ISSN 0350-5561 zm konec tedna Jutri k) soboto bo večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo-M(ěnosí popoirlanskih plofi bo majhna. Izstopno bo nekoliko topf^e. 53 let I 00 K Številka S3 četrtek, 8. junija 2006 300 Sn^ 1,25 EUR lEAlHO Gorenje navdušilo z novo Pininfanno Začelo se je Gorenje uspešno uresničuje vizijo -postajajo številka ena na področju industrijskega oblikovanja na svetu - Novi aparati brezčasne trajne podobe Mira Zakoèek Velei\je. Ljubljana.6.junija-Ob svojj pcidcseileinici Jc Goreoje prvić presenetilo svetovno jav-nosi z vrhunskimi aparati, ki so jih dizajnsko zasnovali skupaj s priznanim Italijanskim oblikovalcem Paulom Pininfarino. Sledilo je ie več uspešnic in napoved, da bodo poslali na področju dizajna prvi na svetu. To svojo napoved so žc dodohra urcjinlcili, pomemben korak na tem področju pa predstavlja nova linija Pininfa-rina.kisojo slovenskemu tržišču tudi predstavili zelo inovativno. Vse je potekalo v duhu novega slogana vNovI aparati-brezčasne podobe«. Prepletala sla se preteklost in sodobnost. Dogajanje so postavili v zapuščeno halo Litostroja, kjer so oživele peči na katere so poslali priložnosine odre in najnovejše aparate. Prvi mož Gorenja mag. Kranjo Boblnacje sijal od zadovoljstva: »Gorenje že nekaj časa na področju gospodinjskih aparatov odlikujeta visoka tehnologija in sodoben dizajn. To je naša konkurenčna MItena Krstič « Planine Predstavitev so popestrili z umetniškim programom, prednost. Nenehno moras biti inovativen in pogosto plavati proti toku.4 je med drugim dejal. Zadovoljen je bil ludl Paolo Pi-ninlarina. ki z Gorenjem sodeluje že petnajst let. »Želeli smo presenetiti, ustvarili zanimanje, ustvariti močno identiteto teh aparatov in 10 nam je tudi uspelo. To je linija, ki bo trajala, to so brezčasne irajnc podobe.« je med drugim dejal. Več o predstavitvi najnovejših aparatov Gorenja v prihodnji številki Našega časa. Predsednik uprave Gorenja Frartfo Bobinac In gostiteljica večera Loretla Flego Otroci navdušeni nad helikopterjem Osnovna šola Livada je pripravila izvrsten in nadvse zanimiv varnostni dan. Najprej so povabili k sodelovanju gasilce, ki so otrokom prikazali reševanje iz visoke stavbe s pomočjo gasiiske lestve, naslednji dan pa jih je i>obis-kaU čisto pravi vojaški helikopter in dodobra zapolnil njihovo radovednost. Zadovoljna je bila rudi Simona Žohar, ki je poskrbela za To. da kxh leios lokc/lne volirve. se že pozna. A^e samo pa tem. da nekatere stranke ne skrivajo več svo/ili adiiiov za tifime, ieii bomo v Skmniji fetos prvi( dobili preko 200 (hja. koHko bo fieie občinskih ^ss'einikov?), ampak tudi po tem, da so .se marsikje novogradenj pixspešeno loriii prav na pomlad. Kol bi zadnja leta denar hranili prav za ta namen. Sicer pa so Iji/d/e že vajeni, da se tohko trakov, kol .íť jih prereže zadnji mesec pred volilvami, ne prereže prej v nekaj letib. Vedno je bilo tako. Tukaj bi bilo leia'i drugače? Niso pa imsod lako hitri. Marsikje bodo še počakali. Pravijo namreč, daje pnložno.sfi za »šikanirafiia^f kandidatov, teh pa Je pred wlinvmi vedno veliko, dovolj v zadfyem mesecu. ko se kampanja uradno začne. Zakai bi ^vcne adute izfKistavljali prej? Po nepotrebnem? 7m kakšnega pa zveš mdi povsem po naključju. Ko le v kakUn tel^ftski anketi- teh pa Je bilo v zadtiiih lednih neznansko vefiko • pobarap: »Ce bi bile Jutri, volitve, katerega kandidata l)i volili PrHem je seveda takoj jasno, kdaj kaka stranka takole preverja nfoč svojega kandidata in kdaj ga po.mvi ob bok dru0h. da preveri niegow moč. Torej se je že začelo. Neuradno sicer, a se Je. Čeprav se mi zdi. da fie z volitvami - wi^j ta čas -voti\K išene ukvarjajo kaj dosti. Ti imajo pred počiUiicanu druge skrbiš Recimo: kako sebi in otrokom omogočili vsaj kak teden »^pravegac dopusta. Ja, pred jesenio Je še poie^e^ ■ Priprave na praznik rudarjev Velenje - V Premogovniku Velenje že vneto pripravljajo vse potrebno za letošnje praznovanje ob 3. juliju, dnevu rudarjev. Osredr^a prireditev bo /e šestin štiri deseti skok čez kožo, ki se bo 1. julija ob 18. uri pričel na stadionu ob jezeru. Leiosnajbi čez kožo skočilo 64 dijakov rudarske, strojne in elektro smeri ter šiudenujv rudarstva in geotehnologije. Častni skok pa bo pripadel dr. Jožetu Zagožnu, generalnemu direktorju Holdinga Slovenske elektrarne. ■ mKp JZ^lPRI munn EVROPSKA HIŠA MODE Akcija od 10. do 26. junija do na določene izdelke MURA CEKTER NOVA Velenje. Šaleška 21. Velenje MURA. 6lavnl trg Maribor /naproti Elektro Maribor/ nikoli sami 107.81 enem i iformacije inc^tb vww.nascas.si jc po irav tako tudi na m •îd iovelenje.com, ' "kvcnca in tako tako pester in zanimiv dan, ki ga bodo otroci se dolgo pomnili, da ne govorimo, koliko so se ta dan naučili. ■ mz REMOPLAST StMtttttki ulkaa »bOrnt Proizvodnji PVCokan in vrat« ttU « m W. Ne « !• 717S0. eiweipleUI BUTAN PLIN express POSTAVA ^ÍI9$¥jšklélfkšk 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 8. junija 2006 KW lokalne novice Mesečno preverjanje kakovosti storitev Velerye - Od 1. niajs skladno s spremenjeno uredho v Dpravni ciioii Velenje niescćnu preverjajo kakovost svojih storitev. Dr/avljani leino anketo o zadovoljstvu sirank z delom upravne enoic že poznajo, saj jo i/vajaji> že pci lei, Doslej so hili v loh anketah occnjeni dobrn. lani so imeli occno 4,.i, kar kaže. da sc (rud pri delu s strankami, prijaznost In pripravljenost pomaiaii. odprtost državne uprave in preglednost vsebin obrestujejo. »Se napa'j sc bomo trudili, da zadržimtí tako oceiio. Mesečne ocene pa nam bf>do votlilo, kako ravnali, kje lahko smlelovajijc zdr/avljani še izbolj^nio. ludi nam je laije. će so stranke zadovoljne,« pravi naOel-niča mag. Mikfla Ptvoviiik. Mesečne ankete bodo izvajali nepretrgoma na irch koncili: v i/pitni komisiji, upravni cnod v prvem nadstropju in krííjeviiem uradu v Šoštajiju. Ankete pa bťovRlk, Na intenieinem portalu H-uprava (hnp://e-uprava.gov.si/e-uprava) je namreč na voljo nova storitev, podaljšanje registraci^je raotoroûi vozil po internetu. Za zdaj jo lahko koristijo tisti, kaierih motorno vozilo ne potrebuje tehničnega pregleda, Za podaljšanje po spletu ni po-ireben elektronski podpis, amrwk le številka prometnega dovoljenja, številka zavarovalne police in kreditna kartica aH mobilni telefon, s katerim bi>sie plačali storitev. ■ mkp Gorenju spet priznanje »Na poti k učečemu se podjetju« Ljubljana - Ce sc /.elitno primerjati s konkurenco oziroma jo prehiteti. potrebujemo predvsem znanje. Samo zanje pa ni dovolj -treba je z. njim ravnati kol z redko dobrino in dobro obvlad<3vaii cc-lomi proces, od virov znanja do rezullaiov pri delu In organizaciji le-lcga, Ib nam t)mogoča koncept prihodnosti - učeče se podjetje, ki temelji na znanju in ljudeh kot nosilcih znatija 1er hitrem odzivanju na spremembe. V sredo. M. maja, je Institut za razvoj učečega so podjetja (IISP) v Ljubljani organiziral 8, mednarodni simpozij >»Konipctcnce v učečih se organizacijah v finski praksi«. Po zaključenem simpt)-ziju je mag, Marjan Peršak, direktor inštituta. trem najboljšim podjetjem v Sloveniji, med kaierimi je tudi (»orenje. d. d., p<îdeJil priznanja *Na poti k učečemu so podjetju /a leto 2005«. Gorenje je vsako leto med desetimi slovenskitni podjetji, ki so se Priznanje "Na poti k učečemu se podjetju za leto 2005" Je v imenu Gorenja iz rok predsednika GZS Jožica Čuka (na siiki levo) sprejela Irena VodopiveCj direktorica kadrov in izobraževanja v Gorenju. Čestitkam seje pridružil tudi Marjan Peršak, direiftor Inštituta USP. najbolj približala temu konceptu, tokrat smo to priznanje /2 iigemne dose/.ke pri implementaciji teh načel v prakso in nas vsakdanjik pre- Cel teden praznik KS Gorica Velřnje - V največji mestni krajevni skupnc^stl v MO Velenje so se (udi letos odločili, da bodo pripravili bogato praznovanje krajevnega praznika. Kot nam je povoda) Jo?.e Kan dol f. predsednik sveta KS Gorica, bodo v teh dneh izdali tudi krajevno glasilo, ki i/ide dvakrat letno. Sicer pa bodo /ačcli praznovati v ponedeljek in tra-dici(malno končali s pohodom po mejah krajevne skupnosti v nedeljo. /ačcli ga bodo ob 9, uri- Prve dni bodo pripravljali predvsem Špi>rtna srečaiíja; od lurniija v sahu, do balinanja na obnovljenem hal blišču, nova pridobitev pa je kegljišče, ki so ga pose avili tamkajšnji upokojenci. Osrednja prireditev ob prazniku bo proslava. Ta ho v petek ob 19. uri v avli OS Gorica. Na njej bodo nastopili učenci sole, pevski zbor Župnije Antona Martina Slomška in Mcdžimursko društvo, glasbene točK-e pa bodo pripravili na Univerzi za tretje življenjsko obdi^bje. ■ bš jeli /C četrtič. Cîorenje je kot eno od osemnajstih slovenskih podjetij oktobra leta 2000 podpisalo Li-slino o ustanovitvi Instituta za razvoj učečega sc podjetja. Njegovo poslanstvo je v pospeševanju organizacijske kulture znanja v gospo darskih dru/čbah m uvajanje načel učečega se pť>djetja v prakso sU> venskih podjetij. Podjetja, ki spreje-maji) koncept učečega se podjetja, vidijii eno od reMtev v ljudeh in njihovih vrednotah- V izgradnji ustreznih odnosov z zaposlenimi podjetja razvijajo takšno kulturo. ki podpira realizacijo slratešklh ciljev podjetja- Učeče sc podjetje oblikuje klimo, v kateri se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial. V takánem pi^djetju širijo kulturo učenja tudi na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge p< 5 s lovne partnerje. Taki) pí v staja izobraz.evanje in usposabljanje v učečem se podjelju trajen in nepretrgan pmcos. ki vodi úo no vih proizvodov, ntjvih storitev, no vih tehnologij in ustvarjanja novih trgov. ■ O. V. 9 JAVNO NAZNANILO V skladu 2 28. členotn Zakona û urejanja prostora prireja Občina Šmartno ob Paki 2, prostorsko konferenco pred izdelavo Odloka o lokacijskem nacrtu za Obrtnofoslovno Gono Šmartno ob Paki, ki bo v sredo H. junija, ob 17. uri. v mali dvorani Kulturnega doma Šmartno ob Paki. i ____ ____________i j Srečanje malega in velikega gospodarstva j • • ! Poplačilo dolga s turbinami za Šoštanj? - Brezposelni bodo morali poprijeti za delo - Steklarna spet ! I pred stečajem - Politiki in kandidati za župane tipajo teren I zunanja poHtIka sicer ne sodf v fo/e '*resfJsko^ ntlirika, tokrat /laredimo izjemo. Za to sta d'va \-2roka. Prvi Je tUy da Je le dni pn.slo do neke vr^te srečanja malega in w/lkega gospodarslvu, a ne po mer/ll/i Saše, ampak slovenskont^-ega, pri čemer vefikost nekega podjetja kot lake^a tie pomeni tudi »velikostii)o pomemlmosti In dni%i. da so ol^ tem arevanju %o\vriti lud! o zaderi. ki res zadela nase ofymočje^ Ena od moinosti za iH>píačíio kHrinskcy,a dot^a Slove-nijije namreč iiidi ta, da hi nam Ri/si dol)avifi plinske lurbine za sisku veliko nasi/t gospodarst)'enikov, »kot Rusova, ki kdo rekel. Upajmo, da baJo resneje zavzeti za regres in za izplačilo dodatnega dela. Kajti dela imajo v Stekiarni dovol/. Toliko, da delajo proi:yodnJl tudi vse .sobote in več kot po osem ur dnevno. Pa so tako razumljiva njihova inmovna vprašanja: kdaj Í)odo za vse to kakovostno delo končno tudi primerno plačani. ^'ekateri pri nas pa si hodo zadnji leden zapomnili po športnih dogodkih. V Velenju so končno vsi^ nekje pričakovali, da IhhIo Celjani »delali* zanje, pa so Jih razočarali. Celjski rokomeia.si so z neodločenim rezultatom poiimkah Velenjčane na tretje mesto. Á {na srečo?) niso edini, ki so se Jezili nmije. Nanje je bilo /U')čno Jeztio tudi domače vodstvo kluba in nidi gledalci, saj so rokometaši s slahUni tekmami v zadnjih kolih dodobra ohlatiU dobro ime športne lepotice - dv vU s porazoni nI nič kaj rožnata. Daleč od tistega, kar so želeli in pričakovali. A zaradi začetka nogometnega .wetovnega prvenstva homo na domače žogobrcarje zdaj kar hitro pozabili, V času teh tekem bo verjetno za mnoge v ozadju celo politika, tudi priprave na Jesenske volitve. Morda so prav zato nekateri vidni fkili-liki različnih sirank že pohiteli med svoje č^ane in simpatizerje. V soboto Je bil Bajuk v Saši, predstavitev kandidatov za župane in županje i>a Je segel celo v Spodnjo Savinjsko dolino. Borut Pahor pa je pri.šel HjH)flpati teren^ v Ceije^ 'Maj in pa čez jtvriKe polelJe*r, če ga kaj bo, si hodo strankarski veljaki in kandidati verjetno nabrali spet /joiih moči za dokončni jesenski juriš! PITT^fl'^T^ NA$ ČAS bůji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. ofi atfíkti Cereposamsznesa izwda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^), Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m 8M 17 60.Miiax (03)697 4643. TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m sluh za delo gasliccv. Ida Krašo-vee, kj je v imenu gasilcev zbrane seznanila z njihovim dosedanjim delom, pa je bila kritična do nove zakonodaje, ki je takšnim društvom. kol so gasilska, delo zapletla, namesto da bi ga poenostavila. /brane je pozdravil župan Srečko Meh, kije izrazil zadovoljstvo. ker se tovrstna društva v občini dobro razvijajo, Šalek pa je urejeno staro srediiSče. Takšnemu razvoju je obljubil potiioč ludi v prihodnje, ob tem pa deja), daje dobro, da gostje, kol je dr. Andej Bajuk, ki se je prav tako udeležil slovesnosti v Šaleku. slišijo, s kakšnimi težavami se ubadajo človekoljubna društva, /brane je pozdravil ludi dr. Bajuk, jim čestital ob uspehih in poudaril, da rad prisluhne, kaj se dogaja na terenu, in lo seveda tudi prenese vladi. PGD Gdsi/cj Safeka so bogatefèl za prenovljen gaeilski dom in novo orodno vozilo. Slovesnosti sta se med drvgim udeležila (desno) župan MO Srečko Me/t in minister za finance dr. Andrej Bajuk. V Šoštanju Koren, v Velenju Kuzman, v Žalcu Tekavčeva V soboto je NSi Krščanska ljudska stranka predstavila svoje » v kandidate za župane v občinah Velenje, Šoštanj in v Žalec Mira Zakosek Vfima Tekavc, dr. Andrej Bajuk, Andrej Kuzman in Drago Koren Predstavitve se je udeležil ludi prvak stranke dr. Andrej Bajuk, kije poudaril, da v tijihovislrankl trdno veijamejo v lokalno samoupravo. Država mora konkretne pristojnosti (pa ludl sredsiva) prenesti nanje. Napovedal je gl(v balne spremembe, ki bodo omogočile Sloveniji, da bo kos izzi-V0Q1 Lvrtipske unije. »Priznam, daje bila Slovenija na mnogih p(v dročjih zelo uspešna. Veselimo se teh uspehov, a jih je treba še razširili in pospešiti. »To /ahieva k(ínkurenčnosi v sodobnem svetu. Priti moramo do nekega drugačnega odJiosa do dela kot vrednote. Pa ludl so do spoznanja, da smo resnični lastniki te dr- žave. da pa ne moremo od nje Ic nekaj zahtevati in pričakovali, ampak je naša dolžnost, da jo ludi gradimo,« je dejal Bajuk in izrazil prepričanje, da bodo na tokratnih lokalnih vohtvah dosegli boljše rezultate. Drago Koren, kandidat za so-štanjskega župara. ni zadovoljen s Šoštanjem, ki ima lepo novo osnovno št)lo in uspešno i.ormoe-lektranK). nima pa trgovin, nobenega nakupovalnega centra, obrtne coae. Prepričan je, da ima dovolj izkušenj, ki jih je pridobil pri svojem delu v občinski upravi - večletnem vodenju geodetske uprave. Jje dolgoletni svetnik občine Šošianj, v tem mandatu pa îudi poslanec državnega zbora. V Velenju je zaenkrat še neuraden kandidat za župana Andrej Kuzman. ki ga najbolj moli. da v Velenju ni k ino dvora ne in let r ega bazena in da slogana, kije bil re« alen ^Velenje, mesio priložniisti« v tem okolju niso uspeli udeja-tijiti. Več bi bilo po njegovem potrebno narediti za razvoj podjetnJ-štva in drobnega gospodarstva, predvsem bi jim bilo potrebno zagotoviti ustrezna in cenovno sprejemljiva zemljišča. Kandidatka za županjo v občini Žalec Vilma Tekavc pa vidi svojo priložnost predvsem v izboljšanju občinske siaJîovanjske politike, izobraževanja in demografske politike. ■ Iz obune Šmartno ob Poki Kako do neprofitnih stanovonj ? z začetkom gradnje dveh stanovanjskih blokov v središču Smartnega ob Pakl se je povečalo zanimanje o možnostih pridobitve stanovanjske pravice v objekru, kjer bo na voljo 16 neproftliiib stanovanj. Na občinski upravi so povedali, da se bo z dodeljevanjem teh slatiovanj ukvarjala posebna komisija, v kateri bo poleg predsiavtiikov občine ludi predstavnik Stanovanjskega sklada RS. V prvi fazi bodo objavili razpis z vsemi razpisnimi pogoji, kijih določa omenjeni republiški sklad. O vseh nadaljnjih postopkih bodo t)b-čane seznaniali sproti, vsekakor pa bo med pomembnejšimi pogoji za pridobitev stanovanja ludi določilo, da mora bili prosilec občan občine Šmartno ob Paki vsaj določeno obdobje. Predlog! za spremembo rabe zemljišč Na občinski uprsvi se bodo lotili izde-lave prostorske strategije in reda občine. Prednost bodo imeli postopki, za katere v dolgo načrtovanih spremembah zakona o urejanju prostora tii predvidenih novosti. Zalo hc>do ta leden dobila vsa gospodinjstva v občini obvesillo o mo/jiostih pcisredi>vanja predlogov za spremembo rabe zemljišča. Čakajo na soglasje ministrstva za ffinanie Po napovedih naj hi lelos pričeli adafv tacijo tamkajšnje zdravstvene postaje. Letos In prihodnje leto naj bi obnovili fasado, zamenjali okna in vrata. Na razpisu ministrstva za zdravje je <íbčina za ta namen pridobila nekaj manj k bila slabih 7 milijonov SIT. Po terminskem pianu naj bi dela že pcv tekala, vendar, kot so povedali na občini, ministrstvo za finance še ni dalo soglasja za objavo razpisa za izvajalca del. Soglasje pričakujejo vsak dan. Jožetov Idubskl veler z generalom Kolskom Ob praznovanju dneva državnosti in 15-letnici osamosvojitve Slovenije bo javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki pripravil zjnimiv pogovor. Ta bo danes (v celrlek) ob 20. uri v Hiši mladih, Jože Krajne je na letošnji prvi klubski večer povabil generala polkovnika Konrada Kolska - človeka« kije bil 25. junija, ko je slovenska skupsčina sprejela ustavni zakon o samostojnosti, komandant 5. vojaškega območga s sedežem v Zagrebu. Človek z druge strani, kot so zapisali na vabilo za večer, bo v pogovoru spregovori] o tem, kako sla takratna JLA in predsedstvo SI'RJ doživljala osamosvojitev Slovenije in Hrvaške in kako je prišlo dn prvih spopadov na območju Republike Slovenije. General je bil pomemben akter dogodkov iz tistega časa in človek, ki naj bi bil odstavljen z doiž-nosů poveljnika, ker ni ukazal napada na civilne ciljc v Sloveniji. Z gibanjem do zdravja športno rekreacijsko društvo Cîavce -Veliki Vrh bi^ v sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje pripravilo v soboto. 10. junija, športno-rekreativno prireditev Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja. Trajala bo ob 8.30 do JO. ure na pomožnem nogometnem igriSču v Smarinem oh Paki. V tem nacionalnem projektu sodeluje drusivo že nekai let. Največ udeležencev je uspelo privabili na prvo prireditev, blizu 70, na lanski pa je preveijalo tele-SQ0 zmogljivost v hitri hoji na 2 kllotne-trov dolgi progi blizu 40 udeležencev. Tako kol na diîsedanjih bodo ludi loiu'al vsem zdravstveni strokovnjaki na osnovi predhodJiega merjenje tlaka in sladki)rja v krvi ter rezultatov hitre hoje svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, s katero bodo lahko izboljšali zdravje in počutje. ■ tp 4 GOSPODARSTVO 8. junija 2006 Manj postelj v domu za varstvo odraslih Prihodnje leto naj bi v Mestni občini Velenje začeli izvajati aktivnosti za izgradnjo drugega doma za varstvo starejših - Leto kasneje nadzidava zdravstvenega doma TatjaM Pod^orde^ Preti dvoma letoma jc bila v tukajšnjem okolju dokaj aktualna Itínia izgradnjo drugega dama /a varstvo starejših in nadzidava velenjskega zdravstvenega dcmia, v kaimm naj h j uredili negovalne pi>stelje. Sla ideji danes že dlje ali sta osrali v predalih? »Nista ostali v predalih, ampak oba projekta prlpn [jišče in 10 odstotkov denarja. V di>mu naj bi bilo 56 pi^slelj. Ali potrebe po domskem varstvu starejših v tukajšnjem okolju se obstajajo? Po besedah Darka Lihtenekerja je pristojno ministrstvo opravilo svojo analizo in ugo tovilo, da je leta 2004 manjkalo 29 poslelj, projekcija, ki so jo opravile strokovne službe, pa je pokazala, da primanjkuje 52 postelj. «»Cîlede na lo, da nameravajo v obstoječem domu za varstvo odraslih dvignili standard oziroma preuredili iroposteljne sobe v dvo- ali enoposteljne, bo v domu 14 postelj manj v primerjavi z današnjim številom. Ob tem naj povem, da smo v prijavi izkazovali potrebe po di)niskcm varstvu starejšili v občinah Velenje in Šmartno ob Paki. Občina Šoštanj se nam pri tem ni pridružila, ker nameravajo zgraditi svoj dom.* Aktivnosti, povezane z začetkom izgradnje di>ma. naj bi začeli prihodnje leto, naložbo pa po predvidevanjih končali leta 2009. V nadzidek velenjskega zdravstvenega doma naj bi po projektu umestili piistelje za osebe, ki so povsem odvisne od tuje pomoči, Oarko UMeneker, vodja Urada za negospodarske Javne siužbe Mestne občine Veienjet »Aktivnosti za izgradnjo drugega doma za starejše naj bi začeii prihodnje leto, za nadzidek zdravstvenega doma pa teta 2008." za osebe, ki potrebujejo oskrbo in zdravstveno nego krajSe obdobje {takoj po odpustu iz bolnišnice. za čas odsotnosti osebe, ki gaje negovala). Tu naj bi uredili 44 negovalnih postelj. Tudi ta projekt je mestna občina prijavila na razpis ministrstva, po predvi» devajtiih pa bi lahko to naložbo začeli in jo končali leta 200X. Obe naložbi b(«ta vredni nekaj več \lo\ 800 milijonov tolarjev (od tega dom /ji starejše nekaj manj kot 595 milijonov tolarjev). Mestna občina Velenje naj bi zanju prispevala komunalnr> urejeno zemljij^čc In 10 odstotkov vredno sli. kar pomeni blizu 150 milijonov tolarjev. »Projekta sta sestavni del Načrta razvojnih programov občine za obdobje 2007 do 2009 in tudi denar zanju imamo predviden v proračunih za omenjena leta.* je še povedal Darko Lihteneker Menih kandidat SDS za župana Šoštanja V 00 SDS Šoštanj so prepričani, da bo stranka na lokalnih volitvah dosegla večji uspeh kot pred štirimi leti -Kandidat za župana Darko Menih - Polna lista za svet, kandidature tudi za svete vseh krajevnih skupnosti Milena Krstić - Pianinc Šoštanj, 6. junija - V <)0 SDS Šoštanj so priprave na Icujsnje lokalne volitve pričeli že jeseni- »lividentirali smo več kandidatov za -^pana, ob zaključku kandidacijskega po-stopka pa soglasno evidentirali Darka Meniha.« je na torkovi tiskovni konlerenei povedal predsednik stranke Vojko Krneza, ki seje dotaknil tudi programskih izhodišč sirankc za naslednje štiriletno obdobje. »Primarna naloga bo pripraviti prost(îrske načrte, ki bodtJ zanimivi vlagateljem tako pri izgradnji večjega trgovskega centra, širilvi turistične ponudbe, ustvarjanju bolji^ih pogojev za razcvet drobnega gospodarstva. Ob tem ne bomo zanemarili skrbi za okolje in iskanja skupne poti z obema velikima gospodarskima družbama v tem prostoru. Premogovnikom ui Termoelektrarno»« je med drugim povedal Krneza in dodal, da so prepričani, da bo stranka na lokalnih volitvah dosegla večji uspeh kot v $ t/skovrte konference 00 SDS Šoštanj: lve naložbe pa spodbujati tudi z nižjimi daj al vami- Darko Menih, prolesor šporine vzgoje in eden od pomočnikov ravnateljice OŠ Sosianj, z družino živi v Topolšici. Pred šestimi leti je prvič kandidiral /jt župna. »Ker imam rad svoj kraj, si želim, da bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami sodeloval pri učinkovitejšem razvoju občine. Želim, da bi bil i>oštanj bolj pre- poznaven na državni ravni, da se mu vloga, ki jo je nekoč že Imel. povrne,« je povedal. Njegovo delo in prosti čas sla bila vednt> vezana na otroke in odrasle, za kar je dobil ste^lna priznanja. »Zgodba na področju šolstva v Šoštanju ÎQ ni končana. Misliin, da bn nastalo precejšnje vprašanje, ko bo oirok manj. Na ta čas seje treba začeti pripravljali danes. Tudi tako, da v kraj pritegnemo mlade družine. Po leg tega pa bi v Soštaiyu lahko dobili tudi kak oddelek srednjega šolstva, lahko v s<3delova' r\ju s Šolskim centrom Velenje aH Ljudsko univerzo Velenje. V osnovni šoli bo popoldne na voljo veliko prostora,« je prepričan. ili projekt Vinsica Gora - turistični bi Velenje, 31. maja - Na turistični kmetiji Tuševo v Vinski (îori je bila danes dopoldne druga od štirih delavnic, ki bodo organizirane v sklopu dopolnitev Razvojnega programa piideželja za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pakl, Več kot 30 udeležencev se je pridružJlo razpravi o razvojnili možnosiih podeželskega turizma na območju vseh treh občin. V uvodu je Jasna Klepec« direk- torica Območne razvojne agencije SAŠA ORA, ki pripravlja ta razvojni dokument, predstavila priprave na programsko obdobje razvoja podeželja v letih od 2007 do 2013 v Sloveniji. V osrednjem delu je Barbara Pokorný /. Mestne občine Velenje pripravila predavanje o obstoječi turistični ponudbi podeželja vseh treh občin, ob tem pa poudarila, da je tudi na področju turizma potrebno okre- pili sožitje in partnerstvo med mestom in podeželjem. Izpostavila je nujnost povezovanja in sodelovanja turističnih ponudnikov pri oblikovanju novih integralnih turističnih proizvodov in vključevanje le-teh v turistične distribucijske kanale. Kot primer dobre prakse so nalo predstavniki Turističnega društva Vinska Gora predstavili projekt, ki so ga pDolga zima je malo mrla priprave na sporaladarîsko poletno sezono. a smo kljub temu z^njo pripravili kar nekaj novosti.« je dejal Marko Slapnik, vodja liirisl Ičiuvin-n^miacijskega centra Logarska do lina. V tem času obišče la res lep košček deleža na sonči strani Alp največ šolskih In tudi drugih sku- ali dva programa, gosi pa si jih bo izbral po svoji voJji.« V tem trenutku pa so turistični delavci na Solčavskem najbolj zavzeli pri o/jiačevanju v naravnem okolju, predvsem v Robanovem kotu in l.ogarski dolini- Postavljajo namreč nove ozjiačiivene table -interpreutivne in smerne. 2. julija bodo pripravili pohod po poteh Robanovega Joža v R(îbanovem kotu in ob tej priložnosti otvoritveno slwesnost. Maltî kasneje (zadnji vikend v juliju) pa bodo na dnevih turizma na Solčavskem z njimi in z (VJiačenimi ptumi sezjia-niîi širšo javnost. Na novo urejajo še kolesarske pin. Slednjim ponujajo vodene oglede za nimi vosi i. med katerimi največkrat izberejo naravtislovno etnografsko pot po Logarski. Na leto jo obišče več kot 5000 obisko valcev. Med večje Ziinimivosti sodi slap Rlnka. ki je letos morda za ki)ga manj zanimiv kol prejšnja leta. .ie pa kljub temu - pravi Slap-nik - vreden ogleda, saj je pravi prikaz sobivanja človeka z naravo. Zanimiv je ludi zaradi fïaravnih pojavov, ki so siccr običajni, »ljudje pa jil) čestogledanio z velikimi očmi«. Precej aktivnosti pripravljaj(ï /m individualne in stacionartie goste, leh je več v lijplejšlh poleinih mesecih, v juliju in avgustu. /Ledenski program aktivnosti bomo te los še obogatili. Zanimivi bodo tiste, ki bodo bivali na Solčavskem In tudi širše v Savinjski in Šaleški do lini. Vsak dan bosta na voljo eden poli za liste, kijih bolj zanima vožnja pí) gozdnih piîteh. turisti pa zanesljivo ne bodt) spregledali še nekaterih manjših zanimivosti, ki bodo pripomogle k prijetnemu preživljanju dopusta ali Izleta, Posebnost naše letošnje poletne ponudbe bodo novi doživljajski pnv graïni • vodne animacije. Zanimivi bodo za skupine ljudi, ki delajo skupaj in se želijo skupaj ludi sprrv stili na delovni zabavi. Za ta namen smo izvedli izobraževanje za lurislične vodnike injili seznanili z novimi vsebinami ponudbe, ki jo pripravljamo. Turistični delavci na Solčavskem smo prepričani, da bomo Zadovoljili želje in potrebe turistov p(i prijetnem oddilm," je še dejal Marko Slapnik, vodja Turist jč noj n formacijskega cen ira L o garska dt>lina. 8. junija 2006 '«^JIS v SREDISCU Evro prihaja z novim letom bomo tudi Slovenci prevzeli evro - Zamenjava bo za občane enostavna, banke pa se na to že skrbno pripravljajo, tudi v NLB Podružnici Savinjsko-Šaleška Mira Zakošek v Nl.B, (J. d., se že nekaj ćasa pripravljajo na »projekt evro«, v katerem sodeluje več kol 250 zaposlenih. Direktorica NLB Pod-aižnice Savinjsko-Šaleška mag. Lidija Doviak pravi, daje to zanje velik izziv, kompleksna in zahtevna naloga, pa tudi priznanje Slovenski ekonomski polhiki, da ho naša država kol šestnajsta v Evropski skupnosti (in edina od novih ćianic) s prvim januariem prihodnjega leta prevzela evro. Banka Slovenije je že sprejela sklepe o zamenjavi gotovine in tudi vse potrebne zakone o zamenjavi tolaijev v evrc. Za občane menjava tolarjev v cvre ne bo pomenila praktično nobenega dela, saj bo banka sama v iioci z 31. decembra 2006 na 1. januar 2007 spremenila vse tolarske zneske na vseh vlogah (varčevalnih, osebnih računili in seveda kreditih), gotovino. kij s tem? »Tem strankam bomo stanja na dan 1. I. 2007 združili v evre.« Bo tn^ha z novim letom zame' njati bam'ne kartice in čekovne blankete? »Bančne karlice bodo ostale nespremenjene. varčevalci pa bodo morali zamenjali čekovne blankete. saj se sedanji glasijo na u> larje, stranke pa jih bodo lahko uporabljale do kí)nca letošnjega leta. Novi čekovni blankeii bodo varčevalcem na voljo že v drugi polovici decembra (uporabljali pa jih bodo lahko začeli januarja). Čeke, ki so bili izpt^lnjeni v U)ldÓih, pa bo banka vnovčevala do 15. januaija prihodnje leto.<' Svetujete varčevalcem, da zatV-njajo ze zdaj spreminjati svoje tolarske privarčevane zneske v evre, pa morda se po kakšnem tečaju hoste s /. jamiaijem prihodnje k'to opravili zamenjam? »V naši menjalniški službi to seveda lahko naredijo že danes» seveda pa ta menjava ni brezplačna, pa ludi nakupni tečaj je nekoliko višji. S prvim januarjem pa bo menjava avtomatska, brezplačna In pt) tečaju, ki bo določen 11. julija letos. Osebno jim svetujem, naj ne hitijo,« Največ težav ho veijetno s kfh vanci, ki se »nabirajo^ dobesedno povsod, po žepih» denarnicah, predalih tebi bilo najbrž, pametno čim prej »spraviti v pnh met«? »Z njimi je velikt'» dela in res bi bilo pametno, da občani čim prej spraznijo hranilnike, žepe in razne predale In prinesejo drobiž v banko. V nekaterih poslovalnicah Imamo posebne avtomate z^ zbiranje lega denarja, med drugim v Celju in na Rudarski v Velenju.« Zelo pometnbno pa htK da spremenimo odnos do dmhiia! »Res je. Za en tolar nismo dobili nič. za en evro, ki trenutno velja 234.64 tolarja, pa bomo na primer tri žemljice. Drobiž bo postaj čez noč zelo cenjen In ludi veliko bomo poslovali z r\iim,* Vse več varčevalcem posluje p}vko bankomatov. Kako pa bo z njimi po mnvm letu? »Bankomati bodo uporabni takoj po poln dnji trenutek, ker so tirganizato^i zbirali prispevke iz cele Slovenije, nenazadnje se mi ludi nioliv ni zdel najbolj primeren za splošno razpisno temo. Prva nagrada je zame prijetno presenečenje. Za nagrado sem dobila vstopnico za mednarodni tabor v Avstriji avgusta lelos. Zanesljivo bom med udeleženci.« je pwedala. Sicer pa je Tjaša urednica Šprica, glasila dijakov Šolskega cetitra Velenje, fotograilji pa namenja malo več pozornosti tudi kol članica foio kluba Zrno Vele- nje. Nima rada športa, zelo rada pa slika portrete in perspektivo, kol se je izrazila. Vleče jo šludii novinarstva, kije povezan s fnto-gratljo. Domimka. dijakiJija drugega letnika umelniške gimnazije - glasbena siner, je na natečaju sodelovala že šestič, vedno na literarnem področju, vedno je bila med nagrajenimi. Lani si je prislužJla na temo honioseksualnt)sti. Tako kot vse prejšnje sta tudi li dve iz vsakdanjega življenja. Nisem ju napisala posebej /jt natečaj, zato ludi nisem vedela, kaj naj pričakujem.» Tako kol Tjaša je ludi Dominika za nagrado dobila po vabilo za sodelovanje na mednarodnem taboru v Nemčiji. Načrtov za prihtïdnje šolsko leto še nima povsem Izdelanih. T]aia Zaje, prva nagrada za fottfgrafijo posebno nagrado za izpovednost. O letošnjem sodelovanju in pričakovanjih je poved ala:i)Zgodba z naslovom Marjetica z napako je sestavljena iz dveh zgodb, obe sta Dominika Gtinsak, prva nagrada za Utaraturo Vc pa, da se bo pridružila ustvarjalcem Šprica in da bo med udeleženci natečaja Lvropa in mladi prihodnje leto. ■ rp enako kot danes, le zneski bodo zapisani v evrih. Prav nič se ne bo spremenilo z dnevno-nočnlmi trezorji, ki so namenjeni za poslovne subjekte, z bankomati, kot sem že onieiiila, podobno pa velja tudi za vse oblike sodobnega bančništva.« Najtežje ho seveda trgoi'cemt íío-stincem in vsem, ki poslujejo z ffotovino? I^ag. Lidija Dovaak (f^oto: vos) »Z njimi že sedaj delamo, /e-limo namreč, da si pravočasno zagotovijo dovolj gotovine v evrih. Oni bodo namreč tisti, ki bodo štirinajst dni poslovali lako s tolarji kol 7 evri. V praksi bo lo po- menilo. da bo na primer ptiiroš-nik plačal s tolarji, ki jih bo moral trgovec preračunati v cvre in mu razliko v evrih ludi izplačali. Veliko bo moral torej računati (predlagamo jim, da se za to oskr-bijo s posebnimi računalniki), predvsem pa razpolagali z dovolj drobiža v evrih.« /{vre jim bas te vi zagotovili? (»Banka Slovenije je sredi marca s sklep prišla v obtok pred I, januaijem 2007, Za manjše p<»slovnc subjekie smo pripravili poslovni začetni paket kovancev, v katerem je 201 evro, in pa še številne druge pakete. odvisno od potrebe posameznega komitenta,« Morda svftjim komitentom še kaj priporočale? »Povzemamo izkušnje evropskih drŽav, Trgovcem sveiujemo, da se oskrbijo z računalniki z.a izračun gotovine za vračilo. Predlagamo od Ing zimskih razprodaj v čas po 15. januariu. V večjih su-permarketih in blagovnicah naj bi usposobili vsaj enega zaposlenega, ki bo odgovarjal na vprašanja o evru. Sveiujemo jim tudi, da polagajo tolarske bankovce in k(v vance na posebna mesta v blagajni Itičeno od evro gotovine in da naiisnejt) table za pretvorbo tolaijev v evro ali pa temu namenjene naprave na nakupovalne vozičke v večjih trgovinah. Gospodarska in Obrtne zbornice pa naj bi /Ji trgovce organizirale iz-obražxivanje za prepoznavanje ponaredkov evro gotovine.« ■ večanje števila zaposlenih. na mikro ravni pa dajali predloge in pomoč za ustanavljanje novih delavnic in proizvodnih obratov z naslonitvijo na obstoječe. Opozaijajo tudi, da državni organi posamezne zadeve rešujejt) tako dolgo, odgovore na pritožbe iz gospodarstva pa najpogosteje obravnavajo šele lik pred zastaranjem. Opozarjajo na neučinkovit osi sodišč in na to, da trenutna z.a-konodaja omtigoča ustanavljanje vrsto vzporednih družb istih lastnikov (ene gredo v stečaj, druge prevzemajo posle. Izterjava je nemogoča, čeprav je jasno, da gre za istega dolžnika, ki zelo spretno izigrava zakon). Seveda podpirajo tudi vse aktivnosti za boljšo cestno povezavo, menijo pa ludi, da bi bilo potrebno organizirali liste, ki pre-jemajiJ različne socialne podpore, da bi opravljali kakšno družbeno koristno delo. Svet za gospodarstvo sestavljajo izkušeni gospodarstveniki Svet vodila predsednik Šiefan Dolejší in podpredsednik dr. Boris Salobir, v îîjem pa so se Tone Brodnik, Uojan Koniič. Silvo KoprivnU;ar, Anton Pečov-nik, Dušan Ajinik. Branko Smagaj, Marko Kom pan. Denis Štemberger, Franc Vedenik, Kari Drago Seme. Bojan Škarja. Srečko Meh, Avgust Re-beršak in dr. Franc ?.erdin. UTRIP 8. junija 2006 Od srede do torkâ - svet in doBovift« Sreda, 31. maja Brc/ r^'^ve polemike v medijih, je bil v dr/avnem /boru sprejel zakon o SOVI, ki pt>daljšujc skupno časovno omejitev posega v komunikacijsko zasebnost s sedanjih šestih mesecev na dve leti in prenaša prisiojnosii odločanja o upravičenosti posega v /aseb-nosi s predsednika ljubljanskega okro/ncga sodišča na predsed- Se nam obeta veČ prisluàk ova nja? nika vrhovnega sodišča. Glasovanje sla obsiruirali opozicijski I.DS inSD. Oćhno se da s strahom močno manipulirali, saj pravih potreb po takšnem nadzorovanju državljanov ni mogel nihče ustrezno argumentirati. Komu bo takšno po daljšano nadzorovanje namenjeno oziroma ko ni u bo pred-vsetn ustrezalo, si lahko le predstavljamo in si obenem želimo, da ne bo sčasoma preraslo v nadzor, kot so si ga (po nalogu CEL) pred časom privoščili v Italiji, kjer so skrbno zbrani dosjeji o levo usmerjenih politikih mnogim od njih vrsîo tel onemogočali politično kariero. Slovenski premier Jane/ Janša .le bil z močno gospodarsko delegacijo na obisku v Rusiji. Sodelovanje med državama je d(^bro, menjava pa je dosegla zavidljivo milijardo dclarjev, kar glede na število prebivalcev v Sloveniji po-meni največji /nesek na prebivalca v Kvmpi. Premier Janez Janša se je ob koncu obiska s predsednikom Vladimirjem Puti-nom zavzel za več ruskih naložb v slovensko gospodarstvo. Poplačilo ruskega klirinškega dolga do Slovenije, ki ga je Rusija prevzela od nekdanje Sovjeiske zveze, pa bo opravljeno v prihodnjili petih leiih. hitlacija je spet začela trkati na naša vrala. Cene Življenjskih potrebščin so J« maja zvišale kar za 0,9 odstotka, in to predvsem zaradi podražile v blaga. Povprečna letna inflacija je bila 2,4 odstotka, zato prevzem evra šc ni ogrožen, Minister Bajuk je nad inflacijo presenečen, nekateri analitiki pa raeninjo, da očitno na rast cen vplivajo predvsem javna podjeija. kot so energetika in komunala. Problematične so tudi plače v sleklrogospodarsivu. ki bistveno prehitevajo povprečno rast v republiki. Kar so analiliki že dolgo napi> vcdovali, se je sedaj tudi uresničilo. Odšel je šc en dircktor, ki ne ustreza sedanji oblasti. Nadzorni svet Mobitchje namreč odpoklical direktorja družbe Antona Maj/lja, ki je pravzaprav t>če Mobitela. Do imenovanja novega direktorja bo družbo vodil Bojan Dremelj, siccr direktor Telekoma, nekoč pa dinikior takrat ne posebej uspešnega Simobila. Četrtek, 1. junija Vlada je za novega načelnika generalštaba Slovenske vinske na pred log ob ra m b nega mini st ra Karla Krjavca imenovala Albina (tuimana. (îuiman je funkcijo načelnika generalštaba že opravljal, ko je bil minister za obrambo Janez Janša. Ciutmana je podprl tudi predsednik države Janez Drnovšek. vrhovni poveljnik Slovenske vojske. V spomin na afero JB TZ se Janez Janša. Franci Zavrl, Ivan Boršter in David Tasič sešli na dvorišču Nove revije v l.jubUani. Tu so maja 1988 aretirali Janeza Janšo, l.elos seje omenjeni četverici na srečanju pridružil še Igor Bavčar, predsednik lakral-nega odbora za varstvo človekovih pravic. NaMnik generaištaba Slovenske voj* 9ke je postai Aibin Gut man. Šiudemska nesoglasja so odplaknila dosedanjega predsednika ŠOS Miho Ulčarja, saj mu mariborski študemje niso dali soglasja /a ponoven mandat. Ul-čarju se je tako mandat iztekel prav v času pogajanj študentov z vlado. Petek, 2. junija_ Čeprav je bilo pričakovanje drugačno. državni svetniki niso izglasovali veta na medijski zakon. Ta že nekaj časa razburja novinaije, neusklajen pa naj bi bil tudi z evropsko direktivo, in to v določbi do popravka in o pornograílji na TV. /a registracijo vozila po novem potrebujete le računalnik. E-stciri-l.evje na voljo na prenovljenem Za registracijo vozila po novem potrebujete te računalnik. portalu e-uprava, korisiija pa jo lahko tisti, katerih motorno vozilo še ne potrebuje teliničnega pregleda Ibdi do prometnega dovoljenja lahko pridete prek spleta. Padla pa je tudi odločitev o novi podobi registrskili tablic, 'le bodo "križanec" med sedanjo in prvo tablico, kije bila narejena po osamosvojitvi države. Sobota^ junija črnogorski parlament je na slavnostni seji soglasno razglasili samostojnost in neodvisnost, očitno predvsem državnih in paradržavnih podjetij. Ko je ta podjetja minister l/ločil kot možne dona-torie. je posel padel v vodo. Človekoljubnost seje tokrat pokazala kot izvrstna manipulacija. pri kateri bi nekateri šc mastno zaslužili. Crnogorci so odkorakali iz skupne države. Crnogorski parlament je na slavnostni seji soglasno razglasili samostojnost in neodvisnost nlo Uao m prsih V tteddjo me je priCakai s sfrafiom v očeh: Me iiar?es ni-hče ne bo spreliodil'M A/l. njegov siruii je hii odveč. Vsekakor /j/ ga sprehodila, ie da ^em se /mlavila v napačno vrsto, lisio za pse. nan/esio. da hi počakala na dru^i sjrani ograji*, kamor Je oskrimik prif>eljal lega navihanega inesanca 2 iu-hradorcem. Taco seje oh sreùinjn izkazal ko! (HÍliáia dndba. zelo priljnden kuča. ki pa ga. morda .k bolj kol ljudje, zanimajo har-jutiske iabe, piičl in elekîricm modeli leial. ki so med enoinpoliirnihi sprehodo?ii brcnčah /w zraku IJes-efdeKi miin/l lomasitnju /X? grmovju, }iOi>ťnja ob nuyih nogah in otepaf^a potrešnih super komarjev med cwioanti framfu Je priklicalo sfmUne. Pred nekaj leli sem ttvela s psičko. prijazno svetlo iahradorko. ki Je hiia lako pametna, da hi }ikorai spregovorila (lako vam bo mjelno vsak pasji lami k znal pohvaliti svoje malo, sred rye. %dlko. èisKy-krvno aH mešono šč£m). Ob vseh odlikah in vesCinah pa je naša lo-bradorka imííia ludi svojo veliko siahosl - po^re^nosî. Na ialosi je lako rada jedla, da Ji rU bilo letko i)odtakniii siru {ki. za-radi katerega je močno zbolela in čez noč poginila. Obdukcija je pokazala, daje za u žila veliko količino slruiw. kJ ga nekateri trosijo po vriu v boju proli zajedavcem zelenjave in je bil pomešan z oarinn krompirčkom. Precej posrednih dokazov je obstajalo, s katerimi bi lahko prijeli storilca in predli !c iskanju Ustih pravih znakov, ki neposivdno dokazih jejo krivdo. Kljub mnogim poskusom, telefonskim klicem, irtvovanju časa, živcev in defiai;la smo ostah na začetni slopnji. Obstaja utemeljen sutn, nI pa orodja, s katenm bi ga lahko potrjevali. Razen, s^ veda. civilne tožbe zaradi povzročil t ve premoženjske ^kode (I?), ki brez jasnih dokazov ne more biti uspe.wa. in če se spet vrnemo //j začetek. dokay)v ni mogoče zbrati, ker nas oz, policijskega ali preiskovalnega dela zahmodaja v ničemer ne podpira. Dejstvo,ie, da ima /)ollcija vse fKitrebne vzvode pri iskanja storilca, ki vam na parkirišču razbije avtomobilski blatnik, skorq/da ničesar pa ne more storili v primeru, kadar vam neznanec ubije psa, nuu o aH IHipagaJa. V Sloveniji so Hvali zaščitene predvsem pred surovim ravnanjem lastnikov. veliko slabša pa Je njihova zaščita pred mučenjem in zlorabami neznancev, y praksi to pomagati. In saj ni res. da bi vsi morali Imeti radi živali. Vseeno pa bi lahko skušali razumtiii. da smo jih sami pri^fcl/aH v sv(ye domove in mesla ter da smo si v resnid mi od njih izposodili kos teritorija, na katerem zdaj skupaj živimo. Jih lahko vsaj ignoriramo, če že ne maramo njihove družbe, ne pa pobijamo? ■ Oglašujte na : IVPAl Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev. Pokličite 03/ 898 17 50 Razmišljate o svoji prihodnosti, napredovanju, ugledu? Visoka poslovna šola visokDSol^ strokovni študijski program Potior i asist^ Študij ne ddljavo/^studij Mmrw.doba.si Višja strokovna šola program Računovodja, izredni studij program Kamardalist ^dij na daljavo/d^dij program Poslovni sekretar Itudij na daljavo/o^tudij lirformativni dan bo v Satrtek« 6. junija 2006, ob 16. uri la vaa programe v itudij$fien arediicu na Ljudakî yoivarzi Valan|a, Trtov trg 2. DOBA, PrtiermvB uit«! 1. Maribor. 02 22B 30 76,02 226 30 60. info^doba^i NASI KRAJI IN UUDJE Bo Šoštanj navdušil komisijo? O^rogle obletnke mesta * ' W So§laniu Itíos nraznuicio kar nekai (íkrotílih oWclnic. Med d Potegovali se bodo za najlepše urejen kraj v Sloveniji - Junij v znamenju 95-letnice mestnih pravic - V osmih letih dodobra prebarvali fasade - Letos za ta namen usmerili 25 milijonov tolarjev Milena Krstić - Piantnc Soštaiy - v Snsianju so se odliv čili, da se bodo lelos, ko mesta praznuje 95-lcinico, potegovali za najlcp^ urejen kr^ v akciji Turi-siične /veze Slovenije Moja dežela lopa in cista. Gotovo ima /a da lahko poseže po visokih mestih ► kar nekaj razlogov. Med le sodijo urejena in prebarvana pročelja stanovanjskih hi§. Akcijo barvanja fasïd, celili osem let že poteka v okviru projekta z nasUv vom Šoštanj - nie??to svetlobe, so si zamislili v krajevni skupnosti Sostani. v tako velikem obsegu, kot je bila i/peljana, je gotovo edinstvena vShweniji. »Najbr/ snw) bili v teh osmih letih res najb:>lj prepoznavni po tem pmjekiu.« pravi predsednica sveta KS Šoštanj dr. CVetka Tina-ucr. V prvem »razpisu« pred osmimi leli so prebarvali blizu KO objektov. Bilo pa je na začetku prisotnega veliko dvoma, se še danes spominja dr. 1 "inauericva. »A, ko so ljudje nehali dvomili, ko so izgubili strah pred barvami, ko so se prepričali, da akcija ni povezana z nobenimi 'njihovimť stroški, se je že po končanem prvem razpisu pojavilo veliko nt>vih vlog, češ da ljudje ra/pisa niso videli ... petih letih smo se spet vprašali, kaj ^daj, in pri tem ugo- Dr, Cvetka Tinauerp predsednica Sveia KS Šoštanj: **Šoštani ladnja leta evetr, tavljali, da je mesto še grše. kol je bilo, sajje nekaj krasnih oh^eklov dobesedno štrlelo iz sivine. Ljudi, ki so ze imeli fepe Fasade, je motilo, ko so bili priseljeni gledali sosednje objele, ki niso bili urejeni. Zato smo razpis ponovili, odziv je bil spel izjemen.C Je treba še kaj drugega kot barvati! Potem so se odločili, da vse obdobje ne more bili njihova glavna skrb le barvanje Tasad in da to tudi ne more biti njihov edini projekt. »Pa smo se lotili ob njem še ureditve Kajuhovega parka, pa pnyekta za obnovo Trga svtv bode, delno ureditev razsvetljave, še vedno je ludi akiualna kolesarska pot.« V drugem razpisu so tako Icino prebarvali med pel in sedem objektov. predvsem individualnih hiš. lelos pa so se odločili, da bodo kar 25 milijonov tolarjev (toliko jih niso doslej šc nikoli) namenili barvanju fasad. Ocenjujejo, da bi se s tem denarjem dalo lepo prebarvali 40 objektov. Tako novemu svetu KS Šoštanj - volitve bodo jeseni - ne bodo pustili nerešenih vlog, Seveda ie listih, ki so na drugi razpis prispele pravo- časno. Prebarvane fasade bodo premalo brez pripravljenih ljudi Se pa v Šoštanju zavedajte, da boilo prebarvane in urejene fasade v tekmovanju za najlepše urejen kraj, če za projektom ne V Šoštanju letos praznujejo kar nekaj (Okroglih obletnic. Med drugim 95 let mesta. Jej obletnici bod<ï posvetili več junijskih dtsgod-kov. Mineva 15 let, odkar je Slovenija samostojna in 50 Ici. ko so v Šoštanju zgradili prvo lermoelektranio. ^Z njo srno prebivalci ves čas v simbiozi. Tako kot je bilo včasih s termoelektrarno leAko živeli, lahko danes rečemo, da imamo od Tl:S-a korisii.f akcijo vključila tudi oba javna /-a-voda, Osnovna šola ŠoSianj in Vrtec Šoštanj, in seveda ludi Turistično olepševalno drušiv;^ Šoštanj, kije nekoč že samo izbiralo najlepši balkon, hiso... Peš in kolesarska pot ta mesec? Projekt so si zamislili v KS Šo stanj in ga razdelili v dve fazi. Prva je gradnja od Premogovnika Veletije do konca mesta Šoštanj, do nove šole. Druga pa je od Po-hrastnika proti mestu. V tem Jelu je tudi večje število lastnikov zemljišč. kjer bo tekla pot, in potrebovali bomo malo več časa, da bomo lahko določili traso.* Manj težav pa je v prvem delu. kjer je ludi manj »institucionalnih« lastnikov, /ato so tukaj z urejanjem pravnih razmerij z lastniki v zaključni fazi. Računajo, da b<îdo lahko z.ačeli pot graditi še ta mesec. »Močno si želimo, da bi bila do praznovanja 95-letiîicc mesta ludi končana, predvsem pa, da bi bila končana do dne, ko bo mesto obiskala ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije.« Ta del peš in kolesarske poti bo tekel od premogovnika do I.angusove hiše v mestu, kjer b(i pot potem prešla na občirske pločnike. bodo stali meščani, premalo. Komisija Turistične zve/x' Slovenije, ki bo ocenjevala posamezne kraje, bona terenu junija in julija. »Zalo lepo prosim vse Šošlanj-čane, da poskrbijo za okolico svojih domnv, /.a balkone, vrtove, ograje .... predvsem pa. da pazimo na red in čistočo povsod. To slednje ne samo ta dva meseca, ampak tiidi lam^ kjer ni nič našega - na skupnih javnih površinah.« v Šoštanju si želijo, da hi se v to Osnovna šola Šoštanj končuje 'prvi letnik' Zaključuje se prvo leto nove Osnovne šole Šoštanj - Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc ga ocenjuje kot uspešno - Delitev na mi in oni presežena Milena Krstić - Pfaninc Šoštanj - Nova osnovna šola. ki je vrata odprla lanskega I. septembra in pod eno streho združila vse áoStaniske osnovnošolce, zaključuje 'prvi letnik*. Ravnateljica mag. Majda /averšnik - Puc ocenjuje, da uspešno. Začelne zadrege so premagane, kolektiva obeh nekdanjih šol sta se ujeia, pri učencih pa lako ali tako že od samega začetka ni bilo težav. Prvf) leto (hnbro uspel. Celotna prireditev je potekala v naši osnovni šoli. Avla šole je nekaj posebnega, izjemno primerna za tako velike reči. Likovni svet otrok bomo seveda nadaljevali, lotili pa se bomo še novih projektov, V prvem letu se vsega, kar bi želeli, ne da.« Uspehi, kijih ucvnci dtmfiajo? »To. da nas je veliko, je naša prednost, ker smo lako močnejši, Naši učenci so povsod, kjer so tekmovali ali nastopili, dosegli kak viden rezultat, pa najsi je slo za športna tekmovanja, za tekmovanja Iz znanj ali za kaj tretjega. Osvojili so zlata Cankarjeva. Ve-gt^va priznanja, odlično so se odrezali v Veseli šoli in drugih projektih, v katerih so st^delcv vali,« Glavno je biti v zraku 50 let letenja Tona Mimika Minulo soboto je v I.ajšah pristalo malce drugačno letalo in tudi pilot ui bil čisto iz zdajšnjega časa. Letalo P()2. letnica Izdelave leto 19.^7, je upravljal pilot Atuon Mirnlk, ki je slavil svojega pilotskega Abrahama, petdeset let le-tenia. Zaprisežen jadralec sicer, je tokral upravljal motorno letalo, staro skt^raj sedemdeset let, ki je še brez kabine, tako da listi šal okoli vratu pilota ni samo za okras. Anton Mirni k je svoj jubilejni let opravil iz Slovenj Ciradca do Laji kjer so ga čakali kolegi Aerokluba Gorenje in mu za ta in za vse ostale srečne lete izrekli priznanje. Anton Mirnik stanuje v Velenju, spomini na otroštvo pa se- gajo na letališče Leveč, v katerega neposredui bližLii je stanoval kol otrok. Od tam tudi ljubezen do letenja oziroma do jadranja, nekaj pa je k temu dodal tudi starejši brat pilot, znan pod imenoiu Ilaklc. Mirnik se časov jadranja v zraku spominja kot najlepi^ih trenutkov svojega življeitja. čeprav ga je poklicna pol vodila drugam in se je upokojil Iz osnovne šole Šalek kol učitelj tehničnega piv Foto arhiv Aerokluba Gorenje uka. Kljub temu da ima Ludi izpit za športnega pilota, je njegova ljubezen )»jadrilica'< in ga tudi tekmovanja niso zanimala, Kot se-demnajstletnik je dobil srebnu) C-znaČko, to pomeni 5 ur v zraku na 1000 m višine in 50 km polcla, kar mu še danes nekaj pomeni. Petdeset let letenja je Mirnik zaokrožil z besedami: <îlavno je bili v /raku in se boriti z vetrom.« ■ Milojka Komprej Dobri nastopi harmonikarjev Društvo harmonikarjev iz Murske Scjbote je pred nedavnini pripravilo v Moravcih 2. medna-roLHO tekmovanje harmonikaijev solistov in komornih skupin s harmonikami, Na tîjem je nastopilo KX tekmovalcev, med njimi hidi hjirmonikarji i/ lukajSnjega oko y a. Učenec 4. razreda glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Primož Plaznik je nastopil v kategoriji S (si:ladbe Vilka in Slavka Avsenika) in prejel 2. nagrado, 2. mesto: dijakinji 2. letnika umetniške gimnazije Šol-«ikoga cenira Vebnje Ijicija Rožič - harmonika in Ajda Hribar - vi- olina sta med komornimi skupi-naínido te pomenile za nadaljnji razvoj? Dr. Milan Medved: »Danes lahko rečem, da je HSE zelo prepoznaven akter na evropskem elektroenergetskem trgu. Zelo aktivni smo na mednarodnih borzah energije, prav tako imamo številne poslovne povezave po celi Evropi. Znanje, ki se je v nekaj zadnjih letih akumuliralo v HSE, je zelo konkurenčno na globalnem evropskem trgu. To dokazujemo tudi s stalno rastjo naših trgovalnih količin, ki bodo že v letošnjem letu presegle celotno slovensko proizvodnjo za več kot 50 %. Zavedamo pa se, da brez nadaljnjega in stalnega razvoja ne bo šlo. Podjetje, ki obstane v svojem razvoju, začne propadati. V zadnjem letu se naši pogledi vse bolj odločno usmerjajo ven iz Slovenije, kjer iščemo možnosti za svojo nadaljnjo rast. Ustanavljamo nove družbe v tujini in iščemo možnosti investiranja. To je po eni strani velika priložnost za prodor slovenskega energetskega znanja na druge trge, omogoča pa tudi številne poslovne priložnosti ostalemu sloverjskemu gospodarstvu, gradbeništvu, proizvajalcem opreme, inženiringu itd. V teh prizadevanjih bo vloga strokovnjakov iz TEŠ in PV zelo pomembna.« Brez načrtm'ane nahtžhe v novi pnftvodni hlok Termoelelctrarne Šoštanj hi eneivetika v Šaleški dolini gor»\elťnjska knjižna lun-úmw, Asociacija Velunika in O.Ve-KijskcRa Dra^lM slc^xnskíh pisiílťljť> v lelošnjem Iciu v prcntjv-lieni. ra/sirjeri in pociićno spcciali« /irani /asnovi natlaljuje iraUicitv iiâino lIvrlicrstťíiLsko srcCar\jc slc>* venskih knji/onik«)) v Ndei^u in po novem združuje ni/ kuliumili akcij književne revije m poc/ijo in pociićno literaturo Poclikon.* predstavlja (frganizaioije enega največjih slovenskih srečanj pcsniktjv in pisalcijev v Velenju programsko-orgBiiizaciiski vojja fes liva I a Ivo Siropnik. l-esiival sc je pravzaprav /acel ze preti tednom dni v Ljubljani. danes in jmri pa kar z nekaj zanimivimi dogtxJki vabi v vn velenjske Vile Herberstein Ijubiielje slovenske pc^czije iii pro/e ler vrli unskih kulturnih doganču Savovu. Oba letošnja večera ílerherstein-skega srečanja v Velenju bosta v znamenju 'jagodnega izbora' poezije, poetičnih koncertov francoskega šansona s pevko Ak*nko Vidiih in pianistom Miranom Jiivjinom« sku-l^ine Hamlet Express, pwtično-sati-ričncga kabareta I lipokrerisko mo, dueta klasične kitare Mimike Krajiie Slili m flavte Spele Zainrmk. tiprizo-rilvc CrJu>1ceve nionokomcdije Kazi-mirjevc izbrane pesmi v i/vedbi igralca I "rosa Potočnika ... Ob otvoritvi srečanja bo P/ornosi posvečala slovenskim parkom in pesnikom. Id so Letošnji Pretnarjev nagrajenec je GanČo Savov, Boigarskemu prevajalca in znanstveniku bodo nagrado podelili jutri zvečer v vrtu vile Herberstein. po svoje povezani z njimi. V Velenju pričakujejo organizatorji vsaj 50 slovenskili pesnikov in pisateljev, ki boilo tu ostali oba dneva, veijetno pa se jih bo posameznih dogodkov v času festivala udeležilo še več pomembnih slovenskih kniiževnikov. tudi zato. ker je to prilogZH srećanjein hkrati izmenjavo strokovnih mnenj, hkrati pa ludi priložijosl za vse ljubitelje kulture in umeinosti iz ŠaleSke do-line, da se nau/ijcjo kulture pod mi-liin nebom prelepega vrta sredi mesta. Oglejte si podroben program prireditve in izberite! Kdo je Gančo Savov? Pred tednom dni so v [ Jubljani na tiskovni konferenci I. bicnalnvKa ťc^-.slívala Poetična Slovenija razglasili letošnjega dobitnika Pretnarjeve nagrade (/a ainbasad(»rja slovenske kf\i)ževnosti po «vetu). Prejel jo bo bolgarski prevajalec slovenske lile» rature, znanstvenik, urednik in publicist (»anco S»vov /2 vsestransko pijzadeviio íxi dolgulctiio Uhivaj-jalno delo pri povezovanju bolgarske in slovenske literature in kulture. Odločitev o nagrajencu je na pobudo skupine sItTveuskih književnikov sprejel strokovntvu met niski sosvet v sestavi Mitja ('ander, («v ran CUuvič in Ivo Stropnik. Ciančo Savov seje rodil 25. okiiv bra 1930 v M- Pcrnika v Bolgariji, v družini glasbenikov, pisateljev in slikaijev. Študiral je lllozonjo v So-ITji, jugoslovansko filologijo na več univer/dh v bivši Jugoslaviji, speci-alÍ2acÍjo pa opravil v Varšavi in Bratislavi. Bil je urednik pri različnih /aliižbah in rev\iah. je člaji medna-rcxlnega PliN in znanstveni sodelavec Bolgarske akademije znanosti. Ukvarja se s kuliuro in literaturo južnoslovanskih narodov, šc posebej pa s slovensko književntJSljo in Slovenijo sploh. Na katedri za slavi-stiko filoloSkc fakultete Univerze v Velikem Trnovem je predavatelj književnosti Južjiih Slovanov, teorije in prakse prevajanja 1er predmeta slovenski jezik in slovenska kultura. Je avtor številnih znatistve-nih del knjig esejev, univerzitet nilt učbenikov, še posebej pa ga krasi izjemen opus prevodov slovenskih dej v bolgarščino icr strokovnih besedil o slovenski literaturi, kulturi in zgodovini. Njcgcjva obsežna bibliografija. kakorkoli vezana na Slovenijo in slovensko litersluro, i^cje ok. 300 bibliografskih enot, Na-gratlo mu bo podelil književnik Milan Dekleva, Meni 5. Herbersteinskega srečanja v Četrtek; 8. junija IS 30 do 17 QQ - Park Vile Herberstein Da nii biti je drevo - zasaditev Poetikonovega ginka 17QQdo ^B QO - Park Víle Herberstein {v primeru js?{d: VHa Herberstôin; ob isti Lili) Festivalna predstavitev predpolstne irojne številke književne revije 2Q00do22.3Q-ParkVi[e Herberstein (v primeru dežja: Mestra kniilnica Velenje - Prireditvena dvorena centre Nava; ob isti uril POETIKONOVVEČERNIK 1 Půetikúiiov iegodni izboi poezije (1. del), podelitev herbersteinskega Poeti kor ove g a dáte 'OB. poetikonov jagodni i:bor poezije (2. del), koncert francoskega šansona s pevko Alenko Vidrih in pianistom Miranom Jiivanom Petek, 9. junija '06 10.00 do 13.00'Park Vile Herbarsteln PÛET1K0NÛV0 KNJIŽEVNIŠKO OMIZJE Û POEZIJI NARAVE' llOOdQ 11.00' 1. del knjizevnilkega omizja Ivan Dobnik: Vrnitev k naravi - vrnitev k poeziji; Mojca Terćelj: O poetični d rug aćr) osti/odnosu majevskega človeka do narave: Gorazd MiiD^ek. Q gozdovih in neseni odnosu do rtjih: Gančo Sevov (Bolgarija). 11.15 do 12,30* 2. del književniskega omizja: k referatu/premi sijevanju vabljeni: Iztok Geister, Milan De ki eve. Alje Adam. Marko Kravo s. Goran GluviČ; Lu d wig Harlinger (Avstrija). František Ber^hert (Česka) idr 12.30 do 13 00* 3. dej književniskega DHiizja: Razprava 16,00 do 16.30 - Mestna knjižnica Vefenje: Poobedekz manokamedijo - Gordn Gluvić: Kazimír jeve izbrane pesmi 1B.Q0 do 19.00 - Titov trg (v primeru de/ja: Hotel Rake; ob isti urr) DRUŽABNO POPOLDNE Z UDELEŽENCI H3 '06 17.00 do 16.00 - pred občinsko stavbo Sprejem udeležencev HS '06 in Pretnarjevega nagrajence '06 pri velenjskem županu Srećku Mehu 1B.0D do 19.00 Popoldanski koncert skupine Hemlet Express; Častni balonski poletvpozdrav Pretnarjevemu nagrajencu '06 - Park Vile Herberstein POmONOVVEĚERNIK 2 IN SL^^VNOSTNA PODELITEV PRETNARJEVENAGRADE 2006 Likovniki risali za orgle \ inska (»ora - Prejšnjo soboto sc je na pobudi) u) povabilo Dragice Petek, predscJnice Društva podezelskili /am Vinska Gora. v [jpiu oJvi-jala dohnxJelna likovna kolonija. Udeležiolose je je kar 20 članov Drtistva áalťákih likovnikov, V prijetnem okolju prijazmlî ljudi so nastale lepe umetnine. ki boo\ubini. da si. če Imie imeli kiv' časa in à' vas likovna unielnoil prfiegfie in zaninra, nlrgaie urico in ogledale A/010 raz-iiavo. Hiidko sreCamo, tudi v prestolnici, ruzsiavljujočega avtorja, ki tako neobremet^etu) in prottíclji\o sledi notmnjim vzgibom in Jih pretvarja f tako kvalitetne likovne formulačně kot ramo Anja. V času, v katerem iivimo. vse funkcionira po principu sef\zacije. ki nas vrže iz tira. pometa z na.^nti življenjskimi norniami in nazori, nam rnsi vsakodtmna prepričanja in nas /wirwíí) /x>sta\iju v dišče nerealnii', neuresmčl/iviii situacij, ki nam obl/ubl/ajo sanjske rezultate in raz'ietnosti nemogočih dimenzij. Hidi sodobna \1zualna umetnost je na M>sl podlegla fantazmi senzadonalnega. ki ncbstri k tako trdnegj in â.stega duha. Od fHřfformaitsov. na katerih si akterji puiičajo kri. instalacij, ki na^a àttila vozyo do mej skrajnega do-tirljanja. do vse ostale .^are. kije natwlnila predal poimenovanja ufnetfiosL Kako ločiti pleve od pravega, pa Je vprašanje, ki te dalj časa razbuija tako strokovno kot laično Javiwst. Kaos na {xniročju imteiniskih viz\ialnih prak.i, kije nastopal nekc^i desetletij, pa Je povzročil tudi zmedo med konzumirujočo javnosijo. ki se ne more več oš mogoče kupil ali .v/ drugače prizadeval, da bo v r\v/i hliži/ti, za vedno ali vsaj iKnutno). Jako {HI nenjzftmljeno. kar si ne upamo priznati da ne razumemo, postane statusni simbol in znamka prestiia. da kdo drug ne bo videl, kako fozki in omeieni smo*^. Intelektualni fast JboJ razno raznih ni/-staja/očih pro/ektov Je ptfgosto namen sam sebi. trenutnemu,fínanč' ne/nu prezivet/'i intelektualcev, tista kvaliteta in de/anski {presežek, kar pa ostaja tu bo ostaJo v dediščini nase družbe, obstcýa in njetu* kulture, pa je prepoznavno ze v temi času in ni treba čakati zgodovine, da bo to potrdila. Vendar se intelektualna elita znova in zmm izgovarja na sodbo priMtyega časa. Uortus condusus, simMični Marijin zaprti, skrivni (cvetlični) vrt je intimen in UIl S svojo spokojnostp in letuno nagovori tistega, ki si to ieli. Brez senzacije, trušča in velikih besed. Ravno tako slike Aftie Jerćlč, ki niso nič spektakuiarnega in senzacionalnega. In to je ravno njihova glavna kvaliteta, da le lahko nagovorijo, ne da bi to opazily ti pc-nudijo mir in omogočijo, da se /wtopi.^ preko niih v /////. sknmmi, asketski svet živl/enja. minevanja. r(^stva. smrti. .Slike Anje Jerjč ne sodi/o v kontekst nerazumljive sodobne nmet-nosfí. Lahko /h razumemo in preberemo brez zavijanja /mrenov v »impozantne strokovne kritike", íH)lne nemogočih, neizgovorljivih tujk in intelektualne s\are. Na Anjinih slikah so po\ečane tra v ni.^ke ra.slline (detelja, marjetica. s/x)na moč, dobra misel ...J. demokratične rastline (op. Nadja Zgonik v katalogu ob razstavi), ki s .svojo pn^prostosOo zanikq/o prestii malomeščanskosii in puhlosti. Roie so izruvane iz sv(>iega naravnega okolja (zemlje) in so na.slikane v kontekstu stare klasične. Ixitanivne ibniwcije Jhstavljene so v nova okolja, m abstraktna ozadja, ki .^i)ominjaJo na lepe. naravne, sočne, realne izseke iz zelene krajine. Tore/ se roZam ni zgodilo ni{' budega. čeprav so bile izruvane, jHi je avtorica prestavila (po.'ia-dila) v nraha na^^ega dragega Velenja. Ker Velenie menda jtotn'buje senzacijo, nek^i, o čemer bo pisala in govorila vsa ve.wljna Slo\eni/a. takrat bo senzadofialna kulturna dobrina, tudi če l)o čisto ix*vprečna ali celo slaba, stekaj bo vredna, če jo both potrdili mediji iti politika. Kakšno siKiročilo in namen bo pa de/an.\ko nosila, v tem kontekt-stu. fia iaiost, sploh ni pomemb/to. Drugi krog v razstavišču 360 Velenje - V mladinskem centru Velenje dobro ocenjujejo prvi del projekta Razstavišča .^60, ki jc v Velenju, Mariboru in Celovcu predstavil tri mlade umelnike. Sedaj se yaèenja drugi krog. Kustosinja M<' Velenje je akademska slikarka Nataša 'Lajnik. ki je za prvo razstavo v Velenju izbrala celjsko umetnico Nataš» K/licn. (îledc na to. da lesena ra/stavisca niso prav velika iji da v prvem krogu dve od treh razstav prav zato nista bili zelo elektni - Se najboljša In razstavišču najprimer- nejša jcbila Lovska soba. ki jo je i/bral velenjski ktistos Ifos Potočnik - Nataâ ni imela lahkega dela pri izbiri umetnika, Prva otvoritev razstave v drugem krogu projekta jc bila včeraj zvečer, V Veli«r\|u torej razstavlja Nataša Krilen. dru^ otvoritev bo danes. 8. jtinija v V1arilH>ru, kjer bosta ra/sfavo pripravila Domen Kupnik in l.ucijaji Jost. ireija raz.stava pa bo v Cdnvvu. razstavljal pa bo Mirko Malle. Vse irl razstave predstavljajo ut^va priCakovajîja sodelujočih umetnikov in kustosov ter (Wtalib s iilv Predstavljajo pa tu
  • turnejo, 19. junija pa bo gosi oval tudi v Novem Sadu na Petrovara-dinski trdnjavi. Billy Joel 2 rekordom _ Billy Joel bo 13. junija objavil dvojni živi album s posnetki svojih nastopov v znani iiewy-orSki dvorani Madison Square Garden. Tam je nastopil kar dvanajst večerov zapored in tako postavil nov rekord po številu razprsîdanib zaporednih koncertov v tej dvorani-Na vsakem od dvanajstih koncertov je 57-leiQÍ glasbenik zapel okrog 30 skladb iz svsek, 041 736 269, in Janez Sabec. 041 628 712. Martin Gros^k PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. IL DIVO&TOW BRAXTON-TheTime Of Our Lives 2. PETAR GRAŠO-Prokleto sam 3. NELLY FURTADO • Maneater SvBtovno prvenstvo v nogo meiLi ie presi vrati in varjetno js tudi to etfdn od razlogov, da sts 2a tokratno popsvko tedna izbrali kar himno letošnjega naj-pomdfnbnejšBga športnega dogodka na svetli. Postavni mla denici z l«pimi glasovi iz skupine II Divo in pevka Toni Braxton so odlično zapeli skladbo The Time 01 Our Livei, ki bo verjetno ostala v tisesih tudi po koncu svetovnega prven* stva v Nemčiji. r ■ ~ ' LESTViCA Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedelio. 28. S. 2006: 1.ŠTRK. Moj muzikant 2 FRANC MIHEUČ. Nâ planini jezero 3. VRISK: Moja lepe Bel okra njk a 4. ViTtZI CÊLJSKi, Zdravica prijatelju 5. NANOS: Lepo pravljični svet ' Predlogi za nedeljo. 4.6. 2006: 11. POLKA PUNCE: Lupčka bi imela 2. PRIMORSKI FAMTJE: Moja mala ribica 3. ROSA: Furmanska gostilna 4 RŽ: Na fantovščini ■ 5. ZALOŽNIK: Iskrice Viii Grabner Ivo Drçv - od ponedeljka dalje ni več vršilec dolžnosti, ampak direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina - je vidno zadovoljen. Cvek meni^ da zato, ker mu je uspelo premagati oba kandidata, ki sta se prijavila na razpis, čeprav sta imela višjo stopnjo izobrazbe. Na koncu vseh koncev je upravi odbor zadruge spremenil razpisne pogoje, in da ga je tako prepričljivo imenoval za direktorja, očitno pozna njegov razvojni program. Morda pa je zadovoljen zato, ker bo imel sedaj spet štiri leta časa za dokončanje študija. Da v Vinski Gori dobro kuhajo, mnogi že dolgo vedo. No, tudi letos so to uspeli dokazati celi Sloveniji. Danica Tisnikar peče z zlatom nagrajeno ro-zinovo potico, Vikica Drev, gospodinja na turistični kmetiji l^jsevo, pa je komisijo navdušila s pšeničnim kruhom z dodatkom čebule. Danica je zlato potico spekla že trikrat zapovrstjo, Vikica, ki je bila za kruh nagrajena prvič, pa ji je obljubila: >^Ce ti mene naučiš peči tvojo potico, bom jaz tebe svoj kruh. In bova najboljši par.«< Matjaž Jelen poročen Pevcc skupine Sank Uock sc je v sobol o poročil. Njcgo>'a ji-branka je Veronika Ekari. simpHiična Mariborčanka, ki se ukvasja s cvcîliOarsivom. Cîospa Jelen ima v cemru Celja cvetličarno ia salim Pomene Pravljice. Veronika in Matja/ sta parvE vrsio lei. Njuna največja sreča pa je sinček Na poroko je bilo povabljenih preccj (judi. med katerimi seveda ogromno osebnosli i/ slovenske oslrade In kar nekaj mou>miov, saj je Matjaž zagrizen (j ubi teli motorjev. ^ Bojan Prašnikar (prvi z leve), svetnik in Ivan Rakun, svetnik in bivši župan občine Šmartno ob Paki: »Če me že sprašuješ, ati bom trener Primorja ali ne do konca pogodbe, potem naj ti povem, da so vsaj štiije razlogi, zaradi katerih razmišljam o službi v domačem kraju. Čeprav pri določenih temah nisva bila vedno na isti strani brega, upam, da me boš podprl.« Zabava brez Zorana To soboto bo v Velenju prvič Merkaiorijada (zabava /a zaposlene v podjetju Merkaiar), na kaicri se bodo zbrali zaposleni v tem največjem shivenskcm pcjd-jet j u • pričakujejo pa ludi zaposlene s Hrvaške in celo Srbije! In zagotovo se bo prireditev odvijala brez priljubljcjiega bivšega dircktoija Zorana Jankovića, ki seje še pred nekaj mcseci takole smejal v objektiv z znano velenjsko vodir.eliico in organizatorko Andrejo Petrovič, njo b<îmo zanesljivo srečali na letošji Noči ob jc/^ru. če jc že na Merkatorijadi ne ho? Zuti brez dvoma velja za legendo velenjske sconc. čeprav lani tii niii glasbenik» niti DJ, igralec. ga lahko srečamo na vsaki pasji procesiji, naj» raje pa sc smuka okoli čednih deklet. No, kaj jc Playhoyeva zajčica l.jub-liančaiika Katja A is ter, ki se jeza to revijtj razgalila v mesecu aprilu, počela v Velenju, nam ni povsem jasno. Še manj pa nam je jasno, kaj je počela ca ý^uiijevih kolenihî Toda vsi. ki Žuiija poznajo, tr-dij izkuîlenj glede javnega nastopa,« sta dejala Klemen in Jan. Pri raziskovanju soj\i usmerjali mentorji Peler Vrčkovnik, Zvone Cencen in Matej Košič. Nalogo sta dijaka Poklicne in tehniške elekiro in računalniške sole Šolskega centra Velenje izde- lovala dve leti. Po njunih besedah je bil na začetku projekt precej bolj obsežen. Ko sla to spoznala, sta ga malo omejila, a je bilo kljub temu potrebnega kar veliko dela. »Skoraj vsak dan sva raziskovala pred poukom, največ časa pa so nama vzele ďmese« pred oddajo naloge. Misliva, da je glavni razlog za lo, da se za sodelovanje v gibanju ne odloča še več dijakov in dijakinj, prav prosti čas. Veliko ga je treba namenni zanj. čc hi> čc$. da je naloga laki>na, kol si predvidel.« Ker je bila njuna naloga povezana z energetsko obnovljivimi viri. sta najprej raziskovala delo Klemen Črep in Jan Konečník vanje sončnih celic in kolektoijev, sončne peči, toplotne črpalke, zemeljske sonde, zemeljske kolek-torje in veirnicc. »^Bistvo naloge pa je bila izdelava krmilnika, energetsko varčne hiše in krmiljenje slednje. Postavljeno hipotezo, da se zaradi pomanjkanja zemeljskih virov energije v prihodnje splača p(islaviti energetsko varčno hlso, sva p(ïtrdila.* /aradi mature se v prihodnjem solskem letu v gibanje ne bosta vključila. Kdaj kasneje pa bosia morda §e iskale rešitve za vprašanja. kiju bodo zanimala. ''Velenjčani so nas izigrali'' S skromnimi sredstvi veliko naredili - Udeležba na prireditvah bi bila lahko boljša - Velenjčani so nas izigrali Tatjana Podgoršek V počastitev 75n-lcinicc posredne omembe Šmarlnega ob Paki in številnih drugih jubilejev v občini se bodo vključili ludi člani Kluba študentov šmarške fare. V soboto, 17. junija, ob 19. mladinskim centrom, septembra pa izJet v nezjiam>. »Delovni program smo pripravili na osnovi želja in zahtev članov, zato bi bila lahko udeležba na njih boljša. V primccavi z odzivom članov na prireditvah v drugih študentskih klubih je bil obisk na naših vsemu Velenje. Mi kot drugi klub v omenjeni enoii direktno do tega denarja nismo upravičeni, ampak je U) stvar dogovora med klubi. V marsikaterih okoljih so se znali dogovorili, pri nas ostaja vse v Velenju. Razlogi za to nam niso znani. Nam bi ta denarveliko po- ur! bodo pod šotorom pri imar-škeni Mladinskem centru pripravili veliki koncert, na katerem bodo nastopile glasbene skupine različnih zvrsti. To je le ena od številnih prireditev, ki so jih že pripravili v izleka-jočem áe studijskem letu. v katerem so člane kluba povabili med drugim na potopisno predavanje, literarne večere, na pustovanje, brucovanje, turnir trojk v malem nogometu in v igranju taroka, pozimi pa so organizJrali rekreacijo v telovadnici tamkajšnje osnovne io]c. Konec tega meseca oziroma 1. julija načrtujejo turnir v ulični košarki v sodelovanju z domačim navkljub dober,« je povedal predsednik Kluba študentov šmarške fare Klemen Siemense k. O večjih pr?)jekiih, s katerimi se ponaša kdo od s(>sednjih tovrstnih klubov. z3 zdaj ne razmišljajo. »Smo majhen klub z zelo skromnim proračunom. Naš edini vir financiranja je dotacija občine Smarinooh Paki, ki ima razumevanje za naše poirebe. vendar nanî lahko pomaga po zmožnostih. /elo smo se trudili, da bi se z velenjskim sludenlskim klubom vendarle dogovorili o deiitvi denarja. ki ga dobi kot n^^silec koncesijskih dajatev od zaslu/Jcov študentskih servisov v Upravni enoti Z brucovanja menil. Vodno, ko načnemo lo temo, ugotavljamo, da so nas Velenjčani izigrali. Imo srečanje je sicer že naiiii. kani dlje od tega pa nam še ni uspelo prili. Ni se nam uspelo dogovorili niti za kakšno prireditev v okviru njihovih dnevov mladih in kulture, da bi jo izvedli v našem okolju.« Da bi vendarle pritekel denar v klubsko blagajno še od kod drugod kot Ic iz občine, se bo klub poskušal včlaniti v Zvezo študentskih klubov Slovenije (ŠKJS). Seveda pa še vedno računajo na uspešen dogovor z Velenjčani. Z mobitelom do šolske spletne strani Dijak Oto Brglez ml. izdelal spletno stran svoje šole -Informacije možne tudi s pomočjo mobitela Tatjana Podgoršek Dijak zaključnega letnika Ptv klicne in tehniške elekim in računalniške šole Šolskega centra Velenje Oto Blutiez nil. se je v tem šolskem letu ireljič vključil v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške dolLne. Lani je požel velik uspeh na regijskem in drz^îvnenî tekmovanju za dvoletno nalogo Šolski spleini informacijski sistem, letos pa ga je dopolnil še z zavidanja vrednim zlatim priznanjem z državnega srečanja mladili raziskovalcev za tehnično podri)čje u nadgradnjo omenjene naloge - za izdelavo splelne strani svoje šole. i^Tudi la raziskíívalna naloga je uptnabna, je torej praktični izdelek. Uporabnikom šolski spleini informacijski sistem, ki sem ga iz- Oto Brglez mi. - uspeserr mladi raziskovalec delal lani. omogoča vodenje osebne splelne redovalnice. administracijo osebne spletne strani, komunikacijo z ostalimi uporabniki sistema na zasebni in javni ravni, lastno galerijo, zasebni dnevnik in še veliko dodatnih spletnih storitev, poslej pa so dijakom na spletni strani Plers.scv.si na voljo informacije, ki jih doslej še ni bilo: urnik, nadomeščanja in podobno. Te informacije lahko pridobijo ludi s pomočjo mobitela.« je dejal zelo uspešen mladi raziskovalec Oto Brglez m l. Po pridobljeni še eni izkušnji več pravi, da je gibanje MUdi raziskovalci za razvoj Šaleške doline zaninaiva priložnost za mlade, željne ustvarjanja, raziskovanja, priložnost za dokaz sv(\jega znanja in sposobnosti. Mu je naloga vzela veliko prostega časa? «Se največ mi ga je vzela bin)kracija. Delal sem takrat, ko sem se česa spomnil. Letos sem »pretvarjal« raziskovalno nalogo v uporaben izdelek prek pozorni ocenitvi strokovne komisije ostalo samo deset najboljših. Ta magična deseterica je nato na dveh polfînalnih koncertih navduševala poslušalce in si skusala nabrati čimveč točk žirije. Izbrali smo štiri najboljše • po ocenah strokovne komisije -, ki so naio naslopili na sobotnem rmalnem izbttru. Menimo, da so bile te siiri skupine (Hush, Sus. Inmate in Luminodoche) zelo izenačene, a je libera prevagala na stran 1.UMIN0D-OCIIMV. mlade skupini iz okolice Velenja. Dneve mladih smo v nedeljo okronali s tekmovanjem v paintballu in vo/:uji z gokarii, piko na i pa je dodal še puščavski lisjak in avanlurisi Miran Stanovnik s svojini zanimivim predavanjem v centru Nova. Zahvaljujemo se vsem posameznikom in podjetjem. ki so nam tako ali drugače pomagali pri uresničitvi tega velike^^a. za mesto Velenje pomembnega dogodka. Hvala vami ■ ŠALeŠHI ŠTUOeNTSHl HLUB - kdor ni 2 namif Je za nami Sobota je iiila rezervirana za športne aktivnosti. • é4* * . Veliki finale se je zgodil v soboto zveier Finke prve volilke v Evropi Finska pra/,nujc 100. obletnico ženske volilne pravice, ki so jo 1-iuke dobile leta 1906. (\pravsc marsikomu zdi samoumevno, da imajt> ženske volilnti pravico, je minilo ki^maj sto lel od tskrai, ko so si takštio pravico med prvimi uspele izboriti Mnke. Na prvih volitvah 1907 so Finci izvolili 19 žensk. Finke so dobile volilno pravico 38 lel pred Francozinjami in 66 let pred Svicarkami. Socialdeino kral Paavo Lippooen je v svojem govoru ob jubileju povedal da je bila Finska lakral sicer revna in osamljena ćržava. bila pa je v ospredju na področju umetnosti in znanosti, saj je kol prva med skandinavskimi državami uvedla lelelbnski sistem ter druga v Evropi, kije uvedla eleklrično osvetljavo. Ženske na ('inskem so volilno pravico dobile kol prve na svetu-sedem let pred Norvežankami. 38 lel pred Francozinjami in 66 let pred Švicarkami. Na Novi Zelandiji so ženske di> bile pravico volili že leta 1893, v Avstraliji pa leta 1902, vendar pa še vedno niso mogle bili izvtv Ijene. Na prvih pariamentarnih volitvah leta 1907 so Fmci izvolili 19 ž^nsk. leta 1926 pa je Minna Sillaopaa kot prva ženska prevzela raesto premierke. V finskem enodomnem paria-meniu ženske danes predsiavljajo 37.5 odstotka vseh članov» kar Finsko po podatkih Združenih narodov uvršča tîa peto mesio po zastopanosti žensk v parianientu. V Peruju odkrili prastar koledar Arheologi so v Peruju, natančneje v Lisičjem templju v Buena Visli. odkrili velikanski prazgodovinski koledar, ki ga sestavljajo v krog urejene skulpture. Koledar, ki sega v obdobje 2200 ki pred našim štetjejn, predstavlja najstarejšo znano tovrstno strukturo na <5zemlju obeh ameriških celin. Pt»dobne strukture so strokovnjaki našli v Mehiki, kjer je nekoč cvetela kultura Majev, vendar so te segale v obdobje pred približno 2000 leti. Strokovnjaki so povedali, da so tempelj in njegove skulpture ptv vezani z astronomskimi poravnavami, ki so ljudi vodile priagrikul-turnih opravilih. Raziskovalci v templju ali oko lici niso našli sledi človeških žrtvovanj, našli pa so v bombaž ovito mumijo ženske, položeno v položaj fetusa, kar je po besedah strokovnjakov del andske tradicije. Nofin za samoobnovo genov Strokf)vnjaki za gensko terapijo zatrjuiejo, da so našli način, po » •  C katerem lahko celice prisilijo v samoobnovo. Tako bi v bodoče namesto nadomeščanja nepopolnih genov lahko izkoristili samopo-pravljivi celični mehani/cm. Nemški raziskovalci so v prvotnih raziskavah /e prikazali, kaka lahko z novim zdravilom vplivajo na način obnašanja genov pri pacientih z nekaterimi genskimi okvarami- Nevidnost je mogoin in sprejemom so bili, pravijo, vci kol prijcino prescneCeni. Nasti»v (iirnejejtj bil Veselile sc / nanii. K sij-deknanju so predvsem zaiadi ra/nolikosii prlne že eno ur*i in pol rreti začeikt)m koneeria,« pra» vijo člani skupine Ave. Ansainabcl Ave udi po vmiivi domov ne pcv čiva. Pravkar posneta CD pitJi^Ča z naslovom Igiid bom /a zabavr> je najprej izšla ravno na Uir» nefi po Avstraliji, na policah slwcnskih Lrgovin pa bo ;ře sredi junija, icnei v teh dneh- V kratkem btxlo pesem Igral bom za zabavo posneli Uidi videospfii- V bližnji prihodnosli jih se čaka nekaj promcv cijskili koncer-tov. poceni pa se ho skupina odpravila i;a poletne počitnice. saj jih čaka /.elo pes» tra jesen. / / / / / ^ Ave med zlatokopi v zgodovin' skem mestu Baliarat V Mestni občini Velenje s trajnostnim razvojem do kakovosti življenja Pod tem bombastičnim naslovom jc Tiimc Sever, prvak slovenske kon/crvalivne s (ranko SDS iz Velenja, kandidat za /lipana na letošnjih jesenskih voliivah, v zadnji ^le-Vilki lepagande. Piispevek sem skrbni) prebral, kot lo slo-rim z vsakim brarycm, ki se ga lotim. Branje je mesltïma bilo te/avn », ker so nekatere besedne in stavčne zveze ležko razumljive, saj avior v poskusanju dali svetemu pnziidcva-tiju neko resnostno težo prihaja v slíwnične, orlcigral'ske in miselne težave. Avior, od katerega seni vec piičakoval, me je razíKaral, saj ga iz niiiuicga sodelovanja p<.»znam kol iskrivega, Ot)niiselnega, miselno inovaiivnega človeka, iiidi glede tega. kar je bil napisal. Pri tenj prispevku pa se mi dozdeva, da so rtiegcîvo pert) vinliie druge roke in misli, značilne za nekaiere, ki jih poznam. lako pa jc lo pisanje lalîko primerjali z nam dobn^ znanim besednjakt)m, usirez-niin za vse čase, poiiebe in ideološke cipre-delitve, saj mc vsebina in način obdelave Mnenfa In odmevi vsebinskih sklop(JV spominja na pripravljanje besedil vsakoletnih resolucijo družbeno ekonomskem razvoju SR SlovenjjC. pri katerih senj sodeloval: vsako leto smo od ireh (xl stavkov enega /ameniali, tako daje v ireh leiih oziroma ireh resolucija)! nasiaio novo besedilo. Že \i pixxlhalno povedanega je moč /> kljiičiii. da avicv v obravnavaneiti prispevku ne pove ntč nf>vega ozjr<')ma listega, kar ne bi bilo žc ua splošno znano. Te pomeni, ila avior poskiLša bralce le občine preptičcvaii za svoj prav s t. i. starimi kjnvckimi resnicami, lako govori o tem, kaj hi niorala o\y čina, kol da do njega o lení še nihče ni imel nikaki'šnega ptyma, da o tem ni nikici nič zapisanega, odročjih aktivnt)sii, od gospcxiar-siva do kultuie. Ce d<^uščam. da se avtor spojna na nekatera vprašanja iz gosptiiar-stva, še posebci lis lega dela, ki mu Niilgarno pravimo "komunala", menim, da se naj ne bi loteval sam ilrugih, na katere se pri najboljši w">tji ne spozna. To bi raje prepu«:Ul pr&vim sin>kovnjakomali bi sedal takšniitiusirczj^o inšlruiraii. l u še posebej mislim na socialne zadeve. ktilUiro, šolstvo in še kaj. /a primer naj navedem njegovo opredeliiev pcjina "svobi.'da tlela", ki jc povsem zgrešena. Ta kaiegoi ya ni pravica, kol irdi avioi, temveč je /zgolj/ svob<.i§čina. Aviorju priporočam, da si pogJeda določbe 49. člena IJslave RS. Avior je m<^oče mislil na "pravico úo dila", ki jo naš ustavni in zakonmlaini sistem nc poznata več. tako kol noben icapitalisiični pravni sisiem. ^ bi lahko analizirali, vendar Iv »di dovolj. Če avtor meni, da mu lo. kar je zapisal, dosluje za doseganje iasine ravni politične kandidacijske propagande, je tudi meni prav. O tem pisaniu in o morebitnih še drugih tovrstnih pisanjih drugih lx?dt>čih pt'icn-cřalníh kandidatih /a mesto Aipana in onjih samih bodo končno scxibo. brez pravic« do prima, tako dali volilci. Mene pri tem ne bo poleg! ■ Vfadimir Horun v Skalam pripada odškodnina potem ko sije direktor Direklorata za BU in investicije pri Minislrslvu za okolje in proslor dr, Marjan Vczjak ogledal centralno čislilno napravo v &)siaujii in pohvalil lîjilîova prizadevanja /a dtJkončanjc investicije, se jc nadaljevalo srečanje s člani ožjega vodslva SLS ohčin Velenja, Šoštanja in Šmarlnegii ob Paki. Pomočnica sekretar!;«? liarhara Kadovan je predstavila projckl cest Irelje razvi'jjne osi. ki se načrtuje od Phberka na avslrij-keni borovem Uo Beki krajine na slovenskem in naprej priključitev na hrvaško av-U>cesino omrežje pri Karlovcu. Prostorska konlerenca za prvo fa/o jc že bila v mc-sccu rcbriiarjii. Bila je tudi dobro obiskana z. udeležbi» vseh žtipanov. Pri tem je seveda treba uptJKievaii veljavne /jkinao ix^sega-nju v priîstor. Herman Arlič jc ohcma gostoma predstavil življenje krajanov Skal. ki so bili vseskozi v primežu rudarjenja (l.^li loi) in pridobivanja elcktrii;nc energije ( 50.lci). »-V svojem življenju sem sam doživljal lo degradacijo okolja in lahko o tera kot spremljevalec dogori rolanju, iiauêiQ so nas vstati po |iad-cib in tudi, kako >*nHjvarncje- pasli. Potem so z nanji (tudi učiteljice smo dan preživele na koleščkih ) i/vajali različne igre in tudi začetniki smo piv zabili, kaj imsmo na nogah. Bilo je zabavno, uživali smo in skupne ure so kar prehitro minile. Ob koncu smo Ugotovili, da smo vsi nekaj pridobili, predvsem pa n\io se iineli zelo lepo. Takih dni si še želimo, in če bo le mogoče. bomo ptxloben šp»)rlni dan izvedli tudi v prihodnjem šolsken^ letu. Upamo, da smo s tem pripojnogJi. da bo kakšna nesreča te vrsle manj. ■ Nada Štravs Šola V naravi la tretješolce Doslej ni bilo v navadi, da bi v šolo v naravi hodiH že v trezen) razredu devcileike. l,eios pa smo se na hitro odločili in učencem organizirali tridnevno bivanje na turistični kmertii ZGORNJI /AVI^rNIK v/gornji Savinjski dolini. Na kmciiji nas jc spiciela priiazna gosiiicliica. gospa Simona, ki je bila ves čas z nami. Dajala nam je vsa pcHi ebna navtKiiia, da je delo potekalo po planu in brez zapletov. Pripravili so nam pester, zanimiv projirant- In kaf smo pt^čeli? /e takosti. Po igi'ali na kmečkem dvori^u .so oirod pridm» zaspali, naslednje jutro pa nas je čakal dan z go/daríem. Ta nas je nekaj ur vodil po poteh v g:3zdu in nam marsikaj pokazal: drevesne vrste, pcxirasi. gozdarsko onxlje iz starih Časov, koCo skčiiev od staršev. Kmetijo Zgornji Zavratnik in njihove ljudi lahko le pohvalimo in se jim še enkrat zahvalimo za gostoljubnost in prijazjiosl. C'e bo le mogoče, se bomo k njitn še napotili. Menimo, da &mo se vsi skupaj veliko naučili in preživeli res prijetne tri . 5. 2006, smo imeli na OS Gorica četriošolci devetletke šporini dan. K nam so prišli učitelji Hervi.stive M)Ic Men se rola iz Ljub-Uane. Vse se je odvjialo na šolskem igriiču in okrog irjega. TSa začeiku so sc nam učitelji predstavili. Nato smo si po navodilih nadeli ščitnike, čelade In na koncu še rev \ajji. Nekateri so si opremo tudi izposodili. Ko smo bili pripravljeni, smo odhiteli novim dogotlivščinam naproti. Najprej smo se ogreli, nato pa nas je učitelj naučil rolarski po/drav: MEN - Sn - RO - LA, s katerim smo preverili, če inwmo na sebi vsci pinrebmi opremo (ščitnike na k(>le-nih. ktimolcih in zapestju ter čelado). Razdelili so nas v štiri skupine - lu-meno, zeleno, niwlro in belo (bilo na,s je več kol 40), Moja skupina je bila najboljša. Miro nas je naučil, kako se pravibo skače in kako se rola po dvel) kolesih - to morate jx^ski.siti. Urili smo se v Ibnt'Fncah naprej in naz^j, v slalomu med stažci, v^>žnji po ûni nogi, obra-liU za l8(3o, hitrostnem rolanju .., Najbolj zanimiv pa jc bil hokej z metlami. Na koncu smo oiorali še pokazati, kaj smo se naučili íineli smo lekmtv vanje za najboU liitro in nřybo[i jdasno navijaško skupino. Mi smo se imenovali Pršice in smo zmagali v obeh kategorijah. Za nameček sem na koncu dobila še majico Men' se rola. ker sem bila po i.ičitelievem mnenju najboljša v skupbi. Zelo litro nam je minil čas, ki smo ga pieživeli skupa.i. Sledif{> je skupinsko IblograHrar^je. pospravljanje in slovo. Imela sen se krasno in veijamem, da Utdi vsi moji sos<»lci m prijatelji. ■ Tajda Plesej^ 4. b Med domaSmi živalmi Sončne in tople dneve v n^secu maju učenci in učiteljice L razredov OŠ Šalek Velenje radi izkcHÍsii.iV) za učne sprehode in izpeljavo naravoslovnih dni. Pred dnevi so na Dcbrci obiskali Dom gojiteljev tnalih čistopa-semsklh iovali. Prijazna člana sta jim na trati j>red domom pripravila raz-suivo. Učenci so si lahko živali ogledali, jih občudovali, božali in izvwleli vse, kar jih je zanimalo. Radovednost Je bila poiešena. Najbolj zanimivi so biU mali koaci, ježek in kunci. Ob slovesti so zapeli nekaj pesmic o naravi in živalih. ■ (/čencr ter učiteljice 1. a in Ir h razreda OŠ Šalek Zmaga z grenkim priokusom Velenjčani so kljub zmagi žalostni končali sezono - Gold Club s čudežno točko v Celju zadržal drugo mesto - Ilič, Zrnlč in Podpečan zadnjič v dresu Gorenja v sredo prcj^uii IcOen seje končala leiosnje dr/aviio nioSkd ro ko mel no prvenstvo. Rokomet a^ i Cxoreiya so vzndnji leknii premagali Trimo 39 : M. Kljub zmagi sa razočarani odhajali / igralne površine, î^ajje bila in premalo/a osv<3ji!ev drugeiia mesia, ki bi jih še ireijič po vrsii popeljalo v pres-ližno ligo prvakov. Da bi se jim la želja uresničila, bi moral Gold Club izgubili v celjskem Zlatorogu, kar pa se ni /godilo. IJgo prvakov pa sd gotova zapravili že veliko prej, v rednem delu prvenstva, ko so obakrat i/gubili k Hrpcijci. pa ludi vkonCnid: med drugim s porazom v Kopru. Silrinajstl naslov (le v sezoni 2001/2002 so bile najboljše P rule) so si ;e iri kroge pred koncem končnice priigrali ro kometami Celja Pivovarno [,aško. Drugo mesKi so tako osvojili roko meiaši GcJd Cluba, ki so si v /adnji leknii proti Celju Pivovarni Laško kar malce čudežno priigrali točko. Približno pei minut pred ki)ncem so /a Celjani namreč zaostajali kar a štiri zadetke, vcndarjc IlTicljcem vprc-osialem času čudežno uspelo izenačili. S tem so zadržali drugo mesto pred (»orenjem. ki tako letos oziroma prihodnjo pomlad ne ho igralo v ligi prvakov, ampak v pokalu pokalnih zmagovalcev evropske rokometne zveze. Dfugi slovenski udeleženec v najbolj Imenitnem klubskem tekmovanju na Stari celini bo (îold Club. V pokalu Evropske rokiv Vedran Zraič je bil s 95. goli najboljši strelec prvenstva. 1 Nenad MakslC (Prevent) 66, llduard Koksharov (Celje ?l) 5X... Žahstnir ker so osvo/ifi »samo" tretje mesto metne zveze (1:111') bosta igrala Trimo l'A 'IVebiijega in Prevent iz Slovenj Gradca. Iz prve lige sta izpadla noviv mcška Krka in škotjcloSki Icrmo, nova člana pa sta SVIS in Velika Nedelja. lekma proti TrebaJiicem je bila v dresu Gorenja zadnja /a Ved-rana Zmiča in Momira IHča, ki bosla rokometno pol nadaljevala v nemškem (îummcrsbachu, in vratarja D um na Podpečana, ki se je vrnil v Celje. Po končam tekmi so se od njih s priložnostmi darih posltmll predsednik kluba Jane/, Zivko vko in navijači. Zamenjali jih bodo danski vratar Morten Sajer, Urval Drago Vukovič in ruski reprezeniaiu Pavel Baškin. igralec Aslrahana, Iz Celjy se bo vrnil Matjaž Mlakar. Mladega Hrvat Alena Blazeviča, ki ima z Velenjčani večletno pogodbo, pa bodo spet posodili enemu od skv venskih klubov. Po tekmi s Tnmom so rekli: Lars UaKher, trener Gorenja: »Danes smo zmagali, vendar smo izgubili. V prihodnost zrem zelo optimistična in verjamem, da je Gorenje ekipa, ki sodi v sam vrh evropskega rokometa. To so že dokazali in verjamem, da bomo še imeli priložnost.« Janez Živko, predsednik rokometnega kluba Gorenje: »Žalosten sem. vendar se ne bojim za naprej. Tudi v naslednji sezoni bomo močni in bomo ponovna igrali vrhunski rokomet-a O tekmi predzadnjega kroga proti Gold Clubu pa je dejal: »Ta zgodba je za nas končana. Po tem. kar se je na njej dogajalo zlasti v zadnjih minutah (desci minul pred koncem je Gorenje imelo prednost petih golov, na koncu pa jc bilo ncodUfccno - op. p,), se nam je zdelo primerno, da v izjavi za javnost opozorimo, da določene stvari niso taksne, kot bi morale hiti. Globoko smo bili razočarani nad sojenjem, napake, ki sijih je dovolil sodniški par, ne sodijo v prvo ligo. V prihodnost maramo zreti z optimizmom, saj si želimo, da bi se čim prej vrnili nîed najboljše v Evropi. V tiasled-uji sezoni bomo skušali priti čim višje v pokalu pokalnih zmagovalcev kije prav tako zanimivo tekmovanje. Skratka, tudi v prihodnje homo v Velenju spremljali vrhunski rokomet.« ■ vos Kako dolgo v drugi ligi? Velenjčani dobili odmor do 20. junija - Novi Dejan Radovanovič Nogometaši HTl (iorice so tretjič /aporcd in skupno četrtič osvojili naslov državDcga prvaka v prvi ligi. v zadnjem krogu so na domačem igrišču s 4 : O premagali zdesetka-ncga Rudarja iii ohranili prednost dveh točk pred drugouvrščenimi Domžalami. Goričani so sezono končali s 73 '.očkami. Domžalčaiii pa z dvema toikama manj. Dodalne kvalifikacije 7a obstanek v ligi bo igrala Bela kraiina. Njen nasprotnik bo Dravinja, ki je v zdanjem krogu i/gubila prvo mesto, V zdanji tekmi so Konjičani na svojem igrišCu izgubili I : 2 s Factorjem. ki se jc s icm neposredno uvrstil v prvo ligi). Prvo tekmi) so igrali že v včeraj. Nfigon^e-taši Rudarja bodo torej v naslednji sezoni spel tekali po drugoloigaških zelenicah. Medtem se je sedanje vodstvo do-gworilo z generalnim spcmzoijem Prem i»govnikám, da sestavi nov upravni odbor, ki naj bi ga iwtrdili na skupščini. Ta bo menda julija ali avgusta. Novi predsednik naj bi po odl(>;itvi glavnega piomei vmeslu ob Paki. Ali bodo vsi sedajiji igralci šc naprej nosili Rudarjev dres, je težko verjeti. Nedvomno je prvi pogoj, da bo imel ambicije za prvo ligo. Pa še v tem primeru jc vprašliivo, čc bodo vsi ostali, saj se za nekatere že zanimajo drugi klubi. Skratka, od novega vodstva, pred« vsetn pa od novega predsednika in njegovih ambicij bo odvisno, ali bo velenjski nogomet še naprej životaril Icot zadnji dve sezoni, ali pa ga bo Dejan Radovanovič poslal v galop. Ljubitelji nogometa v Velenju vendarie upajo in verjamejo, da bo zjial potegnili voz nazaj v prvo ligo. ■ vos NajveČf kar 320.000 to/arjev, so iztržiti za dres Vecfrana Zrniča. Zanimivo druženje »Šport ni samo tekmovanje in 7birdnje točke, ampak je tudi druženje, zabava, način ^vljcnja in oiigovomost do okolja,« poudarjajo v Rokometncïn klubu Gijrenje, Zato so tudi ob koncu letošnje tekmovalne sezone v prijaznem okolju velenjskega gradu pripravili poslovno srečanje. Vse ljubitelje rokometa je nagovoril predsednik kluba Janez Živki» in piv udaril, da b<.> Gt^renje kljub oclhixlu treh odličnih igralcev ludi v novi sezoni imelo odlično moštvo z \^sokÍmi cilji tako v domačem tekmovanju kot na evropski sceni. Udeležence tegà vsekakor nadvse zaninîivega in prijetnega srečanja so navdušile tolkalisike skupine Sns, ki so prva ženska lolkatna skupina v Sloveniji p(Xl mentonilvom Dejana lamšeta. Prvič v Sloveniji so spoznali tudi blagovno znamko Hummel, saj je klub v letošnjem letu podpisal ekskluzivno pogí^dbo o zastopanju te danske blagovne znamke s šporlnti opremo in modnimi dodatki. Privlačna oblačila za šport in pr^Kti čas sta predstavili manekenki Manca Zver in Admira Muratović. Kol manekeni pa so se izkazali ludi nckareri Gorcnjevi rokomeiaSi (Maicv,^ Skok. Luka DohelSek. Tomaž Re/Jtiček in Boštjan Kavaš). Srečanje Poslovnega kluba RK Cîorenje je bilo tudi dobrodeljicga pomena. Z licitacijo dresov in folograllj nekaterih igralcev, žoge s tekme z Monlpellierjeni. kapetanskega traku... so zbrali kar 715,000 slovenskih t(v laijcv. Namenili jih bodo eni od zaposlenih delavk Cîorenia, ki sama preživlja dva bolehna otroka ter je zaradi zdravstvenih težav in invalidnosti zaposlena samo s polovičnim delovnim Časom. ■ vos Matevž Skok Je v paru z Manco Zver predstavit kotekcijo za proati Čas Tako so igrali Liga Telekom 10. krog l2idi končnice skupina 2a prvaka: Celje Pivovarna Laško - Gold Club 31:31 (16:161. GoreniB-Trimo Trebnje 39:34 {18:161 Prevent • Cimos Koper 31:32 (15:15); skupina za obstanek Ribnica Riko hiše • Adna Krkd 38:32 (18:16), Jeru?alem Ormož- Rudar 37:34 (21:17),Temîo-Sîovarï 29:25 (12:13). Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 30 (17) točk. 2. Gold Club 26(121.3. Gorenje 26(10,4. Trimo Trebnje 14 (10), 5. Prevem12 (8). 6. Cimos Koper 12 (3); Skupina za obstanek: 1. Jeruzal&m 28 (16). 2. Ribnica Riko hiše 26(12). 3.Rudar 22(13),4.Slovan 17 (5), S.AdriaKrka 15 (8).6.Termo 12 (6). (V oklepajih so zapisane točke, ki SÛ jih moštva v končnico prenesla iz prvega dela tekmovanja). Gorenje^Trimo 39:34 (18:16) Gorenje: Podpečan, Skok, Tan>§e, J. Dobel§ek 7. Kavaš 2. Bedekovic. Dštir 5. Sovič. Sirk 2. llič 5, Rutar 3. L Do-bel§ek4.Re2niček.Zmič 11 (2). Trimo Trebnje: Imperl, Makovec. Kore-lec 7. Kfze. Cvikl 6. B. Radelj 2, Ubo-zenka 6. Imperl Skube 2. Pekolj 2, Sušin. Makovec, Miklavćič I Ivančič 4(2), Be2jak4(1). Sedemmetrovke; Gorenje 2 (2). Trimo Trebnje 3 (3). Izključitve: Gorenje 2. Trimo Trebnje 2 minuti. Si.mobil liga Vodafone, 36. krog Izidi zadnjega, 36. kroga: Bela krajina - Anet Koper 0:3, CMC Publikum Primorje 0:1, Domžale - Maribor Pivovarna Laško 2:0, Drava - f^fta 2:0. Hit Gorica-Rudar4:0. HIT Gorl(a-Rudar4r0(1:0) Stfelci:1:0Burgič(18.). 2:0Demiro-vič(52.), 3:0Srehfnič(81-). 4:0 Štumi (90.). HIT Gorica; Simčič, Srebrn«. Šuler. Pus, Žrvec. Jokfč, Handanagic. Demi-rnvic (oii 70 í^hRC). Knmar. BIrsa (od 81. Sturm), Burgić (od 67. Rex-hail. Rudar: Šribar. Rošer. Klančar. Hankie. Dedič (od 59. Jahič). Kraljevič, Trifko-vič. Rabmanovič. Komar (od 85. Majdan). Pavlovic, Azizt. KoflCRi vrstni red: 1. Hrt Gorica 73 (75:301.2. Domžale 71 (63:28). 3. Anet Koper 57 (49:39), 4. Maribor Pivovarna Laško 54(51:42), 5. Drava 54 (50:48). 6. CMC Publikum 49148:59), 7. Mafta46 (42:52), 8. Pntnorje 43 (43:50) 9. Bela krajina 34135:61)J0. Rudar 15 (28:83). Štajerska liga^ 25. krog Gerîcja vas - Šoštanj 2:1, Zreče -Kungota 2:1 Opimntca - Šemjur 2:1 Vrstni red: I.Šentjur 54.2. Zreće43. 3. Šoštanj 43.4. Pesnka 38.5. Roga-rič. direktor PremtJgovnika Velenje, ki je dolgoletni glavni sponzor Atletskega kluba Velenje, brez katerega si oi^anizacije in izvedbe tako ziihtevne prireditve tii mogoče zamisliti, še mani pa izpeljati. Za operativno izvedbo pa so zadolženi člani tletskega kluba, ki so Že velikokrat doka/ali domači in evropski atletski javnosti, da do potankosti obvaldajo pripravo najzjili-tevnejših atletskih tekmovanj. Še posebno moramo organizatorji paati ua dovolj kvalitetno udeležbo tekmovalcev in tekmovalk, ki so ositovni pogiij zalo. da miting ostane na seznamu EAA in je Ziilo organizator upravičen do sredstev Evropske atletske organizacije, Cîlavna skrb velenjskih atletskih delavcev v tem trenutku je zbiratije sponzorskih sredstev, s pomočjo katerih bi privabili v Velenje dovolj b'alileîne allete in atletinje. Na osnovi kvalitete udeležbe kot najpomembnejšega kriterija pri ocenjevanju uspešnosti prireditve EAA vsako leto naredi listo tistih, ki so zadostili njenim merilom, lu tudi listih, ki jim za prihodnje lelo ne podaljša statusa EAA mitinga. Potrebno je poveštvi enako število točk, po tekmovalnem pravilniku o končni razvrstitvi odloča razlika v golih v medsebojnih tekmah. Tu pH je bila za gol biîlj&i Rogaška- Zreče ujelo Šoštanj V stajerski ligi so odigrali tekme 25, kroga. Šostanjčani so v gosich izgubili z Gerečjo vasjt^ z 1: 2. ^ vednoje v vixîstvu Šentjur, ki je z enakim izidom izgubil v gosieh pri Oplotnici. Pred Šoštanjem ima U točk prednosti. S Šoštaujčani pa so se po točkah izenačili Zrečani -oboji imajo trenittno po 43 točk. ki so z 2 :1 premagali Ktmgolo. V naslednjem krogu (sobota. 10, junij. II.'^O) bo Šoštanj na osrednji tekmi tega krt »i» gostil /reče. ■ Nogometašice za pokalni naslov Vflviúť - Na Rudarjevem stadionu bo danes, v četrtek, gotovo zanimiva nogometna lekma. V llnalti slovenskega peckala se bodo pomerile nogomctašicc ŽNK Pomurje Davidov Hram in ŽNK Krka. Začetek bo oh 20, uri. Vsiop bo prost. Kokotova rekordnih 625 cm Mariborski atletski klub Poljane je bil odličen organizator mednarodnega mladinskega čet ver t) boja reprezentanc Avstrije. Hrvaške. Madžarske in Slovenije za pokal Savana. V reprezentanci Slovenije so nastopile K<îkotova v skoku v daljino in štafeti 4 X 100 m, MihaDnčeva v teku na 100 ni in štafeti 4 x 100 m, ter Kramerjeva v teku na 800 m. Najboljši reztdtat tekmovanja je uspel Kokotovi v skokti v tlaljino, saj je preskočila dosedanjo znantko državnega rekttrda Id pristiUa pri 625cm- la rezultat jo uvršča med najboljše mlade skakanje na evropskih lestvicah in je dober obet zj nastop na sveti)vnem prvenstvu v Pekingu. Premočno je premagala vse tekmice v tekti na lOO m Mlhalinčcva. Kljub vetru v prsi je tekla 11,86 s. Normo za svetovno prvenstva'» lovi tudi tekačica Kramerjeva. Norma v teku na X()0 m je 2:09.00. Tokrat je za normo pre- cej zaostala, vendar je pred njo šc veliko tekem. Nadaljevala se je tudi mednarodna atletska liga. Organizatorje bil ljubljattski Mass. (XlliČna je bila M i ha lin če va. kl je le za korak zaostala za Tajnikarjevt) v teku na 100 m, med štafetami pa so se pomerili tudi Velenjčajii Oštlr, Nežrnah, Lenart in Skoflek. Pristali so na 4, mestu (42.66), Mlajša mladinska reprezentanca Slovenije je nastopila v italijanskem [Jresanonu. V ekipo sta se ttvrstili Jelenova v teku na 100 m in štafeti 4 X 100 m ter Tesovnikova v teku na 1500 m. Jelenova je tekla osebni rekord (12.31) in bila v izredno močni medîiarndni konktu'enci otl-lična četrta. Tesovnikova pa je uspela priteci na deseto mesto. ■ e.š Drugič po vrsti evropski prvaki Na Hrvaškem, v Umagu je bilo od 27. 5 do evropsko prvenstvo UDU v elektronskem pikadtt, Sodelovalo je 16 držav s povprečno dvema ekipama. Slovenijo sta zastopali Pikado klub Strela iz Velenja in ekipa iz Hrasinika. Velenjčani so ponovili lanski uspeh in znova postali evropski prvaki. Hrast-ničaid pa so izpadli že v predtek-m o vanj tt, Do naslova so prišli brez izgubljene lekme. Razburljivo je bilo le na začetku finala s Hrvaško, ki pa jim v nadaljevanju ni bila dozorel tekmec. Ekipo sestavljati: Avgust Medvađj Jože Detibach, Jože Seitff Sašo HopŠe, Andrej Adamičf Fredi Furmaftj Miadett Jošić in Marjan Novaii. 7S NA KRATKO Judoisti uspešni ob koncu sezone Za Bežigradom v l.jubljani je hil 21. lurnir v judu, udeležili pa so se ga ludi mladi Velenjčani. V kotikttrcnci preko 5t)0 tekmovalcev in tektnovalk iz osmih dr/^v je bila Aleksandra Melansck med cicibankami do 48 kg druga. AJjaŽ Slattiar in ^an Luka Sutnečki pa sla za las zgre^la zjnago-vafne stopničke in sla sc morala v svoji kategoriji zadovoljiti s petim nws-tom. [Jrška in Špela Kok sta v kategoriji mlajših deklic do 57 kg zasedli prvo in drugo niesto. Prav tako je v kategoriji mlajših deklic nad 57 kg Špela Stcrnad za selila 2, mesto, V kategorij kadet inj je bila Vanja /gonja-nin v kategorij nad 70 kg tretja. ■ Martin Steiner predsednik strokovnega sveta AZS Naseji upravnega odbora Atletske zveze Slovenije prejšnji četrtek v (,jub-Ijani so predsednika strokovnega sveta potrdila Martina Steitierja iz At-leskega kluba Velenje. Pturdili so projekta vrhtmske selekcije najboljšo slo\vnsk(^ osmerico teknîovalcev in za izboljšanje pfUožaja trenerjev ter tttdi pravilnik dela pro-tidopin^ke komisije. Na Steinerjev predlog so člani odbora zahtevali, da tisti (Organizatorji mednarodjie atletske lige, ki tega še niso st<>rili, poravnajo obljubljene obveznosti do atletov. Vsekakor je to lepo priznanje ttidi velenjskemu klubu za dolgoletno uspešno delo v slovenski adetiki. Pokalna tekmovanja kolesarjev Zaradi slabega vremena in obilice snega na smuČisčih se je sezona tekem v spustu (DH) in krosu (4X) premaknila v mesec jttnij. Pokal Slovenije v sptistu se bo začel 25. junija v Irbovljah in 2. julija v Orni na Koroškem, v 4X pa 17. junija v Ajdov^ini - CVni trn. V spustu in 4X bodo letos tekmovali tudi Velenjčani Miran Vauh in Jaka Seme za klub SKD .^21. Jan Božič in letos prvič Jaka Fric. Urban Pogladič. Prinu>ž Omerzu in Klemen Arlič. kar je že dvakrat večja ekipa od lanske. Ob tekmovanja za pokal Slovenije so sc že začela tekmovanja v stïsednjUi državah in za pokal Alpe-.Tadran. ki se gaje v avstrijskem Mattiiitzu (konec maja) udeležil Jaka Seme in ivà svoji prvi tekmi v mladinski kategoriji osvojil 6. mesto in 27. čas med 130 tekmovalci. Začetek poletne sezone V Kisovcu pri Zagorju se je pričelo poletno tekmovanje v smučarskih skokih. Udeležili so se ga litdi nekateri skakalci SSK Velenje. Dečki do 11 let: K). Matevž Samec, 25. Vid Vrhovnik: do 13 let; 5.Urh Krajnčan: do 15 let: 5. Niko Hižar. 7, Tomaž Žižek. V absolutni konkurenci je zjiiagal Primož Peterka. 12. OaSper Berlot. 14. Žiga Urleb, 15, Marjan Jelenko. 20. Miha Ciabcr in 24. Žiga Omiadič, Vsoboto (10. j\mija. med 12. in 15. tiro) se obeta tttdi prva revija smučarskih skokov na vseh skakalnicah, pokritih s plastično maso v skakalnet« centru ob Velenjskem gradu. Na HS ^>4 m skakalnici se bodo pridružili tudi najboljši slovenski skakalci, na manjSih pa ho potekala sola smučarskih skokov. Nezadržtjo pa se prihližttje Revija smučarskih skokov Velenje 2006, Ta ho letos 7, julija za Rudarsko s'vclïlko in jttlija za pokal Gorenja. SSK Veletije vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klttb, kajti priprave na novo sezono že potekajo z iiUenzivními treningi na skakalnicah. Več o klubu si lahko ogledate na spletni strani www:skijump-vcleiije.si/ssk v Sah - Velenjčani vodijo V drugi šahovski ligi so odigrali tretji krog. V ligi nastopa deset članskih ekip. Rezttltati ŠK Velenje: v prvetn krogu so doma igrali netidločcno s Pol-skavo 3 ; 3. v drugem krogu stï v Bre/icah premagali ckip{» Rudar Trbovlje s 4.5 : 1.5, v tretjem krogu pa ekipo Brežic tudi s 4,5 : 1,5. Po dveh zmagah in neodločenem izidu v 2a vse zapo8lei>e In upokojene« bJdI 09. do 60 % obr»m«filtv9, star kredit nI oviral Č« niste kreditno sposobni nudimo krodHe na osnovi vašega vozila, ter leasinge sa vozila stara do 10 let Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 7S0 560, 041 331 991 Pax: 02/ 252 48 23 www, n u merouno-1 p.si Oglašujte na Vaš oolasbolaiiko videlo 17. Pokličite 03/89817 50 NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE FOTOSTUDIO CENTER, Kidričeva 2a, Velenje, objavljene v tedniku Nas cb% 25.5.: 1. NAGRADA boi vvrsJnosti 5.00D srt pmjm» MARTIN TURI-NEK, Gregorčičeva 28. Velenje; 1 NAGRADA* bon v vrednost) 3.D0D sit prejme; DUŠAN MRAK. Lokovica 131, šoStapj; 3. IVA-GRADA: bon v vrednosti 2 000 $It prejme: VLADKA BERLOČ-NtK. Lodiica 9â, Velenje. Nagrajenci dvignejo i eg rade z osebno j?kařnico v FOTOSTUDIU CEWTÏR, Kidričeva 2«. Velenje, Vi in mi. Dobrodošli. Delavska hranilnica Z veseljem Vas pričakujemo na Šaleški 20 v Velenju vsak delovnik od 8.(KÍ dû 17.00. Teiefon: 03 8973007,8973QQ6, £. pošta: m8rjanajemva@delavskd4ir3nilrica.si Občanke in občani salešice regije! Ne prezrite najboljše ponudbe na bančnem trgu: • V Delavski hranilnici d.d. Ljubljana odštejete za plačilo položnice samo 150,00 SIT. • A veste, da Vam osebni račun v hranilnici, strošek položnice zniža že na 80,00 SIT. • Še več, plačilo položnice preko trajnika Vas stane samo S0,00 Siï. • Ampak, plačilo položnice preko spletne banke OMflus znaša sama 30.00 SfT. • Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih. » Rentno varčevanje Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine. • Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vai osebni račun v hranilnici? « Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskih zdraviliščih. • Imamo izjemno brezobrestna kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat. • Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris. • Ne prezrite ugodne kreditne ponudbe za letni oddih, s samo 4.00 X obrestno mero. • Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev, s samo 5,00 % obrestno mero. • Celo do 120 mesecev boste v hranilnici lahko najeli gotovinski kredit • Absolutno smo v konkurenci tudi za Vaš stanovanjski hipotekami kredit do 30 let. informativni izraiun n 36 mesečni kreiTit: Znesek i.odo.ooaoosfT Obrok Stroški zav. Stros. odobritve 5.000,00 SfT Stroški vodenja m 30.171,00 SÍT 16.292,00 SfT 2GD,005fT 7,02% 4712,92 € 12B,90€ 67.99 € 20,66 € 0,63 € 7,01% Efektivna obrestna mera je obraSunena na dan 01.04.2006 in se zaradi iirterkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredha. w¥ntf.fwi«uib (■mmcoM (ovrSandB. VkOBdOM ;rftí.tamtaaí nsiUCitrM, lil SREÓIEŽSLEVIN (Lucky MumberSievtO leti Mk tpiýKWftM—iifl. (WQtttllM. JbrfBNcHHk uiírUu ' Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 IUnem«togri:fí SI prtdriuje^ pfavico do spremembe prograrrul %VW]^.plar>et-tUS.COm EftgrotuSd.ûA.CKta wfmovije>e>a.Celi6; RE. Kinematografi, Pianet TUŠCel}e. Manborski tzS Mirína traniiim troifa^lna i peslovnini eintni Fori Tlilo, Prramivi tasti lA, VbIidíb (Rispnti sMiiít), iliiHIte nas vsak dae M 8.00 • 19.00 ura, ok utaUh id 9.00 • 13.00 MODROBÍLÁ KRONIKA Dobra preiskanost kaznivih dejanj Nočna opazovaina služba, ki so jo uvedli policisti, daje dobre rezultate - V Velenju beležijo najboljšo preiskanost kaznivih dejanj med vsemi policijskimi postajami na Celjskem Miiena KrstiČ - Pianinc Velenje, i. junija - Policijska posiaja Velenje med vsemi policijskimi postajami Policijske uprave Ccljc bolc/i v obdobju prvih Ilirih mesecev le los najboljšo preiska-nosl ka/.nivih dejanj. Preiskali so jih 58 odsiolkov (lani v prvih štirih meseciii 46 odstotkov). Posebej so p5>većaii aktivnosti na področju prepovedanih drog in rezuliaii niso manjkali. V prvih šesiih mesecih letos Si) drojzo za- segli v 56 primerih (za primerjavo: na Policijski postaji Celje, največji med vsemi postajami policijsko uprave, v 26 primerih) lani v enakem obdobju pet. «»K većji preiskaiiosti vseh kaznivih dejanj gotovo pripomore nočna varnostno-opa/ovalna slu/ba. Zagotavljamo jo kijub pomanjkanju kadrov, ki pesti našo postajo. Naj navedem samo primer v tednu in pol, ko iiocne opazovalne slu/be nismo mogli organizirali, ker smo se ukvarjali / dru- gimi stvarmi, so kazniva dejanja porasla. V leni času smo zabeležili vec vlomov v Šoštanju in lopolšici 1er vcC poškodovanj tujih stvari na celem i>bmocju Policijske postaje Velenje,« prava komandir Policijske postaje Velenje Aleš Lipus. maja so zasegli osebni avto znamke Renauh Berlingo, ki je hil ukraden v Jlaliji in prepeljan v Velenje. Krájeje osumljen Velenj-čan. V noči na 1. junij pa so pri kaznivem dejaip tatvine zalotili vlomilca, ki si je pri Vegradu ^.e nalovil aluminijasie pro tile. Prometna varnost je, ce jo ocenjujemo po številu umriih udeležencev prometnih nesreO v štirih mesecih, taka kot je bila lani. Ceste na območju PP Velenje so vsakič terjale po eno žrlev. »Nesreč, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev, pa je bilo manj»« pravijo policisti. Već je bilo le kršitev javnega reda in miru, in to za 13 odstotkov. Posebej so porasli prekrški v /vezi z orožjem. ■ Delovna nesreča Velenje, 31. maja - Policisti so v sredo dopoldan obravnavali delovno nesrečo. Delavec je med opravljanjem del padel s strehe hale ]iodjeija v Velenju. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali najprej v Zdravstveni dom Velenje, od lu pa v Splošno bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da so nje-giwe poškodbe težje narave. Odnesli vojaške čelade in neprebojne jopice N'eleiye, 2. jniiija - V petek ponoči je bilo vlomljeno v pn)slore podjetja na Šterbenkovi cesti. Neznani vlomilci so iz podjetja odnesli zaščitne vojaške čelade, neprebojne jopiče, več kosov ročnega električnega orodja In hrano iz avtomatov. Gmotno šk'^do ocenjujejo na vsaj 1.000.000 tolaijev. Padla v nezavarovan jašek Velenje, 31. maja - Velenjski policisti so v sredo obravnavah kaz- nivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Prejšnji večerje ošk^K dovanka zapuščala zimski bazen na Kopališki cesti (ki ga ta čas prenavljajo) sko/j začasni prehod preko bivšega letnega kopališča. Ker ta del ni osvetljen, je padla v ne/.avarovan jašek, globok 4 metre. Pri padcti v jašek seje huje poškodovala. Zdravi se v Bolnišnici Celje. Oki>liščine dogodka in odgovornost za nezgodi) policu^îi še ugotavljajo. Za pobeglim voznikom še poizvedujejo Veleiye, 2.,3. in 4. junija - Na regionalni cesti Ve le nje-polzela, v bližini križišča za Arnače, je v petek voznik osebnega avtonn)-bila zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. V nesreči sla se voznik in sopotnica lažje poškiv dovala. Z reševalnim avtomobi-lon^ so ju odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V soboto dopoldan je do pro melne nesreče prišlo na Kidričevi pri oUcepu za Šlandrovo, kjer je voznik osebnega avtomobila izsi- »Minimoto« ni za cestni promet Minimoto motorji sodijo v kategorijo posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost gibanja pešcev. Nji» hova uporaba v cestnem prometu (tudi hodnikih za pešce in kolesarskih stezah) ni dovoljena. Dovoljena je le na dirkališčih, karting stezah in površinah, ki niso javne. Neupoštevanje pravil «stanem 30.000 tolaijev. V primeru ogrožanja drugih udeležencev, pa laliko policist »rainimotorja« lastniku tudi odvzame. V prodaji pa se zadnje čase pojavljajo tudi električni skiroji. Njihova uporabo v cestnem prometu je dovoljena, če njihova hitrost po tovarniških podatkih ne presega 6 kilometrov na uro. Ta vozila se lahko uporabljajo na površinah, kjer je dovoljen promet za pešce in kolesarje, vendar jih vozniki teh vozil ne smejo ovirati. Občane in občanke mestne obane Velenje obveščamo, da bo v soboto, 10. junija 2006. v Velenju ves dan potekalo srečanje zaposlenih v podjetju Mercator. Gostje bodo prisN iz Slovenije in tujine, zalo je takšna prireditev za Velenje lepa priložnost. Zaradi zahtevne organizacije bo la dan dostop do velenjskega jezera delno omejen, povečan bo promet na lokalnih in mestnih cestah ter občasno povečan hrup v okolici prireditvenega prostora, na velenjskem gradu in ob skakalnici. Vse uporabnike cest obveščamo tudi, da bo zaradi zagotavljanja varnosti tega dne od 8. do 24. ure popolnoma zaprta Industrijska cesta od Esotecha do APS in de) lokalne ceste Simona Blatnika od križišča z Industrijsko cesto do plinske postaje. Vse občanke m občane vljudno prosimo za razumevanje in se vam zahvaljujemo! Organizator Varnostni pas - vez z življenjem Od 5. do 20.junija bo v Sl<îV>5niji potekala preventivna akcija policije z naslov<îm Varnostni pas - vez z življenjem. Cilj akcijc je zmanjs^anje posledic prometnih nesreč, povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu in vpQv na vedenjske vzorce pri vozjiikih in sopotnikih v zvezi z uporabo varnostnega pasu. Pri izvajanju akcij, kijih koordinira ministrstvo za promet, bodo policisti v času akcije delili letake s preventivno vsebino, kih sedežili, pa bodo delili pasavčke. Med akcija bodo policisti poostreno nadzirali uporabo varnostnega pasu, na vnaprej določenih mestih pa z enostavno kretnjo roke tudi opozariali nepripete voznike in sopotnike, naj uporabljajo varnostni pas, V lanskem letu je uporabljalo varnostni pas 86 odstotkov vozjii-kov. Največjih je varnostne pasove uporabljalo med vožnjo na av-tíKcstah. kjer je bilo pripetih 91J^ odstotka voznikov, najmanj pa med vožnjo v naseljih, kjer je bilo pripetih le 76.7 odstotka voznikov. Posebej zaskrbljujoča je uporaba varniJStiiih pasov na zadnjih sedežih. Podatek Zii lansko leio namreč ka>te. da je varnostni pas na zadnjih sede/ili uporabljalo le 4.1,3 odstotka pt^iniktív. lil prednost drugemu vozniku. V irčenju seje povzročitelj lažje poškodb wa I. V nedeljo zvečer pa se je prometna nesreča pripetila na Ko-novski cesti, povzročitelj pa je s kraja pobegnil. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Ilonda, turkizne harve.je z zunanjim ogledalom oplazil pesko in s kraja odpeljal. Peška je zdrav-niško pomoč iskala v dežurni amhulanli, Kier so ugotovili, da se je v nesreči lažje pt>skodovala. /a pobeglim voznikom se poizvedujejo. Mladoletni motorist v traktor Polzela. 5. jimua - Sobotno popoldne je zaznamovala huda prometna nesreče, ki sc je pripetila v Podvinu pri Polzeli, 13-letni otrok je vozil neregistrirano motorno kolo po lokalni cesti iz smeri Podvina proll Pol- zeli. Pn vožnji skozi blagi desni ovinek je zapeljal na nasprotno stran vozišča v trenutku, ko je po svoji strani pravilno pripeljala voznica iraktoija s priklopnikom. Kljub umikanju voznice je moto^ risi trčil v zadnje levo kolo traktorja, oplazil pa je tudi traktorski prikkjpnik ter padel po vozit^ču in utrpel hude telesne poškodbe. Otrok v času nesreče na motornem kolesu ni uporabljal zaščitne čelade, vozil pa je brez Izpita. Odpeljal kawasakija Velerye, 3. jun'ya - V noči iz petka na soboto je neznani storilec iz gospodarskoga poslopja na Paškem Kozjaku odtujil neregistrirano motorno kolo znamke Kawasaki KLK 6$nc. zeleno modre barve. Lastnik je oskodrj-van za okoli 200.000 tolarjev. Pse na povodce! Policijska postaja Velenje in Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Velenja izdala zloženko z naslovom Ni dovolj, da ga imam v rada (zanj moram tudi skrbeti) - Zeiijo, da bi jo prebrali vsi skrbniki psov MUena Krstić - Planine Vříeiye - (iotovo seje vsak kdaj. če se je srečal z neznanim, nadležnim ali nevarnim psom, počutil neprijetno, morda prestrašeno. Kako se je (ah pa bi se) sele počutil, če bi ga pes napadel? Takih primerov v Sloveniji v zadnjem času ne manjka. Prav zato so se v Veler\ju odločih za izdajo posebne zgibanke, ki sojo razdelili gospodinjstvom. V njej skušajo dopovedati ljudem (tistim, ki tega še »m vedo*), da ni dovi^lj, da imamo psa radi. U zloženke: ugriz psa, za katerega nismo dobro poskrbeti, fe lahko zelo neprijetna in boleča izkušnfa. Pes na povodcu mora imeti nagobčnik! Skrbniki morajo z ustrezno vzrejo. vzgojo, s šolanjem in z vodc-njenî psiw p<3skrbeii, da tj ne bodo nevarni za okiUicr). Nevarne pse je treba imeli v primerijo ograjenem prostoru, v katerem je pes zaščiten in nc more ogrožati okolico. Naokoli jih lahko vodijo le na povodcu primerne dolžine. Nikakor ni nevarne pse dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kiiiološkega znanja, in tistim, ki so mlajše od 16 let. Zlo^.enko sta izdala Policijska posiaja Velenje in Sosvet za izbo^í^anje varnosti ot>čanov Velenja, v njej pa jasno govorita tudi o sankcijah, ki lahko doletijo skrbnike, če ne upoštevajo določb zakona in občinskih odli)kov. Kazni niso nîajhnc. segajo od 40.000 do 300.000 tolarjev. Dva primera: 4(1.000 tolaijev globe se lahki» izreče skrbniku, ki ne odstrani pasjih iztrebkov 7. javnih pt)vršin. s stopnišč in i/, vhodov v stanovanjske bloke: za skrbnike, ki vodijo pse na območja, kjer to ni dovoljeno, ali za tiste, ki psov ne vodijo na povodcu; od 100.000 do 300.00U lolaijev kazni lahko doleti skrbnika, ki psa spusti v naravo brez nadzorstva ... Ves trud listih, ki bi radi poskrbeli za mirno sožitje ljudi Ln živali, pa ne ho dovolj, če bodo odloki in zakoni ostali le mrtva črka na papigu, če ne bo nikogar, ki bi dt^gajanje spremljal in ga. če bo potrebno, tudi sankcioniral. 'lega se zavedajo tudi na Policijski pt^staji Velenje. Komandir Al« Upas je povedal, da so policisti v zadnjem mesecu izvedli štiri poostrene nadzore na območju Velenja Íií v njili trem skrbnikom psov, ki se niso držali pravil (niso zagotovili fizične zaščite nevarne živali), izrekli kazni v visini po 50.000 tolaijev. Poostrene nadzore pa bodo. kot pravijo, izvajali ludi v prihodnje. V torek. .^0. maja. so kriminalisti mobilne kriminalistične skupine pred dijaškim domom na Ufenkovi v Velenju dvema mlajšima ženskama zasegli po zavitek heroina. Zavitek hen)ina pa so zasegli tudi dan kasneje, 3L maja, prav tako mlajši ženski, le da so se z njo srečah na Kidričevi. Isiega dne so policisti dvakrat posredovali v prositJrih uprave Vegrada na Starem trgu v Velenju, kjer se je nespodobno vedel in motil delovni proces vinjen in bolan bivši delavec. Ker s početjem ni prenehal, so z 1070 Pcrf^aroîiiHioni 111b \im 11.4b 0riii?|8 13-00 Poroíjla.špori, vreniJi 13.?b Inmrviu M.lb Urrieinitai 14.40 Odp^u (i(*sntki Ib-OO Pornfila, prnmel lb.06 Mosiovi 15.40 îfacsyMcbuaii, 13/26 Ib.bO PlaiiKlpn^ssu, Nsanka 15.bS întsyMitetUV^e 16-06 Hi§3 ukspiimucniov: gosloiningiia. pnutm naii 16.30 VsBO?)valih, ll.odrlaia 1/,00 Novice. Spnr L Vian in 17,30 Jasno m glssno; gonnocMji! 18.20 Duhovni iiiríp 16.40 Lannř(/vť2r)ii;a. nsank» Ifl.OO Dncvmi VTsma. Spoti 20.00 Icditik 71.00 PrvKfirinigi 21.?D Osmtdai) ?2,00 UdmEVI. Spori wiřfiiy 22.b0 Ktijiyanu'MBbn^a 23.10 GlasbnniveřRr OO.Sf) Jasitoinglasnniyonnoooi! 01.4b Dnmiik,vrďtne.§pnri O?,4b liiínkanai SLOVENIJA 2 06.:'i0 \n\ckm\ 09.00 /abFiviii iníokanal 11.hO Wcniska 12.?0 Whji 12-bô Qdpfio prvenstvo v lenisu. pranos SPvnnc)(]iiielu?006 (Mehiki^, Iiin(;ija. Japonska in Gan^j 16.bb Qernái Cudef dokům, oddaia 18.76 Pc^iagaininsi, ivKoptir 19.00 Izbrance. 11/12 20.00 SamD8ncvfii7006.hofiian. pnflHlřlDV 21.1b Po^larka. uraslskři drama 22.0b Zadnje písmo, traric:. rtra(na 23.06 Za^oickkalusarsikc ilirku po SfuvRniji. n^poria^a 23.2b Nt^variui igra. anit^r. íilni 01.10 ímurania.9/lB 01-30 Dnavnik ^ameiste tv 01.66 Infokanal 06.4b lir, pmovilDV 07.46 RiJjlake Ofl,3b Vihar IjubR/ni. nad 09.30 Poi usode. n«d. 10,26 Ivfjroíhta 10.bb Ob svim. nad. 11.bO Barvagrubâ.Dflri. l?.4b krajuMna. nan. 13.40 Ivprodaia 14.10 RicktlakR lb.05 Barvagrslis.oád 16,00 Úbiývitij.nad. 16.bb Pouisodf?, nad- 17.tó 24 lir 18-00 VibHrijubBjii.natL 19.00 24 lir 20.00 Ironia 21.46 Na krajuMna. nan, 23.(10 FaSi/aniiniiagoínslflokiJrii. oddaií^ 00.05 PovsoMi uksircinno. rhkiim. Qfldajd 01.06 Pn[atel|i. oarL 013b 24 ur, ponuviiBV 0136 NO^M;? plenaranIa © 09.D0 Oobrujtiuo, infoíniaiivno- ra^edriloí) niídaia 10.00 Vabimo k osledii 10-06 Pop com, ^lasbuna oddaja, pnniviluv. yas()»:Mćib^up? in M8[a Slatrn&ek 10-55 NâjspoidriBva 11.00 Odprla ipm 3, ponoviuiv 14.00 Virleosin^ni. obvcsiila 18-00 MladiijjN,QtíoSkaoddaja.3. IVmre^a 10.60 Heginnalrr! novice 18-bb Ndj spoi díieva 19.00 Videusirani. obvsifla 19-b6 Vabimokogledii 20.00 Drufiačflnsveikomokina oddait0 0936 10.06 11-00 11-55 13.40 14.10 16.06 16.00 16.56 17-55 18.00 19.00 20.00 70.46 73.06 02.20 [Í3.20 03D0 10J10 10.06 11.20 11-?b 14.00 17-56 18.00 18.40 18.45 19.70 19.26 19,66 70.00 20.66 21.00 21.30 22,15 73J16 23.10 23.1 b 24 ur Vihar l|ub&ni. nad. Peu usndft, nad Iv prodaja Ob svilu, nad. Barva greha. nad. irenja Iv prmiaia Ricki I akť Darvagnsha. nad Ub svilo, nail. Poiiisodg,nad 24 lir vrRTHU Viharl|i;bfi/ni, nad 24 ur Vzemi ali pusci Gilisriio vo|Rki, »mpr.ftln Pod lupo pr»vii:i^. nan. Drul |e prisial. Homr. filhi 24 ur, pniioviiev panorama © Dràïio luiíT). inlmmativno rdzvGiInIna oddaja Vabimo k ogledu Malo h^o, zabavno glasilima odrlaia. ponovi Iéiv Driiija^en svei png.vsuidiu, Sirivnosi/upanovihkaplji: Vidtiosiran, ubvesiila Vabimo k ogledu M mBS,oirr;§kaoiid4j» fieyiniialna novici? Rad igram nogomei, ouo&k^ Sporina oddaja spotdiieva Viiifiosuani. obvRSUla Vabimo k ogledu m vrednote/n iri^jnosini razvoj MD Velenja, predstavi U3V programa MO ^S Veknio. gn$t: Frarii: Sever. prEds^diNkMOSOSVeii^ije RegnmalMQ novice Ra2glcdovan|a. dokiim. oddaja Jiisen ?jvl|erija. oddaie ?s treiie livljsniskii odbobjiž I/ r)r]da|i?Onhrojuiro Vubimu k ogledu spol dneva Virionsm, obvesula SLOVENUA 1 U6.20 Kuliiira 06.30 Udiimvi D/J30 /yodbet?šk#e 0/35 Risanka 07.4b Mali? sivo csiicH.kvi/ 083b Kvi/ nauofiBÍ geographic |iinior, 7/7 09.16 SfbainJohana.řvsdskiíilm 10.45 Polnriùiiklub 17.0Í1 Tednik 13J]0 Porotiía. ^DTi vreme 13.10 Suilma noC osaimsvoiiivc tv dnevnik 10.6. t331 13-40 Prvim drugi 14-00 Komisar |{px14/1b 14.60 Mladinska n^pre/t^nianiia. ni7.1. 16.25 Slovt^rski magćt/in 17.00 Porofiila. §po(i, vreme 17.15 Uim 17.26 Soiiija, iv Manbor 18.40 Prilidj? Nudi, risanka 19.00 Dnevnik.viems.^pori 20.00 So;go«ii,5.spi;o(la 70.35 tsi planks: ArmBni|a 22.00 Pnroi'ila.Spoii.vreme 22.3S No^/îflj/ifim3/3 23.30 lkuiskala,slovei;skililm 01.UÍ1 Si^dma moč osamo!;vo|itve iv dntivnik10.8.IB91 01.26 Dnevnik, vrsine. Spori 07,05 Cu;plar)ki):Armamia 03.10 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni Inlcdcaoal 11.60 Skofltas 121)0 Slovanski iilnnkf 12.30 SPvnogoifiQUi,Poljska Fkvridnr, posnstsk 1430 Kolesarska dirka po Sloveniji, reporia^a 14.55 Odpr (o prveii<;iv u F ran ui|e v mu. iiiiali! (^1. prtíTTos 16.55 UmesuiovNovomGèke9a§knla Msgr. Andfpia Glavsna. pnsnos u Novega Mosia 18,10 Kvdlif.zaSPvrokomsiulMI. Slovnnii» Avsíriid, prenos 20.00 Krožnik, 3vsualski him 21.40 Uřitali louis Meissoniifar. 3/6 723b NikrjliobdcsBlih 73,35 Kolesarska ifirkrt po Sloveniji, repnria^a 00.00 Ddprio [irveasiyo Fraiítijo v iBnisu. Imale {?). posnirl^k 0030 Dnevnik ?ame;ske tv 00.55 Irdokmial 0/30 Tvprodaia 08.00 NaSmalisvnt 08.10 Pnkans-seriia 0835 Grata Koalč(?k. ri5. stinia 08.45 Kaika m Orbi. ns, 08.55 SlonCek Oer^amiri. ns. senia 09,2b Jaka na I um. ns. serija 0935 Niiijah^fve.ns.mia 10130 YuniOlil.ns.sfin|a 10,25 Tniemutoirii.ris. Iilm 11.20 Tominjenv^ns.ssiija 1Î.30 Hakeia pnd ku/olcmn 12.30 Mwiucfizavedno.nan. 13,25 Rťsnii^ni svet, drjkimi. oddaia 13.55 hrmula ), prenos ut^ninga 16,05 MnyoCna narava, dokum. odd. 16.05 Gtío spoznajlasvei diikiim. 17.10 24iir.vrEme 1/.)S Drugi otnjLi. kanad liim 19,00 74 ur 20,00 Vmm ali pusu 20.45 Jotin0.9mar. hlm 72.50 Dalkaiiinc..1?.d8l 23.bC Aliatj.nan. 00.45 (Jblfiinica.amer. Mm 02.50 74 ur. ponoviK3V 03.50 Noi^Jia panorama © 09,00 Mi§ mai. ouo^a oddaia, pon. 09.40 Vabimo k ogliNiii 09.4b Rad igram nogorneLoio^kH ipmina oddaia 10.16 spol doKva 12,00 Virieosirant. i^ivL^iila 17.66 Vabimo k ogledu 18.00 NH^rrlainvreiinoLe^a irainositii ra^vq MOVelnnis, pnidsiavilRV programa MO SDS VeleniR. gost: Franc Sever, pn^ilsednikMOSDSVoianie 19.00 Naj spol dncVH 19.05 Mladi upi, otrtćka oddaja 19.45 Vidoostram, (èvesiila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 14C9.VTVoiar|a/in,raginnilni iniorinativni program 20.2b Kuliora. infoiinaiivna odilaia 20.30 SI Kvdliiik9Ci|e?aOan^kok 2006 v lajskfiii) hnksii 2l.bO (/bor^aMissIlavvaiianlmpii:, irvi del 27.00 hlfinaleSI-^aOaogkok 7006 v taiskem boksu 2230 i^bor^ Missllawatian Iropic, dn;yi diil 22.40 Guj ;8 mif^rkniiiimaliii naslov VWJC/'9b kg 23.10 Goi?flsvBiúVfiin^.Lv 01.36 Infokanal 0730 Fv prodaja 08.00 Na^malisveins-senja 00,10 Poku. ris. sřOjá 0Q36 toKoal^ek.os-^enja 00.46 Katka in Drbl, ris.sonja 06.66 Sloni^ek Benjamin, lis. stinja 09.26 Jakanaluni.ns.senja 09.36 Ninia/elve.ris.saoja 10.00 YijGiJ3W.ns,senia 10,26 ]fan5lnrm»ni. ns-senia 10.60 Pwer Rangtrrs. nan. 11.15 Vnjna zvezd. ris. ssnja 1136 Raketa pod ko/olmii 12.30 formula l.pfpnns dirke ?aVM Veliki! ënianijo 151)0 Resnii^msvnLdnkiini.oddaja 1535 Mesiii;B « VBflno, nan. 16.30 Kuliinjska avanuira. dokiini. oddaia 17,06 74 ur vrftme l/.IO Umor ?a ia^^ciniks. amtir. film 19-00 24 ur 70.00 Jf%»(;n v Yorku. amnr. Iilm 71.60 Fajnamrrfa, 1/6 77.46 Ko pnde Joe Black, amer, film 01.74uf.pnoovHHv 07.66 Noina panorama © IWinv ODDAJ IèOr:NSKGGA SPURtDA 09.00 Mil ma§. otročka oddaja, ponovi t(!v 09-40 1468. VTVmaya/in, regionalni infonnativiii pfo^ram 10.06 Kultura, inlomiativna orldaja 10.10 AKIUAIMDrpogovnr/dr. Andrejem Bajti kom. mmi sirom ?a lioancť 1030 Sporim torek,íuorina ininrinativna oridaja 10,60 Okrogla nii^a. pogovor v studiu Ba/vojne moWii i/obra/evarijavMUVtileoje Vabimo k ogledu 12.16 Jeson^ivljenja.Qddaia;alr3t[û ^ivlfenj^o odbobjo Videusirsm. obvestila Vabimo k ogledu 1469. VlVmaga/in. legionalni iniormaiivm program 10.30 Kultura, iníomifiovna odrlaja 19.36 Popcorn.gasbenaoddata. f]osijc;Ma cup2inMaia Šlauri^pk 70.20 0ri5]ačBn svot. pogovor Skrivnost Zupanovi ii kapjjir 21.70 Vidensirani. nbvL>^ijla 12,10 13.00 19.00 19.06 SLOVENIJA 1 06.76 Utnp 06.40 Zrcalo ledna 07.00 Poroilila 07J)5 DobrnjUlro 08.00 Poroi^ila 08.05 Dobro jutro 09.00 Potočila 09.06 b popotriâ torbe 09.26 F^saiika 0930 Kriek/laikiUiilkovna piedsiava 10.00 Oink^ivaluian. 10.26 7ivalskivrti/èkatlice.16/2fi 10.66 NaSakraiLM/n^^upnost.mini vrta-, 1/6 1135 leatorparadihiik 12.26 VminploCevina. 1// 13.00 Poročila,Spori vrrime 13.15 Sadma moi^ osamosvojitve iv dnevnik 12.6.1991 13.40 $uri;emkeinpoj|œb,1/10 14.25 taiks 16.00 Poročila, pramt)l 16.06 Dober dan. Koroška 15.40 fslebajskj, 6/45 16.06 Risanka 16.15 Din». 9/10 1630 Martriiampiii^jesiraiilo 16.40 Oi^rgora. â/1b l/.nn Novii;ii. spon vreme 17.30 Ooienivdivjini.//9 18.76 ?rfibane3*3pliisB 18.36 loknmotivčeklnniahn pn|aiel|i, risanka 18.40 Pavle, rdeŮlisjaček.n^nka 19.00 Dnevnik, vreme. §porl 70.0I//4VI 2030 Umeinosl igre 71.00 KomisarBex. 15/16 22.00 Udmevi. §pori, vreme 22.60 Ookior^ivago. 1/2 00.46 Siidma mo^ osamosvojitve iv ilTiBmik12.6.1991 01.10 Dnevnik, vrem». ^nri 02,06 Hojimivdivjirii,//9 03,00 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 0630 SPviiognmeiu.Ni/u/emska Srbita m i^rna gora; Mehika Iran. Poriugslška Angola 14.30 UriprivoprvcnsivoFrancijiiv lenisn, Mh IM). posrifisk 16.10 Pfifnvr Dominici. 7/2 18.05 îekma. debatna tidrlaja/a mlade 19.00 ndBCfipolet|e.7/10 20.00 irnnutnosianjPv3/S 21.00 Suidmuiy 22.00 Anumja. glasbena oddaia 22.36 Fimirarna. 10/16 23.00 ItaRnniieii^/ćfodra 00.60 Onavnik;amr!jsketv 01.20 Iniokanal 06.4 6 74 ur. ponovitev 07.46 Rich Lake 08.36 Vihar ljubs;ni, nad. 09.30 Polusode.nad. 10.76 iv prodaja 10.66 Obsvitu,nad- 11.50 Barva gieha, nad 12.46 fajnamreřa. 1/6 13.40 Iv prodaja 14.10 Rickiiakc 15,06 Da rva greha, nad 16.00 Obsviui.nad. 16.66 Pol usorle. nad 17-5b 24 ur vremu 18J)0 Vihar Ijiibs/ni, nad 19.00 74 ur 20.00 Naša mala kliniks. nan. 20.66 Sijdmar«besa. nan. 21.50 tJrgeiica, naa 22,46 Zakon m red: Enota« poselme pnmarij 23,40 Iretia limona, nan. 00.30 Pniaiclji. nan. OI.OQ 24 ur 02.00 Nočna j)anorama © Dohro jutro, mlormauvno ra/vnlrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.06 Jesen življenja, odilsja ;d irnlje ^ivljunjsko odbolije 10,60 Naj^aiilnm 14.011 Videos tram. obvestila 17.55 Vabimuk^k^iu 18.00 Regionalne novice 18.06 Matli upi. otroška orlrlaja. ponovitev 19.00 Naj spot rineva 19.06 Ekskluiivnoi/LtsAngE^osa. reportaža 1930 Vidoostram. obvestila 19.66 Vabiinokogledu 20.00 klipan ? vami. kontaktna odilaja. qost:Sn)i^ku Mph. ^upan Mo Vilenie 21.no Regionalne novice 71.05 ArsambaI franca MihiJliča, jubilejni kuniieriob 35.leLrici ivsnijiek 1. dela 22.36 ^oddajeDobrojiilm. infonnalivno ra^vednlna orldaia 23.26 Vabimo k (^Iťdu 2330 Naj^otrfnova 2336 Vidaosuani, obvestila SLOVENIJA 1 06.20 Ktilujra 06.30 DdniBvi 07.00 Poročila 07.05 Dobmjuuo 08.00 PofoCila 08.0b Dobro jutro 09-00 PornCila 09.05 Badovcrinilafek: mleko 09.20 Martinainptii!)BSi;a§jlo 09,30 Bisurgora. 9/16 09.45 Zgodbe I/^oljkc 10.75 Sožitja. tvManbur 11.40 Alpskivei^rl.ilRl 13.no Pniotila,§pnrLvrflmfl 13.15 Sadmanoônsamf;svoiiive tv ífnňvnik 13. B. 1991 13.40 le|,kakosedanlepn;ai^en|a- iilni Ayríi 14.75 PosvBlun3okolf.4/5 lb-00 PofoiSila. promet 15.05 Mostovi 15-40 NovahiapičBVsdogodivICinH, 12/28 16.05 Munkiji, risanka 16-10 Ubiskvakvanju,2/17 16-15 Je^osinJosehnc. 18/24 1635 Kii|iga mene bnga 17.00 Novice.Spori.vreme 1735 Biotopi 18.00 Kakojivijoslovnnskigradovi 18.35 Iraktnr lom. nsanka 19.00 Dnevnik, vršme. Sport 70.00 Podíaromstom 21.00 Dosju 22,0D Udmm Spori WGma 2?.bn /mai v fisuh vodah Kavka/a. 2/2 233b Sadma moč osamosvojitve tv dnevnik 13.5.1991 00.00 Dnevnik, vT^me. ifjori il0.bb Rimopi 01.2b Kako^mjoslovan^igradovi D2.nb Iniokaiiijl SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni iniokanal 11.40 Animiia 11.15 Studincity 12.10 Slovtniski maga/in 12.35 Brane Rončnl i?i3 odr^ 1430 StudioS^vnogomatu 14.50 SP v nogometu. Ju7na Korala logo, praoos 16.50 SludioSPvnogoiniilu 17.50 SP v nogometu. Fra naj a Sviua. prencs 19.50 StiidinSPvm^nr^ieUi 20.50 SP v nogometu. Branili [a Hrvata, prems 22.50 StudioS^vnogomalu 23.15 MrSelovkaWaltaDisneyja. hrvaika dr^mn 0030 Dnuvmk?ame|sketv 00.50 Iniokanal 06.45 24 ur, ponovitev 07.45 BidiLakř 00.35 Vibarljub^2ni.n?d 09.30 Potiisođe.n3d. 10.25 iv prodaja 10.56 Obsviiu,nad 11.60 Barva grsba, nad. 12-45 Mestsciž 2a vedno. nan. 13.40 iv prodaja 14,10 Bickrlake 15.05 Barva gn^ba, nad. 16.D0 Ob svitu, nad 16.55 PouKodc. nad. 17.55 24 ur vrerifs 18.00 Viliarljube/m.nad 19.00 24 ur 20.00 Pryvarjenn 21.00 Pmíenca m rlijak. amer. Iilni 22.40 Zakon m isd: řnota za p osob ne printere. nan. 2335 Ireya l/mana, nan. 00.75 Pniatnl|i,rtan. OO.bb 24 ur. ponovitev 01,5b Nočna panorama © 09.0G Dobrojutro, inlnrmauvno- razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo kogledu lO.Ob /upan/vami, pogovor v stiirliii. Gost: Msb. )upan tíO VeleniD 11.05 Najspotdn^va 14.[]U Videostraiii, obvestila 17.65 Vabimokogledu 18.00 TVin§inikci|3:MaLimaiika. konta kina izobraževalna oddaja. 3. IV mie?a 18-40 Naj spol dneva 18.4b Razgledovanja, dokum. odrlsja 19.55 Vabimo k ogledif 20.00 1470.V!Vmaga2m.regmn3lni informativni program 20.25 Kultura, iniormativn» nddaia 20.^ Sportnf torek, Sp« ti la inlormauvna oddaja 20.50 Sponm gosi kontaktna oddaja.'tnEsDraganovH^. avion loUlist 21.30 Asova gibanicđ. niiumtauvua oddaja. 3- IV mra^a 22.00 fu smo iloma, inlomiativna oddaja. 3. FVmreia 22.30 l/orldajeOobrojiiiro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Naj spol dneva 23,30 Vidoostrani, obuisiila SLOVENIJA 1 0670 Kultura 0B3O Udmevi 07.00 Porofala 07.05 Dobro juiro 08.00 l^oroôila 0B.05 Dobro jutro 03.00 Porofjla 03.05 /oganja, 6/9 0935 Obisk v akvariju, 2/1/ 03-40 JnzusmJnscfine. 18/74 10.Û0 Kiqiga mene briga 10.75 /laioufiev.7/3 11.20 Spel doma 13.00 Porofila, šport, vreme 13.15 Sndma moč osamosvojitvi! tv dnevnik 14. B, 1991 13.40 Nekajminut/adoma^giasbo 14.00 Ijudie in ^mlja 15-00 Porntila. promet 15.05 Mostovi 15.40 Šola prvakov. 2/28 1B.00 Pod klobukom 163b ?8lodkosuperca. risanka 1/.00 Novice, šport, vreme 17.40 Zajtrk na travi, dokum. senja 1830 IrebanfeAstramloia 18.40 žogica, nsanka 19.00 Dnovmk, vreme. §pon 20.00 Gra/ijtnoiok,fiai.iiim 72.00 Odmevi, áport, vreme 77.55 Sveto m svet 00,10 Sedma moč osamosvojitve • tv dnevnik 14. B. 1991 0035 Dnevmk, vreme, iport 01.30 Matiinhči.itokum.oddaja 02.20 Iniokanal SLOVENIJA 2 0B30 0830 14.45 15.45 17.00 17,50 18-20 18.55 20.00 71.55 73.15 0030 00.55 Iniokanal SP v nogometu, Ju^na Koíbih logo: írsnciia Švica;Brazilija Hrvaška Nikoli ob (lesetiii Bulvár bankrot koncert liáuna, debatna oddaja ^a mlada Dobar dan. Kmu^ka Mostovi SlačeiijE, 12/20 lerralolkâsimlomluriv Sloviinija Med ns^vihto, španski lilm Slovenska [8Z7 scena Dnevi lik/amei^ke tv Itdokanaf 08.45 24 ur. ponovitev 07.46 Ridi I akc. ponov. 0835 Viharljubt)/ni,nad. 0930 Poiusodc,n3d 10.25 IV prodaja 10.56 Ob^iu.nad 11.50 Barva greha, nad 12.45 Preverjeno 13.40 FVprodaia 14.10 HMih 15-05 Barva greha 1B.D0 Obsvjtu,iiad 16.56 Potusods.nad 17.55 24 ur. vreme 18.00 Viliarl|uba2ni.nad 19-0 0 24 ur 70.00 Zločinski sraamirr. fill 21.40 Na kraju zločina, naa 7230 ZakoniMrfld;Erioi3za posifbno primere, nan. 2125 Iriitja izniiina. nan. 00,15 Pr((atel|i, nan. 00.4 5 24 ur, ponovilova 01.45 No^;ia pamxania © 09J10 10.00 10.05 10.20 10.56 14.00 17.55 18.00 18.36 18.40 19.10 19.15 19.55 20.00 70.50 20.55 71.00 22m 22.60 22.55 73.00 Dobro juiru. inlonnatfvno razvednlna oddaia Vabimo k ogledu športni torak.inionnativna oddaja, ponrjvitev Športni gosLpon. pogovora: Fnes Draganovič. avtomobilist Naj spol dnť.va VideiRirani. obvestila Vabimo k ogledu Cas li nas. mlailinska odrlaja Begionalna nnvicB loitalka. saiinCna oblaja Naj spol dneva Viileostrani. ohvnsûla Vabimokogledti Pop com. glasb lina kontaktna oddaja Regionalna novica Vabimo koglerlu Odprla tema, kontaktna oddaja. 3. IVmre^a Ii oddaje Dobro jutm. iniormatrvno r^^vednlna oddaja Vabimo k ogledu Naj spol dneva Vidsostraiii. obvestila PRIREDITVE oroskon Oven od ^^^^^ Zmedeni ste, koi !e dolgo ne. Ne le, da ste reio obremenjeni v ï SB već|0 zmedo kol delo vm povzročajo čustva. V teh dneh se pogosto ^ soraiuieie. kam vodivašeljubezsnsko življenje. Če ste is^^^^ W dolgo ni vet. Ne ne veši ne na partneqevi štreni. Oba se. kadar sta ^ ^ sama. obnašata kot da sia samska. Obema je l3\. da sta se odtujila, a potidnjg do drugega ne najdeta LaHko se zgodi da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zmešala glavo. In lo bi b^a pika na i vajini zvezi. Ste se še priprasijeni bonti? Potem je zadrgi cas. Bik od 22.4. do 20.S. • ^ Prav ste sionli. da se nisie javno opredelili do œ^av. kl jih ima nekdo v ^^^ va§i ofji družim. To se bo potrdilo že od koncu tega tedna. In le vi boste CJ ostali med tistimi, ki boste lahko še modro pomagali pri razreâevar^u ^ nastale siiuaciie. Sicer pa ûoste v teh dneh spoznali nekoga, ki bo močno posegel v vaše življenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa tudi bolj konkretno. Ni kaj< še vedno je prav pomlad tista, ki vam ponovno požene kri po žii^ m v vas vzbudi tudi nežne želje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste zr^ani po tem. da sprememt nimate preveć radi. Dvoicko od 21.5. do 21.6« Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dotuoto. Preveč popustljivi ste in preveč pndni. S tem, da hočete ugcf-diti vsem m se mkomui zameriti, pa si žal v zadnjih dneîi delate levjO uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič, kar se bo poznalo na več področjih vašega življenja m dela. Predvsem boste precei nervozi m brezvoljni Družite se s nstimi, ki jim zaupate, ostale im^te na pravi varnostni razdalji. Prve junijske dni preživljajte v naravi, Rok od 22.6. do se vam bo ravno začelo odpirati, se bo začelo lomiti na poti k uspehu. Pa ne boste čisto nič krivi, sai vesie, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Goste pa zato kar malo neivozni, posledičrKi tudi tečni. Kar pomeni, da boste svo|o slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje. Bolje bo, če jo sproščate s športnimi aktivnostmi. Te vam namreč z^o konstifo. kar že dobro veste m tudi občutite. Take dobro, kot se telesno počutite v zadnjih tednih, se namreč že dolgo niste. Še sami sebi ste všeč, kar se pozna tudi pri koketa ranfu z nasprotnim spolom. Uspeva, a ne?_ Lev od 23.7« do 23«8* ^ ■ ■ ^ Na delovnem mestu bo v naslednjih dneh vladala panika m ôjdno vđu- ©šje. NapDvedujQO se namreč spremembe^kisevasosebnonebodo dotaknile, znejo pa plivati tudi na vaš dosedanji položaj. Zato ste pravza* prav upravii^o zaskrDljeni. Sedaj ste si namreč kar lepo postlali, latiko ^^^^ P3se2godi,dabosiemordli^odbopor)oviri.Najt30ljebo.damodromol-čite in počekate na izid dogodkov. Predvsem pa sluS^enih zadev mkar ne prenašajte v do* mače okolje. Partner bi imel liitro vsega čez glavo, saj poirebi^e predvsem va^ pomoč. Devica od 24.8. do 23,9. v Niste več navajeni lenarni m preživljati dm kar tja v en dan, pa vendar ? vas bo verjetno v lo v teh dneh prjsiliio zdravje. Če ne drug^a, se boste morali zamisliti nad svojim početjem in počutjem tudi zato, ker se že nekaj časa zavedate, da sa preveč razdajate dojgim, zase pa storite ^^^^ bore malo. Ko vam bo začela v gilo reči voda. se boste pnsilj^i spre* menitL In to txi že v naslednjih dneh. Vseeno se s svojim zdraviem ne ^rajte sami, ampak presojO zaupate tudisookovnjakom. Povabilo na zabavo pa le sprejmite • potrebujete namreč sprostitev m pozabo. TehtnUd od 24.9. do 23.10. Sami nase ste lezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. S^oh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam {e le, da si želite v vasem življer^ j v^iko sprememb. Nimate pa ne volje in ne moči, da bi z nj'imi začeli sprem'mjeii svoj svbl Tokrat boste težko čakali na čudež, ker ga verjetno ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bi vas podprl v vašem razmiSjanju.Tudi vaši naibliiji se znajO obmiti proti vem. L|ube2enď;o ^ Ofoáe bo bolj mrtvo kot ne, zatn pa vam vsaj pri zdra^^u in fmancah v teh dneh kaže bolje. ikorpitoci od 24.10, do 22.11. "V Imdi ste občutek, da vaše življenje postaja mimo m tatóno, kot si že dolgo r^ želite. Pa tudi pod razrt ne £io tako. Sedaj vas lahko krepko izda le trma. mp^ zato pazite, kako boste v na^ednph dneh reagirali ria čiste pmvokacije ne-koga, ki vas ima odkrit namera spraviti na rob živčnega zlome. V ozadiu so ■ y seveda poslovni interesi. Presenečeni boste ugotavljali, do je prav denar sprerneniltudi nekaj tistih, ki stajim doslQ zaupali, v pcpolnomanezanesljrve osebke. Zato se raje zanesrte le nase in na svoj razum. Pa morda še na panneija. Strelec od 23.11. do 21.12. N Imate neverjetno srečo, da znate biti več kot piijei^ sogovornik m znate ljudem zlasti pod kožo. Ne le. da boste n^mu zelo pomembn^u ^ krepko zlezli pod kožo, r^do Po zaradi vaših d^anj v c^eteklosti začel kovati vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo odprlo tudi tista srata, ki ^^^^ bi sicer ostala zaprta. To bo več kot obllž na vašo dušo, saj so vam nekateri ožp sodelavci v preteklihdnehzadaltk^ nekaj udarcev, ob katerii niste ostali mirni. Življenje se vam bo umirilo, s tem pa tudi vL ^ajni čas, saj ste biíi zadnje dni precej napeti. Kozorog od 22.12. do 20.1« ^^^^^ Že rtekaj časa se nabira, sedaj bo udarHo, Saj se poznate, če se vam v V/ življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, vedno divje odreagirate. Tokrat boste največjo napako storili zato, ker ne Poste molčali, ljudje pa so Ip pnvoščljivi, sploh, če vidijo, da komu drugemu ne gre vse po maslu. I ✓ Zato se vam bo to že kmalu obrnilo kot bumerang. In zato ne bo priletno, ko vam bodo celo glasno povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. To boste težko sprejeli. Kot tudi to, da je včasih življenje zelo krivično. Vodnar od 21.1. do 19.2. Partner vas bo v teh dr^ resno vprašal kai se dogafa z vami. In ne bo J vam preostalo drugega, kot da mu nalžete č'rstega vma in mu poveste, kar se v vaši duši nabira že dolgo. Pri tem pa ^m. kako daleč boste šTr. če si želite ohraarri zvezo in vnjej le popraviti ki vas najbolj motqo. bodite previdni v tesedah in dejaniih. Kar se financ tiče, se bodo počasi začele iz-bo^ševdti. To vas bo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami. sicer re bodo najbolj prV Potolažite se s kakàiim nenačnovan'art, a drobnim œkupom._ Ribi od 20.2. do 20.3. Ce bi prej dobro premislili, bi se vam to. kar se vam dogaja v zadnjih dneh, verjetno ne moglo zgoditi. Se sreča, da vam ljudje zaïçajo tudi zato, ker vedo, da |ih doslej niste nikoli pustili na cedilu. Malo pa pazite. kaj in koliko razlagate, saj sg vam zna zgoditi, da bodo ljudie mislili, da ste postali lažnivec, in to zaiadi\mi) koristi. Ker vas večina ta* kih ne pozne, tX)do tudi razmišljali narobe. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid. Tudi kar se počutra tiča V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate napako. VELENJE v Četrtek, 8. junija 12DI1 Nakupovalni cemerVelenjft Že diši po poletju: Predstavitev O rušiva podeželskih lena Vinska Gora 19.19 Knjižnic;^ Velenje, štud. čitalnica Predavanje: Bolivija - plavanje z delfini in aligatorji X Informacije: 03/58711 34 Pohod: Velunjski graben • Žiebnik-Sleme Petek, 9. junija 15_DD Velenjska avtobusna postaja Srečanje turističnih delavcev Igjg Knjižnica Velenje, otroški oddelek Cool knjiga 21 OD IVIladinski centorVelenje Koncert: The Babies (Zagreb) in Idoxire (Celje) Sobota, 10. junija 8.QQ -12.00 Cankarjeva ulica, Velenje Bolšji sejem 1Q 00 Prostor pred Rdečo dvorano Revijalno tfikmovanja; Aklivno na kos-Velenja 2D06 20 00 Galerije Mladinskega centra Odprtfe razstave: Robi Caglič x Konjeniški kj u b Velenje Dvodnevni pohod Šaleške konjanice X Informacije; 03/587 11 34 Pohod: Matkov $kai Še zadnje vodstvo po razstavi Velef»je - se incka velika pregledna ra/siava del kiparja Ivana Napotnika, V soboto ob 10. uri bodo v Galeriji Velenje pripravili se zadnje strokovno vodstvo po ra/siavi. Vodila bo avtorica razstave mag. Milena Koren - Bo/ićek. V ćasu odprtja ra/stave so neprekinjeno na ogled dokumentarni filmi o Napoinikovem življenju in njegovem kiparskem opusu. V galeriji Velenje so /. dosedanjim obiskom ra/siave izjemno zadovoljni, /eiijo pa si, da bi s: jo ogledalo tudi Cim već mladih. Mbš Kdaj - kje - kaj Nedelja, 11. junija 0Ll9.3DnaDrgi TflC Jezero VřlonjB Mednarodno (ekmovanje z vodenimi vodnimi modeli motornih čolnov (FSR-V) 2a pokal Mastne občine Velenje Razglasitev re2ult8tQvob 16 uri. 13.30 Telovadnica šolskega centra Kolar tekma, pionirji, 1. SKL K K Velenje : K K Pivovarna Ponedeljek; 12. junija ,17,00 Mladinski center VbJ en je Delavnica sam o po doba Ig.gg Glas. Šofd Velenje, velika dvorana Zaključni konterl učencev predsolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice Torek^ 13. junija 13 00 Knjižnica Šolskega centra Velenje Odprije razstave likovnih det z naslovom »Otroci odrasli m» 11 DD Knjižnica Velenje, itud. Čitalnica S ve lovne us pesnice M. Caldwell: Tipping Point 17.00 I rt erspar Velenje Lutkovna predstava: Izgubljene coklice 18.0Q Pri vmu Sonček v Šentilju Odprli« otroškega igrišča v Šentilju 19.00 KnjigarnsKuKurnica Lado Ambrolic; predstavitev knjige Novljanovo stoletje 19.30 Glasbene šole. orgelska dvorans Diplomski koncert: Aita Zaje {flavta) Sreda; 14. junija 17DD Mladinski center Velenje Emine ustvarjalne delavnice 19.19 Knjižnica Velenje, stud. čitalnica Predavanje in predstavitev instrumenta: Gong -instrument zdravi I ne moči Za dodatne informacije o prireditvan in dogodkih lahko pokličete TuristiČncHnfcr-macijski in promocijski center Mestne obCire Velenje (03/896 18 601. ŠOŠTANJ w Četrtek^ 8* junija 19.QQ Mestna galerija Šoštanj Otvoritev slikarske razstave Lučke Falk Petek^ 9. junija 15.GG Sportr^a dvorana Šoštanj Tradicionalni odbojkarski TURNia GENERACIJ Sobota^ 10* junija 15.QQ Gasilski dom Gaberke Otvoritev kozolca in kegljišča v Gaberkah; nastopili bodo: Kulturno prosvetno društvo »Bazovica« z mela nim pevskim zborom in dramsko skupino. KD Miklavž pri Ormolu s komedijo v rreh dejanjih avtorja Franca Streicherja »Zadrega i; zadrege, zadrege nad zadrego« in ljudskimi pevci in godci »Porini pa počini^ Ljudske pevke »GABERŠKI CViT». t)d 18. ure dalje bo sledila zabava z ansamblom »Spev«. Nedelja, 11. junija Ig,00 Stadion Šoštanj Šoštanj : Zreče (Štajerska liga v nogometu) Sreda, 14« junija jJS.OQ Menina Izlet GomjI Grad • Menína 19.0D Mestna galerija Šoštanj Predstavitev pesniške zbirice Notranje pokrajine Stojana Š peg la v Speglove Notranje pokrajine Šoitar\j - V sredo, 14. 6. ob 19. uri, bodo v kulturnem domu v Šo^ tanju predstavili knjigo pesmi domaćina Stojana Špegla. /avod /a kulturo Šoštanj je namreč i/dal pesniško zbirko, ki jo je slikar in pesnik naslovil Notranje pokra^jine. Na predstavitvi bodo sodelovali glasbenik Jože Šai^, reci t a torki Katarina Koprivnlkar in Sara Bajec, knjigo bo predstavil Ivo Stropnik, besede izdajatelja pa bo povedal Kajetan Cop. »Notranje pokrajine so iretja pesniška zbirka Stojana Šperla (196.^), ki je s pronicljivo pes-nisko besedo (poleg vzporedno aktivnega slikarskega ustvarjanja) opozoril nase leia \9% s prvencem Zmeraj koi prvikrat in dvo loti kasneje z zbirko Spegel v ogledalu. V liiorarnoestetskem vrednotenju prinaša Š peg lova poezija svež iji do tiste mere i/oblikovan umetišici mu/., da kritičnega bralca ne pušča hladnegapravi o knjigi književnik Ivo Stropnii:. Več o njej pa na predstavitvi sami. mhš Kpledar imen J unij/rožnik četrtek: Medard, Maksim, Viljem; sve-tovni dan gasilcev 9« petek: Primož. Felici- jan 10 • sobota: Bogomil. Marjeta 11 • nedelja: Barnaba, Srečko 12 • ponedeljek: Čed- omir. Janez, Adolf 13 • torek: Anton 14 • sreda: Valerij, Vasi- lij, Bazilij, Elizej Lunine mene 11.6. , nedelja, Sčip (polna luna) 20:03 Pregovori Kakor se Medarda zdani, vreme §e štirideset dni trpi. Ako na Medarda deži, se grozdje do brente kazi. Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo. Zgodilo se je (j od 9. do 15. junija • 9. junija leta 1995 so ob evropskem letu varstva narave v muzeju na Velenjskem gradu odprli razstavo »Varstvo narave na Slovenskem«. ki sojo pripravili slovenski Prirodoslovni muzej. Muzej Velenje In velenjski premogcwnik: • 1(1. junija leta 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik i/vrsncga sveta nekdanje Jugoslavije Ante Marković: - IL junija leta 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupsčinc na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konferenco S/DL. da se mesto Velenje po Josipu Bn)zu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli /a to preimenovanje; -12. jun^a leta 1982, ko so na Kardeljevem tr^u v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip l-dvarda Kardelja, delo kiparja Stojana BatJča, so tudi uradno ustanovili Krajevno skupnost Edvarda Kardelja, ki je bila /e 26. krajevna skupnost v takratni občini Velenje; -13. junija leta 1982 so v Zavodnjab nad Šoštanjem svečano pro-slavili stoto ohleinico delovanja osnovne sole v kraju; ' Cîeodeiska uprava Velenje je jiinija leta 1984 izdala dru^o dopolnjeno karto mesta Velenje, ki seje takrai imenovalo Titovo Velenje; -y nedeyo. 14. junija leta 1953. je velika većina prebivalcev Šaleške doline prisostvovala svečanosti ob otvoritvi velenjskega 'Hj-rističnega jezera in restavracije Jezero, ki sia bila v /nami mori urejena z udarniškim delom številnih Velenjčanov; • 14. junija leta 1977 so na Titovem irgu v Velenju posi avili lliov spomenik, delo hrvaškega kiparja Antuna Augusrinčića; svečano Sveča/ta otvoritev Turističnega Jezera In restavracZ/e Jezer* 14. junija 1953 (arhiv Muzeja Velettjû so ga odkrili 25. junija na »osrednji slovesnt)sii v počastitev obletnice /ve/e komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20.000 ljudi; -v organizaciji Max Cluba in Radia Velenje je 14. junga 1997 v velenjski Rdeči dvorani nastopi] beograjski ^asbenik Momčilo lîajagic - Bajaga s skupino Instruktori; • 15. junija leta 1985 so v Smartnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture; • 15. junija leta 1992 je bila uradna otvoritev novega velenjskega športntvrekreacijskega centra Jezero; • rokometa^ice Velenja so junya leta 1982 bre/ poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; -junija leta 1957 so na seji sostanjskega občinskega ljudskega odbora sprejeli regionalni plan Šaleške doline; za Velenje so predvidevali. da bo ^.e v desetih letih večje kot Celje, v Šoštanju pa so sklenili regulirali Pako. tlakovali ceste in olepšati kraj. ■ Damijan HIJaJIč gorenje Tako lepo. Tako ugodno! ' ob nogometnem prvenstvu popust ?.a 'I A' elemente • ob nakupu nad 120,000 SIT brezplaC-na nionta/.a • do odprodifje zalog «kcijskc cene izvoznih ])rograniov Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: {03) 839 31 38 • www.gorenje.si ABITURA Podjetje zd izobraževanje d.o.o. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o., Celje - KOMERCIALIST (vi.ftopii.i InfofiMtIvnI dan bo v Setrtoli. dne 15.5.200S. «b 17. url - POSLOVNI SEKRETAR on. mi imonniltvTil dan ta v čstrtak. dna 15.6.2006. ob 17. uri Prijave: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 32 In 03/ 428 55 36 KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/889 1420.03/88914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.r03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiče:_ 03/89Ô11 50all 89811 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46 aH 89511 48 Za industrijo: 03/89611 44 Nagradna križanka ADRIATIC SLOVENICA d.d. 2S AdriaticSlovenica ZmmM • Ctarn O Gmo Adriaûc SÍDvenica Zavarovalna družba d.d. je dnjga največja slovenska 2a\/aro-vdlnica. ki je nastala i zdruzitvijo dveh uglednih slovenskih zavarovalnic. Adn-atic Slovenica d.d. ima certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Je moderna, univerzalna zavarovalnica, ki se na temelju etičnih m profesionalnih načel uspešno in učinkovito razvija ter stremi po odličnosti v zavaroval ni^o^inančni h storrt-vah. Zavarovalnica ima dovoljenje za neposredno opravtjanie zavarovalnih poslov v vseh članicah Eli. ODISJUNUAVASVABIMOV NAŠO NOVO POSLOVALNICO V MOZIRJU, kfer vas prHokujemo v sa h ponedel|«k, torek in četrtek od 7. do IS. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in petkih od 7. do 14. ure. Obiščite nas v poslovalnicoh poobiošcene ageilje: AGENZA VILENJE Rudarska cesta tel.: 03/586 39 50 AGENZA MOZIRJE Šmibelska cesta 2, tel.:03/ 583 27 20 AGENZA SLOVENJ GRADEC Ronkova ulica 4. tel.: 02/ 884 63 30 Rešitev križanke, opremljene z va^im naslovom, pošijite na Naš čas. d.o.o., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "ADRIATIC SLOVENICA d.d.". najkasneje do 19. [unija. Izžrebali bomo tri praktične nagrade Zavarovalne družbe Adriatic Slovenica. CETfiTTK, 8. [unl|a: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 f^a današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne irtformacije- poroi^lo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utiip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.4S Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovrtev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteia Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanaš-nji dan. 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poroâla; 16.00 Kdai.kje.ka); 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazi kviz;18.3D Poročiía: 19.00 Na svidenje. PETEK. 9. lurnjo: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utnp; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in lzsrcaEvrope;15.DOAktualno:15.30Poroi^la: 15.45V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novost; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 10. iuni[o; 6 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poroi^lo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšdjmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 1700 V srce Evrope (nagradni kviz - iščemo zmagovalca, ki bo potoval v Pariz}; 18.00 fíock šok.-19.00 Na svidenje. NEDEUA, H. junijo: 6.00 Dobn) jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zv^ze Slovenije;; 8.00 Duhovna i^nja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 9 dam. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931 RAZNO OBRAČALNIK pajek, 4 vretena prodam. Telefon: 5870-256. DNEVNI regal (starejši) prodam za simbolično ceno ter drobilec koruze (šroter) za 20.000.00 srt. Gsm: 041/881-337. MALI grunding tv prodam za 7.000.00 sitinvideorekorderza 6-000.00 sit. Gsm: 041/987-900. V SPOMIN MIRANU MEUNSKU l%3 - 1991 Minilo je 15 Ici Rnjtosii in Bolečine. Ostal jc ie iSpomin in Sol/e. Tvoja neufoiatljiva ma vi a Fr^opik meje le^i sisv^^a; j.ùûj sonc^ ticf/o sije Tiznebá. fra pot siopile bořje so želje. c/đ Ti večno sreiep sKe. (Mdrlin Puslňtičpik) ZAHVALA Zapusiild nas jc draga icra ROZA TROGAR I9I1 - 2006 Zahvaljujemo sc vsem sorodnikom, prijaicljcm. znancem za izrečeno sozaljc in spremstvo na njeni zadnji poU. Se posebej se zahvaljujemo vsem lisiim. ki sle jo obiskovali zadnja leta njenega življenja v Domu in ji lajšali legobe njene bolezni. Zahvaljujemo se Domu za varsivu odr«slih Velenje. duht>vnikum. Id so jo obiskovali, in teii Krisii. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Usar in g. župniku za opravljen obred, govornici za govor 1er pevcem in praporščakom za sodelovanje. ysi njeni KOMPLET otroška oblačila in obutev za deklico od O do 4 leta starosti ter posteljico z jogijem prodam vse skupaj za 70.000.00 s^. Telefon: 5865-451. gsm; 041/404733-M L IN za sadje (nov) ugodno prodam. Gsm 041/818-839. popoldan. LEŽIŠČE s predalom. 137 x 87 cm. ugodno prodam. Telefon: 5875-791. gsm: 031/642-629. PRIDELKI SUH smrekov rezan les. debeline S in 2.5 cm. prodam- Gsm: 031/708-513. JA60LCNIK in žgane pijače iz medu. boQ^nic. hmšk. ćešpelj. jabolk ali iz medenega sadja in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344-883. VINO bari}erd. beli plnot, souvignon (kletčehovin Bogdan-Štanjel) prodam. Konovo, Malgajevs 3. Gsm: 031/749-671. KOZJE mleko prodam. Kličite zvečer na telefon: 5861-694. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Pavla Škarja in ^silj Kosteínik. oi» Šalek 88. Velenje; Udija Ciglar in Damjan Jesenicnik. oba Cesta Františka foíta4. Velenje; Renata Reber-nik. Kardeljev trg 6, Velenje in Matjaž Podvratnik. Skomo pri Šoštanju 40 d; Veronika Ekart, Zelena ulica 13. Maribor in Matjaž Jelen, Cesta v Bevče 17, Velenje; Maja Zupanič, Kardeljev trg 3. Velenje in Boštjan Skaza. Andraž nad Polzelo 40. Smrti; Marija Moskon. roj. 1924. Gradišče 9. Podčetrtek; Suljo Hasič. roj. 1952. Kidričeva cesta 5V3. Velenje. POGREBNA SLUŽBA Por&ie 11 C, Braslome MORm Tel.: 03/ 7000 640 XaMUNALNO PODJETJE VEIENJE tf.0.0. Pogrebno pokopališka dejavnost KomSka cesta 37 b. Velenje - P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVHJA . - UREDITEV DOKUMENTACIJE I - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV * UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 S3. GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Edino, ksi a'dah je. Moji sp^Âtiir.i ir. ialosfno srce. In vera. da nekoč nekje, lepu (îàmH bo. pů Se kje! v SPOMIN Jutri bo minilo leto dni, odkar je odsel EMIL OBELŠAR I Ivala vsem, Id sc kdaj usiaviic ob njegovem grobu. Irena lahko bi bi! dasizs dan drusačeti vesel in srečen, a usoda je holek tako. dà MmesiosreCe n^m bolečina ptebdda kki. V SPOMIN NEJCU UPNIKU 5. 6. 2005 Mineva leio, odkar seje ustavilo srce našemu sončku Nejcu. Hvaležni smo ti za lepe trenuiJce, ki smo jih lahko prc/iveli s icboj. Bili so prekratki, a vendar popolni. 11 vala vsem. ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in ga /- lepo mislijo ohranjate v svojem spominu. Hvala tudi sodelavkam Gorenja ÍPC storiiveza darovane mase. NeskonCno te pof^re^anio - a(i Damjan, mami Danica, h far Tilen, orna» tledi V SLOVO FRANCU LIPNIKARJU 14. 8. /928 - 28. 5. 2006 Sol/á kane mi iz očesa, pred menoj je Tvoj obraz, odšel si hitro, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Vse življenje irdo si garal, vse za dom. družino si dajal. Sledi za labo so povsod, od dela Tvojih pridnih rok. Imel ležko si življenje, nikoli več ne čaka Te irpljenie. ZaiujoCi: bratje Edo. Martin in Dominik, sestrični Tom'ka in Elita z družinama, nečaki Peter, Martin in LjBhiva z druiinami ter družina Hotunšek se je čas, kida. in čas. kiv^ame. Prđvijo. je Cas. kicdiianti. w je Cas. ki nikdai ne min^. ko z^jsanjaš se v spomine. ZAHVALA Oh boleči i/^ubi dragega očeta in dedka FRANCA STROPNIKA 23. 2.1934 - 21. 5. 2006 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poii. /ahvala osebju Bolnišnice Topolšica in g. (irošlju. dr. med. Posebna /ahvala g. Semeiu za prečudovit govor, rudarski časmi straži, rudarski godbi. g. župniku in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste mu vračali prijaieljsivo, naklonjenost in spoštovanje. Žalujoči: hčerki Rrii^ila in ( 'vetka z družinama Določanje prednosti na pamet? Cesti, ki vodi iz Penka proti Šoštanju, so po desetih dneh vrnili prednost, ki so ji jo vzeli Odločitev prometne komisije po spremembi prednosti se je v praksi izkazala za slabo -Teorija je eno, praksa drugo Ml/ena Krstíč - Pfanmc Šoštary, M. maja - Čeprav so na /eljo krajanov krajevne skup-nosi) Skoruo - i'lorjan v občini Šoíilanj v kri/išću pri Aele/niSki postaji o/iroina cerkvi v j-lorjanu spremenili prometni rc/im in /a prednosino cestn namesto cesie, ki vodi i/ Penka proti Šof;ianju. dojtKili cesto, ki voćl p roi i Mor* janu, kcrjc la boji prometna, seje /C po nekaj dneh poka/alo» da so ga polomili. Odločitev ni bila modra, bila je premalo premis-IjenH, kar so k sreči spo/.nali prej, preden bi prišlo do kakšne prometne nesreče, /ato so cesti, ki vodi i/ Penka proti Šoštanju, vrnili prednost. »Na osnovi vlage, ki jo je ptv Zdaj je spet tako, kot je bito, prednostna je cesta, ki vodi iz Penka proti Šoštanju, (foto: T. P,) dala krajevna skupnosti Skorno -riorjan po spremembi prometnega fc/ima v tem križišču sije situacijo ogledala komisija za promel. /adeva seji ni zdela sporna In je ugodila proinji krajanov, tako da je /a prednostno cesto dnioCila cesto, ki vodi i/ l lojjana proti Šoštanju. Nw prometni rezini je bil v veljavi le teden dni.« pojasnjuje /acetek zapleta Andrej Volk /. oddelka /.a okolje in prostor Občine Šoštanj, ^Praksa je namreč pokazala, da odločitev komisije ni bila dobra, /ato je šla la ponovno na leren in se odlo čila, da prometni režim takoj vrne v prvotno stanje.« Za to, daje tako odločila,je kar nekaj dobrih ra/logov. ki jih ko misija (predsednik Viki Drev. člani: cestni inšpektor Franc Za-jamšek. predstavnik policije Peter Tkalec, predstavnik v/dr/evalca cest Mirko Andreje In predstavnik Občine Šoštanj Darko Cepel-nik) prej ni uvidela, jih je pa takoj, ko je zadeva slekla v praksi. Oh spremljanju prometa so kaj hiiro ugjîtovili, da večja vozila, kol so avtobusi in lovornjaki, ki pripeljejo iz Šoštanja in želijo /.a-viti v Penk. z /adnjim delom stojijo na železniškem prehodu! j»Oe bi se zapornice zaprle, pa bi med njimi lahko celo ostal ujet kak osebni avio.^ pravijt) danes mni>gi. Koliko stroškov bo imela Občina Šoštanj, ker je napačmj presodila položaj in spremenila prometni režim, pa ga potem po dleg Velenjske mestne avanture še Mariborsko mestno avanturo in Slovensko pustolovsko tektîîovanje -Adventure race Slovenia), se je zgodilo, da so progo zmogle prav vse ekipe. Skupna ocena tako tekmovalcev kol organizatorjev je bila izjemno visoka. Za pravo pustolovščino je med drugim poskrbelo tudi nekaj dežnih kapelj. (lotovi) pa vas zanima še, kdo so bili najboljši. V daljši preizkušnji (Mastodont, SO km) so se za zmago borile tri ekipe, ki so se na pustolovskih tekmah ze večkrat izkazale. Najuspešnejša sta bila (okrat Peter Posinek in Rajko Kraćim (- ekipa Adventurcteani.si 2), družbo na zmagovalnem odru pa sta jima delah ekipi intersport McKinlev (Roberl Rako-Klemen Udovič) in Dej Gasa (Matej Špeh. Tile« Potočnik). V kategoriji Po/oj (40 km) sta se zntage veselila Denisâvarc in Maks Kvas iz ekipe Voluhar team. Prva i/vedba Velenjske mestne avanture jc torej po/eia precej pt)hvaJ. Ravno doViUj. da se vsi skupaj že laliko veselimo še večjega projekta - 4, slovenskega pu-sl{5lovskega tekmtwanja (Adventure race Slovenia 2006), ki ga bo Velenje s širšo okolico gostilo med 23. in 25. junijem. ■ Tomaž Hudomaij Od 117 jih je prišlo 110 Pri restavraciji Mozirski gaj v Mozirju so se kimec prejšnjega meseca srečali številni sorodniki, ki izhajajo iz družine Medvedovih (po domače pri Roijaim) b. Prolog pri Šoštanju. Tokratno družinsko srečanje je bilo drugo. Prvo je bilo pred leii. Pobudnica zanj je bila Silva Dermol, eni oć trinajstih otrok družine Medvedovih. "Prvič nas je bilo sedaj nas je 117. od lega se nas je /bralo 110, Med njimi kar lep<ï število mladine. Sicer pa je bil najstarejši star 76 let. najmlajša liana pa šest mesecev. Bilo je zelo prijetno. Kar milo se ti stori pri srcu ob obujanju spominov oa oirt)štvo in mladost,« je priptivedovala Silva. Njihova domačija je stala sredi najlepšega ravninskega polia. ki se je zaradi rudarjenja ugreznilo. Bili so največja družina v Prelogah. Kljub budim časom sta oče in mati dobro skrbela za vsa lačna usta pri hiši. Na stara leta sta za- radi ug rezanj a morala zapustiti domačijo in si poiskali nov dom. Našla sta ga v Brasliwčah. To je bil za vse hud udarec. »Našega doma ni več, spomijû na msna leta, na srečno mladost pa v nas šc živijo.« Kol je pojasnila, se ji je ideja za srečanje porodila ob razmišljanju, daje tako številnih družin malo v Sloveniji. Vsi so si ustvarili svoje družine, vsi so ostali znotraj meja drugemu dokaj blizu (Maribor. Celje. Velenje, Šoštanj. Mozirje), se ne srečujejo tako pogosto. Sti si obljubili, da se naslednje leto spel snidejo? *Ne. Upam pa. domovine, ^T'eprav živijo drug da se še kdaj bomo in da bo prev- zel breme organizacije in vsega potrebnega, kar sodi k srečanju, kdo od mladih. Mi starejši bomo zag voljo,« je še deiala Silva Dermol. ■To