Šolstvo v jubilejni izložbi v Pragi. ii. Mčiio iijobsežmgšc izined treh velikili poslopij industrijiH' palače je odločono Soli. Vstopito li notri z zupadno sl.rani od industrijne palače, uvidite za seboj po vrsti: .1. ljudsko, 2. srednje in 3. strokovno šolstvo. Ljudsko Jolstvo so nara j)redstavlja jako častno. Razvoj ljudsk(*ga šolstva tokom poslednjih 100 l(>t jo tu opisan graiično. Pove nain, da jo bilo 1. 1701. na Češkem 2300 ljudskih šol, 1. 1801. pa nad — 5000 šol in nad 14000 razralov. Kako Cehi skrbe za svoje šolstvo, svedočijo nani prek'l)a poslopja, koja gradijo občine šolarn, in radi oglodujoino izložene obraze in načrte šolskih poslopij, šc bolj nas j»a vcseli, ko vidiino tik novega poslopja tudi staro solo. Kazloček je povseni očivesten. Cehi si! niogo ponašati, du je malokje v oinikani Evropi tako malo odstotkov l.judij, ki no uinojo pisnti, kakor na Ceškem. Oni se zavedajo rosiiicc, koja se javlja nad vhodoin tega oddclka: -Cvičona mladež — obliba Boha, blahobvt obce, vzdoba vlasti". (Izvežbana mladina — dojiadajonjo Boga, bjaginja ob(Mne, kras doinovint'.) O izborni organizaciji ljudskega šolstva nas pouče dobro izložena letna poročila, katalogi, pravihi in zakoni. Ljnbozen učitoljstva ceškc>»a do svojoga poklica videti je povsodi. Takoj pri vsto}iu v ta oddclck vidinio priprave za poučevanje v varovalnicah. Ites je, da snio vidoli v })aviljonu inesta Prage bogatejšo razstavo prnžkih varovalnic, toda je dičnega. izvora \\\ dosti pourna o Friiblovih načolih tudi v c-eških varovulnicab: vs;i ("-ast inteligeiitnosti in izvornosti v izvrAcvanji po varovankah, kojih dolu sino lu vidcli. Ljudsko šolstvo so razvija tudi v drugem zniislu bo.sedc od prvoga počotka pred naini. Polog na- črtov, šolskega orodja in priprav preseneči nas to, da se tu nahaja — samo jedna jVzorna šolska klop". Nekdaj so prirejali razstave iz saniih vzornih klopij. Zato so pa tu računice! Učila za računstvo odvladala so v istini oddolok elomentarnih učil. Množica in raznovrstnost teh strojev nam pripoveduje, s kakimi težavami otroških glav se je moral boriti ljudski učitelj in česa se je rnoral posluževati, predno jim je vcepil v glavo najglobljo načele vseh matematiških zagonetek: 1 + 1=2. Vse to svedoči o.ljubezni in marljivosti, s kojo se trudi ceški učitelj za svoj poklic; semtertja je ta marljivost skoraj prevelika. Tako je na pr. nek učitelj izumil nove češko — številke; kakor v priloženem razlaganji pravi, trdno se nadeja, da bodo zmagale nad arabskimi. Kar strmiš, že si v tretjem kabinetu, a še vedno imaš pred seboj računstvo in številjenje. _Nazor! Nazor!" kliče ti iz vseh kotov, in zanimivo je slediti, kako pojmijo češki pedagogi to težavno zadačo poučevanja. V tem oziru obveseljuje človeka jako lepo odkritosrcna skrb češkega uoiteljstva glede domovinoznanstva. Jakokrasne izvode nazornih čeških map je izložil nek učitelj liberške nadaljevalne šole (nazor o pridelku polja, živinoreje i. t. d.). Seveda se poleg izbornih predmetov, nahaja niarsikaj srednjega, toda vselej je to vsaj znamenje resne volje. Korak za korakom raste obraz raznovrstnosti pred nami, k r i s b a m prilagajo se modeli, na pr. češki malin .dručak", češko kmetsko poslopje (stotek) z vsem orodjem in pripravo. Ceški učitelj raste vam. v izložbi ocivestno kar pred očmi. Riše, kaligrafira, modelira, on je izumitelj, sekiričar, stavitelj, skladatelj in preparator, a tudi pisatelj, in zbirka pedagogiških spisov, izhajajočih od dedov Komenskijeve idoje, ki je izložena v posebnera oddelku, predočuje narn obraz literarnega delovanja čeških učiteljev z 1. 1790. Povsodi vidimo napise: ,,Prace učitelu (Dela učiteljev) in je v marsičem vredna občudovanja. Zlasti prirodoslovje je zelo omiljeno med gojitelji nežne mladine, kar vsacega veselo dirno v razstavi. V prvi vrsti imenujemo škodljive in koristne mrčese, dalje nabrane rastline v zbirkah; v svoji požrtvovalnosti je nek ueitelj sestavil celo iizikalni kabinet, kojega je izgotovil s svojimi rokami. In tako korakamo od jednega oddelka do druzega, iz okraja do okraja in okoli map, koje je sestavil ucitelj k nčencev nazoru o svojem lastnem najožjem domovji. Veliko pozornost vzbuja vrsta p 1 a s t i š k i h n a č r t o v. Praga je tu upodobljena nekolikrat v velikanskih razmerah. Jako krasno plastiško mapo krkonoških gora izložil je g. Jos. Kulhanek, učitelj v Hoficich. Plastiških map Ceške in Avstrijske je tu cela zbirka. Zanimiva so tu navodila za vajo v črkanji in čitanji; še zanimiveja ona za poučevanje slepcev. Da, v istini obila je žetev uciteljskega dela. ,,Pedagogiško društvo" je skrbelo za to, da se presoja, kaka bodi vzorna učiteljeva domača knjižnica. 0. kr. zaloga šolskih knjig je izložila izvode šolskih knjig, kakeršne so bile v različnih dobah v poslednjih 100 letih. Kak napredek od starib z -švabahom" tiskanih abecednikov pa do denašnjih, kaka razlika v vnanji in notranji obliki in glede njih vsebine! A na prvi pogled vidirao tudi, da otroci dobro pojmijo prislovico, kojo čitamo takoj pri vhodu, kjer ima Ottova knjigozaložba izložena svoja učila: ,,Kdo je priden v raladosti, blažen bude ve starosti" (Kdor je priden v mladosti, srečen bo v starosti). Kaj mično so izložene pisanke, daljo racunske naloge in spisne. Vsacega presenetijo rokodelska dela učencev, koja so izložena na desni strani. Jako mnogo so izložile češke marljive učenke. Izloženo je tu pletenje, vezenje, šivane obleke in perilo i. t. d., skratka so tu zastopana vsakovrstna ročna dela. Prcdmeti so tako spretno dovršeni, da kar strmimo, če pomislimo, da so vse to izgotovile povsem mladostne devojcice. Kaj sličnega se niso učile pred sto leti v ljudski šoli. Za to imajo češke učiteljice veliko zasbigo. Kako napredujejo, ponči nas vršovicka šola (blizu Prage), koja je izložila jako nazorni pregled v poučevanji ženskih del. Potern se pa čudinio, da tako rnlade roke vedo izgotoviti obleko za celoga človeka. Dve izloženi figuri v narodnein kroji namtopred.stavljata. ¦—Globoko nas ganejo izložena dela s 1 a b o u m n i li o t r o k. Preproste in jednostavne so. Toda dobrodejstvo, koje stvarja delo, gotovo olajšuje tudi nesrečnemu bolnemu dečku stanje njegovo, in smelo trdim, da v tem jodnostavnern delu je izložen velik triumf vzgojovalnega delovanja našega stoletja. Škoda, da je tu izložono samo, kar se stori za poučevanje mladine, a ne tudi, kar se stori nji v zabavo in obveseljenje. Izložena zabavna literatura ni kaj bogata, dasi je, kolikor je znano, v istini večja. V oddelku ljudskega šolstva so izložili raznoteri knjigarji svoja učila, na pr. Otto, Kober i. dr. Ostavimo oddelek ljudskega šolstva z istinito zadovoljnostjo, koja nas spremlja v vseh strokah češkega dela, ter pristo])imo k razstavi c. kr. če.ških in nem- ških učiteljišč in k sosedni izložbi srednjega šo 1 stva. Oba ta oddelka zavzimata primerno le malo prostora, kar je unievno. Sprva ni možno srednjim šolam izložiti svojih učil, kakor je to rnožno učiniti ljudskim šolarn, dalje je strogo urejen njih razvoj in stopinja po zakoim, tako da je jeden ustav sličon drugeiim na las. Zanimivi so diagrami, rned kojiini je najzanimivejši diagram o obiskovanji nemških srednjib šol. Crte predstavljajo obiskovanje posaniičnib nstavov skoro do vratolomne višine, toda na stopinji 70. leta padajo hitro v globljo prepast, bolj nego kdaj. Srednje šole so izložile pismena in obrazovna dijaška dela; izloženi so dalje načrti šolskih poslopij, grafično uspodobljena povestnica srednjih šol. Jako borno so tn zastopana učila. Toda zelo zanimiva je izložba pisateljskega delovanja učiteljstva. Stari akademiški gimnazij, kjer so učiteljevali Jungniann, Velisskv, Niederle, Novotny, Sohaj, Zikmund, Durdik, Kott in dr. stoji na vrhu. Ženska ročna dela so tudi častno zastopana (ženska učiteljišča). Triumf šolske izložbo je pa pred vsera strokovna šola. 0 tej prihodnjič. A. S.