I shaja vsak četrtek. Cona mu }e 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Številke se prodajajo ——— po 10 vinarjev.
S prilogami:
- Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc pošiljajo : Uredništvu (,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic«. Narotuina, reklamacije In !n-seratt pfti OpravniStvu ^Domoljuba". - Ljubljana. Kopitarjeva ulica.—
Stev. 41.
¥ Ljubljani, dne 12. oktobra 1911.
Krnel in mesto.
Ob času, ko mesta in delavski kraji tako tožijo, kako jih tare draginja, in ko socialni demokrat in liberalec delata kmeta krivega, cla je vse tako drago, je ena reč več nego čudna. Zakaj neki tudi zdaj ljudje tako tišče s kmetov v mesta? Zakaj po mestih na vsako pisarsko službo čaka na stotine oseb, zakaj sili vse v državne ali deželne službe ali k železnici, na kmetih pa manjka delavcev? Zakaj stoji pred tovarnami vedno polno ljudi, ki ponujajo svoje delo, kmetu pa za najpotrebnejše reči ni mogoče dobiti ne poslov, ne delavcev? To je vendar narobesvet. Če se kmetu tako dobro godi, če.res spravlja mastne dobičke od svojega dela, če res odira vse druge stanove, potem se mora tia kmetih živeti kakor v raju, potem bi se morali ljudje kar gnesti, da bi dobili prostora med kmeti. Ravno narobe je pa res. Fantje komaj čakajo, da toliko dorastejo, da morejo s kmetov ven. Dekleta, celo gruntarska, ne majajo možitve na kmete; vse srečne so, če jih vpraša kak železniški čuvaj ali celo kak sprevodnik ali kak pisar.
Ta narobesvet močno kali mir in red v gospodarskem življenju. Mnogo več ljudi gre danes s kmetov v mesta, nego jih morejo kmetje brez škode za svoje gospodarstvo oddati in nego jih morejo mesta brez škode zase sprejeti. Mesa se potrebuje vedno več; vedno manj je pa ljudi, ki rede živino. To ne more iti dolgo po ti poti. Po mestih tožijo vedno, koliko je tam ljudi brez deta; po kmetih jih manjka. Mnogo ljudi, ki odidejo s kmetov, sc po mestih izgubi, da niso za nobeno delo. Lenoba, zvezana z najraznovrstnejšimi hudobijami, se jih drži. Mesta imajo križ ž njimi; gugljejo se med ječo in bolniš-
nico, dokler sc jih smrt ne usmili. Drugi množe delavske čete, ki ob težkem delu in pičlem zaslužku nosijo breme življenja; nekaj se jih pač vzdigne v bogatejše, izobražene vrste — med večje obrtnike, trgovce, uradnike, a življenje v mestu ubija tudi njihove moči in njihov rod hira.
Nekako pred dvajsetimi leti je znameniti Anglež James Cautlie (Džcms Kotli) javno pozval londonske prebivalce, naj se oglasi kdo, čegar predniki so že štiri rodove prebivali v Londonu. Nihče se ni oglasil. To je dovolj glasno znamenje, kako življenje po mestih pije človeško kri in jemlje moč rodovom, da kmalu izbirajo.
Ko bi kdo po Ljubljani, ali po Mariboru iskal tam rojenih meščanov, bi se mu tucli slaba godila. Po kmetih se ohranijo rodbine pri eni hiši na slo in sto let; v mestih se vse brž izpreminja: o družinah, ki so živele pred nekaj desetletji, že velikrat ni nobene sledi. Kmečke vasi so tisti studenec, iz katerega se napajajo mesta; od tam dobivajo vedno frišno kri. Brez kmetov bi mesta kmalu propadla. Otrok imajo mestne družine razmerno mnogo manj, nego kmečke; umirajo pa ljudje tam mnogo hitreje, nego na kmetih. Življenje po mestih ni zdravo, nc za dušo, ne za telo. Revnejši ljudje stanujejo slabo: manjka jim zraka in svetlobe. Zato ni čuda, če jim otroci lc v malem številu dorastejo; večina sc jih rodi, cla prav kmalu pognoji mrtvaško njivo. Ilrana je človeški na I uri neprimerna: veliko preveč mesa in neprimerno premalo mleka. Namesto mleka pa tem več vpi-janljivih pijač vsake vrste. Vsaki nespametni strasti je v mestu sto vrat odprtih, cla se ji u streže; še mladina sega po slasteh, ki bi ji morale ostati še neznane. Na kupu so ljudje; vse, kar kdo slabega zna, se brž razširi: kakor
kuga gredo slabe navade in razvade v meso in kri. Slabih zgledov, slabega berila, napačnih priložnosti je vse polno. Vse to sesa žive sile iz človeških teles in pridi kri. Zato je treba, da privablja mesto dan za dnem novih, zdravih fantov in deklet, cla sc ohrani. Vkljub vsem tem žalostnim resnicam pa vendar velja neizpodbojno, da kdor se izseli s kmetov v mesto, je za kmete izgubljen. Na kmete se nihče več nc vrača. Mesto ima potemtakem s svojim nespametnim, zdravju in poštenju nasprotnim življenjem vendar toliko privlačno moč, da tiste, katere je privabilo, tucli drži v sebi, dokler njih in njihovega zarocla ne uniči.
Kar smo povedali, govori jasno o dolgu, ki ga imajo mesta na kmetih in ki ga največkrat plačujejo s tem, cla zaničujejo kmeta in vse kar je ž njim v zvezi in mu zavidijo vsak boljši drobi-vec kruha, ki si ga zasluži s svojim trdim delom. Če pa že nočejo mesta priznati in plačati tega dolga, bi pa vsaj morala misliti na svojo lastno korist. Ali jim ne pride nikoli na misel, kaj bo iz mest, če kmečko ljudstvo propade? Gre jim za to, cla se izpopolnjuje veliki obrt, cla napredujejo tovarne, cla se krepi trgovina. Kje bodo pa vzeli ljudi, ki so za vse to potrebni, če se ne bo s kmetov iztakala reka zdravih, čilih človeških bitij? To bi morali pomisliti, preden bi pobirali kamenje, da ž njim mečejo po kmetih. Gorje državi, kjer propade kmečki stan! Sama jc blizu konca.
Vedno ostanejo resnične besede, da je kmečki stan korenina, drugi stanovi pa listi in cvetje, cla pa vsi propadejo, če korenina izliira. Kmečko vprašanje potemtakem ni vprašanje enega stanu, marveč je splošno in se vseh tiče. Vsi so zato zavezani, da skrbe za zdrav, krepak razvoj kmečkega stanu. Naša
U
ljudska stranka se tega drži, ker ve, da 3 tem največ koristi vsem. Zato pa seveda liberalci in socialni demokratje tulijo, da gre vse samo za kmeta. Njihovo hinavščino so naši ljudje po kmetih že zdavnaj izpregledali; naj bi jo še po mestih. Tudi meščani naj se zavedajo, da morejo mesta se ohraniti in napredovati samo, če sc naslonijo na široki, močni hrbet kmečkega prebi valstva.
/□aoautjaannnanriaan
D
Političen pregled

DRŽAVNI ZBOR.
Dne 5. t. m. se je sešel državni zbor k novemu zasedanju. Kakor je bilo pričakovati, so socialni demokratje prinesli v zbornico draginjo in podprli svoje kričanje s streli. Že pred začetkom seje je prišlo do velikih pretepov med nemškimi in češkimi poslanci. Češki učitelji in stariši so namreč pripeljali 30 otrok, da bi šli ministrskega predsednika prosit, da zopet odpre češke šole na Dunaju, ki jih je dal narodno prenapeti dunajski župan zapreti. Ni sicer preveč pametno, vlačiti otroke v parlament, a veliko bolj neumno je bilo postopanje nemških poslancev, ki so začeli odrivati in pehati otroke iz parlamenta. Med temi junaki je bil tudi bivši minister Schrciner. Takega junaštva svojih nemških tovarišev pa tudi češki poslanci niso mogli več mirno gledati in začelo se je pretepanje, ki kaže, kako daleč pripelje človeka prenapetost.
Pa to je stopilo v ozadje, ko so se zaslišali v zbornični dvorani streli z galerije. Med govorom dr. Adlerjevim o draginji — socialni demokrat sedaj sploh drugega ne govori — v kaiercm je liujskal na vse strani, je padlo z druge galerije proti ministrskim sedežem pet strelov po teh-le besedah go-vornikovili: »Ne čudite se, če se je enkrat ljudstvo vzdignilo (govoril je namreč o dogodkih 17. septembra t. 1. na Dunaju), ampak vsak dan ponavljajoč se čudež je, da vsa ljudska masa v Avstriji to prenaša in se ne upre.« Na te besede je ustrelil Nikola Njeguš Va-vrak v zbornico s klicem: »živela mednarodna socialna demokracija!« Pod-, predsednik Juckel, ki je vodil v tistem trenutku sejo, je dal hitro znamenje za alarm in vsa vrata so bila na mestu zaprta, tako da je bilo napadalcu nemogoče uiti. Izpovedal je pri zaslišanju, da je doma iz Šibenika v Dalmaciji in da je bil preje pravoslavne vere, od leta 1910 naprej pa da je brezverec. Po poklicu je mizarski pomočnik in je prišel pred tremi dnevi na Dunaj. Tu je ogledoval z nekim Pavlinom mesto in dobil po socialnih demokratih vstopnico za na galerijo. Odločno je izpovedal, da je socialni demokrat in da je hotel ustreliti .justičnega ministra zato, ker so bili razbijači, ki so 17. septembra pobili mnogim poslopjem šipe in 2»
poškodovali šole ter se upirali vojaštvu, po njegovem mnenju preveč kaznovani. Jasno je, da ga je do tega koraka pripeljalo vedno hujskanje voditeljev socialne demokracije, kar kaže tudi to, da je imel pri sebi neko resolucijo socialnodemokraškega shoda proti draginji. Streli so bili namenjeni, kakor rečeno, justičnemu ministru IIo-chenburgerju. Vendar ga ni zadel noben strel, dasi so vsi padli čisto v bližini. V nevarnosti je bil tudi naučni minister Stiirgkh, ki ga je zadela tr-šica, katero je odbila kroglja od njegovega sedeža. Tudi naš poslanec in podjn-edsednik Pogačnik jc odšel veliki nevarnosti. V njegov pult se je zarila kroglja iz revolverja in bi gotovo bil ranjen, če bi bil takrat pri svoji pisalni mizi.
Mnogi poslanci so mislili spočetka, da so to le slepi streli, ko pa so videli, da so ostri, se jih je polastilo silno razburjenje. Vse je vpilo na socije, ki se niso znali prav braniti. Le eden je zakričal: »Mi hočemo tako!« Ko se je seja zopet otvorila, je govoril naprej socialni demokrat Adler, ki ga pa nihče ni mogel veliko razumeti. Govoril je le nekaj v opravičenje svoje stranke in njenih voditeljev, ki so pa kljub temu pravi vzrok nečuvenega napada. Krepko je prijel socialne demokrate ministrski predsednik Gautscli, ki jim je naravnost povedal, da so s svojim hujskanjem prignali do tega. Bral jim je stavek iz govora, ki ga je imel prejšnji večer dr. Adler v Favoriten in kjer ta voditelj pravi: »Predno poginemo lakote, se hočemo vsaj maščevati nad svojimi sovražniki.« In ta poziv ni ostal brez posledic.
VOJSKA MED ITALIJO IN TURČIJO.
Zadnjič smo že poročali o nenadni napovedi vojne in o prvih spopadih med obema strankama. In veliko več bi sc danes ne dalo povedati. Vsa laška junaštva so pravzaprav obstala v tem, da so s celim brodovjem napadli pri Prevezi dva turška torpedolovca, ki za vojsko nista vedela in sta se mirno bližala laškim ladjam. Ti dve torpedovki so uničili in potem šarili ob albanski obali in razburjali Evropo. V Tripolita-niji sami so stali par dni pred mestom in čakali, kedaj jim pridejo Turki povedat, da so sc udali. Ampak Turki so jo ubrali raje v notranjost dežele, kjer sc dobro pripravijo na boj, tako da bo Tripolis strašno trda kost za požrešne Italijane. Mesto so nazadnje v svojem junaštvu Lahi malo razbili s topovi, da se lahko reče, da so zavzeli mesto po boju.
Dasi so zagnali strašen krik o bojnih pripravah, vendar se Italijani še niso izkrcali v večjem številu. Ladje, pravijo, še niso pripravljene za odhod. Slabo se kaže moč italijanske mornarice tudi v tem, da so ušle turške bojne ladje laškim zasledovalcem v Carigrad iz raznih mest, kjer so bile razpostavljene, kljub velikanski premoči laškega brodovja.
Vso avstrijsko javnost je razburilo dejstvo, da so Italijani križarili v Jadranskem morju ob albanski obali. A v* strija ima namreč protektoiat nad k a« toličani v Albaniji in velike trgovinsko zveze in koristi v ti deželi. Nikakor te-, daj ne more mirno gledati, da hoče grabežljivi Lah tudi tu vzbuditi bojni hrup. S svojo nevarno igro zna zanetiti Italija v Albaniji nov upor, ki bi ga podpirali tudi Črnogorci, in to bi bilo povod za vojno med Lahom in Avstrijo. In ko bi v tem slučaju tudi drugi ne mirovali, imeli bi radi laške predrznosti svetovno vojno. Zato je naš zunanji minister Aehrenthal na.>toj>il proti križarjenju laškega vojnega brodovja ob albanski obali in zagrozil, da če se abruški vojvoda, ki je poveljnik teh ladij, ne umakne, nastopi naša' mornarica, kar bi bilo začetek vojne med Lahom in nami. Italijani sedaj hitro popravljajo, da so se bližali obrežju le, da zavarujejo svoje trgovsko ladjevje, pa jim seveda nihče ne verjame.
Turki so pripravljeni, da se bore z Italijo do skrajnosti in bati se je, da za-pode iz svoje države vse Lahe in ne puste nikakega laškega blaga več v svojo dežele. To bi bil za Italijo hud udarec.
Delo nosili poslancev.
PREDLOG
poslanca dr. Kreka in tovariSev o
pospeševanju protialkoholnega gibanja.
Nujno potrebo nastopiti z uspešnimi sredstvi proti vedno večji zlorabi alkoholu in nevarne njegovo posledice v kulturnem, nrav-nem, fizičnem in gospodarskem razvoju ljudstva ne naglašajo pred vsem vedno zgolj l's strokovnjaki, marveč jc tudi na to že večkrat kazala vlada. V utemeljevanju zakonskega načrta, predloženega zbornici z ozirom na pijančevanje, se je to izrecno nnglašalo, kakor sc je tudi pri nameravanem zvišnnju davka na žganje vsaj deloma utemeljevalo, da se ]»> podraženju žganja vsaj nekoliko zniža uživanje te strupene pijače.
Številne izkušnje iz vseh kulturnih dežel nas uče, da jo edino mogoče gotovo uspešno sredstvo v boju proti alkoholu smotreno, kolikor mogoče natančno razbistrenje in pouk ljudstva. Podražeuje žganih opojnih pijač >o ni izkazalo uspešno, ker se drži vedno tistih meja, po katerih se ne oškoduje proizvajanje alkohola in državni zaklad, vse postavne odredbe ne zadoščajo, dokler sc ne dotaknc.n pijanskih navad in se obračajo zgolj proti pijančevanju, Edino vzgoja prebivalstva v .-mislil, ki prav opiše vplivanje alkohola, zamoro izboljšati žalostne razmere.
To pred vsem potrebno delo jc bilo do zdaj malone popolnoma izročeno zasebnemu prizadevanju, zasebniki pa niso mogli pri svojih izredno omejenih sredstvih še izdale«, storiti najpotrebnejše delo. Nihče ne moro ugovarjati, da je dolžna država in druge javne družabne naprave skrbeti za izobraževalno delo.
Z ozirom na navedena dejstva so zastopniki protialkoholnih organizacij vseh dežela monarhije na shodu od 12. do 15. oktobra 11.0» na Dunaju sklenili zahtevati od zbornice^ m vlade, da če se sklene povišati davek na žganje, del teh dohodkov takole porabiti:
1. Prebivalstvo o malovrednosti alkoholnih pijač in o splošni škodi obstoječih pijanskih navad v velikem obsegu in z uspešnimi sredstvi smotreno poučiti.
2. Ustanavljati in vzdrževati zavode, v katerih so po uživanju alkohola v svojem zdravju in telesni sposobnosti oslabele osebe h strogim nealkoholnim življenjem, s primernim dolom in ravnanjem zopet okrepe. (Zdravilišča pijancev.)
Misel, del davka na žganje nakazati za l>oj proti alkoholu se je že izvedla v tistih dveh evropskih državah, v katerih imajo uvedeno obdavčenje žganja v obliki (izdelaluega ali pro-ilajalnoga) monopola, namreč v Švici, k.ier se nakaže desetina monopolovega dohodka proti-nlkoholnemu boju, in v Rusiji, kjer izdajo vsako leto več milijonov rubljev iz državnih (malic odsekom, ustanovljenim za boj proti alkoholu, ki obstajajo po vseh gubernijali in ustanavljajo čajniee, prirejajo brezalkoholne ljudske veselice itd. Tudi na Švedskem in na fŠorveškem nakazujejo družbe (bolag ali sam-lag), ki so monopolizirale drobno prodajo Žganja, napravljeni dobiček javnim ali splošno-koristnini smotrom, v prvi vrsti za protialko-holni boj.
I'o naročilu in v smislu soglasnih sklepov zastopnikov avstrijskih protialkoholnih nemških in slovanskih društev sc je vložila v prejšnjem zasedanju peticija zbornici.
Prepričani, da bi sprejetje v tej peticiji navedenih predlogov bilo edino sposobno nekoliko izravnati narodnogospodarske in etično zle posledice, podpisanci predlagajo: Visoka zbornica skleni: I. Finančno ministrstvo nakazi gotov odstotek iz dohodkov davka na žganje kot »žge-»ijarsko desetino« za hoj proti alkoholu in za ozdravljenje pijancev. Višina te vsote naj bi znašala vsaj 1 odstotek vsega davka na žganje.
IS temi zneski naj lii razpolagale dežele. Jtazdelili naj hi se po ključu o absolutni vi-Sini alkoholnega konzuma dotične dežeie.
II.	To določilo naj bi se izvedlo po sledečih načelih:
1.	Za uporabo bi se morali izdati zelo natančni predpisi, da sc zabrani porabiti denar zt druge namene, kakor se to gocli n. pr. v Švici, kjer vzdržujejo z alkoholovo desetino zavode Idiotov, bolnišnice itd., pod pretvezo, <la ne bore tako proti izrodkom alkoholizma. Denar se nc sme za nobeno drugo reč pora-liiti, kakor: a) za izobrazbo in b) za zdravljenje pijancev v ožjem smislu besede.
Poseben svet bi moral nadzorovati, kako ne izvaja tozadeven odlok. Svet bi moral podajati redno svoje mnenje in bi moral imeti vsaj dvakrat letno posvetovanje. Svet bi bil sestavljen po članih, ki jih imenuje vlada, in sirer zastopniki protialkoholnih društev, zdravniških zbornic, pijanskih zdravilišč, duhovščine itd.
2.	Izobraževalno delo, ki naj bi se plačevalo iz alkoholne desetine, naj bi obsegalo:
a)	Nastavljenje potnih učiteljev.
b)	Ustanovitev stalnih in popotnih protialkoholnih razstav.
c)	Poučni tečaji po učiteljiščih, strokovnih in po nadaljevalnih šolah.
d)	Ustanovitev zavetišč za pijance.
e)	Nabava letakov, tiskovin, stenskih slik in modelov, ki naj bi se razdeljevali šolam, bolniškim blagajnam, železnicam itd.
t) Podpiranje že obstoječih in novo ustanovljenih protialkoholnih organizacij, osobito središča avstrijskih protialkoholnih društev na Dunaju in protialkoholnih listov ne glede na to, kakšno stališče zavzemajo z ozirom na politiko, narodnost in glede na abstinenco.
3.	Glede na ustanovitev in vzdržavanje zdravilišč za pijance se mora določiti, koliko morajo iz lastnih sredstev za nje prispevati dežele, kor bi razbremenili druge zavode, oso-l)ito norišnice in ker so dežele brezclvomno dolžne, da ustanavljajo taka zavetišča, kakor tudi glede na iztirjanje preskrbnine in njene poravnavo po deželi.
III.	Ta predlog naj se nakaže brez razprave odseku, ki bo razpravljal o žganjarski davčni predlogi.
Dunaj, 21. julija 1911.
Pr. Krek. llladnik. Jarc. Dr. Sesardič, Jaklič. Pogačnik. Kadlčak. Šanialik. Dr. Stojan. Va-
loušek. Grafenauer. Prodan. Dulibič. Perič. Povše. Gostinčar. Demšar. Fon. Dr. Gregorčič. Žitnik.
□□□□aaaaagaaannnn
□ D
LISTEK
D D
□anaaannDaauun'-"-'"
Krmar Milanovič.
Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
Obetlnica, v katero je stopil, jc bila prazna. Da bi si pregnal dolgčas, jc začel ogledovati par starih slik, ki so krasile golo steno. Poleg slik je visel tudi načrt tržaškega mesta, na katerem so bili pa mnogoštevilni rodovi nadležnih muh začrtali že nešteto prostorov in ulic, ki bi jih bili v mestu zaman iskali.
Ko je povečerjal, se je naslonil nazaj na stol in preudarjal, če bi ne kazalo, pogledati še nekoliko po mestu; kar stopi zopet v sobo natakar, se nasloni prav podomače čez mizo in razodene Milanoviču, da se zbere nocojšni večer v stranski gostilniški sobi večja zabavna družba.
»Če Vas veseli, sc jim lahko pridružite.«
»Kakšna družba je to?« vpraša Milanovič.
»O, to so razni gospodje iz bližine, ki sc vsako sredo snidejo pri nas, da nekoliko pokramljajo in se razvedre. Moj gospodar jc predsednik in vsak pošten gost, ki pride v hišo, jim je dobrodošel. Mislim, da bo tudi Vam ugajalo med njimi.«
.»Iles, tu je vsekakor dolgočasno,« odvrne Milanovič, in ker je bilo še prezgodaj, da bi šel spat, in jc bil za nameravani izprehod preveč utrujen, je vstal in šel za natakarjem.
Ko sta stopila v sobo, je bilo ravnokar končano kako petje ali končan govor, kajti gostje so ploskali in udarjali ob mizo na vse pretege, da jte Milanovič skoraj boječe obstal pri vratih. Ko ga gostilničar zagleda, takoj stopi k njemu in ga povedo k mizi, kjer ga predstavi zbrani družbi in ga posadi na stol, ki še ni bil zaseden.
Družba je bila vesela. Govor jc sledil govoru, zabavljica je prekašala za-bavljico. Milanovič se je pri vsem tem tudi zabaval in smejal, vendar je bilo opaziti, da mu vse to nc prihaja prav iz srca. Zaželel si je zopet samote in kupico nervozno vrteč med prsti je željno čakal, kedaj sc mu ponudi ugodna prilika, da neopažen zapusti sobo. Zato ni bil nič kaj vesel, ko ga nepričakovano nagovori njegov sosed na levici: »Oprostite, gospod, kakor se mi zdi na prvi pogled, niste domačin v mestu?«
»Da, uganili ste«, odvrne Milano-
vič.
»No, saj sem si takoj mislil, da mora biti tako. Ali ste doma tu kje v bližini? — če smem hiti tako drzen.«
»Mislim, da.«
»Skoraj Vas ne razumem, tako skrivnostno govorite. Kje imate sedaj svoje stalno bivališče?«
»Pravzaprav nikjer.«
»Kaj mi pravite! Nikjer? Morda sle pravkar na potu iz daljnih tujih krajev?«
»Iz Avstralije sem dospel danes.«
»Oho, iz Avstralije! To jc pa že nekaj! so začudi radovedni Milanovičcv sosed in pomakne svoj stol tik njegovega. »Mnogo sem že potoval okrog, a pred Vami se moram vendar skriti v tem oziru. Povejte mi, kakšna je vendar la čudovita dežela, ki rastejo v njej črešnje s koščicami odzunaj in papige najčarobnejših barv letajo okrog kakor pri nas vrabci.«
Milanovič sc je nasmehnil.
»Seveda«, je nadaljeval oni, »kdor jc videl take čudovite stvari, ve tudi marsikaj pripovedovati. Jaz v svojem življenju sicer še nisem prišel onstran Jadranskega morja, pač pa poznam v Primorju in v njegovih sosednjih deželah vsak najmanjši kotiček tako dobro kakor svoj žep; in to Vam lahko rečem, da lepih krajev pri nas ne manjka. Če ste res tu kje blizu Primorskega doma, brezdvomno poznate solnčno Goriško in sosednjo Kranjsko z njenimi čudesi in krasotami.«
»Imena se mi zde znana, a drugega nič,« odgovori Milanovič.
»O, ljubi moj, kakor vidim, skoraj nič ali prav malo poznate naše kraje. Svetujem Vam, da si ogledate te kose zemlje, in prepričan sem, da Vam nc bo žal. Kadar se naveličate Trsta in okolice, krenite najprej ob morju v južno Goriško; tam nikar ne pozabite obiskati Ogleja, zakaj po mojem mnenju je težko dobiti kaj zanimivejšega kakor so ravno ti zgodovinski kraji.«
Pri besedi Oglej se je Milanovič naenkrat zdrznil; obšlo ga je neko posebno čuvstvo, katerega si v naglici ni mogel razložili. Napeto je poslušal, kaj mu bo še povedal zgovorni tovariš.
»Morda Vam (a pokrajina ne bo tako ugajala, kakor ugaja meni, kajti vsakdo ima svoj okus in svoje nazore, a vedite, da je tam moja domovina, in domače kraje hvali vsak.«
»To me izredno zanima,« pripomni Milanovič; »povejte mi, iz katerega kraja ste doma?«
»Prav iz Ogleja. Čujte, že oglejska bazilika je sama vredna, da si jo človek ogleda.«
»Oglejska bazilika?« je ponovil Milanovič kakor v sanjah in videlo se mu je na obrazu, kako se trudi, da bi obdržal megleno sliko, ki mu je vstajala v duši pri tej besedi.
»Pozabiti ne smem tudi krasne okolice pri trgu Zapolje, ki . . .«
»Zapolje,« ga prekine naenkrat Ml< lanovič in plane kvišku, kakor bi mu kdo nož zasadil v srce; hipoma je po< stal smrtno bled, trepetal je po vsem životu in si z rokami zakril oči.
Njegov sosed ga je gledal vea za* čuden. »Poznate morda Zapolje?« ga je vprašal z glasom, kakor bi dvomil, je-li
3*
ta tujec popolnoma pri zdravi pameti ali ne.
»Ime se mi zdi zelo znano,« je odvrnil Milanovič, zrl zamišljeno predse in skušal prikriti svojo veliko razburjenost.
»Zapolje sem imenoval zato,« je govoril dalje mož, »ker teče mimo njega bister, precej velik potok, ob katerem se nahajajo krasni izprehodi, sploh ljubka pokrajina, kakoršne še nikjer nisem videl. Če ste ljubitelj naravnih krasot, tedaj se ne strašite pota tja. V gostilni »pri zvezdi«, kjer se tudi jaz navadno oglašam, kadar me opravki privedejo v one kraje, najdete najiz-vrstnejšo postrežbo in — potrpite, prosim, nekoliko« — segel je v žep svojega telovnika in prinesel na dan vizitko s svojim naslovom, — »to Vam bo najboljše priporočilo. To posetnieo izročite gospodinji in videli bodete, da Vam postreže kakor grofu.«
Na karti je bilo z velikimi črkami natisnjeno ime Milanovičevega tova-
f Župnik Ivan Globelnik. Pretresljiva vest se je v soboto zvečer bliskovito razširila po Št. Vidu in vipavski dolini: gospoda župnika Ivana Globcl-nika so našli pri Žerovičcvem mlinu mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Gosp. župnik je tožil celo popoldne o silni vročini v prsih. To je bilo najbrže povod, da se je šel hladit v vodo, kar je ob enakih napadih večkrat storil. Smrt je nastopila nenadoma. S pokojnim g. župnikom je zgubila župnija gorečega dušnega pastirja. Dasi je bival v župniji komaj eno leto, si je vendar pridobil srca vseh vernikov. Lahko rečemo, da v celi župniji ni imel sovražnika. Žalovanje za njim je naravnost v srce segajoče. Gosp. Ivan Globelnik je bil rojen 11. februarja 1865 v Škocijanu pri Dobravi; v mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1891 in je letošnje počitnice obhajal v Bohinjski Bistrici 201et-nico mašništva. Služboval je kot kape-lan pri Sv. Trojici, na Trebelnem, nato 15 let v Polšniku, kjer je zidal novo cerkev, nabavil nove zvonove in popravil razun ene vse podružnice. Dne 14. avgusta 1910 je prišel v Št. Vid pri Vipavi, kjer ga je zadela nenadna smrt, upajmo, da pripravljenega. R. I. P.
Knezoškof ljubljanski je v minul, tednu obiskal naše hrvatske brate v Sarajevu. V nedeljo dne 1. oktobra jc mesto obolelega nadškofa dr. Stadlerja posvetil Marijino cerkev v Banjskem bregu.
Premeščen je C. g. Andrej š t r e -kelj, vikar v Pečinah na Goriškem, za župnega upravitelja v Volče. Pečine bo oskrboval začasno k. Krištof Tomšič.
D
riša, spodaj v kotu pa majhno in komaj vidno beseda: trgovski potnik. Toda Milanovič vsega tega ni prav nič opazil; popolnoma ga je bilo omamilo ime, ki je sedaj z vso silo trkalo na njegov speči spomin, da bi ga poklicalo k novemu življenju. In to ni bilo nič čudnega, kajti mrtev bi bil moral biti njegov duh, da bi ga ime Zapolje in ime znane gostilne ne bilo zdramilo; saj je ravno tam preživel najsrečnejše dni svojega življenja, preživel prve tri mc-scco zakona s svojo Vido.
Ko sta se Milanovič in njegov tovariš tako razgovarjala, se je družba zabavala dalje. Ravnokar je nekdo predaval komično pesem, ki je pri pozornih poslušalcih vzbudila vcsclost in odobravanje; Milanovič je pa med tem našel priliko, da se je zamislil. Rad bi bil izvedel vzrok, zakaj ga je bilo ono ime tako silno vznemirilo, dočjm ga imena drugih krajev v Primorju niso tako razburjala. Želja, da bi poiskal Zapolje, ta zagonetni kraj, je postajala
Po »Družinski Pratiki« sega naše ljudstvo letošnje leto dokaj bolj, kakor druga leta. Tako je prav! Naj ne l>o nobene naše hiše, kjer bi ne imeli naše domače »Družinske pratike« s podobo svete Družine. Zahtevajte jo pri vseli trgovcih ali pa jo naročite naravnost pri založništvu v Ljubljani.
Zabavni večer s tamburanjem, petjem in predstavo zgodovinske igre »Junaške Blejke« priredi v nedeljo, dne 15. t. m. zvečer točno ob pol sedmi uri »Katoliško društvo za delavke« v veliki dvorani »Ljud. doma«. Vstopnice na sedeže po 2 K, 1 K 50 v, 1 K, 80 in 60 vinarjev sc prodajajo vsak večer od pol 7. do 8. ure, ali pa v nedeljo zvečer pri blagajni. V igri nastopijo najboljše moči. Naj nihče nc zamudi te zabavno-poučne prireditve!
»Ljudski oder« ima svojo prihodnjo predstavo v nedeljo, dne 22. oktobra. Tedaj se uprizori dr. Detelova veseloigra v treh dejanjih »Učenjak«.
Smrtna' kosa. Umrl je v petek zvečer v Ljubljani v starosti 86 let g. Josip G r a u 1, bivši železniški sprevodnik. Pokopan je bil v nedeljo, dne 8. t. m. popoldne. N. v m. p.! — V Tržiču na Gorenjskem je umrla v soboto, dne 30. septembra ga. Marija K r a g 1 rojena Ahačič v 54. letu svoje dobe. Pokojna je bila mati č. g. kaplana Viktorja Kragla v Sodražici. Pokoj njeni duši!
Ogenj na Barju. Družina Antona Škafarja na Karolinški zemlji pri Ljubljani sc je zvečer dne 5. t. m. vsedla k večerji. Na krat je gospodar opazil, da gori hlev in skedenj. Na pomoč prihiteli sosedje so zamogli rešiti le živino in
vedno silnejša. Rad bi bil izvedel še kaj določnejšega, a burna zabava družbo mu je to ouemogočila; zato je gledal, kako bi se jim mogel umakniti in v min ru premisliti vso stvar.
To se mu je kmalu posrečilo. Ne-opažen se jc izmuznil iz sobe in stopili na hodnik, kjer sta mu sveži zrak in tihota prav dobro dela. Nato je odšel v svojo sobico, a predno je legel k počitku, je minula še cela ura. Ime Zapoljq. ga ni pustilo pri miru, da je nestrpno' stopal po sobi goriindoli in premišljeval. Bil je nesrečnejši kakor slepec, l<i vsaj ve, kaj išče, po čem hrepeni. (Ju tega ni vedel, le neka tesna slutnja mu je govorila, da je nekaj izgubil, kar. mora sedaj poiskati, a kaj je, to mu ja ostalo neznano.
Ves izmučen in potrt se je končno' vrgel ob postelji na kolena in prisrčno zaprosil Boga, naj sc ga usmili in ga reši groznega trpljenja in mu zopet vrne ubegli spomin.
(Dalje prih.)
kozolec, lilcv in skedenj sta pa pogorela. Istotako je ogenj uničil 10 stotov, žita in 200 stotov sena. Škafar ceni škodo na 2500 K, zavarovan je pa za 1000 kron. Ker gasilci niso bili vsled meglo o ognju obveščeni, niso prišli k pogorišču. Kako je ogenj nastal, dosedšj še ni znano.
Otrok zgorel. Preteklo soboto, dno 30. septembra je v Zbiljah pri Medvodah pustila gostija Franca Jamnik svojo 2 let staro hčerko Lojzo, medtem ko je večerjo kuhala, na ognjišču nekaj trenolkov brez nadzorstva. Otroku s« jc vnela obleka. Ko sc mati vrne, vidi hčerko pred durmi vso opečeno. Otrok je kmalu umrl.
Pivo se zopet podraži. Pivovarnar-ji so sklenili podražiti pivo s 15. oktobrom. Gostilničarji so to podraženjo sprejeli in bodo podražili pivo za 2 v.
Premog se je — zopet podražil. Od 1. oktobra t. 1. dalje prodajajo trboveljski premog v Ljubljani po 1 K 60 v 50 kilogramov. In to zdaj tik pred zimo. Ali je tudi (c draginje kriv naš kmet?
Zločinska rodbina. Brata Jaka in Peter Rivolt, oba izvoščeka v Trstu, brata onih dveh Rivoltov, ki sta bila v petek, dne 29. septembra obsojena radi uboja svoje svakinje, sta bila v soboto aretirana, ker sta grozila s smrtjo svojemu bratu Evgenu, ker je pričal proti obsojenima bratoma. Čedni ljudje!
Dva uloma na Goriškem. V noči na 28. t. m. so udrli neznani tatovi v prostore sežanske posojilnice. Prevrtali so železno blagajno, v kateri je bilo denarja okoli 430 K, poleg vrednostnih papirjev; odnesli pa so le 10 K. S po-
WYMYMVMVMV^VMVMYMVMVMVMVMVMVMYMVMYMYMYMYMYMYMYiV<		
	RAZGLED PO DOMOVINI	
	YMV4VMVMYMYMVMVMVMVMVMVMVMYMVMYMYMVMV4YMVMYMYMYMY	
močjo vetrihov so odprli štiri vrata, da bo prišli v prostor, kjer jc blagajna. Na podu so pustili svedre, olje, vetrihe in tvazelino ter jo odkurili. Morda so čutili, da je pod njimi redarstvena uradna &oba. — Naslednjo noč so neznani ta-jtovi vlomili v kronberško župnišče pri iGorici in ukradli č. g. vikarju Vodo-fpivcu 300 K denarja, hranilno knjižico jza 2000 K in več drugih reči. Hoteli so |[,udi v klet, a se jim ni posrečilo. Ker je bil zunaj velik veter tisto noč, se ropot ni slišal. Bržkone so oba vloma izvršili eni in isti tatovi.
Nove orožniške postaje bodo od 1. •februarja 1912 v Dobrničali, Št. Jurju pod Kuinom, Turjaku, Spodnji Košani In Št. Vidu nad Vipavo. — Na vsaki postaji bosta po dva orožnika.
Napad na župnika. Radi volitev v (Veliki Dolini na Štajerskem, jc krčmar Franc Dolinar zavratno napadel župnika, ki se je pa rešil, ker je njegova krepka roka premagala napadalca.
Novo kapelo v Zg. Kašlju pri Ljubljani so blagoslovili v nedeljo, 1. oktobra. Veliko, lepo kapelo jo sezidal zidarski mojster s Pšate. Marijo Brezmadežno je sklesal ljubljanski kiparski mojster g. Pengov. Krasno delo, ki priporoča mojstra. Lepo je slikal kapelo p. Jakob šusteršič. Vse stane nad 2000 kron in vse so darovali dobri vaščani.
Grozna nesreča v mlinu. Dne 27. septembra ob desetih dopoldne so po-i-lali v mlinu Zupanca, po domače Pozi nu v Mošnjah pri Radovljici, stariši ilOlctno hčerko Reziko v mlin, naj pogleda, kako melje. Otrok se je približal iv svoji radovednosti preblizu kolesu, ki no pograbilo dekletce za krilo, je zasukalo parkrat okrog in mlin se je ustavi). Starši hite gledat kje tiči vzrok. Strašen pogled! Otrok ves premečkan, S hudo luknjo v glavi, jc tičal med kolesjem — mrtev. Nesrečnega otroka so jpokopali pretočeni četrtek. — Ta dogodek zopet jasno kaže, kako nujen je opomin: Starši, pazite na otroke!
Gorelo je dno 5. oktobra zvečer okrog sedme ure pri kmetu Ogrincu j(po domače Medvedu) v Podgorju pri Kamniku. Kmalu so bila vsa poslopja iv ognju. Vendar se je posrečilo požar-mima hrambama iz Perovega in Kamnika rešiti frišo, da ni docela pogorela. iSreča v nesreči je bila, da sc je dobilo [dosti vode za gašenje in da veter ni zanašal isker proti vasi. Ogenj je povzročil veliko škode, ker jc zgorela mrva in mnogo drugih pridelkov, zavarovalnina jc pa majhna. Sluti se, da je zažgala zlobna roka, ki je že v pismih s požigom pretila.
Foizkušen vlom. V noči od 3. na 4. oktobra »o skušali vlomiti na Javorni-ku pri Komnu v prodajalno trgovke jšiukar. Zunanje okno se jim je že posrečilo odpreti in tudi železno omrežje so že načeli. Toda ker je bilo okno zvezano s hišnim zvoncem, so sc stanovalci prebudili ob pravem času in so tako prepodili vlomilce.
Težka nezgoda pri delu. Dne 5. t. m. zjutraj ob deveti uri je dninar Alojzij Mingotti, star 56 let, v Trstu, na vo-
galu ulice Rosetti snemal veternice z oken drugega nadstropja in postavljal gor zimska okna. Naenkrat je mož spodrsnil in telebnil na ulico. Obležal je sredi luže krvi nezavesten. Zbralo se je oltolu nesrečneža mnogo ljudi, ki so poklicali zdravniško postajo. Nesrečnež je imel mnogo zunanjih ran in bržkone je dobil tudi notranje poškodbe; pretresli so se mu možgani. Sedaj se nahaja v bolnišnici v veliki smrtni nevarnosti.
Zločin ali nesreča? Dunajski vlak južne železnice, ki prihaja ob 8. uri 55 minut v Trst, je sunil 1. oktobra nad Barkovljami z veliko silo v težki preu-met, ki se je nahajal na progi. Strojevodja je ustavil vlak in preiskal z osobjem vlaka progo. Našli so velikanski kamen v teži enega kvintala, ki je na doslej nepojasnjen način prišel na progo. Ker vlak ni bil poškodovan, se je nadaljevala vožnja; stvar so naznanili potem orožnikom. Ravnateljstvo južne železnice je objavilo, da se je dotični kamen odlomil radi dežja in padel na progo.
Letos drugič pogorel. V torek dne 3. t. m. zvečer okrog 11. ure je začelo goreti v Pungeriu pri Tonetu v sorški župniji. Vnelo se je na podstrešju in je hiša in hlev z mrvo vred pogorela. Nesrečni posestnik je letos že drugič pogorel. Meseca maja jc udarila strela v pod, ki je pogorel do tal. Uprav je postavil nov pod, pa mu pogorita drugi dve poslopji. Kako je ogenj nastal, se nc more dognati. Sreča je, da sta ogenj zapazila orožnika iz škofje Loke, ko sla se vračala s patrulje. Podstrešje je bilo že vse v ognju, ko sta klicala domače, ki so mirno spali pod gorečim ostrešjem. Orožnika sta otela živino iz hleva in reševala, kar se je dalo, dokler nista prišli brizgalni iz Sore in Godešč.
Pri igranju umrl. V nedeljo, dne 1. oktobra, ob 5. uri popoldne je nenadoma umrl pri kvartanju v svojem stanovanju v Gradcu delavec Janez .Vivod. Naenkrat je zgubil večjo igro, kar ga je tako razburilo, da mu je otrpnilo srce.
Srebrno poroko sta obhajala v sredo, dne 4. t. m., v Gorici g. Jernej Kopač in njegova gospa soproga Marija. Pridružujemo sc številnim prijateljem gospoda Kopača in njegove gospe ter jima k temu jubileju iskreno častita-mo. Bog ju ohrani še dolgo čila in zdrava!
Prvi sneg smo dobili prve dni oktobra. V Črnem Vrhu nad Idrijo so ga imeli par metrov nad vasjo. Javor-nik je bel. Tudi Slivnica pri Rakeku jo bila že popolnoma bela. Malo zgodaj bo še.
Obleke se bodo podražile. Z Dunaja poročajo, da krojaški pomočniki in dclavci od kosa zahtevajo povišanje plač. Z ozirom na to bodo obleke poskočile v cenah za deset odstotkov, ako se pomočnikom ugodi.
Strašno hudourje v Krapinskih Toplicah in okolici. Pretekli petek, dne 29. septembra popoldne je nad Krapin-skimi Toplicami in okolico razsajal strašen vihar. Okoli 5. ure popoldne se
je utrgal oblak, voda je drla pri vratih in oknih v sobe in hodnike, ki so bili mahoma polni vode. Med dežjem je padala debela toča. V nekaterih kočah je bilo vse polno vode. Vihar je ruval drevesa ter poškodoval zlasti koruzna polja, ki so vsa uničena. Toča pa je zlasti škodovala vinogradom. Upostošenje je zelo veliko. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega viharja. Sreča v nesreči jo biia, da ni trajalo dolgo časa.
C. kr. državna obrtna šola v Ljub« ljani sc otvori dne 6. novembra. Ravnateljstvo je že objavilo v »Slovencu« dne 7. t. m. vse potrebne podatke o organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih in o pričetku vpisovanja.
Novice iz Amerike. Poročili so se v Jolietu: Ivan Boštijančič iz Trnovega z Magdaleno Batista; Matija Vranešič iz Adlešič z Barbaro Vranošič; Ivan Men-cin s Krke, s Frančiško Legan. — Umrli so: Josip Kužnik, 25 let star, doma iz Toplic na Dolenjskem; 221etni I. Majer-le iz Črnomlja. Oba sta umrla v Cleve-landu. — V Jolietu je umrla 291etna Marija Andlovic, roj. Verščaj, tudi doma iz Črnomlja.
Premovanje goveje živine. Deželni odbor kranjski priredi v tekočem letu sledeča premovanja goveje živine, in sicer: dne 23. oktobra 1911 v Spod. Logatcu, 24. t. m. v Kranju, 28. t. m. v Vipavi, 30. t. m. v Šmarjeti na Dolenjskem, vselej ob deveti uri dopoldne. Premovali se bodo biki, krave, junice in teleta. Sesajoča teleta se morajo pripeljati na premovanje s kravami. Ob tej priliki se bodo nakupovali biki od 3 mesecev do 1 leta stari. Nakupovale se bodo tudi juničice, katere še sesajo, ka^ kor tudi starejše. Za lepe juničice so bodo delile posestnikom, ki se bodo zavezali jih za pleme rediti, vzrejevalne premije. Razun teh preniovanj priredi deželni odbor še druga premovanja, združena z nakupom telei in bikov, in sicer: 17. oktobra 1911 dopoldne v Selcih, pojioldne v Zalemlogu, 18. t. m. dopoldne v Stari Loki, popoldne v Poljanah, 19. t. m. dopoldne na Bledu, popoldne na Boh. Bistrici, 20. t. m. dopoldne v Horjulu, popoldne na Vrhniki, 21. t. m. dopoldne v Dolskem, 25. t. m. dopoldne v Vodicah, 26. t. m. dopoldne v Trnovem na Notranjskem, popoldne v Košani, 27. dopoldne na Blokah. Priče-tek dopoldne ob 9. uri, popoldne ob 3. uri. Pri teh premovanjih se bodo delilo vzrejevalne premije za lepe sesajoče in tudi starejše juničice. Sesajoča teleta se morajo pripeljati na premovanje s kravami. Posestniki, ki vzrejajo v razmerju s številom krav, ki jih poprečno rede, vsaj polovico telet skozi eno leto za pleme, dobe vzrejcvalno premijo 50 kron. Oni pa, ki jih rede več kot polovico, dobe lahko še eno premijo. Tudi ob tej priliki se bodo nakupovali biki od treh mesecev do 1 leta stari in juničice. Premovanja ter nakup telet po Dolenjskem je deželni odbor prepustil c. kr. kmetijski družbi kranjski.
Umor v Dobravi pri 6rnučah. V četrtek, dne 21. septembra 1911, zjutraj ob 4. uri našel se jc Božidar Šibenik,
51
uslužbenec tvrdke Bončar v Domžalah, v Dobravi pri Črnučah na kupu mrve v šupi poleg hiše St. 3 na glavi za desnim ušesom smrtnonevarno poškodovan in brezzavesten ležeč, kjer je tekom dopoldneva umrl. — Šibenik Božidar peljal se je v sredo, dne 20. septembra 1911, ob 9. uri 20 minut s kolesom iz Ljubljane v Domžale. — Šibenik bil je star 21 let, srednje velik, krepko razvit in je nosil dolge, postrani česane lase. Oblečen je bil v rujavo, križasto obleko in imel na glavi belo kolesar, čepico s črnim trakom. Na kolesu bila je pritrjena v sredi na balanci luč-acetilenka. S tem se poživljajo vse dotične osebe, ki so v noči od 20. na 21. septembra 1911 na cesti med Črnučami in Trzinom med pol 10. uro zvečer in i. uro zjutraj videle zgoraj opisanega kolesarja, da se naj najhitreje in sigurno javijo pri preiskovalnem sodniku ali pri orožni-štvu, ki jim je najbližje.
Podružnica »Slovenske dijaške zveze« za Gorenjsko je na zadnjem občnem zboru na Brezjah izvolila sledeči odljor: Predsednik: cand. iur. Jakob Mohorič, Njivica, p. Podnart; podpredsednik: stud. theol. Matej Vilfan, Križna gora pri Stari Loki; tajnik: stud. agr. Anton Resman, Begunje; blagajnik: abit. Jožef Porenta, Srednje Bitnje; knjižničar: abit. Janko Sušnik, *;kofja Loka.
Premovanje goveje živine v Vipavi priredi Živinorejska zadruga v Vipavi skupno s šentvidsko na dan sv. Simona, t. j. 28. oktobra t. 1., ob 9. uri zjutraj na travniku prod ubožnico. Premovalo se bo bike, krave, junice in teleta, čistokrvne simodolske pasme in domačo živino, križano s simodolskim plemenom. Premovana živina se ne sme vsaj eno leto prodati, sicer pripade premija Živinorejski zadrugi. K premovanju smejo prignali svojo živino le člani omenjenih zadrug, zalo se vabijo živinorejci, ki imajo za premovanje sposobno živino, da pristopijo kot člani k Živinorejskim zadrugam. Premovanje se vrši s podporo in pod nadzorstvom vis. deželnega odbora. — Združena odbore.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2°/o brez kakega odbitka.
Me m oi uiuiraj Ho i. millie.
filei inserati
□aaaaapciaoaiciCjpaDo
a
□
D
Gorenjske noiflce
□aaagciPDOPt
□ D
iuaaana
g Shod Kmečke zveze za kranjski okraj. Okoli 300 mož se je bilo zbralo zadnji ponedeljek v Ljudskem domu v Kranju, kjer sta govorila državna poslanca Demšar in Jarc. Zborovanje je vodil g. J. Brodar, predsednik Kmečke zveze. Besedo je dal najprej poslancu Demšarju, ki je strokovnjaško govoril o lesotrštvu. S samo živinorejo in poljedelstvom si kmet ne more pomagati, ako se zanemarja razumno lesorejo in gospodarsko prodajanje lesa. Priporočal je, da naj se les ne seka prezgodaj, ker potem, ko je malo odrastel, prinaša v gozdu stoječ najboljše obresti. Storiti se pa mora tudi kaj glede prodaje lesa, da ga ne bo kmet lesnim trgovcem, ki so večinoma Italijani, dajal preveč po ceni. Napraviti sc mora osrednja zadruga za lesotrštvo. Govor so sprejeli zborovalci z veliko pohvalo. — Državni poslanec Jarc je izrazil najprej svoje veselje nad tako sijajno udeležbo, ki kaže, da ljudstvo hoče in išče stika s svojimi poslanci. Razmere v parlamentu so take, da se morajo poslanci S. L. S. po eni plati boriti za kmečke koristi proti pretiranim zahtevam poslancev velikih mest in veleobrti. Res je sicer, da je izmed 516 poslancev 280 kmečkih zastopnikov, a žal, da so ti dostikrat premalo odločni proti nasprotnikom, ki znajo porabiti zase vsako priliko in v .-ako sredstvo. Po drugi plati pa sc morajo poslanci zavzemati za naše narodne koristi. Cilj poslancev S. L. S. je, da pribore slovenskemu ljudstvu tudi na Dunaju tisto pravico, ki mu gre, da se ga ne bo pri vladi omalovaževalo, ampak upoštevalo kakor druge narode. Parlamentarni jioložaj je tak, da brez slovensko-lirvatskega Mubo. trdna delavna večina ni mogoča. Glede draginje je zanje stališče dano s tem, da so kmečki poslanci. Da bi tako celo manjkalo mesa, to niti res ni. Saj kmet danes svojih prašičev, ki jih radi suše ne more rediti, niti prodati ne more, ali pa le za slepo ceno. Cena mesa je pa kljub temu vedno enako visoka. Glede uradniškega vprašanja, ki pride na vrsto v parlamentu, jc govornik razložil svoje stališče na uradniškem shodu. Ker imamo preveč nepotrebnih pisarij za stvari, ki včasih niso vredne piška-vega oreha, imamo tudi preveč uradni-štva, in to je zato slabo plačano. Poslance S. L. S. bo pa v parlamentu zadela šc posebej naloga, da se zavzamejo za pomoč našim prašičerejcem. Ako nočemo za leta in leta uničiti naše lepo razvite prašičereje, je treba preskrbeti zlasti močnih krmil po znižani ceni, ker je tržna cena pretirano visoka. Poslanci S. L. S. se ne boje ljudske sodbe, ker je njih delo očito in pošteno. Četudi kje pri občinskih volitvah pri-le na površje par »neodvisnih«, so temu po navadi vzrok lc lokalne razmere. Ogromna večina ljudstva — to kaže iz-
id volitev sploh — pa zaupa S. L. S. in. nje poslancem! (Navdušeno pritrjevtu nje.)
g Hrušica. Prihodnjo nedeljo popoldne ob štirih bo priredilo Katol. slo, vensko izobraževalno društvo v Hruški predavanje. Predaval bo g. Fr. Tcr-seglav, katerega poznajo člani že jz tehtnih predavanj lanskega leta. Predavanje bo velezanimivo in domačinu razmeram umerjeno. Pridite vsi člani in članice, in tudi prijatelji društvu i it vsi ukaželjni ljudje. — Iz naše hruscv-ske šole je šlo letos veliko otrok v ljubljanske šole. Menda mislijo stariši, da jc hruševska šola slaba. Pa temu ni tako. Dobra je trirazredna ljudska šola v Hrušici. Letos je šel učenre Hribar iz Bizovika, ki je obiskaval tretji razred, v gimnazijo v Ljubljano. Vspre-jemno skušnjo je napravil z odliko. Ta> dogodek je važen za našo šolo, pa tudi1 za Bizovik. Menda je Hribar prvi, ki j<v. šel iz Bizovika v »šole«, prvi, kateremu se je zbudila želja biti ka j drugega ka. kor zidar ali tesar.
g Iz Žabnice. Pri nas ima skoraj: vsak kmet svoj vodnjak. A kaj, ko so bili letos skoraj vsi suhi! Tudi vaški! potok se je bil popolnoma posušil. Ljudje so morali vodo od drugod voziti in tudi zdaj še ni dovolj vode. Letošnja' suša je poleg predpredlanske pač jasi. > dokazala potrebo vodovoda. Ko sc Im» torej šlo zanj, nc zamudite prilike, tla' vam ne bo žal potem, kakor jc nekim vaščanom v radovljiškem glavarstvu, ki so sc svoječasno vodovoda zaradi stroškov branili, zdaj bi ga pa nujno radi imeli, a je prepozno. Vodnjaki lahko ostanejo za rezervo za večjo porabo vode v gotovih slučajih. Lotos sc je pri nas otvorila naša šola kol dvo-razrednica. Svoječasno razpisani učni mesti nista bili definitivno zasedeni. Za provizoričnegu voditelja šole in učitelja je bil od c. kr. okr. šolskega.sveta v Kranju imenovan učnousposobljini g. Leopold Ažman, za provizorično učiteljico pa gdčna. Ivarolina Zupančič. -V zadnjem času so se nekako zopet začeli množiti krvavi pretepi in nož j" zagospodaril. Žalostno! Naj bo vendnr enkrat konec take podivjane surovosti in sovraštva, ki sta škodljiva in pogubna v vsakem oziru! Lc verna omika kuj velja in izobraženost se ceni in spošlu-jc doma in povsod. — Sneg je ijobolil bližnje planine. Postalo jc hladno. -Dočim so prejšnja leta naši kmetje kupili proti jeseni po dve, tri buše ter ji'» zredili in večinoma zaklali za dom, so jih letos zaradi zaprtijc nadomestili ovni in ovcami, katerih prekajeno intn> je baje šc mnogo okusnejše. Za prašiče bo pa primanjkovalo piče, ker je letina precej taka, kot povsod po deželi, kjn" jc bila suša.
g Cerklje pri Kranja. Za župan« v Zalogu jc izvoljen Jožef Bohinc. — Zaloga je odšel po sedemletnem ondol-nem bivanju vpokojeni župnik g. Der-novšek na svoj rojstni dom v Repnje, kjer namerava stalno bivati. — Zanimiva razprava sc je vršila dne 6. oktobra pred liubljan. dež. sodiščem proti
Jožefu Jcnkotu iz Spodnjega Bernika, očetu »Babčevcga fantka«, ki se je poslavljal kakor petelin na gnoju na shodih' širom Kranjske za liberalne kandidate. Kot svojedobni podpredsednik cerkljanske podružnice »Kmetijske družbe« se je moral Jenko zagovarjati radi brane, katera je bila last podružnična, katero je pa Jenko odpeljal, — ko je bila liberalna zalega v odboru pome tena, — pokrito s koccm v Vodice, kjer jo je imel dve leti na nekem podu skrito pod kupom sena. Vse to je dokazano po pričah in državni pravdnik dr. Neuberger je predlagal Jenkotovo obsodbo. Sodniki so pa bili misli, da to ni nobena tatvina, češ, da tako premočen človek, kakor jc Jenko gotovo ni imel namena ukrasti brane in so ga — oprostili. Ker je državni pravdnik prijavil vzklic, hočemo počakati, da tudi mi ob sklepu izrazimo mnenje ljudstva o tej razsodbi.
g Občina Ribno pri Bledu. Za našo občino vršile so se žc 11. julija občinske volitve. Izvoljeni možje so vsi zvesti somišljeniki S. L. S. Pomotoma pa se jc volilo v posamezne razrede premalo mož, ker se jc § 13 o. r. od povsem verodostojne strani tolmačil tako, da je za Število odbornikov merodajno število za volitev opravičenih »občanov«. Na dvojno pritožbo, ki je bila zoper volitev vložena, pa jc c. kr. dež. vlada razsodila, da je odločilno število volilcev in ne občanov. Na podlagi te razsodbe so bili oni odborniki, ki so bili izvoljeni 41. julija (Ribno 6, Boh. Bela 12) po-jtrjfeni, odredilo pa se je, da se volita v posalfiezne razrede šc po 2 odbornika ni T namestnik. Kdaj da bodo tc nove volitve, sc danes še ne more poročali, a čuti se, da »nekateri« močno so-p^jo na odborniško in morebiti celo tajniško (!) mesto. — Občina Ribno je stala ves čas svojega obstanka zvesto v taboru S. L. S.; mi, ki poznamo jekleno - značajne može, ki imajo pravico voliti v tej občini, lahko trdimo, da boki o ti možje in naj si bodo iz Rilmega ali Bohinjske Bele, varovali ugled ri-benske občine ter storili vse, da ne pride v odbor kaka liberalna primes, ker ivsak volilec danes vc, da jc liberalec največji škodljivec za kmečko občino in da oni, ki zajemajo vso svojo modrost iz »Naroda«, nimajo srca za kmeta. Voliti liberalca v občinski odbor sedaj, ko dež. odbor toliko izda in žrtvuje za kmečko korist in blagostanje, bi sc reklo izdajati dobro stvar. In tako upamo, da bodo zavedni volilci ribenske občino z glasovnico prekrižali nekaterim račune tako, kot jc bil črtan račun tistemu, ki si jo zaračunal 20 v (dvajset vinarjev) zato, ker je obesil na šolsko' poslopje — cesarsko zastavo.
g Tržiške novice. Omenili smo žc smrt gospe nadučiteljeve vdove Marije Kragl. Bila je podpornica ženskega odseka društva sv. Jožefa, kateremu je darovala večjo vsoto, za kar naj ji dobrotni Bog povrne v večnosti. — Občinsko volitve se bližajo za trg. Reklamacije šc niso rešene, a morajo biti šc tekoči mesec. Boj sc bo bil meti Slovenci
in Ncmci. — Tržiške častne občane, med katerimi so bili predlagani najhujši Nemci, ki našega Tržiča še od daleč videli niso, ni potrdil deželni odbor. Tržiška občina se jc pritožila na upravno sodišče na Dunaju, a tudi tam so pogoreli. Razni odpadniki od vere in najzagrizenejši nemški liberalci iz raznih krajev, ki niso za trg si pridobili najmanjših zaslug, pač ne morejo biti naši častni občani, saj je častno občan-stvo najvišja čast, katero more podeliti občina. Pravice jc vendar še nekaj na svetu.
g Od Sv. Ane pod Ljubelom. Občinske volitve so se vršile minolo soboto pri nas ob veliki udeležbi. Nad 100 vo-lilccv je prišlo k volitvi. Bili sta dve stranki, županova in druga nasprotna, kateri jc pomagal nek tukajšnji viso-košolec. Boj jc bil osebnega značaja. Zmagala je z veliko večino prva stranka, ki ima izmed 12 mož devet svojih. G.župan Ankele je dobil lepo zaupnico, ker izmed 25 glasov prvega razreda jih je dobil 22. Največ glasov v III. razredu je dobil Kališnik, namreč 99. — Pri ljudski šoli se gradi na zahtevo višje oblasti vodnjak, kakršnega imajo povsod šole na deželi. — Občina Sv. Ane je postala ustanovnica novemu društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v tržiškem sodnem okraju.
g Iz Gorij. Občinske volitve so pri kraju. V vseh razredih so izvoljeni odločni naši možje. Dne 10. septembra smo zopet izvolili vrlega prejšnjega župana Jakoba Jana. Naša občina imavse stanove zastopane, občinski odbornik jc poleg drugih tudi priprosti delavcc in železničar. Toraj jc naša občina marsikateri vzgledna — popolnoma demokratična. — P o v o d e n j napravila jc veliko škode na polju in travnikih. Največ nezgode pa je povzročil potok Radovna. — Vintgar je malodane uničen; zlasti je galerija poškodovana. Prvi most je narasla voda odnesla. Škode je vsaj 1000K. Ni čuda, saj je Radovna 2 m 30 cm nad normalom nastopila. Veliko škode ima tudi tvrdka Žu-mer. — Mlinarju Brajcu jc odneslo jez; škode ima nad 5000 K. — Pevsko društvo je v gostilni Vinkota Jana napravilo tombolo in veselico, ki sc je dobro obnesla.
g Brezje, 7. oktobra 1911. Izjava. Z ozirom na dopis v »Jutru« z dne 30. septembra izjavljam podpisani sledeče: Odločno poživljam lažnjivega dopisnika, da se v drugo pod svoje laži s polnim imenom podpiše. Za dokaz resnice sc bova žc potom na primernem mestu pogovorila. Čc pa tega ne upa storiti, si sam sebi pritisne neizbrisen pečat lažnjivca in grdega obrekovalca. Jakob Kompare, poslovodja mlekarne in c. kr. poštno nabiralnicc v Krtini pri Dobu.
g Z Bleda. O napadih, o kateVih so zadnji čas govorili po celem Bledu vse mogoče in nemogoče stvari in sosed sosedu pripovedoval krvave dogodke, se je zdaj zvedelo, da so razen prvega vsi od konca do kraja izmišljeni. S tem pa še ni rečeno, da so tisti, ki so govorili,
cla so bili napadeni, lagali; živeli so pač v mislih, kako nevarno da je v Be-tinju in zato so nekoliko hujše videli, kol je bilo res. Prav bi bilo, da bi ljudje ne pripovedovali takih izmišljotin naokrog in da ne bi vsak še krvavega dodejal, da bi bilo bolj grozno slišati. To namreč Bledu zelo škoduje. V dokaz, kaka škoda lahko nastane, nam bodi zlobni in škodoželjni dopis v nemško - liberalnem listu »Grazer Tages-post«, ki piše dne 5. oktobra: »Nekaj lepega z Bleda. Kako velika je varnost v toliko hvalisanem zdravilišču Bledu, kaže dejstvo, da je bil tekom enega tedna na cesti iz Radovljice na Bled on izvošček oropan in umorjen, da je bila neka žena roparsko napadena, en krojač ranjen in da se je dne 29. septembra celo na vozno pošto izvršil roparski napad. Ta roparska banda obstoji menda iz domačinov. Zdraviški gostjo, ki so kaj tako lepega doživeli, gotovo ne bodo nikoli več tja šli.« Drugi nemški liberalni listi, bodo seveda to časnikarsko raco ponatisnili. Torej ljudje, pamet!
g Občinske volitve v Preddvora. Bližajoče se občinske volitve so začele vzbujati zanimanje. Najbolj pa se briga zanje nekaj naših liberalčkov, ne zato, kakor bi jim bilo mar za blagor in red in mir v občini — za kaj takega niso sposobni, — ampak njim se gre edino za to, da bi zanesli v občino liberalizem in razdor. Čc pravijo, cla riba pri glavi smreli, ta riba, ki jo hočejo speči nekateri potuhnjeni pristaši gnjilega liberalizma, res smrdi pri glavi. Generalni štab za liberalno agitacijo je v Srednji vasi pri vpokojenem učitelju Grosu, glavno kolo pa goni skrivaj bivši in od-slovljeni občinski tajnik Aleš Pekovec, tisti mož, ki jc zapustil o svojem tajni-kovanju v Preddvoru take sledove, da mora mož vesel biti, da sc mu po milosti občinskega odbora ni kaj hujšega zgodilo. Je pač treba precejšnje predrznosti, cla si šc upajo taki ljudje na solnce! Diši jim scvecla, cla bi prišli na krmilo možje Grosove in Pekovčove garde. Pametni občani vedo dobro, kaj imajo od njih pričakovati. Grosa so v Goričah in po okolici do grla siti; Pe-kovca je pa lansko leto povodom gotovih nerednosti v občinski blagajni krtačil »Gorenjec« sam — a izkrtačil ga ni. In ta Pekovec je sluga pri c. kr. okrajnem glavarstvu in poštni sel za Goriče in Trstenik! Je komaj verjeti! — Krščansko misleči volivci, možje in fantje, vse domače osebno sovražnosti na stran, tudi prijateljstva in krajevne ozirc na stran — naš skupni sovražnik jc sedaj liberalizem 1
nDaaDannDanaananD
a
D
Dolenjske novice
D
aaananDannnaaonnn
d Krka. Liberalni bahat, ki je pred volitvami ljudem lagal, da občina ne bo plačala šolskega dolga nekaj čez 1000 K, je sedaj umolknil. Laž jc imela
71
lcratkc noge. Občina ima že ukaz, da mora plačati. Plačati bo treba pa tudi triletne obresti tega dolga, ki bi jih ne bilo treba, ko bi občinski odbor ne bil poslušal liberalnega hujskača. — Veliko sta trpela pri zadnjih volitvah Udab in Ilabijanov Janez, ki sta nosila farovž na hrbtu, da se jima je še l>olj vpognil. Janez, le korajžo! Četudi nisi vajen hoditi, ker vedno sediš in čakaš, kdaj bo kdo prišel v štacunco, pa če bodo večkrat volitve, se boš že privadil in v hoji utrdil. Samo tega ne pričakuj, tla bi te kdo poslušal. Za take ljudi, kakor si ti, imamo to-le zdravilo: liberalni štacu-nar, ki živiš od naših grošev, marš nazaj v svojo štacuno!
d Krka. Pri občinskih volitvah na Krki je zmagala naša stranka, ki ima 13 odbornikov, liberalci so si jih z veliko težavo pridobili 12. Ta volitev jc pokazala, koliko jc med ljudmi liberalne hinavščine. Mnogo volivcev je obljubilo voliti z nami in tudi v roke seglo, pa kakor petelin na strehi so sc hitro obrnili in volili liberalno. To je moštvo! Kako .se je delalo s kompoljskimi pooblastili, o tem še ni izgovorjena zadnja beseda. Z vsemi liberalnimi žav-bami namazani in prefrigani občinski tajnik je dostavljal izkaznice in glasovnice šele na dan pred volitvijo, četudi pravi zakon, da se morajo takoj dostaviti, ko je volitev razglašena. Naši volivci so jih morali s silo zahtevati in sami hoditi ponjo k tajniku. Liberalna stranka, ki jc napadala naše s kamenjem, je vkljub svoji surovini ostala v manjšini. Naj si zapomni, da so naši volivci pripravljeni liberalnemu divjaš t vu narediti konec. Naj še dostavimo, da so se naši volivci posebno dobro držali v Velikih in Malih Lesah, v Pod bukovju, v Lazih in na Širi. Tudi Krška vas in Znojilci so se dobro obnesli. Čast vsem našim zavednim volivcem!
d Krški liberalni purgarji nimajo srca za kmetal Sokoloroja pride na kant in ubogi viničar bo moral prav toliko plačati, kakor bogati purgar. 28 kmetov jc bilo vendar toliko pametnih, da niso vplačali članarine. A brezsrčni purgarji tudi te že štejejo med člane, in sicer proti lastnim pravilom! Po pravici bi moral plačati tisti, ki je pobasal dobičke: krški sokolo-rcjci!
d Sv. Gregor. Nek poseben ogenj jc prešinil našo mladino. Vse jc polno navdušenja in bi rado prirejalo slednjo nedeljo kako pošteno zabavo. Na rožno-venško nedeljo so predstavljali bratje Orli dve igri. Kljub poznemu času in skrajno slabemu vremenu se je udeležilo predstave pod farovškim kozolcem dosti samo domačih ljudi, dasitudi se ni nič agitiralo in vabilo po časnikih. Igralci so dobro napravili, nekateri so pa pokazali kar naravnost izboren igralski talent. Najbolj sta ugajala Gašper in njegov oče Matijče, ki je pa tako naravno predstavljal starega moža, da nikoli bolje! Nad odrom se je blestel velik, iz lesa umetno izrezljan orlovski znak. ki ca ie naredil naš vrli 8i
Orel brat Anton Dolšak od Vintgarjcv. Čistega dobička, ki se bo porabil za »hišo«, jc precej. Dragi fantje! Dokler bo to navdušenje kipelo v Vaših prsih, dokler boste tako željno srkali pravo izobrazbo, dokler bo Vas dičilo Vašo vzgledno življenje, je trden obstoj našega društva! Odhajajočima bratoma Orloma kličemo: kažita tudi v cesarski suknji, da sta člana naše organizacije! — Da bo postala naša cesta okrajna, za to se bo zavzel naš g. poslanec. Vi, ki ga niste volili, ki pa ste zdaj tako tiho, dajte no kakšno reči! No pomaga vse molčanje nič, mi prav dobro vemo, kdo je naš in kdo ni!
d Z Rake. Tukaj pri nas so se vršile po novem volivnem redu občinske volitve dne 28. septembra. Zmagala je S. L. S. Dasi so liberalci napeli vse struno, so samo enega svojih pristašev spravili v odbor. Velika večina je bila na naši strani. Nasprotniki so delali proti nam, posebno so so naši liberalci spravili na osebe gg. Vinko Bona in Frane Drnovška, misleč ju popolnoma ugonobiti, toda vseeno sta izvoljena. Naši zavedni volivci že vodo, komu smejo zaupati svoje glasove. Mi se tem potom zahvaljujemo g. Fr. Drnovšku, ki je neustrašeno stal na naši strani ter mnogo pripomogel do zmage, ravnotako gosp. V. Bonu, čeprav ni mogel osebno voliti, ker je bil zadržan v trgovskih poslih, je vendar prepustil svoje gostilniške prostore, kjer so naši zavedni volivci izvrševali svoje dolžnosti. Vsem tistim, kateri so pripomogli do zmage, si1 zahvaljujemo in jim zagotavljamo: le tako naprej in nc bo daleč tisti čas, ko se bo reklo: liberalci so i > i I i nekoč, toda danes jih ni.
d Brašiči v Belokrajni. Vinska trgatev je končana! Dasi je pri nas bolj pičla in v nenavadno mali meri, je pa na drug način izvrstna, da se lahko reče: odkar nova trta raste, tako dobrega vina ni rodila v naših goricah. Zatorej gospodje trgovci, katerim je kaj na tem, da bi radi dobili kaj dobro pijače, le k nam! — Mogočo bode »Domoljubo-ve« bralce tucli zanimalo, kaj da je z našo nanovo zgrajeno cesto. Dolgo jo tukajšnje docela potrpežljivo ljudstvo željno pričakovalo te ccste, in sedaj jo po dolgem času se ljudstvu želja izpolnila, za kar so na tem mestu priznava zahvala sedanjemu deželnemu odboru. Toda cesta ni tako izpadla, kakor bi bilo želeti. Dela so sc vršila le ob suhih dnevih, zlasti letos, ko je bila dolgotrajna suša in ta čas niso mislili na kak dež, kopali so, delali nasipe, kepo postavljali, narahlo tlakali, takorekoč z zemljo, vmes nekaj kamna, potem zopet zemljo. Sedaj pa, ko nam je po dolgem času dobri Bog zopet dal pohlevnega dežja, sc pa vidi na vseh krajih, za koliko časa jo bila cesta narejena in za vožnjo pripravna. Podira se skorej po vsej črti, kolobrani postavljeni ob straneh, padajo ter ležijo po jarkih okoli kakor obnemogli pijanci, ker rahla zemlja in sedaj nekoliko pomočena ne more držati. Gospod podjetnik pri
tej cesti ni storil svoje dolžnosti in vs<>. kakor jo treba, da se škoda popravi. Naj se deželni odbor o tem prepriča hj potrebno ukrene.
d Popotnik iz Mirne doline. Ali „j. sem prav vedel, da je Drmelov Lojze za Boštanj lo, kar je Flajs za Tržišče? Flajs je spomladi ob občinskih volitvah trobil po Tržišču: »Če boste s fajmo-štroni volili, boste dali trideset tavžent za farovško štalo«. Sedaj pa, ko s< v Boštanju pripravljajo na volitve, pa Drmelov Lojze vpije:»Le volite s faj-moštrom; potem boste pa plačevali velikanske naklade za farovž in hleve. <. Moram Lojzeta malo poučiti. Farovž n; za enkrat popravljen in hlevi tudi. Torej se zanje ni treba bati novih naklad. Recimo pa, da bi bil farovž podrt in hlevi. Kdo bi popravljal? Lojze in vsi liberalci bi rekli kakor povsod: »Mi ne; če hoče župnik imeti hišo ali štalo, na j jo sam naredi.« Tako liberalci povsod govore, če je treba pri farovžu kaj popravljati. Jaz pa vprašam: »Kje pa najemnik postavlja gospodarju poslopje? Ali kje sodniki sami postavljajo sod-nijske palače?« Lojze bi rekel: »To jo pa drugače; sodniki morajo biti, duhovnov pa treba ni.« Kako, cla jih ni treba? Saj še Lojze gre v cerkev; sk<t zadnji in prvi iz nje, gre pa le, če no za drugega, zato, da sc ljudem pokaže. Kako pa liberalna gonja proti cerkvenim potrebam ljudem koristi, se j-- izkazalo v Boštanju. Lojze in njegovi -o se uprli, da ne plačajo organista. Prišla je komisija in določena je bila plača za organista, pa za komisijo tudi.
Pa pustimo Lojzeta in pojdimo v Trebnje. Ondi jo dobil načelnik SoR«da on dan počitka in 10 kron za »čuka«, četudi to ni bilo všeč znanemu b'> drarčku«.
d Iz Bele Krajine. Dno 2. oktobru se je že prikazal sneg po Gorjancih in kočevskih hribih. Letina je kljub veliki suši dosti dobra. Prav dobro je obrodil krompir; jc lep, velik (neka.brr krompir tehta 5-i dok). Tudi fižola in debelače jc zadosti. — Gribalci dedno vodo, da je staro vino boljše od moštu in zato so si pri občinskih volitvah izvolili za župana zopet g. Zeljkota in ne. g. Jureta, ki jc kandidiral za župana in odbornike celo zmerjal, ko niso hoteli njega volit. Pri volitvah je tudi pogorel s svojim pooblastilom znani liberalni agent kolar Janez Papič; temu damo la-le dober svet:
Fant, nc delaj oslarije, poprimi se kolarije!	X.
jI Litija. Dno 29. septembra jc umrla gospa Javornik. Več kot štiri leta jo je bolezen držala v postelji. Velike jc trpela, pa udana v voljo božjo. — v lite v načelnika cestnemu odboru- so ni razpisana, dasi je preteklo že skoro dva meseca, kar je bil novi odbor izvoljen. Za cestne zadeve se zdaj nihče nic ne briga. Novi odbor nima moči, stari odbor pa štrajka. Štrajka tucli cestar. Blato je tako po trgu, da se jo bati, dn kdo utone v njem, pa čaka solnca mraza, cla ga posuši. Tudi ceste ic tre-
ba posuti, pa nihče ne skrbi za to. Glavarstvo, doklej še? — Semenj sv. Mihaela je bil letos radi dežja bolj slab. Živine je bilo malo prignane, pa še tista ni imela posebne cene. Ta semenj je deželna vlada žugala prepovedati, ker trški odbor ni skrbel za novo sejmišče. Gg. Slane in Jenko sta šla zato osebno k deželni vladi prosit, ker sta sc bala zamere Litijčanov. Tako je, gospodje, kdor nima v glavi, ima pa v petah. Na starost se boste morali navaditi šc kljuke »pucat«. — V nedeljo, dne 8. oktobra, jo umrla gospa Franja pl. Wurzbach, posestnica hiše in gostilne »na pošti«. — Dne 22. oktobra bo v Šmartnem birmovanje. Na dostojen »prejem knezoškofa sc pripravlja cela fara. — Gospodinjstvo predilni-ških deklet prevzetno, kakor čujemo, čč. sestre frančiškanke iz SišVe. V nravnem oziru je to silno važno, da imajo dekleta strogo nadzorstvo. Tudi stariši bodo bolj brez skrbi dali dekleta v tovarno. Zasluge za to ima največ grofica Auersperg.
d V Starem trgu pri Kočevju je bil v nedeljo shod Kmečke zveze za Belo Krajino. Govornik državni poslanec g. Jarc je ljudstvu, ki se ga je zbralo na stotine, razjasnil laži, ki jih širijo nasprotniki o S. L. S. Poljansko ljudstvo, ki vidi in čuti delo naše stranke, zaupa S. L. S. in je zato sjirejclo govor-nikove besede z navdušenjem, tako da si celo kopica nasprotnikov ]>od vodstvom Petra Majerla ni upala ugovarjati.
d Iz Žužemberka. Ob zadnji suši smo skusili, kolika dobrota so za naše okoličanske vasi nove ceste in popravljena pota. Saj so n. pr. Ajdovčanje po novi cesti lahko vozili še enkrat toliko vode, kakor po prejšnjih zdrgnjenih klancih in ozkih jarkih, pa je šc živina veliko manj trpela. To so vsi prizadeti tudi hvaležno priznavali in najbolj glasno ravno listi, ki so prej radi godrnjali, češ, kaj je treba nove ceste? Sedaj so pač vsi zadovoljni ž njo, le tisti se še malo grdo drže, ki niso za odstopljeni svet dobili toliko, kolikor so pričakovali. Pa kaj se hoče, pri takih priložnostih je vselej tako. Cesto imeti, pa šc dobiček pri zemlji, to ne gre! Saj je že cesta za vsakega več ali manj dobiček. Zal, da mnogi to vedo samo dotlej, ko za cesto prosijo, a ko jo imajo, pa pozabijo na to. Zgled so dvorski liberalci, ki so leta in leta moledovali za cesto, a ko se jc ta začela graditi, bi bili pa najraje videli, da bi jo inženir po zraku izpeljal. Res je, da so se pri odkupu sveta zgodile nekatere pomote, a nespametno je vsled tega jeziti se na cestnega načelnika, ker on pač izplača, kakor mu iz Ljubljane naroče. Če pa kdo njega dolži teh pomot, kakor znani liberalni dopisnik, pa to ni le nespametno, ampak tudi hudobno. G. Vehovec je nasprotno s svojim posredovanjem pri deželnem odboru ravno dosegel, da so se te napake popravile in da se je svet plačal strankam I ako, da so po večini vse zadovoljne. Kakor sicer je tudi v tem oziru pokazal, da j
res vneto in nesebično deluje v blagor svojih volivcev. Zato se pa tudi ljudje s tolikim zaupanjem obračajo nanj. In skušnja kaže, da ne zastonj. Zadnji čas je zopet izposloval lepe podpore za popravo občinskih potov vasem Vinkov vrh, Reber in Zalisec. Gotovo tudi v tem oziru svojih ljubili Hinjcev ne bo pozabil. Saj ti so mu že od nekdaj posebno pri srcu, Ilinjci so pa tudi ne malo ponosni nanj; že vedo, zakaj.
d Kmečka zveza za Belo Krajino priredi v nedeljo, 22. t. m., troje shodov, na katerih bo poročal državni poslanec Jarc. Po rani maši bo shod v Semiču, dopoldne ob enajstih na Suhorju, popoldne ob štirih v Dobi i č a h. Belokranjci, pridite na te shode, kdor more!
d V Črnomlju so občinske volitve pred durmi. Pri nas se jako pozna nova volivna postava. Prej je prišel v I. razred samo en davkoplačevalec, sedaj jih je kar 83. Vsled tega razmerja pridejo pravi Črnomaljci domačini do besede pri volitvah, medtem ko jc prej peščica »boljših ljudi«, takozvana »inteligenca« imela glavno besedo. Da je bila in je še ta inteligenca nižjih stopenj prosvitljcnosti liberalna, se razume. Ako bi teh ne bilo, bi sploh ne imeli liberalcev. Kajti, v čast Črnomalj-cem bodi povedano, med pravimi Črnomaljci sploh ni liberalcev, čeprav nekateri iz raznih ozirov včasih drže z njimi, temveč črnomaljsko ljudstvo je verno in nikakor vneto za boj proti »klerikalcem«, kar bi »inteligenca« tako rada videla. Tej inteligenci sploh ni za drugo, kakor za zabavljanje proti »farjem« in nagajanje. Da to za mestno gospodarstvo nima prav nikakega pomena, je jasno. Doslej so liberalci imeli pri nas premoč. A v vsi dolgi dobi do danes niso napravili lo enega količkaj bolj koristnega sklepa. Neki naš odbornik je rekel, da ne gre več k seji. ker tam le vpije eden čez drugega, in stav-ljajo se taki predlogi, da pametnemu človeku kar sapa zastaja. Seveda liberalcem gre vedno le za strankarstvo, a ne za resno delo v blagor mesta. Liberalci očitajo g. županu, da on ni nič storil. A kaj če storiti, če odbor nič pametnega in koristnega ne sklene in namesto da bi župana podpiral, mu šc vpada v hrbet! Jasno je, da tak odbor ni mogel biti všeč Črnomaljccm. Vedno so se čule hude besede čez mestni zastoj) in njegovo brezdelnost. A ni se dalo pomagati. Zdaj pa jc drugače. Črnomaljci se sedaj lahko otresejo lene in sebične »inteligence«, ki se razume na mestno občinsko gospodarstvo kakor jazbec na debelačo. Sedaj lahko izvolijo v odbor može iz svoje srede, o katerih znajo, da bodo varčno in pa-melno gospodarili z občinskim denarjem in res v korist mestu, ne pa raznim praznim žepom. Zanimivo je, da liberalci pri volitvah za deželni ali državni zbor zmirom vpijejo, naj kmet kmeta voli; sedaj pa nočejo o tem pri nas nič znati, ampak obupno zdihujejo, da mora inteligenca, »boljši ljudje«, v mestni zastop, drugače bo joj v Črnomlju.
Aha, kaj ne, ti si ti, a jaz som jaz, to ni vseeno. Hinavci sedaj javkajo, da bodo »klerikalci« uničili mestno hranilnico. Liberalci so spravili to hranilnico s strankarstvom in surovostjo ob zaupanje ljudstva, ki jc jelo denar vzdi-govati in vlagati v staro posojilnico. Tam so tudi liberalci gospodarji, pa sc niso kar nič potegnili za mestno, ampak so denar kaj radi sprejemali. Tudi gospodje v mestni niso nič godrnjali zoper posojilnico. Da gre le denar k liberalcem, pa jc dobro. Šole ko so naši možje osnovali rajfajznovko, da se rešijo liberalnega jarma, šele sedaj so zakričali: »Kaplan hoče škodovati mestu.« O j grdi hinavci! Mislimo, da so noben pameten Črnomaljec ne bo vse-i del na tc liberalne limanice. Mestna hranilnica in nova rajfajznovka v Čr-. nomlju obe skupaj lahko izhajati, ker druga drugo izpopolnjuje. Če Črnomaljci volijo može, ki so se postavili iz njih srede, potem bo v redu mestno go-sj)odarslvo in tudi hranilnica bo koristila mestu. — Dela se nam lep, naj-, modernejši most, gradila se bo želez-, niča, vse pridobitev in delo naše stran-: ke. Pa še drugače se bo skrbelo za po-vzdigo našega mesta, če se bo prav volilo. če pa bodo še naprej gospodarili dosedanji prepirači in Slovenskodo-. movci, bo vse zaostalo, nihče se ne bo brigal za Črnomelj. Volivci, ne pozabito tega!
d Novi Kot. Iz več kotov slovensko domovine kaj pove »Domoljub«, samo iz našega še ni nič. Enkrat se pa mora začeti, pa dajmo danes. Pa z veselim glasom začnimo, da bo potem še v bodoče več sreče in korajže. Po posredovanju poslanca g. Jakliča je nam poslal deželni odbor jiodporo 500 K kot vsaj malo odškodnino za škodo, ki nam jo je povzročila velika suša. V par tednih, ka smo vložili prošnjo, se nam je že j)odj)ora nakazala. Delili jo bomo s sosednim Kotom. Iskrena zahvala dežel-, lieniu odboru kot tudi vsem, ki so posredovali. Pretekli teden smo pa imeli tudi shod pri nas. Šmentajte, to je bilo nekaj novega za Novi Kot. Prvi shod v taki obliki! Poročal je poslanec gosp. Jaklič. Govoril jc o raznem delu, ki ga vršijo poslanci S. L. S., zlasti v deželnem zboru, v korist kmetom. Povdarjal je zlasti cestni in občinski zakon, ki bosta zlasti za naš kraj velikega pomena. Za njim jc nastopil kaplan gosp. Škulj. Navdušeno nam je govoril o ljubezni do domače grude, o dolžnosti in požrtvovalnosti, ki jo imejmo do svojega naroda. Upajmo, da bo učinek govora dejstvo, katerega jc govornik tako iskreno prosil. Shod je bil v šoli. Udeležba je bila najboljša kljub delavniku, izostale (udi niso naše ženske. Želimo še več takih dni.
d Stari Kot. Isti dan kot sosedje v Novem Kotu smo imeli shod tudi mi. Pred lepo našo novo šolo med mlaji in zastavami sc jo kaj prijetno zborovalo. Poročal je poslanec Jaklič o kmetu koristnih zakonih, katevc so napravili v deželnem zboru poslanci S. L. S. Govoril jc nato g. Škulj o pomenu raznih
zastopov kot občinski odbor, deželni ter državni zbor za ljudstvo. Omenjal je veliko korist shodov in pravega Časopisja. Poslnšalei .so obema govornikoma sledili kaj pazljivo. Da, koliko lepih pravic, pa se jih ne moremo po-služiti, ker nam jih brani zastop sam, n. pr. občinske volitve, ki sc odlašajo, da se Stari Kot izprazni do zadnjega moža na tuje. Končno jc g. poslanec dal navodil in pojasnil, predvsem za toli zaželjeno in prepotrebno cesto Stari-Novi Kot. Udeležba je bila dobra, prišli so bili tudi Podplaninci. Upamo, da shod ne bo brez sadu, ki se naj pokaže že letošnjo jesen.
□aaagrjCTCTDDCiaacaaat^a
□
a
notranjske nouice
□ □ □
naannnnnaaaaaaaan
n Vrhniške novice. S 1. oktobrom smo dobili na Vrhniki obrtno-nadaljevalno šolo. Ta pridobitev je delo S. L. S. na Vrhniki. Saj je znano, da so se liberalci obline šole bolj branili, nego so zanjo delali. Da je bila šola potrebna, spričuje zadostno lepo število vajencev, ki se v dveh oddelkih udeležujejo poduka. — Poletni tečaj gospodinjske šole se zaključi te dni. Zimski tečaj prične v drugi polovici tega meseca. Prosilk je bilo toliko, da jih je moralo vodstvo nekoliko odkloniti. — Odvetnik dr. Josip F u r 1 a n napravi na svojem zemljišču na Mirkah ob Ljubljanici toplice. Takoj ob bregu Ljubljanice ima namreč gorek vrelec, čigar voda ima poleti in pozimi do 18 stopinj toplote. — S prihod n j o n e d e 1 j o t. j. 15. t. m. se prične delovna sezona v naših društvih. -Ta dan se vrši v »Društvenem domu« javno predavanje, h kateremu izobraževalno društvo prav vljudno vabi. — Novi občinski odbor je storil v zadnji seji prav umesten sklep. Sklenil je večkrat v letu napraviti ogled po hišah in za obrt namenjenih prostorih, da se prepriča, kako stranke ravnajo z .vodo. Gotovo umestno. Letošnje poletje je večina tržanov par mesecev trpela pomanjkanje vode, dočim se je pri nekaterih strankah lahkomiselno ž njo tratilo. Če ne bodo izdali ogledi, se napravijo vodomeri, kar itak želi deželni odbor.
n Iz Idrije. Zakupna d r u -ž t v a. V tekočem mesecu se bo oddajala vžitnina od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v zakup. Na vrsto pridejo dne 19. oktobra Idrija z odkupno ceno -48.000 K, Radovljica s 36.000 K in Ribnica s 27.000 K, 20. oktobra Kranjska gora z 22.000 K in 21. oktobra Črnomelj s 26.000 K in Vipava z 18.000 K. Kako je drugod po Kranjskem, ne vemo. O našem idrijskem okraju pa rečemo, da je edino primerno, če prevzame vžitnino dežela v zakup, ne pa kako zakupno društvo. Ako bi bili prodajalci vina, mošta in mesa, kakor tudi kupujoče občinstvo dovolj poučeno, ne bi nikdar ne dooustilo da
sc zopet osnuje zakupno društvo, kjer komandira par mogotcev. Kupujoče občinstvo in večina prodajalce" nima od zakupnih društev prav nobenega dobička, ki si ga med seboj lepo razdele tisti, ki založe zakupnino. Nespametno je torej, da se potezajo za te kapitaliste dostikrat kaj revni mali prodajalci vina, mošta in mesa, ko naravnost glasujejo za zakupno društvo ali sc pa dajo zastopati po pooblastilih. Navadno se dajo omotiti z zapeljivo besedo: Bomo gostilničarji sami prevzeli zakup! To jc samo prazna beseda. Malo pravice imaš govoriti pri zakupnem društvu, v tem, ko te dežela res krije, če ima v zakupu vžitnino. Zato se ne bo izrekel noben zaveden prodajalec vina, mošta ali mesa za zakupno društvo, zlasti v naših draginjskih časih ne, če sploh še misli kaj na svoje, posebno pa še kupu-jočega občinstva koristi, ob katerih pa nima sam prav nič izgubiti. Zakaj zakupna društva so tudi med tistimi faktorji, ki pred vsem pospešujejo draginjo. Kdo pa se usiljuje navadno v odbor? Če je le kak večji vinotržec, ki zalaga manjše gostilničarje z vinom, pa tišči v odbor in se ga drži kot klop. To dela premišljeno. Če mu njegov delež pri zakupu nc bo kazal velikega dobička, bo zvišal pa ceno vinu, navadno pa špekulira na oboje. Tako se dela draginja! Pri nas se je godilo še hujše. Odkar imamo zakupno društvo, so poiskali njegovi uslužbenci vse najhujše trdosti v postavah, da bi imeli neza-kupniki-trgovci z mesom in vinom, kakor tudi konsumentje, ki pri teb kupujejo, kar največje sitnosti. Kričavi socialdemokrate niso pri tem za pičico boljši. Idrijski mokrači z županom vred in liberalci so vpili nad draginjo ter na shodih zabavljali, da se premalo incsa uvažuje. V Idriji pa uezakupni-kom niso pustili vina in mesa, ko so je pripeljali, še pod streho nc spraviti, če ni bilo natančno dvanajst ur naprej povedano, kdaj točno Logatčan po blatni, razdrti cesti vino in meso pripelje. Tako so ravnali uslužbenci zakupnega društva n. pr. s krščanskim gospodarskim društvom, ki ima 550 članov, po veliki večini delavcev. Odbor zakupnega društva je k temu molčal. Vsaj iz sejnih zapisnikov ni razvidno, da bi se bil lc enkrat temu po robu postavil socialni demokrat odbornik Stravs, ki pa po shodih napoveduje, da bo t!o ljudstvo na cesto radi draginje. Ljudi so ltujska, da kupujejo revolverje. Kjer b' se, pa dalo odpomoči draginji, sc pa dola ovire. Zakaj, to pač vsakdo lahko uvidi, da jc v/se postopanje uslužbencev zakupnega društva merilo samo na to, da utrudi konsu-mente ter jih pripelje v kleti, mogotcev, kjer naj malo vred no pijačo še drago plačajo, ali pa utrudi trgovca s poštenim, cenim blagom, da vse skupaj pusti ter se tako izogne šikanam. Tako bi izginila konkurenca in se povečala draginja, dobiček, ki bi ga prineslo ljudstvo, bi pa mogotci raznih barv med seboj razdelili. Ne dajte se torej, prodajalci mesa, vina in mošta, premo-
titi agitatorjem za zakupno društvo v Idriji in ne podpisujte nobenega p0. oblastila za zakupno društvo! Ako M se bil pa že kdo prenaglil in podpisal naj prekliče svoj podpis! Zakup vžitnino naj prevzame dežela. Če bo imela kaj dobička, ne bo izginil v žepe po-sameznih, po večjem imovitih kapitalistov, ampak dobila ga bo dežela, ki ga bo obrnila v pokritje troškov za naprave, splošno koristne prodajalcem in kupujočemu občinstvu. Mnogo kaj vr-. lih strank je za to, pridružite se vsi!
n Velika Llgojna. Z veliko slav, nostjo se je pri nas blagoslovila sredi vasi nova kapelica Matere božje. Pri tej priliki so prvič nastopili domači Orli in slavnost zelo povzdignili. In igra, petje in tamburanje po blagoslo, vu se je izvrstno obneslo. Iskrena zahvala vsem darovalcem in prirediteljem, zlasti gospodični učiteljici!
n Iz Črnega vrha nad Idrijo. Velika nesreča je zadela 30. septembra I. L Ivošandrovo hišo v Idrijskem logu. Go, spodar Andrej Rupnik je peljal težko naložen voz hlodov v Ajdovščino. Tam, kjer se cesta odcepi v Budanje, pa se je na neznan način zapletel pod voz, ki ga je deloma udaril, deloma šel čez njega ter mu zadal smrtne poškodbe na glavi in prsih. Konji so nato zdirjali še en kilometer naprej, kar je opozorilo ljudi na cesti, da so slutili ne src čo. Prišedši na lice mesta, je mož kazal že slaba znamenja življenja. Slučajno se je takrat mimo pripeljal P. Bona-ventura iz Križa, ki je umirajočemu podelil sv. odvezo. Pokopali so ga vBu-danjah. Nesrečna družina je tembolj obžalovanja vredna, ker ji je pred dobrim mesecem umrl vrl sin-vojak, o katerem je žc poročal »Domoljub«.
n Iz Budanj pri Vipavi. Tukajšnje društvo Orel je tudi oživelo, posebno pa sedaj, ko so si nekateri mladeniči kupili orlovsko obleko. Upati je pa, da si tudi drugi vrli mladeniči napravijo v, kratkem obleko. Na zdar!
n Žiri. Draginjo čutimo tudi pri nas. In da tako ne vpijemo kot drugje, postavim na cesarskem Dunaju, ali v Ljubljani, ali v soc. demokratični Idriji, potem je temu pred vsem vzrok stara, dobra žirovska narava. Zirovec trpi in molči, dokler misli, da se mu ne godi krivica. Pride povodenj; tujec, ki je ni vajen, se prekriža in beži iz Z i rov — Zirovec pa jo mirno gleda, češ bo že sama prešla, ali — kakor so dejale po nekod ženske, ko je voda nenavadno nastopila — nam bo sobe počedila za lo pot. Pride suša in toča, da so poslanci iz drugih krajev vedno nadlegovanj za pomoč — Zirovec zdihne in ne dela drugim preveč sitnosti. Njegova krepka, zdrava narava mnogo prenese, kar bi drugje ne. Kako smo oddaljeni in odrezani takorekoč od drugega sveta, tako da gotovo dvakrat težje čutimo sedanjo draginjo vsled silno dolgih in težavnih potov, pa vendar prenašajo Žirovci s prirojeno potrpežljivostjo veliko pomanjkanje cest, občinskih potov in — da ne pozabim — železnice! Možje S. L. S., katerim sc bo. če Bok da. to
j)o t pridružila tudi naša občina, bodo imeli za te kraje gotovo več srca, nego nekdanja ljubljan. frakarija, ki ji je žirovska občina robovala toliko časa za prazen nič. — K vojakom so odhajali fantje te dni. Kako zaboli razsodnega človeka v srce, ko vidi, da se pripravljajo mladi ljudje, ki bodo potrebovali v vojaškem stanu denarja in zdravja, s popivanjem, razgrajanjem (einrukamo!) cele štiri dni in štiri noči na odhod. Ni čuda, da so si mirni ljudje že zelo želeli njihovega odhoda. Čast našim Orlom, ki so s svojim lepim obnašanjem pri ti priliki pokazali, da so naša društva zbirališče in zavetišče prave omike, dostojnosti in varčnosti.
nžiri. Občinske volitve. Z veliko napetostjo se pričakuje, kak bo izid letošnjih občinskih volitev. Dela sc pa povsod prav tiho in skrito, kot v .vojski, kjer hoče vojskovodja svojemu nasprotniku prikriti do odločilnega trenotka svoje dobre in svoje slabe strani. Bodimo previdni in učimo se iz drugih krajev, kaj nam lahko silno škodi pri volitvi. Kjer ni dosegla S. L. S. do sedaj popolnega uspeha, tam sta bila ponavadi vzrok nesloga v naših vrstah in pa veliko zaupanje v lastno moč. Kaj nam j>omaga številno močna stranka, ako skupno nc nastopi? Kak skupen uspeh bomo imeli, ako pojde še (oliko naših mož na volišče, pa si bodo med seboj v laseh zaradi odbornikov? Tu se mora posameznik ukloniti večini na ljubo — sicer sc nam lahko vrinejo nasprotniki in nas razdeljene preglasujejo z enotnim, složnim nastojiom. Naši odborniki naj so zanesljivi, zna-čujni, zavedni pristaši S. L. S. in njenih načel — zato naj nas prav nič ne briga, kilo bi ugajal nasprotnikom, kdo nc. Nasprotna stranka nam žc nc bo predpisovala, koga naj naši možje volijo, koga ne. S tem so začeli trgati naše vrste, da sempatja prav milostno pohva-lijo kakega naših mož, češ, tega bi šc mi volili. Dvomljive vrednosti bi bil tisi i, ki bi ga omamila ta nepričakovana prijaznost in spravljivost nasprotnikov, da bi, zanašajoč sc v navidezno svojo veljavo cclo pri nasprotnikih, za-šejal razdor v naše vrste. Odločili se bomo j)0 skupnem dogovoru vsi za vse, za. katere sc bomo dogovorili, ne da bi vsak posameznik črtal tega ali onega, češ ta meni ni všeč. To bi bilo otročje početje in bi nas po tolikem trudu samo osmešilo pred javnostjo. Vsi za vso, ki bodo proglašeni kot kandidatje S. L. S.! — In še nekaj jc silno nevarno: preveliko zaupanje v lastno moč. Naj nas ne premotijo samo dozdevanja in sklepanja glede konečnega izida, da bi sedaj rok c križem držali, ko je najbolj važen čas. Samo zanašanje in oblastno govorjenje ne dela moči v stranki. Prijatelj, si pristaš S. L. S.? Potem pojdi in podučuj tiste o važnosti volitev, ki mislijo, da se svet nc ho podrl, ako pridejo volit ali ne, ako volijo tega ali onega. Potem pojdi in prepričaj tiste o potrebi skupnega nastopa, sloge, ki imajo le osebno korist pred očmi in ne cele občine. Potem širi dobro berilo,
»Domoljub« in druge naše liste med ljudmi. Koliko dela, ki ne bo nikdar opravljeno s samim zaupanjem v lastno moč!
aocaaacacraanacmpcacaaa
□
Društveni uestnik
□
D_-___ny
nnnnaannDauaaaac-af
Iz Vipave. V ponedeljek, 16. oktobra t. 1., sc začno poučno-zabavni sestanki za može in fante, kakor smo jih žc lansko leto imeli. Nadaljevali se bodo vsak ponedeljek po 7. uri zvečer v društveni sobi. Možje in fantje, ki ste že lansko leto prihajali, pridite, pa tudi druge pripeljite! Spoznajmo se!
V Smledniku bo v nedeljo, 15. vinotoka, izredni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva »Kvišku«, h kateremu so povabljeni vsi člani, da sc urecle nekatere za društvo prevažne zadeve. Točno ob 3. uri popoldne. — Odbor.
Telovadni odsek Orel v črnem vrhu nad Idrijo vabi k veselici, ki jo priredi dne 15. oktobra 1911 ob 3. popoludne v posojilnični hiši. Igrala se bo priznana narodna igra »Tri sestre«. Znesek je namenjen za poravnavo stroškov za telovadno orodje. K obilni udeležbi vabi odbor.
□□□auuaannauuanaa
D
a
O
Dobre knjige
□ C3C3C3C3C3C3C3aC=]C3C3C=]C3C3C3D
Gospodinja in mati ima najvažnejšo nalogo ne samo v domačem družinskem življenju, temveč v celem narodnem gospodarstvu sploh. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Zato je sveta dolžnost vsakega naroda, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času se skrbi sicer za prospeh umnega gospodinjstva po različnih šolah, toda naše kmečke, meščanske in delavske matere in žene rabijo strokovno knjigo, katera naj bo zvest, in zanesljiv sveto-\ alcc tudi tistim, ki šole nc morejo pohajati. Zalo jc vsaka slovenska gospodinja lahko vesela, da jc izšla knjiga:
GOSPODINJSTVO.
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. L i d v i n a P u r g a j, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šolo v Ljubljani.
Za to knjigo jc deželni od b o r v o j v o d i n c Kranjske, svosl si. da je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil izdatno p o d p o r o, tako da je c c n a zelo n i z k a, namreč za broširani izvod 2 K 20 vin., za trpežno vezan izvod pa 2 K 80 vin., po pošti 30 vinarjev več. — Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega prebivalstva, tako za preprosto, kakor za gospodinjstvo v večjem obsegu. Ob koncu
obravnava knjiga tudi zdravilstvo in postrežbo bolnikov, kar je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak. Pisateljica jc sama dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici gospodinjske šole tudi potrebne teoretične naobrazbe. Knjiga je opremljena z mnogimi slikami, založila jo je »Katoliška Bukvam a« v Ljub-. Ijani.
Prof. dr. pl. Leube v Wurzburgu piše: Soditi po izkušnjah, ki sem jili pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna Franc Jožef-ova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne provzroča nikakili težkoč. Se celo, kjer se je zavživala pri dražljivih črevesih, je „Franc Jožef-ova" voda dosegla odvajanje brez bolečin. 8
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 4. oktobra: 48, 4, 34, 25,	37.
Line, 7. oktobra: 57, 18, 35, 50,	41.
Trst, 7. oktobra: 85, 47, 90, 14,	30.
Mnenje gospoda dr. A. N. Papaso-glou, vodje sililitične klinike bolniši. niče »Hamidie«.
Solun.
Gospod J. Serravallo!
Trst.
Zelo me veseli, da Vam morem čestitati na Vašem Serravallovem Kina-vinu z železom, ki mi je dalo vedno dobrih uspehov pri malokrvnosti in re-konvalescenci. Pripisujem ga navadno vedno.
Solun, 1. junija 1909.
Dr. Papasoglou.
Apollo
^cFveie
Najfinejše vseh zn&mK
Kdo hoče doseči visoko starost?
Profesor Mečnikov, slavni vodja Pa-steurjevega zavoda v Parizu, trdi, da je uživanje kislega mleka, špecijclno jo-gurt-mlcka, v katerem sc nahaja največ bacilov kislega mleka, najbolj zdravo in razuntega vsebuje šc mnogo maya-bacilov, ki so po izjavi tega in
62
drugih zdraviliških veščakov neobhodno potrebni za dosego dolgega življenja, dalje za ozdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, posebno proti zaprtju. Več o tem najde cenjeni bravec v prilogi tvrdke bratje Hiller pod naslovom »Bitka med bacili«, ki smo jo priložili »Slovencu« v štev. 212. dne 16. septembra letos. S tem vnovič opozarjamo na to velezanimivo »Bitko«. Naj poizkusi vsak z navedenimi praški, oziroma tabletami. Dobe se v lekarnah in drožerijali.
Pralni ekstrakt »Ženska hvala"
za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo za bčlenje perila.
Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek.
Pralni prašek je zaupljiv predmet. Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami!


..(»•IJ4I p4tl«l ,.«.,
Najboljša ura sedanjosti
in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej.
Naročujtelepri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postreženi.
Fr. Čuden u LJubljani,
samo nasproti Frančiškanske cerkue
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi.
Ne več na Mestnem trgu,
samo nasproti Frančiškanske cerkve
3149
2813
Zastonj
in poštnine prosto razpošilja na zahtevo
cenik
raanuf akturnega blaga občno znana poSiljateljska trgovina	^
R. miHLRUC, LJUBUM1H. •
\52
t
Obleke
9034
[pol volnena)
izborno kakovosti in v lepih vzorcih v zavojih 5 kg 7 kom. pošilja po povzetju Jos. Bren, Polička 90. Čeiko. Cen ilzkt!
Najlepše
blago za obleke
dobite pri
J. CIUHA
Stari trfl žter. 1.
V pristnem srebru c. kr. uradno puncir. K --80, v prist. pozlačenem srebrn K t'-, v novem zlatu K 3--, v 14knr. zlatu K 7-50, 8-50, 9-50. Uhani, bro2e. zapestnice zn poroč. darila v krasni izvrSil vi po zelo nizkih cenah v bociati izberi, KoSCck papirnega odrez t z jo^ z r. ero C. in kr. dvorni juvellr
mi KOHRHD
vBruxu št.2736 (Češko.) Bogato ilustr.qlavnl cenik z nad 4000 slikami zastonj in franko.
priporočil za nakup vpo-rabuih predmetov in priložnostnih daril vseh vrst vsebuje moj glavni cenik s pri bi. 400U slikami, ki se na zahtevo posije vsakomur zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brux 2758 (Češko).
s 20 urnim kolesjem na pero bije pol in cele ure v leseni orehovi omarici 71 cm dolga z belim kazalnikom in ka-_ zalcem za budilko K 11*50. 3 letno pls. jair.stvo. Nlkak rizlko ! Zamena dovoljena ali denar nazaj. RazpoS.po povzetju Prva tovarna ur JAN KONRAD c.ln kr. dvorni založnik Brilx St. 2733 (CeSko). Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj In franko.
Ceneno čeSko
samo nova dobra kakovost B kg sivega, skubljenega K 9-60, 12—, boljšega K tB- —, belega mehkega puha K 24—, boljšega K 30' -, snežnobelega, zelo finega K 30-— do K 42 —. — Razpošiljanje franko in eariue prosto proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnih stroškov dovoljena.
D. Schnurmachar, Taus 246 (Čeiko).
Najzanesljivejše in najboljše je ako se izbere iz ilust. cenika z vzorcem postelj, perja In postelj, blaga, ki sc pošlje rade-volje zastonj in franko ® 1 'rosi se naznau ti cono t. perja za poskušnjo.
fn franko
moj veliki ilu-strovanicenikz nad 4000 podobami ur, zlatnine,srebrtiinc, godal, jeklen., tisnj.it. in ma-nufakturu. blaga, orožja Itd. C. kr. dvor. zalol. JAN KONRAD Prva tovarna ur v Brii.vu
St. 2725 (CeSko). Prava švicarska nik ank -rciu ura, sistem lioskopt K 5-—, ii kom. K 14- , Kcgistr. Adlcr-Roskopf nik. ank-rem. tira 7 K. I 'rava srebrna rem. nraK 8 40. Nikak riziko! Zamena dovo-_lini.i ali denar nazaj
** Le naravnost -*-«
od tovarniške razpo-šiljalnice
„Sndet8a"232
Krnov štv. 42 (avstr.Slezija)
kupite
blago za moške in ženske
Obleke Kakor tudi ŠleSkO platnino najboljše kakovosti po najnižilh tovarniških cenah.
Ostanki zelo poconi. W Zahtevajte vzorce. Krasne sezijske novosti.
Dva učenca za kovaško obrt =
sprejme takoj Mihael Hrome, Sneberje, pošta D. M. v Polju.	L«j75
ITnnnlrn poštenih starišev, z do-
U CCilK«! *»rimi šolskimi spričevali
se sprejme takoj v trgo-vino z mešanim blagom Josip Kranjc, Loka pri Zidanem mostu.	j^g
Barhant, flanele
lltago za datnsko obleke, kanafas, ceiir, oksford platno, cajg za moške obleke, brisače, žepni robci in vse tkane izdelke dobavlja poceni tvrilka
Hndec & Lochnian «
češka tkalnica in razpošiljalna v Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci na zahtevanjo zastonj in iranko. Naročila od K 20- naprej franko.
Ugodna prilika. 1'(Hll,isanipro-
posestvo,
dam iz proste obstoječe iz trdno zidane hiše, hleva
roke svojo
in šupe, vse z opeko krito; dobro zasajen sadni vrt pri hiši. Gozda jc devet oralov; njiv in travnikov pa za prereditev treh govedi in treh prašičev; posotve je za devet mernikov žita Proda se vse skupaj »li pa tudi poslopja in sadni vrt samo zase. Najlepša prilika za kakega rokodelca. Andrej Lamovec, pošta Dobrova pri Ljubljani štev. 23.	iiOOl
linternat?
čč. šol. sester v Narodni šoli Družbe
sv. Cirila in Metoda v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši jc štirirazredna ljudska šola; ozira so posebno na pouk v ženskih ročnih delili. Šolsko leto se prične dne 4. novembra 1.1. Plačila 20 K mesečno. — Oglasila naj sc blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. 3050
f.lSlEH:

Dobro domačo bln-#o Is. fkolnicc
pošiljam po povzetju vsakomur, kdor naznani kar potrebuje.
40—50 m osfankoo za K 17—22.
Posebno prikladni so kot darila za bližajoči s«- Ho/"' in hočem p. 11. naročnikom poatrečl tiiko, da postane vsak moj odjcmalce. Zajamčeno pralno tkanino v zelo lepih barvah, kanafaze. lanena platna za srnjeo, okrtforue, krizete. sifone, brisačo, tkano barhento pripravne za krila in obleko, deleno, bat iste. tlanelo cenre pripravne /••« bltuse in obleko. Tndi »elokrn do modvikasto blago so lahko dobi v kosih 3 do 1*> ni.
rigito	a«00
Fr. maršik-N, domačemu tkalcu
češka Čerma 104 pri Nachodu (Češko).
lUKpoilljam orožje T*nk" vrste, kot pu.ke Il.mmerlc.s, Diillingc, I.an-r.itor in Flobert, ■ aliiukrfHe, pi.tolc itd. po tvormikil, cenili, Popravila imjccuoje. ZtncaUivim OHcbam dovoljujem ugodim (lrl,I« odpUGII«. poliljim tudi boljiio puike, n« d« bi .e Bltllo kupiti 8 dni na poskulnjo in ogled, C.ntkl zlatouj in tr.nko.
F. DuSek, tovarna pttSk, Opočno St. 52 ob državni J!o-lczntci, Ce&ko. 1924
Kdini izborili priložnostni nnkttp za trgovce in krošnjarjo z manulakturnim blagom naravnost iz tkalnico.	Razpošilja so tudi zakoTinikom.
Vso v najboljši knko-vosti. Barltcnl v ntu-modornojšlh vzore« za obleke, bluzo ni Cellr /.a barv. srajce
spodnja krila. Flanele, čedni vzorci za srnin: in bluzo,
/loko i
damska krilu. Kanatas za posteljno nrovlok« v pisanih barvali. Modrikaaiu blago za kuhinjsko predpasnike in obleko za tlom. Okulord za navadno srajii za gospodo in delavsko srajce. Belo platno za žlvotno pot ilo. Doloos* ,„' kov 3 -10 m. Nepovoljno »o zatnonja. Razpošilja po povzetju tkalnica P'"'"" JULIJ KANTOR, BABI prt Nachodu. Češko. - Vzorci vsob drugih •'■'l^P? zastonj in franko.	3033	Vzorci ostankov so no razpoSUji\J"'

2803
NE POZABITE na
razpis Ceres-daril v znesku K 30.000!
Natanfaeji pogoji pri vseh trgovcih.
deček,
V trajno službo se sprejme takoj 14—15 letni kateri jo mirnega značaja, prijaznega vedenja in sin poštenih starišev kateri bi pomagal pri raznih gospodarskih in tudi u trgovskih delih ki so za njega pripravna, oz. se sprejme kot v trgovino s popolno preskrbo. - Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Domoljuba". 3028
Hiša z gostilniško koncesijo,
blizu kolodvora s posestvom, njivami in travniki se proda. Plačilni pogoji zelo ugodni. Cena nizka. Naslov pove uprava Domoljuba. 2997
ucenec Učenca
2830
poštenih staršev sprejme tako} za čevljarsko obrt flnton Pogačar, čevljarski mojster p. Kamnik.
Eelo lep zaslužek j Dekle z dežele
pri nabiranju gozdnega praprota (spod-lesnice, steljce, mala praprotea). Cena tisoč peres 80 v do 2 K. Več pismeno. Vzorci na razpolago. M. Jacobi in A. Maček, Ribnica (Dolenjsko).	2949
ki zna dobro šivati se takoj sprejme pri g. Jos. Vidmarju, tovarnarju dežnikov, Ljubljana, Pred škoiijo štev. 19.	3038
Le pri vporobi od leta 1886 sijajno pohvaljenega, z znamko
roltif srednje ^iko lepO pOSeStVO na Prevoljl pri Lukovici, z vsem gospodarskim orodjem, vso v najlepšem stanu. Več se poizvp pri lastniku M. Ravnikar, Domžale.	2922
Ceno češko posteljno perje. §
Kilo sivega puljenega K 2.-, boljšega K 211) polbelega K 3 60, belega K 4'20, prima kakor puh meltkega K 6'-, veleprlma K 7'20, najboljša vrsla K 8'40 Puh siv K 6-—, bel K 12-—, najfinejši prsni puh K 1M0. Od 5 kg naprej
Lr Zflotovllene postelje i^t^^M
blazina 180 cm dolga 116 cm široka po K l(r—, 12-—, 15-
18'—, 21-—. 200 cm dolga 140 cm široka po K 13'—, 15*—, 18 —, 21'—, zglavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3*-, 350, 4-—, 90 cm dolga 70 široka po K 4*50, 5-50,6--. Razpošiljanje franko po povzetju od K lir— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovnik! franko. Artur Wollner, Lobes pri Plznu 159, Češko.
I IfltffVfiSl" na|cene|Sa luč na svetu pogori ffl*lllfllCltf8 v 40 urah samo za 2 vinarja petroleja, zatorej potrebna v vsakem gospodinjstvi, se lahko porabi za ponoeno luč, luč za v klet in na prostem „ ali tudi za razsvetljavo in dekoracije St. 9100 '/«• N stekleno posodo «a petrolej z dobro zaprtim žnnlnikom in senčnikom iz inpreg. barv. blaga, ea 15 cm visoka koma«! K I'--, 10 komad, naroč. naenkrat K 8-50 St. «513. ..Lumetif z barvastim steklenim senčnikom komad K 1*20, 10 komadov naročenih naenkrat K io* . Razpošiljanje proti predplačilu vračunši postne stroške ali povzetje od c. fn kr. dvornega založnika
]an Konrad, razposilj. v Bruxu. $1.2748 tem.
Robato ilustrovani glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj in franko.
V
U
zakonito zajamčene
V nt
2623
in postanejo
Spreten
nepremoCnl, zelo trpežni, mehki ln sposobni za leSCenje. Izborna tudi za preproge za vozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. - Dobi se povsod v Skatlinh po 30 vin. in osodflh, kjer n*, pri samoznstopstvu J. Lorenz S Co., Heb na Češkem in Bohme & Lorenz, Chemnltz, Saško.
večjih posodah, kjer n«, pri samoznstopstvu J. Lorenz S Co., Heb na Češkem in BShme & Lorenz, Chemnltz, Saško.
— Sodba se glasi: Pošljite ml 4 škatlje Vaše izbornc p umit ran masti, ker se jc ista prav dobro izkazala za čevlje kakor za usnje in za konjsko opravo. Jesenice, 2. avgusta 1907. — C. kr. nadpoštar Scnrey.
priporoč. spretno	;
za oskrb. 60 šival.	;
stroj, za slamnike	i
sprejme tov. za klobuke, Praga. Ponudbe pod »J.	j
M. 60« na ins. pisarno Ed. TerS, Praga II, Ferdin.tr. 38 n.	'
Preddeiavko
so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej za človeški organiz. potrebna hranilnasredstva v dobro dišeči obliki. Ono so v mnogih slučajih, posebno za otroke, bolj važne kot mesne ali sestavljene jedi. Žal pa imajo večkrat to napako, da so težko prebavne in jih slab želodec, posebno zopet otročji, nič dobro ne prenese. Lahko se sedaj odpomore temu nedostatku, da so ne napravi nikakih močnatih jedi, nikakega sočivja, nikako pecivo več brez dodatka
ki ga dandanes že več milijonov gospodinj zelo rado uporablja. Uporaba je zelo lahka in po predpisih dr. Oetkcrja, ki so dajo zastonj, je izključeno vsako pokvarjenje.
Dr. Oetkerjev pecilni prašek se dobi!
zložna, cena ln varna
2927/0* Cimard Line
Bližnji odhod \z domače luke Trsta: Franconia z Reke 9./11, Pannonia 14./11.,
Charpatia 28./11. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največ ji in najlepši parnik sveto), 28./10., 18./11., 16./12. 1911, Mauretania 21./10., 11./11., 9./12., 30./12. 1911. Pojasnilo in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 160'— za odraslo osebo vštevši davek in K 90.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Ugodna prilika za nakup
Jesenskega In zimskega blaga
se nudi trgovcem, zadrugam in drugim odjemalcem v hiši »Kočevske Posojilnice« kjer je trgovina pred dvema letoma ustanovljena in vse blago dobro ohranjeno in v lepih vzorcih, lepa izbira v modnem blagu in suknu; zimske srajce in jope po izvanredno nizki ceni. Vsem velecenjenim
topi o priporoča Anton Lovrenčič,
lastnik trgovine v Sodražici in Kočevju.
tovarniški obrat.
Kristjan, 22—28 let star, ne-oženjen, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Splošna in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: »002—W. A. 7288« na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.	2990
Zdravilna krema za rane „SIgma".
Izborno učinkuje pri ranjenju vsake vrste, opeklinah, otiskih na nogah. — Natančno navodilo o uporabi je prilož. vsaki pušici. Izvirna pušica: 1-20 K. — Poštnina 20 v. 2222 \
Pristna samo z varstveno zaniko
P. F.
Dobiva se od:
Melieletanioi.lllstiiiii.
CLIMAX motori na petrolej
Najcenejši obrat.
Bactoich & Co. ■
tovarna za motorje — DUNAJ XIX 6. H
Heilisenstadterstras. 83 jt. ■
BB.manmmnmammumma
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 l<0 sivega, dobrega skublje-nega 2 K ; boljšega 2 K 40, prima polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10: i kq izredno finega, snežno-belega, skubljenega 6 K 40, H K ; l k(| puha 6 K, 7 K : belega plina io K ; najfinejši prsni' puh 12 K. — Pri 5 kg se posije Franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo posterja rdefegn. modrega, belega ali rumenega tianking-i>laga^ I pernica I8u cm dolga. 120 cm široka z 2 blazinama vsaka 80 cm dolga. 6' cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K . s polpuhom K ; s puhom K ; posamezne pernice Io K. 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 4 K; pernice 2(10 cm dolge. 140 cm Široke. K 13, 14 K 70, 17 K 8 , 21 K: blazine 90cm dolge, 7ucm Široke. 4 K 50, 5K 20, 5K 70. spodnje pernice iz mofnega. pasastega gradla Igo cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetjii od K 12 viSje franko. Zamena dovoljena, za ncpovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko.	2410
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
1557
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, ..pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
2852
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki za 20 K
in sicer; I moderna oljloka iz llstra, 1 praktična obleka za hišna opravila in t krušna poletna obleka. Ostali ostanki ne lahko porabijo za predpasnike, bluze itd.
popolnih srajc
vsebujejo moji 40 metrov dolgi rnmburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki so pripravni za najboljše opremo. Razpošilja se po povzetju, ^mm. Prvovrstna tovarniška razpošlljalnlca
losip Frankeoslein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov ao nc pošiljajo vzorci, 01 vseh drugih prodmotov vzorci na željo f ranko. Vzorci so morajo vrniti.
Proti proviziji se sprejmejo v vseli krajih
krajevni zastopniki
od nekega prvega bančnega zavoda za prodajo postavno dovoljenih srečk proti plačilu v mesečnih obrokih. Osebe ki v tej stroki delujejo, dobe popolnoma posebno ugodne pogoje. Ponudbe pod šifro: »Visok zaslužek 577« na Haa-senstein & Vogler A. G., Dunaj I/l.	2646
prodaj je majhno,
2881
llNlunovl|cilo 1832,
132.--- .	j
inato hamm
/mlete s slroji najnovejše mature, prekašaj« , ,i,,
konkurenco po fiiinsti, ki .....ogoflj« z jako ,,,»litin
MUioliiiu pobarvali veliko površino, laniošili', , nizkih cenah	J ' "
Hdolf HanpfmaiKi-a nasled
Ljubljana
pi vu kranjsku tovarna oljnatih lurv, firncUa 1,1 a i,, steklarnkegu klej«. Zaloga slikarskih lit pleskarskih predmetov.
llustr. ceniki se dobe brezplačno.
in elektrike, obstoječe iz pritličja in prvega nadstropja. Pri posestvu je lep vrt za zelenjavo in ima okoli dva orala; posebno ugodno je za pe-rilnico, vrtnarijo ali katero drugo obrtno podjetje, ker loži ob vodi in elektivčni moči. Povpraševati je pri upravi tega lista, pod »Industrija 7.«
Dama
ki lioCe pospeševali kožno nego, ki hote izgubili pege ter doseCI nežno mehko koio in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilijno mlečno milo
(znamka Steckenpferd) Ivrdke Bergmann a Co.. ieSin ob I.nbi. Komad po «<1 v se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in Irnovlnnh
s parfumom i.t. d 609
r
fiYl~?čna, lepa in cena je
tkanina
iz tkalnic
Josipa Zeleny-ja fl sinou
Češka čerma pri Nachodu, Češko.
3*
Vzorci vseli vrst najbidjših.nad 30 lid slov . rib tkanin zn ffosptnlinjstvo in oprdme. zasloni.
2H5ii Priložnostni nakup:	(1)
4—15 m dolgi ostanki la blag" do 120 cm široki. 30 m K 13-—, 40 m K 17 — franko. firadl, kanafas, rjuhe, fine tkanine, ce-firi, oksfordi, inleti. brisače, robci itd.
Najcenejša In najhitrejša vožnja
===== je s cesarskimi brzoparniki .
, Kronprin essin Cacilia" ..Kalser Wilhelm II." ..Kronprlnz Wilhelm" 400 „Kaiser Wilhelm der Grosse".
Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
EDVARD TAVČAR, LJubljana Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari TISlerjevi gostilni
Zastopnifer io miovalei!
za obiske z sebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in dame sc sprejmo proti visoki proviziji cvent. pozneje stalno pri prvi razpos. blagi Ponudbe pod: „Wcltfirma 92462" na anontno pisarno M. Dnkes Nachf. Dunaj I I.	2714
Narav, nakup. 1'stanovlj. 1870.
Vi ste sovražnik
svojega lastnega denarju. ako kupujete /.e napravljen
—— rum —
Altvater - liker Allasch - kumnovc
itd.
7, mojo izborilo
esenco
napravite si brez vsakega truda najfinejše likerje za polovično ceno. I steklenica zadostuje za r» litrov I a ruma il litre najfin. Altvater :t .. '.. Allasch-
k ttmnovca z natanen. navodilom
0	uporabi za samoKl'20 Vse .'I steklenice skupaj
samo K 3'—. Posamezno steklenico samo proti naprej vpo-slatvi zneska tudi v znamkah, od 3 stoki, naprej tudi po povzetju
1	ranko na vsako poštno
postajo. 2774
HITSCHMANN
izdelev. esenc Humpoleo na Čeikem 101.
Tisoč priznalnib pisem,

Zastonj
si more nabaviti vsaka gospodinja dragocene vjioi abne predmete, ako se redno rabijo priljubljeni
KNORR-ovi makaroni KNORR-ovi ovseni izdelki KNORR-ova hranila za otroke KNORR-ove juhe
Kuponi so priloženi vsakemu zavoju in opravičujejo za brezplačno dobavo dragocenih dobitkov. Cenik sc dobiva v raznih trgovinah ali naravnost od tovarne
C. H. KNORR, dr. z 0.). WELS (Gor. Ausfr.)
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki j8 izdelana še iz cenenega cementa, odda' jam
cementne strešnike
(z zarezo iu brez zareze) - po znižani ceni. - Cementna streSna opeka prekaSa po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za "1" vsako poljubno garancijo.	Jm
Ivan Jelačin, Ljubljana
Berite! Konec draginje!
MkffetVvJHi
«	Največja trgovina te vrsle. ———
Najnovejši modni ševrot ••.,». od K 3*— višje Sloviti loden za obleko	„ r 4-^- „
Nijnovejši kamgarn, trpežen . . , « n „ 4'— „ Mandarine blago za zimsko obleko • • „ „ 6-— „t,
Angl raglan-ševiot......... „ 5-— „ |
Blago za uniforme in črno salon, obleko „ „ 5*— - g
aSeviot in blago za damske obleke . . . n „ 2*— r f; Vzorci na zahtevo zastonj z obratno poŠto.
Denisi plašči za gospode, dame in otroke
!a. izvršitev I	Prvovrstno krojaško delo I
St. 850. PlaSC za gospode iz
dobrega nepremočlj. gladkega lodna za poletje iti zimo vsivi ali olivni barvi z močnimi trakovi in odpenjaj, se kapuco, kompletni širok H5 120 125 cm dolg komT K 16 K 17 K18. Št. 855. Isti za dame z veliko kapuco, ki seže čez klobuk ali kapo, kompletni širok 115 120 125 cm dolg koiii.K17-2B18'25 19-25 Plašči za gospode in dame iz najfinejšega in najboljšega blaga v I. Izvršitvi v mojem glavnem ceniku. - Plašči za deklice ali dečke. Kron 12- — , 13'-, 13 50, 14-50 v največji izberi. Nlkak rlzlkol Zamena dovoljena ali denar nazaj I Pošilja po povzetju dobro znana najboljša svetovna tvrdkar
JRN KONRAD
c. h ur. dvorni vložnik, tazrtilto. Mk JBm. M, teko.
Boaato llustrovanl glavni cenik s 1000 slikami na " "zahtevo vsakomur zastonj In poStalne prosto.
To-je-nekaj!
Pri nakupu blaga — za lepo obleko — za čedno bluzo — je predložitev primerno velike izbire — prav po-10 sebne vrednosti, ker se iz iste, ne da S bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila — srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, zglavnic — pernic — m o-drocev — zastorov — odej — more samo koristiti — če se ima pred seboj na vpogled prave vrste — da se lahko izbere — kar je dobro za vporabo. Velika ra z p oši1 jalnica: Bratje Lechner v Gradcu razpošilja — namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcije — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede cen se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje.
To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev.
motorjem z močnim pritiskom in za surouo olje
0(1 iG HP naprej; 4 »lo C v!n. pri inojili petrolinskili motorjih in petrolinskili lokomobilah, daljo 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvorntca motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki grntis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	315
ALFA
brzoparilmki za krmo so H3]l
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine.
Svari sc pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike 1	Dopisuje se slovensko/
Delniška družba Mfa Sčparafor Dnnai XII. 3.
DEflHR
prihrani tisti, ki o potrebi vporab.reči in priložnostnih daril vseh vrst zahteva moj glavni cenik s 4000 slikami, ki ga
dobi
vsak zastonj in poštnine prosto in v Katerem najde
osak
kaj primernega. — C. in kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Bril* št. 2756 (ČeSkoJ.
Umetna
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemšl nedelje in praznike vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
10 LJubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
Zaslužek!
3 — 4 K na dan In stalno 9 pre-vzetjem lahke pletenine doma. Edino moj stro| za hitro pletenje „Patenthebel" ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznan|e nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost ne škoduje. Troški mali. Pism.garanc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trgov, sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengassc 1/06.	1891
Združene tovorne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 'ICOO komadov takozvanih
vojaških koče? n konje
za ceno le K 40 komad in K 8'60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni kocl so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150/200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brody-ju župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja llosva, Grilnwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stang, Rosenauerja Zg. Aloldava, Hahlissa Manken-dorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, Fohringerja in dr.	2855
3 _ ■ _ __ _ _ 15—17 let stare, ki imaj o, VSIIPUFP brano in stanovanje pri ■ J	gospodarju, brezplačno
sprejme takoj Avgust Repič, sodarski mojster, LJubljana, Kolezijska ulica.	2950 1
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat.
Tovarna strešnikov F. P. VIDIC § KOIIIP. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
strešnik i
tre oblike
in patent, dvojno zarezani
iiik-zakM
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
Uradne ure td 8. rano do 7. ure zvečer
.X, Ustredni banka p°d'u^nif®, W ceskych sporitelen
~ Ctredr-. banka Stiki* hranilnic. Ponterosse 2. \'logc na knjižice: Premijne vloge:
4 '/«%
5
01 4 10
Vloga v tekočem računu In vloge fiksna najugodnejia. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 02—i - Oddelek za vadile in kavcije. -
Uradne ari od 8 rano do 7. ure i«i6ir.
Sukno
•„,1,1 čevino za moške
obleke r,.zpo5ll|a »aj-
r. starmeeht < Celiu
I	Vzorci zastonj.
Naročajte ,Slovenca1
NOVA MODA 1311 -1912!
Sukno za moške, volna in parhent za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene izvanredno nizke in to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vpeljeva. — Vzorcc na željo, pošiljava poštnine prosto. — Naslov: LH74
Hedžef 4 Kontnih C0R,CAC,Verdl 3
Tovarniška zaloga platna Iperila) za celo opremo Ibalo) nevesti! =
r
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
Pripravna birmanska darila.
Kikclnasta ura z verižico ... K 4 50 in napr. m „ „ ii boljše vrste „ 8 — „ „
Piava srebi. moška ur«...... 760 ,, „
i n n n z verižico ,, 970 „ „ ■ •■ m n boljše vrste „ 12'- „ , , ,, lira z dvoj. pokrovom ,, 10'75 „ ,, , „ „ posebno fina ,, JO— „ ,,
K-karatna zlata ura...... 44 — ,, „
„ „ „ boljše vrste „ 70,80,100 ,,
Nikclnaita daniska ura z verižico	K 8'5(J in na
Prava srebr. „ ,, „ ,,	„
Prava srebr. „ „ boljševrste	„12 —
,i „ •■ „ zdvoj.pokr.	„ 18 —
■i „ ii „ posebno fina	,, 10'—
14-karat. zlata damska ura . . .	„ 20'— „
boljše vilte	,, 80,40,50
Am.doubl. zl. zavrat. veriž. z obesk K 2 3Jinnapr.
Srebrna zavrat. verižica „ „	„ rso „
Pozlačena „ „ „ „	„ 2 — „
I4k. zlata „ „ ,, „	„18—,,
Srebrna dolga verižica za tiro .	„ i —
Amer doublc-zlala verižica za uro	,, 5'—,,
11-kar. zlata, dolga „ „ „	,. 4,y-
Uhani, zlato na srebro K t 80 in nap U-karatni zlati uhani „ 5 80 „ „ boljše vrste s prav finimi kamni . . „ 6*— „ „ z diainantoni . . . „ S51— „ „ .................... s pravimi briljanti . ,, 90'— „ „
Vse v finih škatulah — pripravno za darilo.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
Meslni iro (nasproti rolovžal H. Sllf tllCr - Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 8
Cenik zaston) ln poštnine prosto. Lastna tOVafna Ur V Švici. - Tovarniška znamka „IKO". -
12
U<la]a konzorcij .Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik; Ivan Rakovec.