LETO XXVIII.	ŠT. 2, FEBRUAR 1979
S SINDIKALNEGA SESTANKA
Tretji samoprispevek - Vsem učencem ustrezen šolski prostor
Na sestanku izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata Induplati, ki je bil 29. 1. letos, so se poleg predsednikov osnovnih organizacij sindikata zbrali tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in vodje delegacij zbora združenega dela ter delegati SIS za izobraževanje. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka programa za gradnjo šolskega prostora v občini Domžale iz 3. samoprispevka.
Osnutek programa bo posredovan v TOZD in OZD, v krajevne skupnosti in šole. Akcija je široko zasnovana in bo potekala dva meseca, vse do referenduma, ki bo 8. 4. 1979.
Tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Induplati, se bodo zavzeli, da bo javna razprava v redu potekala, da bodo delovni ljudje seznanjeni s programom gradnje šolskega prostora v občini in bodo tvorno sodelovali s pripombami in konstruktivnimi predlogi.
Na sestanku so se prisotni dogovorili, da bo v Induplati javna razprava o programu gradnje šolskega prostora potekala istočasno z razpravo o zaključnem računu naše DO za leto 1978.
Do 15. 2. se organizira sestanek razširjenega političnega aktiva, na katerega bi povabili predstavnika izobraževalne skupnosti Domžale. Pred navedenim rokom pa bodo osnutek programa za gradnjo šolskega prostora obravnavale osnovne organizacije sindikata in OOZSMS ter OOZK. Na teh sestankih bodo zbrali pripombe in vprašanja, ki jih
bodo posredovali na razširjenem političnem aktivu in na zborih delavcev.
Kljub temu, da je bil osnutek programa za gradnjo šolskega pro-
stora iz 3. samoprispevka objavljen v Občinskem poročevalcu (23. 1. 79) in ga dobi vsako gospodinjstvo v občini, objavljamo program tudi v Konoplanu.
Otroci preserskega vrtca: »Tudi mi bomo rabili večjo šolo!«
Program gradnje šolskega prostora v obdobju 3. samoprispevka (1979—1984)
Objekt	Utemeljitev potreb	Ocena investicij v mio din
1	2	3
— OŠ V. Perko — nova zgradba: 860 učencev v eni izmeni;	—	dvoizmenski pouk v neustreznih prostorih —	večanje števila učencev	70 od tega: 25 samoprispevek 2,
učilnice, 2 telovadnici, kuhinja	— razbremenitev OS Slandrove brigade	45 samoprispevek 3
z jedilnico, zaklonišča idr.
8000 m2 bruto zazidane površine
Objekt	Utemeljitev potreb	Ocena investicij v mio din
1	2	3
— Podružnična šola Dragomelj	— izboljšanje pogojev	2
— Podružnična šola Vrhpolje	— izboljšanje pogojev	2
— OŠ O. Avbelj — nova zgradba 220 učencev v eni izmeni; učilnice, delavnice, telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr. 2500 m2 bruto zazidane površine	—	povsem neustrezni prostori —	dislocirani oddelki —	večanje števila učencev za delovno usposabljanje	30
— Oš. Trzin — nova zgradba 480 učencev v eni izmeni; učilnice, telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr. 4000 m2 bruto zazidane površine	—	večanje števila učencev —	neustrezni prostori —	razbremenitev OS M. Bleje Mengeš	40
— Center usmerjenega izobraževanja I. faza — nova zgradba 480 učencev v eni izmeni, učilnice, telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča idr. 4000 m2 bruto zazidane površine	— preobrazba srednjega šolstva	40 (od tega: 30 samoprispevek 3)
— OŠ Radomlje — prizidek: kuhinja z jedilnico 600 m2 bruto zazidane površine	— neustrezni pogoji za šolsko prehrano	10
— OS J. Broz Tito — prizidek: učilnice, kuhinja z jedilnico, mala telovadnica, zaklonišča; 1700 m2 bruto zazidane površine	—	povečanje števila učencev —	razvoj celodnevne šole —	neustrezni prostori za celodnevno šolo (zasilno preurejene garderobe)	25
— Podružnična šola Blagovica — ureditev večnamenskega prostora	— izboljšanje pogojev	2
— OŠ J. Kersnik Brdo — prizidek: učilnice 400 m2 bruto zazidane površine	—	enoizmenski pouk —	povečanje števila učencev	8
— Podružnična šola Ihan — prizidek: učilnica, večnamenski prostor — telovadnica 250 m2 bruto zazidane površine	—	povečanje števila učencev —	razvoj celodnevne šole	4
— OŠ Slandrove brigade — prizidek: mala telovadnica, kuhinja z jedilnico, zaklonišča 1000 m2 zazidane površine	— razvoj celodnevne šole	15
SKUPNA VREDNOST GRADENJ		213 milijonov
Predvideni finančni viri za graditev šolskih prostorov v obdobju tretjega samoprispevka od 30. aprila 1979 do 30. aprila 1984.
2 % samoprispevka	160	mio
Sredstva združena po samoupravnem sporazumu za spremljajoče objekte	20	mio
Občinska izobraževalna skupnost 15	mio
Splošna poraba	15	mio
Del sredstev iz 0,5 %
občinskega davka	10	mio
Sproščena oročena sredstva
pri LB banki Domžale	14	mio
SKUPAJ	234	mio
Orientacijski program za gradnjo šolskega prostora v obdobju 1985—1989
—	OS M. Blejca: prizidek
—	Podružnična šola Krtina: adaptacija
—	Center usmerjenega izobraževanja (II. faza): prizidek
—	OS Domžale (Krajevna skupnost S. Jenko) — 720 učencev v eni izmeni — nova zgradba
—	OS Radomlje — Preserje — 480 učencev v eni izmeni: nova zgradba
—	OS M. Koželj Dob: prizidek
—	OS J. Vega Moravče: prizidek
—	Podružnična šola Češnjice: adaptacija
NAS RAZGOVOR
Kaj dela komisija za delovna razmerja?
Tokrat smo sklenili v rubriki Naš razgovor predstaviti delo komisije za delovna razmerja DSSS. Na razgovor smo povabili predsednico komisije tov. MAJDO KERNOVO. Tov. Kernova je kemijski tehnik in dela že 7 let v kemijskem laboratoriju naše DO.
Ostali člani komisije so: Vinko Kurzvveil, Mirjana Kavčič, Rajko Kavčič in Marjana Zupan.
S tov. Kernovo sva se takole pogovarjali:
Kaj je naloga komisije za delovna razmerja oz. kakšno funkcijo ima?
Komisija razpravlja in odloča o sprejemu novih delavcev na delo v DSSS, rešuje odpovedi oz. sklepa o prekinitvah delovnega razmerja delavcev DSSS, rešuje prošnje za štipendiranje, za odobritev izred-
S SEJMA MODE 79
V dogovarjanju s trgovino
Letošnji teden Sejma mode (od 13. 1. do 19. 1.) na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je za nas potekal v dogovarjanju s trgovskimi organizacijami glede njihove največje možne udeležbe v novo oblikovanih maloprodajnih cenah.
Večina trgovskih organizacij, s katerimi smo do sedaj sodelovali, do sejma še ni podpisala novega samoupravnega sporazuma, ki določa naj višje odstotke udeležbe trgovskih OZD v maloprodajninh cenah. Pred podpisom sporazuma in pogodb bi si vse želele zagotoviti čim ugodnejše pogoje pri nakupu. Zato realizacija prodaje v januarju ne bo pokazala tistega, kar bi si želeli, pa čeprav smo s težavami računali.
»Z grosističnimi trgovskimi podjetji, s katerimi smo do sedaj poslovali: Ateks, Stoteks, Veletekstil, Dalma, sistem blagovnih hiš Nama itd. ne bo težav,« je povedal naš trgovski zastopnik Milakovič, »saj smo z njimi takoj našli skupini jezik o prodajnih cenah po novem dogovoru. Razumljivo je, da bomo tistim trgovskim organizacijam, ki so že pretekla leta dobro poslovala z
Tov. Gabrič (prvi z leve) in tov. Milakovič (drugi z desne) v pogovoru s kupci
nami, tj. sklepala celotne pogodbe, ustvarjala maksimalno višino prometa letno in redno (v roku 14. dni) plačevala, še naprej nudili najboljše pogoje pri udeležbi v maloprodajnih cenah.
Težave pa so nastale pri sklepanju pogodb z manjšimi trgovskimi organizacijami, ki bi vse naenkrat želele veljati za grosiste. Grosisti imajo namreč po grupaciji trgovskih OZD v tri skupine, določen najvišji odstotek udeležbe v malo-
Pogled na naše zavese
prodajnih cenah po novem samoupravnem sporazumu.«
V zvezi s tem je tudi tov. Gabrič, trgovski zastopnik za Slovenijo povedal: »Prihajajo naše stare stranke, zastopniki manjših trgovskih podjetij in po krajšem razgovoru izvem, da ne spadajo več v maloprodajo, ker so se pred nedavnim združile z drugimi trgovskimi pod-
jetji, torej jih moramo tretirati kot grosiste in upoštevati višje odstotke udeležbe pri maloprodajnih cenah.«
»Zaradi novosti, ki jih je prinesel nov samoupravni sporazum o prehodu na nove maloprodajne cene ter skupnem določanju naj večje udeležbe trgovinskih OZD v teh cenah je bilo potrebno na novo urediti cel sistem prodaje,« je dejal tov. Milakovič, »in tu gre pohvala vsem našim strokovnim sodelavcem, ki so si prizadevali in se trudili, da bi se te stvari čim hitreje uredile, ter delali tudi v svojih prostih urah.«
Glede same kolekcije izdelkov In-duplati so se naši trgovski zastopniki in tudi obiskovalci sami pohvalno izrazili. Vsi starejši artikli so še vedno zelo iskani, za letošnjo kolekcijo pa se kupci še posebno zanimajo. Seveda z željo, da bi čim več izdelali in s pripombami na včasih še vedno predolge dobavne roke.
Na vprašanje, kaj misli o tem, da letos nismo dobili »zmajčka«, je tov. Milakovič dejal: »Mislim, da bi ga tudi letošnja kolekcija zaslužila, saj ni sabša od lanske. Prav pa je, da s tem priznanjem spodbudijo tudi nekatere druge razsatv-ljalce, ki so si to zaslužili, a »zmaja« še niso prejeli.«
Razstavni prostor so pa vsi strokovni delavci, ki se ukvarjajo s prodajo pohvalili. Pravijo, da je po poslovni strani najboljši do sedaj. Za dogovarjanje s kupci, obiskovalci je bilo dovolj prostora — tri razpredellci s tremi velikimi mizami. »Končno si nismo bili drug drugemu v napoto,« sta povedala tov. Gabrič in tov. Milakovič.
Tako, sejem je za nami, čaka pa nas še veliko dela. Prav gotovo, da se bo po podpisu samoupravnih sporazumov s trgovskimi organizacijami, ko bo jasno, kolišno udeležbo "v maloprodajnih cenah bodo trgovine imele, stanje normaliziralo. Potruditi pa se še moramo, da bomo čim več in čim bolje proiz-vaj ali.
Urednica
nih dopustov, študijskih im drugih, o premestitvah delavcev DSSS na druga delovna mesta in podobno problematiko iz delovnih razmerij. Seveda naša komisija obravnava problematiko delavcev DSSS, ker problematiko iz delovnih razmerij delavcev TOZD obravnavajo pristojne komisije za delovna razmerja TOZD.
Se komisija retino sestaja in kolikokrat se je sestala lani?
Komisija se sestaja po potrebi in to je poprečno enkrat mesečno. Ce je neka zadeva nujna, se moramo sestati čim prej, tako da se je že zgodilo, da smo se v enem mesecu tudi dvakrat sestali. Od 20. aprila lani, ko je bila komisija izvoljena,
pa do januarja letos se je komisija sestala 11-krat.
Delamo pa po določilih samoupravnih splošnih aktov v zvezi z delovnimi razmerji.
Kaj bi pojasnili našim delavcem, glede na izkušnje pri delu v tej komisiji?
Pojasnila bi, da prošnje za izredne dopuste, ki trajajo nad 7 dni, rešuje delavski svet, seveda pri skupnih službah DS DSSS, za delavce TOZD pa DS posamezne TOZD.
V zvezi s prošnjami za študijske dopuste in štipendije moram povedati, da jih odobrimo, le če gre za študij za določene profile kadrov ki ga potrebujemo v tovarni. Veli-
ko je namreč prošenj zu pravno-administrativni študij, najsibodi redni ali izredni (ob delu), ki jih v zadnjem času ne rešujemo ugodno, saj za enkrat nimamo več potreb po teh kadrih.
Pri prošnjah za prekinitev delovnega razmerja bi pa pojasnila, da delavec lahko sporazumno prekine delovno razmerje pred iztekom odpovednega roka, le tedaj, če ima za to posebne objektivne razloge. Drugače pa morajo delavci računati z odpovednim rokom, ki je določen po samoupravnih splošnih aktih o delovnih razmerjih.
Za odgovore se tov. Kernov! zahvaljujemo, komisiji pa želim še naprej uspešno delo.
Urednica
iz dela samoupravnih organov
Nove maloprodajne cene
DELAVSKA SVETA OBEH PROIZVODNIH TOZD STA SPREJELA VEC POMEMBNIH SPORAZUMOV
Sredi januarja letošnjega leta sta delavska sveta TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija sprejela več pomembnih samoupravnih sporazumov. Eden pomembnejših je prav gotovo Samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen in prehodu na maloprodajne cene brez prometnega davka ter skupnem določanju največje udeležbe prometnih organizacij v tako oblikovanih maloprodajnih cenah za bombažne izdelke, ki so ga pristojni organi pripravljali skoraj celo leto. Zadeva okrog sporazuma se je tako zavlekla, da smo bili v času pred Novim letom in tik po njem v situaciji, ko nismo mogli prodajati in se je blago kopičilo v skladiščih. Trgovske orga-nizacje namreč niso hotele tvegati novih naročil, ker niso vedele, v kakšnih pogojih bodo lahko po novem kupovale in prodajale.
Poleg že omenjenega sporazuma in odločanja o načinu oblikovanja cen sta delavska sveta sprejela še dva sporazuma:
Samoupravni sporazum o skupnem nastopanju na tujih tržiščih in skupni devizni politiki in Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale.
Sprejeli pa so še izpopolnjen Pravilnik o ugotavljanju količine, kakovosti in gospodarnosti dela, potrdili Osnutek statuta Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije in imenovali delegate, ki nas bodo zastopali v tem združenju in v Gospodarski zbornici Slovenije.
Samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen in prehodu na maloprodanje cene
Novost, ki ga prinaša Samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen in prehodu na maloprodajne cene brez prometnega davka ter skupnem določanju naj večje udeležbe prometnih organizacij v tako oblikovanih maloprodajnih cenah za bombažne izdelke je v tem, da proizvajalci oblikujejo maloprodajne cene in ukinjajo vse oblike popustov (kondicij), ki so jih doslej dajali trgovinam (rabati, super rabati, skonti itd.). Za pokritje stroškov trgovine pa so v sporazumu določeni najvišji odstotki udeležbe v maloprodajni ceni.
Glede naj večje možne udeležbe v skupnem prihodku so trgovske organizacije razdelili v tri skupine: v
I.	skupini so veletrgovine (grosisti) in imajo najvišji odstotek udeležbe v skupnem prihodku, v 2. skupini so velike trgovske hiše, v 3. skupini pa je maloprodaja in ima najmanjši odstotek udeležbe.
Maloprodanje cene se oblikujejo v osmih različnih skupinah izdelkov. Za našo delovno organizacijo je zanimiva razdelitev izdelkov zlasti v prvo, drugo, tretjo in osmo skupino.
V 1. skupino so uvrščeni naslednji izdelki: bombažne tkanine, tkanine bombažnega tipa v mešanicah s sintetiko in drugimi prejami ter tkanine iz 100 % umetnih ali sintetičnih prej — tiskane in dezinirane.
Pri teh izdelkih se maloprodajna cena oblikuje tako, da se stara cena poveča največ za 24%.
V	2. skupino so uvrščeni izdelki: bombažne tkanine, tkanine bombažnega tipa v mešanicah s sintetiko in drugimi prejami ter tkanine iz 100'l,, umetnih ali sintetičnih prej — surove, beljene in barvane.
Pri teh izdelkih se maloprodajna cena oblikuje tako, da se stara cena poveča za največ 23 %.
V	3. skupini so naslednji izdelki: posteljnina, namizno perilo, frotir, kuhinjske bris alke, robci itd.
Pri teh izdelkih se maloprodajna cena oblikuje tako, da se stara cena poveča za največ 24 %.
V	8. skupini so drugi neomenjeni izdelki, pri katerih se maloprodajna cena oblikuje tako, da se stara poveča največ za 24 %.
Za dogovarjanje s prometnimi organizacijami o njihovi konkretni udeležbi v skupnem prihodku so člani delavskih svetov obeh proizvodnih TOZD imenovali posebno strokovno komisijo, ki je pooblaščena, da v soglasju s prometnimi organizacijami določa konkretno višino njihove udeležbe v skupno doseženem dohodku skladno s spre-
Sltladišče gotovih izdelkov
jetimi osnovami in merili v obeh proizvodnih TOZD, kakor tudi, da v izjemnih in nujnih primerih odobri posamezni prometni organizaciji udeležbo v višini, določeni tudi izven navedenih osnov in meril, vendar v okviru največje možne udeležbe, določene s posebnim sporazumom med proizvajalnimi organizacijami, ki proizvajajo bombažne proizvode in organizacijami, ki opravljajo promet teh proizvodov na področju SFRJ. O vsaki takšni izredni odobritvi posebnih pogojev posamezni trgovski organizaciji mora komisija poročati takoj na prvem naslednjem zasedanju DS -obeh proizvodnih TOZD in jo ustrezno utemeljiti.
Člani komisije so:
Srečo Bergant, dipl. ing., direktor DO
Avgust Orehek, dipl. ing., šef komercialnega sektorja
Janez Pezdir, dipl. ing., vodja TOZD Proizvodnja
Janez Rainer, ing., vodja TOZD Konfekcija
Jože Klešnik, šef ekonomsko-analitskega sektorja.
Pooblaščeni podpisnik omenjenega sporazuma je tov. Jože Klešnik.
Samoupravni sporazum o skupnem nastopanju na tujih tržiščih
Pri samoupravnem sporazumu o skupnem nastopanju na tujih tržiščih in skupni devizni politiki gre za načelne obveznosti članic Poslovne skupnosti tekstilne industrije, med katerimi je tudi naša DO, kot so: skupno organizirano nastopanje v izvozu, zagotovitev kvantitativnega in kvalitativnega povečanja izvoza, iskanje možnosti vključevanja v mednarodno trgovino na željo proizvajalcev — neiz-voznikov ter posredovanje odstopanja deviznih pravic med članicami Poslovne skupnosti, tako med organizacijami ZD, ki z izvozom devize ustvarjajo, kot tudi v odnosu do organizacij — neizvoznic po njihovih potrebah.
Med člani Poslovne skupnosti so z omenjenim samoupravnim sporazumom urejeni prenosi deviznih sredstev, blagovnih in deviznih kontingentov ter dovoljenj za uvoz.
Pooblaščeni podpisnik tega sporazuma je Srečo Bergant, dipl. ing., direktor DO.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale
Podpisniki tega sporazuma se bodo v okviru te skupnosti dogovarjali in reševali stanovanjsko problematiko v naši občini.
Delegatki, ki nas bosta zastopali:	v izvršnem odboru — Breda
Kurzweil, v odboru za gospodarjenje s stanovanjskim skladom — Frančiška Dajčar.
Pooblaščeni podpisnik tega sporazuma je tov. Ingo Paš, šef kadr,-org. sektorja.
Sprejeli pravilnik o kakovosti, količini in gospodarnosti dela
GOSPODARJI NISMO
2.	februarja sta delavska sveta TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija obravnavala inventurni elaborat, ki sta ga podala tov. Francka Marinšek in tov. Jože Klešnik.
Iz poročila o stanju osnovnih sredstev je bilo možno razbrati, da gospodarji res nismo ...
Osnovna sredstva so bila razmetana po vsej tovarni, ker so brez dokumentacije »romala« po potrebi iz obrata v obrat ali iz ene TOZD v drugo. Zlasti je do »zmešnjav« prišlo ob selitvah. Tako je več osnovnih sredstev TOZD Proizvodnja v TOZD Konfekciji in obratno ali celo iz TOZD Restavracije, pa niti ne v prav majhnih vrednostih. Za vsa ta »sposojena« osnovna sredstva je centralna inventurna komisija predlagala, da jih TOZD, ki si jih je sposodila odkupi ali pa vrne, če jih ne rabi.
Nered se kaže tudi pri sredstvih, ki so za odpis, saj so ali dotrajana ali jih sploh ni najti. Osnovna sredstva, ki so dejansko nerabna, bo potrebno komisijsko odpisati oz. prodati Dinosu.
Tudi pri tkaninah za fazno proizvodnjo je bilo veliko razlik in to prav zaradi nereda.
V razpravi so prisotni poudarili, da je skrajni čas, da napravimo red. Obratovodje naj ne bi dopustili, da se brez dokumentacije odnašajo osnovna sredstva iz obratov. Tudi za fazno blago naj velja: brez spremnih dokumentov naj se blago ne sprejema! Do sprejema je blago last TOZD Proizvodnje in se mora tam skladiščiti.
Glede na to, da popisne komisije niso v celoti opravile svojega dela, saj je bila njihova naloga, ne le popis dejanskega stanja osnovnih sredstev, ampak tudi njihova uskladitev, bo to delo potrebno opraviti naknadno. Skrajni rok je do 30. 4. 1979.
Ivana
Kot je znano, je poskusni rok (3 mesece) imenovanega pravilnika že zdavnaj potekel, pravilnik pa smo še do nedavna uporabljali le poskusno.
Njegov dokončen sprejem se je zavlekel v želji, da bi bil pravilnik čim boljši oz. objektivnejši. V času po preteku dogovorjenih treh mesecev poskusne uporabe, so bile namreč pravilniku dodane še številne dopolnitve, na osnovi pripomb in izkušenj. Torej je bilo za izdelavo tega dokončnega predloga uporabljeno vse dosedanje gradivo (vključno z dopolnitvami glede montažnih del za TOZD Konfekcijo).
Splošni del pravilnika ostaja vsebinsko nespremenjen, razen v 3. členu, kjer gre za stimulacije organizatorjev proizvodnje in režijskih delavcev. Definitivno bi se pravilnik začel uporabljati od 1. 1. 1979 dalje.
Potrdili osnutek statuta splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije
Na podlagi Zakona o združevanju organizacij združenega dela v Splošno združenja Gospodarske zbornice Slovenije je Upravni odbor
IZ DELA POČITNIŠKE SKUPNOSTI
Verjetno se večina naših delavcev še spominja, da je ena od počitniških hišic v Izoli last naše delovne organizacije, točneje naše TOZD Konfekcije, ki je hišico prevzela po razporeditvi sredstev med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija (sredstev, ki so »ostala« od nekdanje Opekarne Radomlje).
Hišico ima v upravljanju Počitniška skupnost Domžale, tako kot tudi vse ostale počitniške hišice v Izoli. Lani so skozi vso letno sezono hišico uporabljali pretežno delavci naše DO.
Letos predvideva Počitniška skupnost Domžale, da se bodo povečali stroški vzdrževanja celotnega počitniškega naselja v Izoli. Najemnina za zemljišče se bodo povečala na 40.000,00 dinarjev, povečali pa se bodo tudi ostali stroški vzdrževanja. Za najemnine za zemljišče na hišico predvidevajo 2.000,00 dinarjev, za stroške za vzdrževanje na hišico pa tudi 2.000,00 dinarjev.
Gospodarske zbornice Slovenije sprejel pobudo, da se med drugimi združenji ustanovi tudi Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije. V to združenje se bodo obvezno združevale vse temeljne in druge organizacije združenega dela tekstilne industrije, ki opravljajo tekstilno dejavnost in njihove poslovne skupnosti.
Z ustanovitvijo imenovanega združenja bo prenehalo sedanje Združenje TOZD tekstilne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. V zvezi s pripravami za ustanovitev omenjenega združenja pa je bilo potrebno obravnavati Osnutek statuta Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije, program dela tega združenja za leto 1979 in pa evidentirati kandidate za delegate v tem združenju in delegate za Gospodarsko zbornico Slovenije.
Člani obeh DS so omenjeni osnutek statuta potrdili, potrdili so tudi program dela tega združenja za leto 1979 in pa imenovali delegate, ki nas bodo zastopali, in sicer:
Karolina Puhan v skupščini Splošnega združenja, Ingo Paš v izvršnem odboru Splošnega združenja in Janez Rainer v skupščini Gospodarske zbornice Slovenije.
Urednica
Dokončni stroški bodo določeni na redni letni skupščini te skupnosti.
Kljub predvidenemu povečanju stroškov vzdrževanja, bodo ostali prispevki za letovanje v Izoli isti kot lani. Za najemnino hišice boste plačali 40,00 din na dan (za 4-član-sko družino). Prav gotovo je to zelo ugodna cena, saj imajo dopustniki možnost kuhanja na plinskem kuhalniku. Hišice so opremljene tudi s hladilnikom.
O predlogu Počitniške skupnosti Domžale za povečanje stroškov vzdrževanja počitniških hišic v Izoli je razpravljal tudi delavski svet TOZD Konfekcija Induplati na svoji seji pretekli mesec in sprejel sklep, da se predlog o povišanju stroškov potrdi.
Člani delavskega sveta so še imenovali delegata, ki nas bo zastopal v novoizvoljenem upravnem odboru te skupnosti. Delegat je tov. Janez HAFNER.
Urednica
Obnovili bodo
LETOS PREDVIDEVAJO TEMELJITO POPRAVILO IN ČIŠČENJE TER NAKUP NOVEGA INVENTARJA POČITNIŠKIH HIŠIC V IZOLI
Počitniška skupnost Domžale predvideva, da bi ostali v letošnjem letu prispevki za letovanje v Izoli nespremenjeni. Povečali pa se bodo stroški vzdrževanja celotnega naselja v Izoli za odstotek porasta cen.
Predstavljamo vam
Koncem januarja smo na delo sprejeli štiri delavke s Prekmurja: Majdo Koltaš, Marijo Malačič, Liljano Hahn in Mileno Zrinski. Vse štiri delajo v predilnici.
Tov. MILENA ZRINSKI je povedala:
Smo z okolice Murske Sobote. Jaz sem iz Moščanec.
To je moja prva zaposlitev. Delo v proizvodnji je težko. Upam pa, da bo šlo, ko se bom navadila.
Ker se še priučujemo, delamo povsod, kjer nas rabijo.
Da smo se odločile priti sem, je glavni razlog to, da je v Prekmurju malo industrije, le tekstilna tovarna Mura v Murski Soboti in je zato doma težko najti delo. V Muri so težki pogoji za sprejem na delo. Celo izučene šivilje težko dobijo delo.
Tovnarna nam je priskrbela stanovanje v Radomljah, v upravni zgradbi. Sedaj smo tri v eni sobi. Stanovanje še ni dokončno opremljeno. Upam, da bo čimprej. S stanovanjem sem zadovoljna, ni pa »fajn«, ker moramo iz obrata do postaje pešačiti. Avtobusna zveza do tovarne je pa v redu.
Kaj več težko povem, ker sem šele četrti dan tukaj.
Novim sodelavkam želimo, da bi se čim bolje vživele v naš kolektiv, želimo pa jim tudi veliko delovnih uspehov.
Uredništvo
Nesreče v zvezi z delom v januarju 1979
V mesecu januarju je bilo v naši DO skupno 8 nesreč v zvezi z delom. Zaradi slabega vremena (sneg, poledica) jih je bilo kar 6 na poti na delo ali z dela domov. Ena nesreča je bila v pregledovalnici blaga, druga v obratu kovinskih konstrukcij. Vse nesreče so bile po obliki lažje. Ponesrečenci so iz naslednjih organizacijskih enot:
OE tkalnica:
— ANTON LEKAN se je pri stroju za čiščenje blaga spotaknil ob lesen zaboj, zaradi tega je padel in se udaril na levo stran prsnega koša.
OE pripravljalnica:
— MARIJA HUBER je na poti na delo zaradi poledice padla in se poškodovala po glavi in prsnem košu.
OE predilnica:
— ANTONIJA KVEDER je na poti na delo prečkala cesto na prehodu za pešce pred našo vratarnico. Pri tem prečkanju jo je zadel
tovorni avtomobil. Padla je in pri padcu dobila pretres možganov.
OE konfekcija Peče:
— ŠTEFKA LAZAR je na poti na delo zaradi poledice padla in se udarila na prsni koš,
— ANDREJA KUNAVER je na poti na delo zaradi poledice padla in si poškodovala komolec leve roke.
OE Konfekcija Radomlje:
— ANICA PUST je pri prenosu cerade iz proizvodne hale v skladišče na poledenelem dvorišču padla. Od padca ima bolečine v hrbtenici in prsnem košu,
— PAVLA TOPOLOVEC je na poti z dela na poledeneli cesti padla in se pri padcu udarila po glavi.
OE kovinske konstrukcije:
— MARTIN ZDRAVIC je pri delu na kovinskem ogrodju nenadoma začutil bolečino v očesu. Pri ambulantnem pregledu je bilo ugotovljeno, da mu je v oko priletelo več drobnih kovinskih opilkov.
B. Zupan
IZ KS PRESERJE
Partizan v akciji
Telovadno društvo preserske krajevne skupnosti realiziralo zadane naloge
Samoupravna organiziranost Krajevne skupnosti se odraža na več področjih dela. Eno teh delovnih področij je tudi telesno kulturna dejavnost.
Svet KS Preserje je že zelo zgodaj vključil to dejavnost v svoj program dela. Leta 1975 je imenoval odbor za šport in rekreacijo, ki si je zadal nalogo usmeriti predvsem naše najmlajše člane družbe, to je predšolske otroke v športne dejavnosti. To pa predvsem iz razloga, ker je Partizan Slovenije pripravil izvirno študijo za delo z naj-mlajšimi, imenovano Cicibanova športna značka, katere program je naučiti cicibane osnovnih veščin v kolesarjenju, kotalkanju ali drsanju, smučanju, ročnih spretnostih z žogo in planiranju. Zaradi zainteresiranosti tudi šoloobveznih otrok za tovrstno udejstvovanje ter zaradi preobsežnosti dela odbora, je bilo dne 23. 6. 1977 ustanovljeno društvo PARTIZAN PRESERJE. Naloge in program dela, ki si jih je na svoji prvi seji zadal upravni odbor društva, so bile v dosedanjem obdobju večinoma realizirane. Tako smo v letu 1978 imeli:
—	telovadba za predšolske otroke, kjer je bilo v povprečju po 45 otrok, s katerimi je delalo 5 vodnikov;
—	telovadba za učence prvih razredov na katero je prihajalo po 50 učencev in jih vodijo 4 vodniki, ki so opravili vodniške tečaje v Mozirju;
—	gimnastika za pionirke četrtih razredov, kamor redno zahaja preko 45 pionirk. Vodijo jih 3 vodnice pod strokovnim vodstvom študentke VSTK;
—	odbojka za pionirke, kjer redno vadi 22 pionirk, ki jih vodita 2 trenerja. Ekipa pionirk je v odbojki dosegla na občinskem tekmovanju 1. mesto.
—	tenis trenira 8 mladincev in mladink;
—	program športne značke za predšolske otroke je razširjen še na drugo stopnjo. V prvi je prejelo športno značko 110 cicibanov.
—	v mesecu decembru je bil organiziran v Zalogu enotedenski tečaj v drsanju, katerega se je udeležilo 92 šoloobveznih otrok;
—	za člane društva je bil organiziran tudi prihod Dedka Mraza, ki je navzočim razdelil praktična darila v obliki žog, kolebnic itd.
Aktivnost in uspešnost dela društva pa je bila tudi plod tesnega sodelovanja s svetom krajevne skupnosti, Osnovne šole in vzgojno varstvenih ustanov.
BZ
Mednarodno leto otroka m,adim
Generalna skupščina OZN je ob dvajseti obletnici deklaracije združenih narodov o pravicah otroka proglasila letošnje leto za mednarodno leto otroka. S tem morajo postati otroci središče zanimanja in skrbi vsega sveta. To je čas, ko se moramo spomniti najpomembnejših načel, čas, da vlade vseh dežel sveta, organizacije in posamezniki skupno uresničujejo konkretne naloge v dobro otrok in to na vseh področjih: zdravstvenem, ekonomskem, kulturnem in vzgojno-izobraževalnem.
Naša družba vedno na prvem mestu poudarja skrb za otroka, zato nas deklaracija ZN ni našla nepripravljenih. Vendar pa je prav, da se tudi vsak posameznik vpraša, kaj lahko še naredimo za dobro otrok, kako bi lahko poskrbeli za otroke v naših krajevnih skupnostih, občini, republiki, v svetu?
V občini Domžale smo konec leta 1978 praznovali že 30-letnico organiziranega varstva. Od skromnega začetka, ko je bilo varstvo organizirano v podružbljeni zasebni zgradbi in sta se z varovanjem ukvarjali le dve osebi, so kasneje zrasli novi vrtci v Domžalah, na Viru, na Količevem, v Radomljah, Preserjah, Mengšu, Jaršah, Moravčah, Ihanu. Danem imamo v predšolsko varstvo vključenih 807 otrok, za katere skrbi preko 100 vzgojiteljic in varuhinj. Posebej naj omenim le vrtec v Preserjah, ki je čeprav bolj skromen in le za 25 otrok, za nas pomemben zato, ker se v odprtju tega vrtca v našem stanovanjskem bloku zrcali neka odgovornost, s katero je pristopila uprava in samoupravni organi v Induplati do problematike varstva otrok.
V	letošnjem in naslednjih letih je planirana izgradnja vrtca še v Trzinu, Moravčah in Mengšu. Vendar pa je potrebno veliko več sredstev, saj trenutno čaka na sprejem v vrtce preko 500 otrok, od katerih bo ca. 200 sprejetih v novem vrtcu v Domžalah, ki bo predvidoma odprt v aprilu letos. Način financiranja je iz redne prispevne stopnje, ki mora pokriti investicijsko in redno dejavnost. Težnja skupnosti otroškega varstva, tako tudi celotne družbe je, da se v organizirano varstvo pritegne čimveč otrok iz družin z nižjimi dohodki.
Ozreti se je treba tudi na otroka — šolarja. Čim več otrokom nuditi celodnevno šolo ali vsaj podaljšati bivanje v šoli z organizirano prehrano. Zal pa prostorske zmogljivosti tega ne dopuščajo povsod. Treba bo še graditi, oziroma dograjevati.
Misliti je treba tudi na otroška igrišča, ki manjkajo v vseh krajevnih skupnostih in to za predšolske in šolske otroke. Z izgradnjo igrišč bomo zmanjšali tudi število nesreč otrok, ki se sedaj največ igrajo ob cestah pa tudi na cestah. Praksa nam kaže, da nam ob novih investicijah vedno zmanjka sredstev za igrišča. Prav tu bi morale svojo vlogo odigrati krajevne skupnosti in posamezniki, ki bi morali sodelovati tako pri načrtovanju kot pri urejanju igrišč, saj gre tu za varnost in razvedrilo njihovih otrok.
V	letošnjem letu pristopamo k referendumu novega samoprispevka za šolstvo. Mislim, da bomo vsi glasovali za prispevek, saj ni verjetno nikogar med nami, ki si ne želi, da bi imeli vsi otroci v šolah enake možnosti.
Marica Jerman
Sestanki v prostem času
Na seji v januarju smo kritično analizirali program dela naše OO ZSMS do leta 1980 in ugotovili, kaj smo že uresničili. V ta namen smo pripravili poročilo o delu, blagajniško poročilo in poročilo o reševanju stanovanjske problematike. Do konca mandata pa nas čaka še mnogo nalog, ki jih še nismo izpeljali.
Že na prejšnji seji smo se domenili, da bomo po novem imeli sestanke ob 13.30 uri, da dopoldanska izmena ne bo preveč trpela. Se bolje pa bi bilo, da bi se sestajali na proste dni ali ob priložnostih, ko smo zbrani, npr. zaradi delovne akcije ipd. Za to je potrebna visoka stopnja delovne zavesti, ki bi jo mladina morala imeti in družba od nas to tudi pričakuje, zato ne bi smeli več odlašati.
Nada
Smo za
planinsko sekcijo?
Delovno organizacijo je v januarju obiskal predstavnik planinskega društva iz Domžal in nam ponudil usluge (npr. predavanje in film, vodenje izletov itd.), ki bi jih posredovali domžalski alpinisti v zahvalo za nudeno finančno in materialno pomoč.
Pripravljeni so nam pomagati tudi pri ustanavljanju planinske sekcije, ki bi vključevala vse ljubitelje gora, seveda, če bo dovolj zanimanja za to.
Nada
Preserski cicibani in pionirji PARTIZANA Preserje
rezervirano za mlade
NADOMESTNE IN DOPOLNILNE VOLITVE V OO ZSMS
Zapolnili vrzeli
V	zadnjem času je mnogo mladih izstopilo iz naše delovne organizacije, nekateri pa so odsotni samo začasno, ker so odšli na služenje vojaškega roka ali na porodniški dopust, nekaj pa se jih je preselilo v Radomlje. Mnogo od teh je bilo tudi članov predsedstva. Tako smo mladinci postali zelo razkropljeni in nepovezani, zato je bilo treba nastale vrzeli zapolniti.
V	ta namen smo izvedli v posamezni TOZD volitve za posamezno TOZD, DSSS in koordinacijo. Volili smo kandidate samo za prazna mesta. Ker je bil večinoma predlagan samo po en kandidat, smo volili z zapitimi listami. Druga mesta so ostala nespremenjena.
V	začetku letošnjega leta, dne 16. 1. 1979 ob 13,30 uri smo imeli volitve za TOZD Proizvodnja in DSSS.
VODSTVO ZSMS INDUPLATI JE SEDAJ TAKOLE:
TOZD PROIZVODNJA:
Predsednik:	Bernarda Šoštarič
(namesto Otona Križman)
Sekretar: Silva Klakočer (namesto Marija Cerar-Savc)
Člani predsedstva: Janez Cerar, Danica Dragun, Martin Cerar, Brane Peterka, Zdravko Mitrevski, Sonja Zarnik, Vladimir Jovanovič (dopolnilo), Brane Lamberšelc (dopolnilo).
Člani koordinacijskega sveta: Francka Slapar, Marinka Šmid, Jana Grčar, Cvetka Gjergjek, Vladimir Jovanovič.
Delegat za OK Domžale: Janez Cerar (namesto Otona Križmana).
DSSS:
Predsednik:	Vinko Vodnik (na-
mesto Mira Troha),
Sekretar:	Bernarda Pavlič (na-
mesto Milene Orehek),
Člani predsedstva: Majda Šoštarič, Bernarda Pavlič, Vinko Vodnik, Člani koordinacijskega sveta: Viktor Marinšek, Tatjana Štefan.
Delegat za OK Domžale: Viktor Marinšek, Tatjana Štefan (namesto Miroslava Troha).
TOZD KONFEKCIJA pa je izvolila svoje vodstvo že dne 22. 12. 1978. Izid je naslednji:
Predsednik: Oto Križman, Sekretar: Marinka Grošelj,
Člani predsedstva: Oto Križman, Zlatko Narobe, Dane Lavtar, Janez Pavli, Marinka Grošelj, Franci Benda, Marjana Dormiš, Olga Sušnik,
Člani koordinacijskega sveta: Miran Makovec, Silva Cunk, Delegat za OK Domžale:	Oto
Križman.
Obe TOZD in DSSS so izvolili manjkajoče člane še za KOORDINACIJSKI SVET:
Predsednik Janez Cerar,
Sekretar: Bernarda Pavlič (namesto Milene Orehek),
Blagajnik: Tatjana Štefan, Nadzorni odbor: Janez Cerar, Silva Klakočer, Brane Lamberšek (dopolnilo)
Delegat za OK Domžale: Bernarda Pavlič (namesto Milene Orehek).
Bernarda Pavlič
Novoizvoljenim članom predsedstva OO ZSMS Induplati čestitamo celotnemu predsedstvu pa želimo uspešno delo v njihovem mandatu.
Uredništvo
5franka gce a
Dvajset let je minilo, dvajset let delovne dobe, dvajset let je zdaj že mimo, od takrat, ko k nam si prišla.
Zmeraj pridna tkalka si bila, srečo, radost z nami delila, dvajset let si delala ti, tukaj so žulji tvojih dlani.
Zdaj se spomni vseh tistih časov, sončnih, snežnih, deževnih dni, ko doma so spali še vsi, v tovarno šla si le ti.
Danes zadnjič si med nami, tvoj glas slišimo dobro znani, jutri boš že brez skrbi, greš v pokoj, svobodna si.
Z vinom si nas počastila,
vsi ti želimo, da srečna bi bila,
zdaj, ko zadnjič z nami si,
pijmo ga: »Na zdravje tvoje,« vsi.
Bernarda Šoštarič
S POSVETA PREDSEDNIKOV SINDIKATA
Učinkovitejše gospodarjenje
16. januarja letos je bil v prostorih restavracije Slamnik v Domžalah posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata iz naše občine. Posveta smo se udeležili tudi nekateri predsedniki izvršnih odborov OOS Induplati.
Namen posveta je bil, da se dogovorimo o nalogah, za čim bolj uspešno uresničevanje sklepov sindikalnih kongresov v osnovnih organizacij ah.
Široka razprava se je odvila po podanem programu dela Občinskega sveta ZS Domžale za leto 1979. Občinski svet ZS Domžale bo na podlagi razprav v osnovnih organizacijah in posebnih tematskih razprav v konferencah sindikata oblikoval stališča, kot podlago za delovanje
njegovih organov in oporo delavcem pri reševanju njihovih konkretnih problemov.
Glede na perečo situacijo, ki se kaže v veliki stopnji inflacije, večji potrošnji od ustvarjenega dohodka, neučinkovitih investicijah, deficitu v zunanjetrgovinski bilanci, je letos nujno izboljšati razpravo v TOZD in OZD o gospodarjenju, o zaključnih računih.
Osnovne organizacije bodo morale na osnovi razprav v sindikalnih
skupinah pripraviti stališča Zveze sindikatov za odločanje na zborih delavcev, zagotoviti pa bodo morale tudi sprejem potrebnih ukrepov za odpravljanje vseh dosedanjih slabosti v poslovanju, ter takšen program aktivnosti v letu 1979, da bodo delavci v temeljnih organizacijah sledili stabilizacijskim prizadevanjem, utemeljenim v resoluciji o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1979.
Posvet smo sklenili s operativnim programom občinskega sveta ZS za prvo polletje 1979. Iz podanega programa je razvidno, da nas čaka obilo dela, kajti pred nami je cel kup akcij, ki jih bo moral sindikat izpeljati v določenih rokih, ki jih narekuje rokovnik za tekoče leto.
Janez Hafner preds. IO OOS Konfek.
OBDOBNI PRECEDI V INDUPLATI
Prihranimo težave
2e od leta 1977 je sistem obdobnih pregledov izdelan po kriterijih, ki jih določa zakon.
Vsi delavci DO so razdeljeni v tri skupine:
1.	delavci, ki opravljajo delo na zdravju škodljivih delovnih mestih,
2.	delavci, ki opravljajo delo, ki zahteva večji telesn' napor,
3.	delavci, k opravljajo delo z duševnim naporom.
Delavce z prve skupne zdravstveno pregledamo vsako leto, delavce z druge skupine vsakih 24 mesecev in delavce iz tretje skupine pregledamo vsaka tri leta.
Vse podatke o delovnih mestih »dobi« računalnik, tako da je razporeditev pregledov redna in nikogar ne moremo prezreti.
Letno obdobno pregledamo v In-duplati 430 do 500 delavcev.
V lanskem letu smo pregledali 441 delavcev.
Razumjivo je, da pri obdobnih pregledih ne odkrijemo kakšnih posebno pretresljivih obolenj, saj redno obdobno pregledujemo delavce Induplati že od leta 1956 dalje.
Drugače je v delovnih organizacijah, kjer so obdobni pregledi na deset ali celo več let in takrat odkrijejo veliko skritih bolezni.
Pri naših obdobnih pregledih vsako leto odkrijemo kakšno obolenje, za katerega delavec ne ve, ker še nima težav. Po nekaj letih bi se pri takih obolenjih pokazali znaki, ko bi bolezen toliko napredovala, da bi delavec sam poiskal zdravniško pomoč. Bilo bi pa v veliko primerih že prepozno.
Kot primer navajam le dve obolenji, ki se pojavita v več primerih pri obdobnih pregledih vsako leto.
1.	Sladkorna bolezen
Prav pri tem obolenju je važno, da ga odkrijemo v tako imenovani skriti fazi. Pacient s pravočasno od-kritno sladkorno boleznijo, lahko leta in leta uravnava svoje obolenje le z dieto, v napredovani bolezni pa s tabletami.
Nismo pa v teh letih imeli primera, ko bi se moral tak bolnik zdraviti z injekcijami insulina, kar je za pacienta veliko bolj mučno, kot jemanje tablet.
Moram poudariti, da je zelo važno, če se bolnik strogo drži navodil diabetičnega dispanzerja. Če se teh navodil ne drži, lahko to drago plača: brez injekcij se ne more zdraviti.
Pri sladkorni bolezni je zelo važna starost bolnika. Čim starejši zboli, več je možnosti, da ga bomo zdravili le z dieto ali s tabletami. Mladi ljudje, posebno do 25. leta starosti, pa so kandidati za injekcijsko zdravljenje.
2.	Zvišan krvni pritisk
Tudi pri tem obolenju, ki ga letno odkrijemo pri več delavcih, je zelo važno, da ga pravočasno odkrijemo.
Pacienti težav še nimajo, za zvišan krvni pritisk ne vedo in tako lahko z dieto ali z uživanjem majhne količine predpisanih tablet uravnavajo svoj krvni pritisk. Tako se ne okvarijo srčne mišice, krvne žile in ledvice. Zanemarjeno zdravljenje povišanega krvnega pritiska privede čez leta do okvar vseh teh organov in prinese bolniku veliko bolečin in težav.
Namenoma sem se omejila na dve obolenji, ki se mi zdita najpomembnejši pri zgodnjem odkrivanju. Bolniku namreč prihranijo telesne težave in pogosto izostajanje z dela, skupnosti pa ekonomsko obremenitev. Poleg drugih pomenov preventive, dosegamo s tem namen obdobnih pregledov in najdemo v tem delu zadovoljstvo v poslanstvu svojega poklica.
Specialist za preventivo dela, dr. Marija Šiška
naš podlistek
Mi in prihodnje stoletje
Nadaljevanje
Odgovornost za dan današji ne zmanjšuje zanimanje za jutrišnji dan. Mladi, zelo mladi, bodo še marsikaj, tu napisanega, doživeli. Morda vse ne bo čisto tako, toda tudi vremenoslovcem vsega ne verjamemo. Preberite zato ta sestavek, ki je v izvirniku delo futurologov Kahna in Wienerja in naših strokovnjakov. Za Konoplan pa ga je priredil v 5 nadaljevanjih O. Lipovšek.
PORAST INDIVIDUALNEGA BOGASTVA
Porast individualnega standarda je zelo pomemben za nadaljnji razvoj tekstilne industrije. Vedno so bila oblačila zelo pomembna; ljudje so se z oblačili opredeljevali in se po zunanjem videzu delili na bogate in »velike«. Se nedavno so se oblačila mestnega prebivalstva zelo razlikovala od onega podeželanov. Obleke so ločevale meščanski razred od delavskega. V novejšem času oblačila izgubljajo ta pomen zato tudi oblačila niso več ločnica med raznimi sloji ljudi. Bolj premožni se dandanes ločijo od drugih po vikendih, po velikosti in opremljenosti zasebnih hiš in po znamkah osebnih avtomobilov, ki jih posedujejo.
Prejšnja ugotovitev navezuje drugo in to, poraba tekstila se enakomerno širi na vse sloje ljudi, pa je
zato tekstilu jutrišnji dan v veliki meri zagotovljen.
Razvoj pravi, da bo moški zaslužil v nekaj desetletjih v Evropi letno 5000 dolarjev in porabil v tem času 6 oblek. V naslednjem obdobju bo znašal ta zaslužek 10.000 dolarjev na leto, a zato ne bo porabil 12 oblek. V najboljšem primeru bo poraba večja za 25 in skrajno do 50 %. Pri ženskih oblekah bo to nekoliko drugače, ne v smislu večje potrošnje, ampak v cenah zaradi modnih posebnosti.
S povečanjem individualnega bogastva se bodo oblačila spremenila, tudi zaradi več prostega časa. Futurologi sodijo, da bo delovni čas v pirmerjavi s prostim, v takšnem razmerju že konec tega stoletja. 1.100 delovnih ur na leto 7,5-urni delovni dan 4 delovni dnevni v tednu 39 delovnih tednov v letu 10 tednov rednih dopustov
3 tedni »dolgih« vikendov, kar da 13 tednov dopusta na leto
Na vidiku je torej razvoj oblek, ki bodo primerne za prosti čas. Tu mislimo na športna oblačila, na vikend oblačila, na oblačila za razne prireditve in podobno.
Za vsa ta oblačila bodo primernejša umetna vlakna. Na to bo vplivala tudi modna konfekcija, ki se bo sorazmerno hitro (kdaj se ne — op. p.) prilagodila modi in zahtevam letnega časa. Tu je torej proizvodnja, ki bo omogočila vsem, da se bodo oblačili sproščeno in po najnovejši modi.
Če je v daljšem časovnem obdobju nakazana neka omejitev v porabi tekstila, bi to lahko razumeli tudi kot stagnacijo tekstilne industrije. Poraja se vprašanje: ali lahko zaide tekstilna industrija na to pot? Pravilna je trditev, da bo individualno bogastvo naraščalo hitreje kot potrošnja tekstila. Slednja bo morala najti za svojo nadaljnjo ekspanzijo nova področja potrošnje.
V novejšem času proizvajajo tekstil poleg za oblačila, predvsem za industrijske namene kot so: ponjave, jadra, transportni trakovi, avto gume, tekstilni vložki za oja-čevanje umetnih smol pri gradnji cest, kot material pri regulaciji rek, v gradbeništvu, gozdarstvu, poljedelstvu, za ribolov, za strojegradnjo itd.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Novice iz obratov
PREDILNICA
Dobili nove delavke
V	predilnici v zadnjem času ni bilo večjih investicij. V prvi polovici oktobra 1978 smo obnovili obloge mikalniku tematex. Remont je trajal dva tedna. Stare, dotrajane obloge, ki so tekle že sedem let v treh izmenah, smo zamenjali z novimi jeklenimi oblogami firme Hollingsworth.
Del strojnega parka v tem času ni bil v pogonu, mikalnik octir pa je delal v štirih izmenah. Menjava oblog nas je stala okrog 43.000 dinarjev.
Po novem letu so nastale večje okvare na sistemu raztezalk znamke duraniture in gill predilnem stroju II. Slednji je prirejen za predenje efektne preje. Z začasnimi rešitvami so uspeli stroje usposobiti za delo, vendar čakamo na rezervne dele iz tujine, da bi napake popolnoma odpravili. V tem času nam je tovariš Slabe posodil lastni stabilni regulirali usmernik za čas, dokler ne bodo odstranili napako na originalnem usmerniku. Konkretno gre za usmernik japonske izdelave, katerega ni mogoče dobiti na domačem trgu niti v licenčni izdelavi.
V	obratu se soočamo s stalnimi kadrovskimi spremembami. V drugi polovici meseca januarja smo sprejeli na delo štiri novinke doma iz Prekmurja. Upamo, da se bodo dobro vživele v naše okolje in naš kolektiv.
D. Podboj
OPLEMENITILNICA
Klasiranje v adjustirni
Delavci podirajo vmesno steno
končno klasirali in označevanje napak na blagu opravljali v adjustirni na pregledovalnih mizah, ki so že naročene pri IKOS v Kranju.
K. Kham
TKALNICA
Premestitev strojev
Med kolektivnim dopustom pred novim letom smo preselili v tkalnici 4 statve president R—4B in 2 statvi president 4MC iz munge v spodnjo tkalnico. Za te stroje smo naredili prostor tako, da smo premestili štiri tkalske stroje v ATR tkalnico, ki smo jo tudi delno preuredili. S tem smo naredili v mungi prostor za surove tkanine, hkrati pa smo odpravili prah, ki se je usedel na šusomate. V ATR tkalnici smo pridobili s preureditvijo daljše strojne sisteme in nov prostor za remont strojev in popravilo unifil aparatov.
L. Pušlar
KONFEKCIJA
Turistični šotori
Po novem letu so vsi naši obrati, z izjemo v Pečah, kjer delajo uslugo za TOSAMO, začeli izdelovati turistične šotore, različnih velikosti, odvisno od velikosti prostora, ki ga ima posamezni obrat na razpolago.
Obrat v Mokronogu je te dni prvič, od kar je v sestavi naše tovarne, začel z izdelovanjem turističnih šotorov. V ta namen so delavci iz obrata konfekcije v Mokronogu — vodja obrata, krojilec in obe preddelavki bili tri dni v obratu konfekcije v Radomljah, kjer so se poučevali in izdelovali tovrstne šotore.
Del omenjenega obrata bo preseljen v staro šolo v Mokronogu, kjer bodo prostori ustrezno preurejeni.
V konfekciji potekajo priprave na dolgoročno sodelovanje z zahodno-nemško firmo GOTSCHALK, eno vodilnih firm v Zahodni Nemčiji, za izdelavo turističnih šotorov. Od omenjene firme smo dobili material in kroje za izdelavo 10 kosov šotorov, ki smo jih tudi že izdelali v obratu v Radomljah. Kvaliteta izdelave in roki izgotovitve naj bi odločili o nadaljnjem sodelovanju. Upamo in želimo, da bi do tega prišlo.
Omenila bi še težave, ki tarejo našo proizvodnjo, čeprav to ne sodi med novice — skratka veliko lažje in kvalitetnejše bi delali, če bi ves potreben material in dokumentacijo dobivali pravočasno in v čim boljši kvaliteti. S tem bi znatno zmanjšali odstotek odpadka, ki je prevelik.
G. Gardaševič
Novo poslovno leto smo v ople-menitinici začeli žal s precejšnjimi težavami, saj nam je sredi januarja zmanjkalo barv za barvanje tkanin iz poliestra na JET aparatu, zmanjkalo pa nam je tudi enega od treh Plexolov, tako da nismo mogli plastificirati artikla 3266. Plan barvanja preje izgeda, da tudi ne bo deležen, saj je ves januar primanjkovalo preje za barvanje.
Ne samo januarja, ampak že nekaj mesecev imamo precejšnje kadrovske probleme, saj je veliko naših delavcev v bolniški (dnevno 10 od 98 zaposlenih) in to s težjimi obolenji, katerih zdravljenje je dolgotrajnejše.
V zvezi s spremembami zakona o klasiranju gotovih tkanin bomo reorganizirali delo v adjustirni. Koncem januarja so pričeli podirati vmesno steno med staro barvarno in skladiščem komandnega blaga, ker bomo po novem načinu dela
	V,
1J	Uv,
m	n
1	
Preurejen strojni sistem v ATR tkalnici
Stiskalnica dela
V januarju je v oddelku kovinskih konstrukcij v obratu konfekcije v Radomljah začela poskusno obratovati nova ekscentrična stiskalnica EPU-63, ki je velika pridobitev za ta oddelek.
Stiskalnica je najmodernejši izdelek tovarne strojev »Jelšingrad« v Banja Luki. Iz serije univerzalnih stiskalnic smo izbrali stiskalnico z naj večjo silo stiskanja (63 M p). Trenutno opravljamo s pomočjo te stiskalnice le lažje operacije, kot so krivljenje in stiskanje cevi, s pomočjo orodij pa bo mogoče najrazličnejše »štancanje«, prebijanje, plitko vlečenje in drugo krivljenje.
S stiskalnico bomo odpravili veliko dosedanjega ročnega dela pri izdelavi ogrodij koridorjev in šotorov.
Stiskalnica je že po prvih dneh obratovanja dala lepe rezultate, zato v obratu in sploh v DO veliko pričakujemo od nje.
V. Marinšek
Nove montaže
V februarju bo naša montažna ekipa postavljala dva nova koridorja, enega za AVTOSERVIS Domžale, drugega pa za TEKSTILNO v Kočevju. Dobili smo tudi dve novi naročili za izdelavo koridorjev. Za Geološki zavod v Ljubljani bo ce-radni oddelek izdelal 60 metrski koridor, za SATURNUS Ljubljana pa dva 37 metrska koridorja.
30. 1. so odšli trije člani montažne ekipe v Split, da bodo popravili nekaj okvar na »našem« koridorju. Povzročili so jih močni južni in se-
verni vetrovi, ki v zadnjem času vremenskih ujm narede veliko škode.
J. Rainer
Nova stiskalnica v kov. konstr.
IZ VARSTVA PRI DELU INDUPLATI V LETU 1978
874 dni bolniške
Zaradi nesreč pri delu in na poti na delo so bili lani ponesrečeni delavci 874 delovnih dni v bolniškem staležu. Najpogostejši vzrok za nesreče je še vedno neuporaba zaščitnih sredstev oz. neupoštevanje navodil za varno delo.
Za zagotavljanje varnih delovnih pogojev in delovnih razmer v obratih DO so bila v preteklem letu izvajana sledeča dela na posameznih področjih varstva pri delu: pregledi delovnih priprav in naprav ter sredstev za delo, pregledi in meritve delovnih pogojev v obratih DO, sodelovanje pri transportu strojev in pri urejanju transprota in transportnih poti, vodenju evidence o nesrečah pri delu, o njihovih vzrokih, času trajanja odsotnosti z dela, vodenja evidence o periodičnih pregledih strojev in delovnih prostorov, o poučevanju iz varstva pri delu, izdajanje obvestil, predlogov in ukrepov v zvezi z zagotavljanjem varnih delovnih pogojev, sodelovanje pri nabavi raznih delovnih priprav, predvsem sredstev za osebno varstvo pri delu, vodenje in nadzor nad požarnim varstvom DO.
Poučevanje iz varstva pri deluje bilo izvedeno za 45 novosprejetih delavcev, za 15 praktikantov, za 12 žerjavistov in za 32 vodilnih delavcev. Sodelovanje na področju izvajanja ukrepov iz varstva pri delu z ostalimi službami v delovni organizaciji je bilo v obravnavanem obdobju slabše kot leta poprej.
Vseh nesreč je bilo v delovni organizaciji v obravnavanem obdobju 62. To je enako število kot leto poprej. Zaradi nesreč so bili ponesrečeni v bolniškem staležu 874 delovnih dni. V te nesreče so vštete tudi nesreče na poti na delo ali z dela, ki jih je bilo 13. Zaradi teh nesreč so bili ponesrečeni 355 delovnih dni v bolniškem staležu. Resnost nesreče, ki nam pove, koliko delovnih dni je v povprečju trajala odsotnost z dela za eno nesrečo nam pokaže, da je bilo to 14 delovnih dni. Če pa primerjamo še
posebej resnost nesreč, ki so bile v zvezi z delom v DO, dobimo 10,6 delovnih dni in resnost nesreče na poti 27,3 delovnih dni bolniškega staleža. Pogostnost nesreč, ki nam pove, koliko ponesrečenih je bilo na 100 zaposlenih delavcev, pa je 5,5. Po obliki so bile od skupnega števila nesreč dve težji nesreči, vse ostale pa lažje. Največkrat so bile poškodovane noge in sicer 20-krat, roke 12-krat, prsti 18-krat, prsni koš 6-krat, glava 3-krat, hrbet 2-krat in oči 1-krat. Vzroki za nesreče so največkrat neupoštevanje navodil za varno delo (neuporaba sredstev za osebno varstvo pri delu, poseg z roko v nevarna območja med obratovanjem stroja čeprav to ni dovoljeno, neprimeren transport materiala, pomanjkljiv nadzor nad delovnimi pripravami glede rednih pregledov in vzdrževanja, nedosledno poučevanje delavcev s strani mojstrov).
V obravnavanem obdobju sta bila tudi dva manjša požara v DO in sicer eden pri stroju za metalizira-nje tkanin v kleti predilnice in drugi v tkalnici. Nobeden od njiju ni povzročil materialne škode. V TOZD Proizvodnja vsako drugo noč menjavaj e dežurata tudi gasilca, ki obenem pregledujeta in vzdržujeta gasilske priprave in naprave.
Nesreče pri delu in čas trajanja odsotnosti z dela po tozdih
TOZD 1	TOZD 3	TOZD 4	DSSS	Skupaj
33	1	14	1	49
8	5	13
41	1	19	1	62
Izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu Izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč na poti
Skupaj izgubljenih delovnih dni
Vodja službe VD: Orane Zupan
352	10	152	5	519
306	49	355
658	10	201	5	874
Nesreče
Izgubljeni delovni dnevi
Nesreče v zvezi z delom Nesreče na poti
Nesreče skupaj
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Jerin Boris, maz. strojev v tkal., vstopil 3. 1. 1979.
2.	Beglič Nuraga, barvar, vstopil
4.	1. 1979.
3.	Križnar Jože, not. tran. tkalnica, vstopil 15. 1. 1979.
4.	Vehovec Andrej, pom. tkal. moj., vstopil 18. 1. 1979.
5.	Kokaš Majda, dvoj en j e v pred., vstopila 18. 1. 1979
6.	Malačič Marija, dvoj en j e	v
pred., vstopila 18. 1. 1979
7.	Radič Novica, del. v oplem., vstopil 22. 1. 1979
8.	Benčina Marko, notr. tran. v pred., vstopil 22. 1. 1979
9.	Prša Alojz, notr. tran. prip., vstopil 22. 1. 1979
10.	Hahn Liljana, dvojenje v pred., vstopila 24. 1. 1979.
11.	Zrinski Milena, dvojenje v pred., vstopila 24. 1. 1979.
12.	Nolimal Dušan, pom. moj. v tkal., vstopil 29. 1. 1979.
Izstopi:
1.	Jularič-Vrbat Lucija, tkalka^ izstopila 12. 1. 1979.
2.	Jugušič Marija, tkalka, izstopila 12. 1. 1979.
3.	Orehek Marija, čist. prost., upokojena 12. 1. 1979.
4.	Majetič Mustafa, mikanje, odšel v JLA 26. L 1979.
5.	Smrkolj Franc, not. tran. sur. tkan., odšel v JLA 26. 1. 1979.
6.	Kajtezovič Semso, not. tran. v pripr., izstopil 31. 1. 1979.
7.	Hribar Albin, ključavničar, izstopil 31. L 1979.
TOZD KONFEKCIJA
Vstop:
1. Sušnk Marjan, del. v obr. kov. konst., vstopil 26. 1. 1979.
Izstopi:
1.	Sušnik Franc, del. v obr. kov. konst., izstopil 31. 12. 1978.
2.	Merela Marija, šivilja, izstopila 4. 1. 1979.
3.	Koščak Zlatko, deh v cer. odd., odšel v JLA 5. 1. 1979.
4.	Petrič Friderik, del. na mont. ogr., izstopil 19. 1. 1979.
5.	Pevc Jože, krojilec v cer. odd., izstopil 31. 1. 1979.
6.	Vrhovnik Milka, šivilja, iztso-pila 31. 1. 1979.
7.	Klančar Valentin, mehanik, izstopil 31. 1. 1979.
DSSS
Izstopi:
1. Simič Miro, tehnolog v raz., izstopil 11. 1. 1979.
POROČILO O GIBANJU OD ZA DECEMBER 1978
Vrednost točke za mesec december je ostala neizpremenjena in sicer v višini din 0,0561.
Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1 in DSS je znašal 97,0%.
R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 100,0%.
TOZD industrijska prodajalna je znašal 115,0%.
TOZD Restav. in počit, domovi je znašal 107,5 %.
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 100 %.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja	din 4.897.—
TOZD industrijska prod.
din 5.968.1—
TOZD Restav. in poč. domovi
din 5.714,—
TOZD Konfekcija	din 4.587.—
Delovna skupnost skupnih služb
din 6.655.—
		TOZD	Proizvodnja						
Razred	pred.	t	*3 X	C N >	oplem.	TOZD Ind. p.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSS
2500—3000	2	—	—	—						7	—
3000—3500	3	—	—	8	1	—	—	33	3
3500—4000	8	9	16	15	—	—	—	56	12
4000—4500	29	29	84	13	11	4	4	64	12
4500—5000	17	42	63	25	14	—	3	37	24
5000—5500	10	24	23	12	10	5	4	38	12
5500—6000	9	5	7	8	3	6	4	16	24
6000—6500	4	1	6	7	1	3	3	8	12
6500—7000	3	4	16	3	5	—	—	5	5
7000—7500	—	—	6	2	1	—	1	2	12
7500—8000	1	—	1	—	1	1	1	1	11
8000 in več	2	1	2	2	2	2	1	9	41
Skupaj	88	115	224	95	49	21	21	276	168
najnižji OD	2968	3534	3514	3316	3437	4395	4318	2245	3330
naj višji OD	10190	8570	10159	9562	9709	11930	10270	12458	16140
povprečni OD	4831	4777	4880	4876	5286	5968	5714	4587	6653
2.	Osolnik Marija, normirka, izstopila 31. 1. 1979.
3.	Stupica Mija, laborant, izstopila 31. 1. 1979.
POROČILI SO SE:
SLADIC ANICA, šivilja v Mokronogu poročena SINUR.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
IVANKE ORAŽEM
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije Radomlje za izraze sožalja in denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Pepca Gril
VEČJE POSOJILO
Odbor »Tovariške pomoči« je na seji dne 11. 1. 1979 sprejel sklep, da se dolgoletnim članom Tovariške samopomoči omogoči možnost večjega posojila, in sicer:
za vloge nad 1.500,00 din: znesek posojila
brez pis. prošnje	5.000,00	din
znesek posojila
s prošnjo	7.000,00	din
za vloge nad 2.000,00 din: znesek posojila
brez pis. prošnje	6.000,00	din
znesek posojila
s prošnjo	8.000,00	din
Za vloge do 1.500.00 din ostane znesek posojila nespremenjen. Rok odplačila ostane 10 mesecev. Ta sklep velja od 29. 1. 1979, ko je to potrdila KOOS Induplati.
Albinca
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliborka PODBOJ, Alojz PUSLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVlC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)