo! itd.). Kakor za procesijo in druge ss. opravila, tako imajo po marsikterih krajih še posebno za cerkve duhovne, klerike ali druge osebe, ki skerbijo za red. Kako potrebno bi bilo velikrat opominjati mnoge, ki se zijalasto vedejo po cerkvah, roke deržijo v žepu ali zadi na herbtu ; se nazaj proti vratam obračajo, na kor zijajo, kadar jim je petje všeč itd. itd. — Nameri se celo, da taki, ki skerbč za red mladine v cerkvi, se pa ravno pri tem opravilu sami tako čudno nerodno vedejo, da je res žalostno. Vsak naj torej dobro pomni, da „s svetostmi se mora sveto ravnati''; stari telebani, ne dajajte mladini slabega zgleda; cerkveniki pa tudi pomnite, da nimate veči pravice memo druzih po cerkvi brez spoštovanja ropotati in razgrajati. Imejte v strahu male stre-žaje (ministrante), ki se vedejo velikrat kakor živi vragovi po hiši Božji, po zakristiji, v zvonikih, na korih ali kjer si bodi.
Poslednje novice. Naznanja se, da mislijo vojaške kardela razpostaviti ob sedmograški meji proti Rumu-niji in v južni Dalmaciji ob Bokah. Zato je boje tudi potrebnih tistih 60 milijonov, ki jih je zahteval Andraši. Vendar pa se govori o miru, akoravno laški republikanci hudo divjajo in so na taboru 1. in 2. majnika zopet čenčali o ,,nerešeni Italiji" in pa ie še zahtevali avstrijanske okrajine na Tirolskem in Primorskem. — Iz Petrograda se glasi, da zdaj v enem tednu se imajo rešiti važne prašanja oziroma na mir. — V Rumuniji buči neka vstaja, ki menda šteje že čez 40.000 rogovi-ležev.
MHihovshe spremembe.
V Goriški nadškoflji: Č. g. Jan. Nep. Cerv, dosedaj vikar v Sedlu, gre za vik arja v Loge; na njegovo mesto pride č. g. Martin Leskov ec, dosedaj vikar v Ternovem. — C. g. Valentin Brezavšič postal je drugi ksplan v Tominu. — Č. g. Fr. Moz etič, vikar v Vertojbi pri Gorici, je šel v pokoj. —Umerli so ČČ. gg.: Luka Močnik,
vikar v pokoji, 23. sušca v Steržisči; Valentin Žbogar, vikar v pokoji, 3. mal. travna v Kanalu, in Andrej Uršič, bogoslovec 3. leta v Gorici, 4. vel. travna. R. I. P.
V	Ljubljanski škofiji: Preč. gosp. Jak. Rus, dekan v Šmartnu, je postal župnik in dekan v Smariji. — Zraven 7 gg. bogoslovcev 4. I. bodo letos posvečeni tretjeietniki gg.: Jož. Dolenec iz Planine, Ant. Koblar iz Železnikov, Mart. Malenšek iz Semiča, Rok Merčun iz Doba.
V	Lavantinski škofiji: C. g. Fr. Svarc, župnik na Muti, oskerbuje župnijo sv. Jerneja v Radvanji. — C. g. Jak. Terstenjak ie postal provizor mestne fare na Ptujem. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Fr. Arnus v Galicije; Anton Inkret v Selnico, in Andrej Jekonja za II. v Šoštanj. — Fara sv. Mihela v Žetalih je do 12. junija t. 1. razpisana. — 0. g. Andrej Kraner, provizor mestne fare na Ptujem, je 28. p. m. za pljučnico umeri. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za -pogorelce „StarovaŠČanetl v Šentjerneji: Iz Železnikov po čast. gosp. fajm. 12 gld. — Iz Smartna v Tuhinu po p. n. gosp. dekanu J. Križaju 4 gl. 40 kr.; po ravno tem iz Zlatega polja 2 gl.; 4 gl. sploh za pogorelce. — Neimenovana 5 gold. — Po č. g. fajmc Fr. Vohincu v Križih pri Terž. 3 gl. — C. g. Drag. Cigon
1	gld. — Po č. gosp. fajm. Ant. Zormanu s Kolovrata
2	Sld'	• , . . *
Za pogorelce na Klancu pri Kranji: Iz Železnikov po Čast. gosp. fajm. 12 gl. — Po č. g. Ant. Zormanu s Kolovrata 2 gi. 50 kr.
Za afrikanski misijon: Z Gori j po preč. g. fajm. 2 gld. — Č. g. J. D. v B. 2 gl. 50 kr.
Za misijon v Adrijanopolu: Č. gosp. Fr. Spendal 1 gld. — c. g. J. D. v B. 2 gld. 50 kr. - C. g. D. Čigon 1 gl-	v
Za misijone na Turškem: C. g. J. D. v B. 2 gl. 50 kr.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: Neimen. 2 gl. (in sicer
1	gl. za kapelo za duše v vicah, in 1 gl. za reveže v Jeruzalemu).
Za Božji grob v Jeruzalemu: Iz Naklega po č. g. fajm. 5 gold. — Po č. g. tajno. s št. Jošta pri Verhn.
2	gl. — Po č. g. župn. Fr. Gorišeku iz Kresnic 1 gl. 40 kr. — Po č. g. J. Zorcu iz Kerke 4 gl.; po č. g.. Priro. Ribnikarji iz Zatičine 3 gl.; po č. g. J. Krašnu iz Zagradca 4 gold.; po č. g. B. Bartolu iz Lipoglava
2	gold. Vse poslano po čast. gosp. dek. namestn. Ign. Vrančiču.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 1 gl. — Neim. 1 gl sr.
-	Čast. g. J. D. v B. 2 gl. 50 kr.
Za cerkev Jezusovega Serca v Rimu: Neimenovana roka 2 gl. sr.
Za begune Bošnjake: Po preč. gosp. fajm. z Gorij
3	gl. — C. g. D. Cigon 1 gld. — G. J. 0. 2 gld. — G. J. Celler 5 gl.
(Drugi dar. prili.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
Gosp. —a v K.: Berž ko poizvera, prav z veseljem. — G. V.: Malo sem že spreobernjen. Zveršilo se bo vse. G.
—	d—: Pristavek bi zdaj še ne bil na pravem mestu; torej prizanesite. — A. Pl.: Ne plača se nič; „Danica" nima ,;in-seratov." — G. Fr. Smr. v Ljib.: l)a bi bila poslovenjena „Te Mariam laudamus'*, nam ni znano; ako tekst pošljete, morebiti bi se dala o priliki Vaša volja spolniti.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkorl nasledniki v Ljubljani.