Letnik XXVI,
GLAVNI TAJNIK OZN U TANT:
Mir, pravičnost, napredek
"Za uresničitev teh ciljev mora vsak prispevati svoj delež
Na pragu novega leta je glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant spet naslovil na človeštvo poziv, naj se zavzema za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila svetovna organizacija. Pri tem je spomnil na splošno deklaracijo o pravicah človeka, prvi dokument, posvečen človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ki jih je razglasila organizirana skupnost narodov.
Deklaracija — je dejal U Tant — je bila stalni vir navdihov za pozitivne in napredne akcije, ki naj zagotovijo splošno priznavanje in Spoštovanje osnovnih načel svobode in dostojanstva za vse ljudi na svetu, ne glede na raso, spol in vero. Deklaracija je spodbudila vrsto forumov po vsem svetu, ki so postavili trdne pravne osnove za zaščito, zboljšanje ‘rt uveljavljanje vrste civilnih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic za vse moške in ženske. Deklaracija je bila tudi vir programov in dejavnosti, katerih cilj je bil, da vsi ljudje doumejo svoje pravice ‘rt se globoko zainteresirajo za enake pravice vseh članov človeške družine.
Kljub precejšnjim že doseženim rezultatom — je dalje menil U Tant — Pa se je treba zavedati, koliko je še treba storiti> preden bodo humanitarni cilji ustanovne listine Združe-mh narodov uresničeni in preden bodo načela splošne deklaracije postala stvarnost.
Leto 1971 — poudarja glavni taj-“ik Združenih narodov — bomo slavili kot mednarodno leto boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji. V tem letu se moramo še odločneje boriti za odpravo rasnega razlikovanja ‘n drugih manifestacij rasne nestrp-nosti. Politika apartheida, posebno tja ozemljih, ki so še vedno pod kolonialno upravo, grobo žali vest človeštva in ogroža življenje precejšnjega dela ljudi na svetu. „V širši perspektivi nastopajočega desetletja, ki 5m° ga posvetili razvoju in razoro-Zitvi, mora vsak izmed nas prispevati svoj delež za uresničitev ciljev Združenih narodov — miru, pravičnosti in napredka. Samo ti cilji obe-ta]°, da bodo vsi ljudje končno le uživali vse pravice, razglašene v splošni deklaraciji o človekovih pravicah."
Slovenska vlada
USTANOVILA KOMISIJO
ZA ZUNANJO POLITIKO
Republiški izvršni svet SR Slovenije je no svoji seji 8. januarja sprejel sklep o ustanovitvi posebne ^omisije za zunanjepolitična vprašanja. Naloga te komisije je spremljati in proučevati vprašanja zuna-njepolitičnega pomena tako za Jugoslavijo kakor še posebej za Slo-v&niijo.
Predvsem se bo komisija ukvarjala z vprašanji slovenskih narodih manjšin v sosednjih državah •er narodnih manjšin v Sloveniji. Prav tako bodo v pristojnost komisije spadala vprašanja stikov z inozemstvom, mejnega prometa, zaposlitve delavcev v inozemstvu in izseljencev.
Za predsednika komisije je bil irnenovan podpredsednik republi-izvršnega sveto dr. France Hočevar.
POLOŽAJ
NA SREDNJEM VZHODU
spet povzroča zaskrbljenost v svetu
V treh tednih, namreč 5. februarja, poteče sedanje premirje, ki so ga po Ionski zopetni „vojni" na Srednjem vzhodu sklenile bojujoče se sile — na eni strani arabske dežele, na drugi strani Izrael, in po dosedanjih izkušnjah bi se moral zgoditi naravnost čudež, če bi v tem kratkem času hoteli doseči napredek, ki bi zagotavljal, da se po 5. februarju sovražnosti ne bi spet nadaljevale z orožjem.
Pred nedavnim je posebni odposlanec glavnega tajnika Združenih narodov U Tanta, švedski diiplo-
k>oooooooo<xxk>oc>o<x>ooooo<:
Deželni glavar |
ZA NADALJEVANJE POLITIKE POMIRITVE V torek zvečer je priredil deželni glavar Hans Sima tradicionalni novoletni sprejem.
V veliki dvorani celovškega Doma glasbe se je zbralo več sto predstavnikov političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja Koroške.
Deželni glavar je v svojem govoru spomnil na uspehe lanskega leta in pri tem posebej omenil zagotovitev gradnje celovške univerze ter avtoceste skozi Ture. Kot posebno važno nalogo deželne politike je tudi za bodoče naglasil prizadevanja za mirno sožitje v deželi ter za dobre odnose s sosednjima deželama Slovenijo in Furkmijo-Ju-lijsko Benečijo. Pozval Je k <> sodelovanju, „da bi mladini O prihranili bridke izkušnje pre- 9, teklosti".	g
OOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOO
mat Gunnar Jarring, začet že svoj tretji poskus posredovanja. Bil je dva dni v Izraelu, kjer je razgovar-jal 's tamkajšnjimi vadiMmi ljudmi. Med njegovimi razgovori pa so izraelski voditelji kar dovolj jasno povedali, da pravzaprav sploh ne mislijo resno na kakšno spravo z arabskimi deželami itn da predvsem ne nameravajo spoštovati sklepov, ki jih je sprejel varnostni svet, namreč izprazniti zasedena arabska ozemlja.
Gunnar Jarring se je vrnil v New York, kjer je poročal U Tantu. Podrobnosti o njegovem najnovejšem poslanstvu niso znane, znano pa je stališče, ki go je v imenu arabskih dežel obrazložil egiptovski predsednik Anvar el Sadat: Arabci niso pripravljeni v tretje podaljšati premirje, če ne dobijo jamstva za uspeh sedanjih pogajanj o Srednjem vzhodu.
Torej vse kaže, da v stališčih obeh nasprotnih sit doslej ni prišlo do kakšnih bistvenejših sprememb, to je do takih sprememb, ki bi upravičevale upanje v bližnjo miroljubno reši1*"- •porG. Zate v mednarodni javnosti znova narašča zaskrbljenost zaradi položaja na Srednjem vzhodu ter nekateri že kar povsem neprikrito napovedujejo, da bo še pred letošnjim poletjem prišlo do nove vojne med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi.
Trenutno seveda še ni tako daleč in v prihodnjih tednih bo gotovo še dovolj priložnosti za nadaljnje poskuse in napore, da bi spor reševati za zeleno mizo in ne na bojnem polju. Svoje odgovornosti pri tem se ne bosta mogli otresti tudi obe veliki siti — Amerika in Sovjetska zveza.
Poziv
mednarodnega združenja
na izpolnjevanje določil člena 7
Zvezni odbor za narodno-jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji, ki je član Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, je imel 2. in 3. januarja 1971 zasedanje v Trstu, kjer je razpravljal predvsem o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Na zasedanju so sprejeli dve resoluciji. Ena se nanaša na slovensko skupnost v Avstriji in so jo poslali avtrijskemu generalnemu konzulatu v Trstu s prošnjo, da jo posreduje avstrijski zvezni vladi.
V	svoji resoluciji mednarodno združenje
% opozarja na stalno odrekanje pravic, ki pripadajo slovenski skupnosti v Avstriji, in posebej na zadnje provokacije, katerih tarča je bila ta skupnost ob proslavi petdesetletnice plebiscita, provokacije, ki so bile sočasne s protislovenskimi fašističnimi demonstracijami v Trstu;
0 obsoja odkrito kršenje človečanskih pravic ter določb sen-žermenske mirovne pogodbe iz leta 1919 in člena 7 državne pogodbe iz leta 1955;
Q izraža svojo solidarnost slovenskemu prebivalstvu, ki je bilo prizadeto v svojem človeškem dostojanstvu in v tem sliči Baskom in ostalim narodom, katerih kultura je zatirana;
£ poziva avstrijsko zvezno vlado, naj se ravna po deklariranih demokratičnih načelih s tem, da zagotovi osnovne garancije za ohranitev jezika in kulture Slovencev na Koroškem in Štajerskem kakor tudi Hrvatov na Gradiščanskem, ker je to neobhodni pogoj za iskreno evropejsko politiko.
V	drugi resoluciji pa je mednarodno združenje obsodilo nedavne fašistične izpade proti slovenski skupnosti v Italiji. Izraženo je bilo ogorčenje nad tem, da oblasti dopuščajo tako dejavnost, ter postavljena zahteva, da morajo besedam obsojanja fašističnih izpadov slediti konkretni ukrepi proti slehernemu zapostavljanju slovenske skupnosti. Končno je mednarodno združenje pozvalo vse državljane in njihove izvoljene predstavnike, naj se zavzemajo za izvedbo učinkovite zaščite vseh manjšin v Italiji.
....
Čudna „rešitev“ vprašanja
spomenika vojnemu zločincu Maier-Kaibitschu
V zadnji številki smo — kakor razni drugi Usti — poročali, da so na zadnji lanskoletni seji velikov-škega občinskega sveta sklepali o počastitvi nekaterih za Koroško menda posebno zaslužnih osebnosti lin da je bilo ob tej priložnosti govora tudi o tem, da bi postavili spomenik Maier-Kaibitschu. ZSO je
Bilanca, ki obtožuje...
S 1. januarjem tega leta je stopila Amerika že v deseto leto svojega vojskovanja v Indokini in je povsem razumljivo, da se občutek »moralnega mačka" čedalje bolj širi tudi v Ameriki sami. Končno postaja ta vojna celo že za Ameriko pretežko breme tako v ljudeh kot tudi v materialu.
O negativnem obračunu teh desetih let »umazane vojne" dovolj prepričljivo govorijo naslednji podatki: Po uradnem poročilu ameriškega poveljstva v Saigonu so ameriške sile od začetka vietnamske vojne do zdaj izgubile 43.500 vojakov in častnikov ter »civilistov v službi ameriške vojske"; v istem času je bilo v Vietnamu ranjenih že 211.000 ameriških vojakov in državljanov v službi vojske; ameriška vojska je v Vietnamu izgubila že več kot 4000 helikopterjev.
Še bolj pa obtožujejo naslednje številke: V desetih letih je ameriško vojno letalstvo odvrglo v Indokini, predvsem na Vietnam, 5,172.588 ton bomb, ameriška pehota in ameriško topništvo pa 9ta v teh vojaških operacijah porabila 5,155.700 ton streliva. Če bi rušilno moč odvrženih bomb in porabljenega streliva skušali izraziti z rušilno močjo atomskih bomb, bi lahko ugotovili, da so Američani v teh desetih letih odvrgli nad Vietnamom, Kambodžo in Laosom že 770 atomskih bomb, kakršno so leta 1945 odvrgli nad Hirošimo na Japonskem.
Kakšne so človeške žrtve med prebivalstvom teh tako težko prizadetih dežel v Indokini, nihče ne ve točno. Vsekakor pa so neprimerno večje, kot so žrtve na strani ameriške vojske, kajti znano je, da so ameriški vojaki v tei vojni dejansko le nekakšna elitna vojska, ki raje pošilja v smrt svoje domače privržence, kadar pa sama neposredno poseže v boj, uporabi vsa razpolbžljiva tehnična sredstva, da prihrani življenja svojih vojakov.
Kljub temu pa tudi v Ameriki čedalje bolj prodira
spoznanje, da je 43.000 mrtvih in 211.000 ranjenih ameriških vojakov že mnogo preveč. Zato stalno narašča tudi odpor proti »umazani vojni", množijo se ostre kritike na račun političnih in vojaških funkcionarjev, katerim tudi vedno bolj odkrito očitajo zločine in hudodelstva, ki so jih pod njihovim vodstvom zagrešili ameriški vojaki v Indokini.
Nekdo je zapisal, da še ni bilo vojne, o kateri bi se 'bilo toliko pisalo, kot se je pisalo in se še piše o še ne končani vojni v Indokini. V začetku so poročila in knjige o vietnamski vojni obveščale ameriškega bralca o problemih, ki nastajajmo v zvezi s to vojno. Postopoma se je težišče premaknilo na polemiko v tem smislu, da vojna ne daje zaželenih rezultatov in da zapleta Ameriko v stvari, ki se je neposredno ne tičejo. NadMjnji razvoj je privedel do »moralnega mačka" mnogih Američanov in začele so se tudi moralne obsodbe te vojne. Danes pa se ne govori več niti o tem; ta obsodba je že ugotovljeno dejstvo in o tem že nihče več ne razpravlja. Danes se sprašujejo le še o tem, kako bo Amerika plačala račun svojega početja v tem delu Azije.
In še nekaj novega se pojavlja v ameriškem mnenju o vojni v Indokini, namreč obtožba, da je Amerika kriva vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Formalno so se ta vprašanja začela z »odkritjem" pokola v vietnamski vasi My Lai; sledila so »odkritja" o »velikem številu starejših in tudi novejših primerov, ko so se ameriški vojaki obnašali podobno kot v omenjenem naselju, kjer so pobili vse civilno prebivalstvo. Danes Ameriki vojnih zločinov ne očitajo le v drugih deželah, marveč tudi v Ameriki sami. Najbolj značilen primer je bivši ameriški tožilec na niirnberškem procesu proti glavnim nacističnim vojnim zločincem general Telford Taylor, ki meni, da bi tudi najvišje ameriške politične in vojaške funkcionarje morali obsoditi kot vojne zločince.
proti taki nakani odločno protestirala ter v brzojavkah deželnemu glavarju in velikovškemu županu zahtevala odločne ukrepe, ker smatra v tem izrazito provokacijo našega ljudstva in vse demokratične javnosti.
Vest o taki nakani je res močno razburila široko javnost. Deželni glavar Sima je stopil v slik z odgovornimi mandatarji v Velikovcu ter opozorit na politično daljnosežnost takega predloga. Poudarit je, da v smislu dosledne politike mirnega sožitja v deželi takšnega ukrepa nikakor ne more odobravati, ter predlagal, ndj velikovški občinski svet sprejme ustrezne sklepe.
In v Velikovcu so res »ukrepali". Sprejeli so sklep o imenovanju treh cest po bivšem deželnem glavarju Wedenigu, dr. Steinacherju in britanskem oficirju Milesu, Schumyju se hočejo oddolžiti kdaj pozneje, Maier-Kaibitscho pa so enostavno »prezrli”. V odgovoru, kii ga je ZSO prejela iz Velikovca, je rečeno, da je bito tozadevno poročilo Kletne Zeitung nepravilno; nasprotno pa je Kletne Zeitung svoje prvotno poročilo popravila samo v toliko, da o spomeniku za Maier-Kaibitscha niso sklepali, pač pa je bilo o tem govora.
Tako izgleda, da je bita zadeva »urejena" na način, da je volk Sit, koza pa cela. Toda: ali je zadeva res tako enostavna? Mislimo, da je že sama misel o takem načrtu nekaj nezaslišanega, zo javnega mandatarja porazno spričevalo o njegovi miselnosti, za forum, kot je občinski svet, pa skrajno neodgovorno, če ne smatra za potrebno, da bi takoj in sam od sebe odločno nastopil proti vsaki taki nakani.
Avstrija na šestem mestu
V ZUNANJI TRGOVINI VZHODNOEVROPSKIH DEŽEL
Z obsegom 900 milijonov dolarjev se je Avstrija v letu 1969 uvrstila na šesto mesto v zunanji trgovini vzhodnoevropskih dežel. S tem obsegom je stala pred Švedsko in Združenimi državami Amerike, katerih trgovina z evropskim vzhodom je v omenjenem letu dosegla obseg 500 oz. 400 milijonov dolarjev.
Celokupno so vzhodnoevropske dežele leta 1969 izvozile blaga v vrednosti 54,2 milijarde dolarjev. Devet najpomembnejših zahodnih uvoznikov je od tega uvozilo blaga v vrednosti 9900 milijonov dolarjev ali okroglo 18 odstotkov vsega vzhodnoevropskega izvoza. Po vrsti so bile to Zvezna republika Nemčija (3 milijarde dolarjev), Italija in Vel. Britanija (vsaka 1,4), Francija (1,0), Japonska (0,9), Finska (0,7) ter Avstrija, Švedska in Združene države Amerike.
Med sedmimi vzhodnoevropskimi deželami je v zunanji trgovini razumljivo najbolj angažirana Sovjetska zveza. Njen izvoz je 1969 dosegel vrednost 22 milijard dolarjev. Izvoz približno iste vrednosti so dosegle Nemška demokratična republika, Češkoslovaška in Poljska skupno. Prva je dosegla izvoz v vrednosti 8,3 milijarde dolarjev, ČSSR v vrednosti 6,6 milijarde, Poljska pa v vrednosti 6,4 milijarde dolarjev. Obseg izvoza ostalih treh dežel je bil razmeroma majhen; pri Madžarski je znašal 4 milijarde dolarjev, pri Bolgariji 3,6 milijarde, pri Romuniji pa 3,3 milijarde dolarjev, skupno torej pičlih 11 milijard dolarjev.
Večji del izvoza omenjenih držav je odpadel na medsebojno trgovino. V ostali svet so te države izvozile razmeroma malo blaga. Tako ga je Sovjetska zveza izvozila v vrednosti 4,9 milijarde dolarjev, kar je bilo 22 % njenega celokupnega izvoza. Procen-tuolno enak je bil izvoz Češkoslovaške, ki je dosegel vrednost 1350 milijonov dolarjev. Nižji je bil delež izvoza v ostali svet v Nemški demokratični republiki in v Bolgariji; v prvi je z vrednostjo 1660 milijonov dolarjev znašal 20 odstotkov celokupnega izvoza, v drugi pa s 540 milijoni dolarjev 15 odstotkov.
Vse močnejši je bil obseg izvoza v ostali svet na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji. Za te dežele je znano, da so zadnja leta poskušale povečati svoje gospodarsko in tehnično sodelovanje z zahodnoevropskimi deželami. Da ta prizadevanja niso ostala brez uspeha, kaže med drugim tudi visoki delež trgovine z ostalim svetom na njihovem skupnem izvozu. Od celokupnega poljskega izvoza je na svetovno trgovino odpadlo 1730 milijonov dolarjev ali 27 odstotkov. Skoraj isti delež je no svetovno trgovino odpadel tudi na Madžarskem, ki je v tej
Nagradni križanki, ki smo ju objaviti za nedavne božične in novoletne praznike, sta imeli — kakor vidimo iz poslanih rešitev — res lep odziv med bralci našega lista. In tudi to lahko povemo, da je bilo tokrat le zelo malo reševalcev, ki se jim je vrinila kakšna napaka. Pri žrebanju smo upoštevali vse tiste, ki so nam poslali pravilne rešitve. Izmed teh so bili (izžrebani naslednji nagrajenci:
PRlZANKA ZA ODRASLE
1.	Stefan Pavlič, Obirsko, p. Železna Kapla;
2.	Ani Mak, Sele-Kot, p. Borovlje;
3.	Alfred Kral, Celovec, Kinkslrafse 66;
4.	Kati Svoljšak, Poljanska cesta 12, Škofja Loka, Slovenija;
5.	Ana Kraut, Bahnhofstrafje 25, Pliberk. OTROŠKA KRIŽANKA
1.	Leni Strauss, Dob 16, p. Vrba;
2.	Karli Vejnik, Bela, p. Železna Kapla;
3.	Marjan Velik, Sele-Kot, p. Borovlje.
Nagrajenki iz Slovenije bomo nagrado poslali po pošti, ostale nagrajence pa prosimo, da svoje nagrade dvignejo v uredništvu. Medtem ko dobitnikom nagrad želimo mnogo veselja pri branju knjig, se prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje tudi vsem drugim reševalcem, ki pa jim tokrat sreča ni bila naklonjena.
trgovini izvozila blaga v vrednosti 1040 milijonov dolarjev.
Največji delež skupnega izvoza je na svetovno trgovino odpadel v primeru Romunije, ki kaže že nekaj let v svojih gospodarskih prizadevanjih najbolj liberalistična stremljenja. Od njenega skupnega izvoza, ki je bil po obsegu sicer najnižji med vzhodnoevropskimi deželami, je odpadlo na svetovno trgovino 36 odstotkov ali 1190 milijonov dolarjev.
Češkoslovaški izvoz in delež na svetovni trgovini leta 1969 ne kaže njenega pravega mesta v tej trgovini. Upoštevati moramo, da je bila ta dežela od avgusta 1968 naprej
Kako se bo razvijalo gospodarstvo v novem letu? Okoli tega vprašanja se vedno ob prehodu iz starega v novo leto vrtijo najrazličnejša ugibanja, napovedi in prognoze. To velja tako za vsako državo posebej, kakor velja tudi v širšem mednarodnem merilu. S tem vprašanjem se iz leta v leto bavijo priznani strokovnjaki in gospodarski izvedenci, z njim se bavi tisk, ki objavlja ugotovitve, domneve in račune posameznih raziskovalcev.
Za tiste, ki želijo pogledati, kje so se pri reševanju znašli morda pred nepremagljivo težavo, pa objavljamo v naslednjem še pravilni rešitvi obeh križank.
Rešitev križank
KRIŽANKA ZA ODRASLE
Vodoravno: 1. pusta; 6. stavka; 12. Istran; 14. leopard; 15. stog; 16. oni; 18. vezir; 19. mak; 20. vrisk; 22. lani; 23. ov; 24. zemljan; 26. kA; 27. aorta; 29. Alenka; 32. čar; 33. TK (Tone Kozlevčar); 34. ter; 35. Nilkita; 37. birič; 39. pa; 40. čembalo; 42. rb; 44. Opel; 47. Kairo; 48. pir; 49. Tatič; 51. RTV; 52. toča; 53. okarina; 55. agilen; 57. patena; 58. spaka.
Navpično: 1. pismo; 2. ustava; 3. stok; 4. trg; 5. aa; 6. se; 7. tov; 8. apel; 9. vaza; 10. krinka; 11. Adria; 13. norma; 14. lisjak; 17. Nil; 20. vetrič; 21. kal; 24. zrak; 25. netilo; 28. oči; 30. Nero; 31. kri; 33. Tamara; 35. napaka; 36. tek; 37. barva; 38. čriček; 39. Potop; 41. bit; 43. brana; 45. etat; 46. lire; 48. pola; 50. čin; 52. tip; 54. na; 56. GS (Gregorčič Simon).
OTROŠKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. plug; 4. vamp; 8. Rim; 10. sir; 11. IM; 12. dom; 14. Ra; 15. tolar; 16. ep; 18. lelk; 19. AN (Alfred Nobel); 20. trn; 21. kri; 22. pas; 24. Etna; 25. vaze.
Navpično: 1. in 7. prijetne praznike; 2. lim; 3. um; 5. as; 6. mir; 9. kolera; 12. dol; 13. mak; 17. pr; 19. ar; 22. pa; 23. SV.
pod hudim političnim pritiskom Sovjetske zveze, zaradi česar je trpelo tudi njeno gospodarstvo. Tako je razumljivo, da je tudi nijen izvoz leta 1969 močno nazadoval in da je še balj nazadoval delež, ki ga ima na njenem Izvozu svetovna trgovina.
Zgornje primerjave pa kažejo še eno zanimivost. Med glavnimi zahodnimi partnerji vzhodnih dežel so tri glavne dežele EGS in 4 dežele EFTA. Medtem ko je vzhodnoevropski izvoz v imenovane dežele EFTA dosegel vrednost 3,2 milijarde dolarjev, je obseg izvoza v tri dežele EGS dosegel vrednost 5,4 milijarde dolarjev.
(bi)
Seveda je o dvigu gospodarstva v prihodnjem letu težko delati račune že vnaprej in se potem taki računi navadno tudi precej razlikujejo od dejanskih številk; kljub temu pa raziskovanje konjunkture služi za potrebno orientacijo gospodarske politike. In kakšno bo leto 1971 v luči napovedi, ki so jih v zadnjih tednih objavljati najrazličnejši listi?
V tem oziru je nedvomno zelo važno stališče Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki govori o zastoju konjunkture na zelo visoki ravni. To pomeni, da se bo val visoke konjunkture v nekaterih velikih evropskih industrijskih deželah še naprej zmanjševal. To velja v prvi vrsti za Zahodno Nemčijo. Precej deljena so mnenja glede razvoja v Združenih državah Amerike: nekateri gospodarstveniki so v tem oziru precej Skeptični, medtem ko gledajo drugi bolj »rožnato", čeprav eni kot drugi vedo, da bo po daljši recesiji le z naj večjimi napori spet mogoče spraviti ameriško gospodarstvo do novega vzpona. To pa bi seveda tudi ugodno vplivalo na splošni politični položaj.
Za zahodno gospodarstvo bo še naprej velik problem boj proti inflaciji. Čeprav se OECD ne spušča v tvegane napovedi glede na razvoj cen, v gospodarskih krogih računajo s tem, da je pričakovati s porastom cen za najmanj 5 odstotkov — to pa za uradno gospodarsko politiko nedvomno predstavlja precejšen problem. Naraščanje cen bodo v tem letu dosti bolj občutile tudi vzhodne dežele. Že ob koncu minulega leta je ta razvoj privedel na Poljskem celo do sprememb v državnem vodstvu. Strah pred naraščajočimi cenami obstaja v Sovjetski zvezi, kjer se že iz političnih razlogov kljub težavam, ki jih povzroča dviganje proizvodnih stroškov, trudijo obdržati trdne cene. Podoben je položaj na Češkoslovaškem, v Romuniji, na Madžarskem. Države SEV so poleg tega še pred drugim problemom: po letih precej enostavnega pospeševanja težke industrije bo zdaj treba mnogo bolj upoštevati zahteve po blagu široke potrošnje. S tako preusmeritvijo pa so povezana zapletena strukturna vprašanja, s kakršnimi se morajo ubadati tudi na Zahodu.
POSIROKCCDSVeCU
LJUBLJANA. — S sklepom izvršnega sveta SR Slovenije je bila prejšnji teden ustanovljena komisija za zunanjepolitična vprašanja. Naloga komisije bo spremljati in proučevati zunanjepolitična vprašanja, pomembna za Jugoslavijo in Slovenijo. Predvsem pa se bo komisija bavila z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih državah in narodnostnih manjšin v Sloveniji, stikov s tujino, obmejnega prometa, zaposlovanje delavcev v tujini ter problematike slovenskih izseljencev. Za predsednika komisije je bil imenovan podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar.
DUNAJ. — Avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager se te dni mudi na uradnem obisku v LR Poljski, kjer je gost poljskega zunanjega ministra dr. Stefana Jendrichowskega. V kratkem, namreč 25. januarja, pa bo zunanji minister dr. Kirchschlager odpotoval na večdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kamor ga je že pred meseci povabil sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko.
NEW YORK. — Upokojeni ameriški general in sedanji profesor kolumbijske univerze Telford Taylor, ki je bil ameriški tožilec na niirnberškem procesu proti glavnim nacističnim vojnim zločincem, je objavil knjigo, v kateri obtožuje vodilne ameriške politične in predvsem vojaške funkcionarje, da so odgovorni za zločine, ki jih počenjajo ameriški vojaki v Vietnamu. Tay-lor predvsem meni, da je za te zločine odgovoren sedanji načelnik generalnega štaba ameriške vojske in nekdanji poveljnik ameriških sil v Vietnamu general William Westmoreland. „Če bi Westmorelandu sodili po merilih, določenih za čas druge svetovne vojne, bi bil nedvomno spoznam za krivega, kajti general je odgovoren za ravnanje svojih čet.“ Tako poudarja Taylor, ki nadalje meni, da bi morali biti zaradi pokolov in zločinov v Vietnamu razglašeni za krive tudi bivši ameriški predsednik Johnson, obrambni minister Laird in številni ameriški generali.
LJUBLJANA. — Predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher je prejšnji mesec izročil nekaterim slovenskim duhovnikom in teologom visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Tito za »izredne zasluge in dosežene uspehe v delu, pomembnem za socialistično izgradnjo družbe". Predsednik Društva slovenskih duhovnikov in profesor teološke fakultete v Ljubljani dr. Stanko Cajnkaf je prejel red zasluge za narod z zlato zvezdo, red zasluge za narod s srebrnimi žarki pa dekan teološke fakultete dr. Maks Miklavčič, stolni kanonik dr. Alojzij Osterc in župnik Anton Ravšl.
RIM. — V Italiji so lani zabeležili nov rekord v tujskem prometu. Po podatkih državne agencije za turizem je tekom lanskega leta obiskalo Italijo namreč 31,2 milijona tujih turistov, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 1969.
ATENE. — Ciprski predsednik Maka-rios je izjavil, da njegova država »ni zadovoljna s položajem, v katerem mora živeti, ko nanjo padata senci velikih ladjevij" Amerike in Sovjetske zveze. Hkrati je Makarios izrazil zadovoljstvo, da se je notranji položaj na Cipru precej izboljšal. Ze tri leta ni bilo spopadov med predstavniki grške in turške narodnostne skupnosti. Menil je, da bi se Grki, ki živijo na otoku, radi združili z Grčijo, toda nikozijska vlada bo zaradi praktičnega položaja rešitev vprašanja še naprej iskala na podlagi enotne in neodvisne ciprske države.
LJUBLJANA. — Letos poleti bo slovenska prestolnica prizorišče enega največjih mednarodnih srečanj, namreč V. kongresa mednarodne federacije za obravnavanje podatkov (IFIP). Na tem kongresu se bo zbralo okoli 3500 znanstvenikov iz vseh delov sveta, kar ljubljanskim »mestnim očetom" že zdaj povzroča velike skrbi in ogromno dela, saj bodo morali izvesti ogromne priprave, če hočejo, da bo Ljubljana v kongresnih dneh res gostiteljica vsem gostom. Hkrati s kongresom bo na Gospodarskem razstavišču doslej največja razstava elektronskih računalnikov in drugih naprav za zbiranje podatkov. Za to razstavo se je že doslej prijavilo več kot 50 tvrdk z vsega sveta.
VARŠAVA. — Po nedavnih spremembah v državnem in partijskem vodstvu na Poljskem kaže, da bo prišlo tudi do raznih drugih »reform". Talko na primer novi partijski vodja Gierek noče, da bi v raznih javnih lokalih namesto dosedanjih Gomul-kovih slik razobesili njegove portrete. Po odloku novega vodstva poljske združene delavske partije bo v državnih uradih, šolah in drugih javnih poslopjih odslej edini partijski oz. državni simbol beli orel.
RAZDELITEV LEPIH NAGRAD
Jugoslovanski turizem v letu 1970
Po oceni zveznega zavoda za statistiko je bilo lani v Jugoslaviji 11,795.000 turistov, to je za 3 °/o več kot v letu 1969. Od tega je bilo 7 milijonov 55.000 domačih turistov (za 6 % več), tujcev pa
4.740.000,	kar je približno enako število kot prejšnje leto. Skupno število turističnih nočitev znaša za lansko leto
48.190.000,	kar pomeni porast za 2 % v primerjavi z letom 1969; na tuje turiste odpade 22,568.000 (za 1 °/o več) in na domače turiste 25,622.000 (za 4 % več) nočitev.
Pretežni del tujskega prometa razumljivo odpade na obmorske kraje, kjer so lani zabeležili 31,966.000 turističnih nočitev ali za 2 %> več kot v letu poprej. Na drugem
mestu sledijo glavna mesta republik s skupno 4,295.000 prenočitvami, to je v primerjavi z letom 1969 za 5 °/o več. V zdraviliško-kopaliških krajih so lani zabeležili 4 milijone 200.000 turističnih prenočitev, medtem ko jih je na planinske turistične centre odpadlo 2,662.000.
Celotni obseg gostinskega prometa je bil za 7 %> večji kot leta 1969, medtem ko se je njegova vrednost povečala za 24 %>. Pri tem pa je treba upoštevati, da je število poslovnih enot v gostinstvu v primerjavi z letom 1969 naraslo le za 1 %. Vrednost prometa v gostinstvu je lani dosegla 8.960,000.000 din. V tej bilanci je hrana in pijača udeležena s 3.680 mi-
lijoni din, na prenočitve odpade 840 milijonov, na vse druge storitve pa skupaj 4.440 milijonov din.
V železniškem, pomorskem, zračnem, rečnem in cestnem prometu je bilo lani prepeljanih skupaj 704,447.000 potnikov ali za 9 %> več kot v prejšnjem letu. Najvišje povečanje — namreč za 4 °/o — so zabeležili v zračnem prometu, medtem ko je promet na železnici padel za 4 in po rekah celo za 15°/o. Tekom lanskega leta je prostopilo jugoslovansko mejo 14 milijonov 391.000 motornih vozil z inozemsko registracijo, kar je za 17 % več kot leta 1969. Z njimi je prispelo 41,699.000 potnikov, to je v primerjavi z letom 1969 porast za 14 %>.
Gospodarski obeti za novo leto
Slovenija opozarja Avstrijo
na neizpolnjene obveznosti glede vračila arhivov
Kakor smo v našem listu že obširno poročati, je prejšnji mesec bilo v skupščini SR Slovenije večkrat govora o odnosih med Slovenijo in Koroško ter Štajersko oz. med Jugoslavijo in Avstrijo. Pri tem je šlo zlasti za vprašanja v zvezi z nedavnimi dogodki In nacionalističnimi Izpadi v Avstriji, ki so obremenili te prej vzorne odnose; še posebej N bilo pri tem govora o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
V prosvetno-kulturnem zboru slovenske skupščine pa je bilo takrat stavljeno izvršnemu svetu Slovenije tudi poslansko vprašanje v zvezi s problematiko arhivov, ki bi jih Avstrija morala izročiti Sloveniji oz. Jugoslaviji. Na ta vprašanja je v kulfurno-prosvetnem zboru skupščine odgovoril član izvršnega sveta dr. Ernest Petrič.
V znamenju tridesetletnice
Letos obhajamo Slovenci tridesetletnico dveh važnih zgodovinskih gododkov — 30-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte in 30-letnico vstaje slovenskega naroda. Oba jubileja bodo svečano proslavljali po vsej Sloveniji, okvirni načrti so izdelani in priprave so se že začele.
Osrednja republiška proslava 30-letnice OF bo 27. aprila v dvorani Tivoli v Ljubljani, kjer se bodo zbrali nekdanji in sedanji aktivisti iz vse Slovenije ter zastopniki zamejskih Slovencev. Že dan poprej bo slovesnost v republiški skupščini, kjer bodo podelili priznanja OF; za slovenski praznik pa bodo lokalne proslave tudi še po občinah. Prav tako bodo s številnimi prireditvami po vsej Sloveniji počastili 30-letnico vstaje slovenskega naroda, medtem ko bo na sam dan obletnice — to je 22. julija — osrednja republiška proslava v okolici Črnomlja, kjer je bilo glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske.
Posebej bo obe obletnici počastila slovenska mladina. Pod geslom „30 let pod našo zastavo — 30.000 mladih po domovini“ bo skozi vse leto tekla akcija potovanj mladih po Sloveniji, ko bodo obiskovali predvsem važnejše partizanske kraje. Nadalje bodo pripravili srečanje dopisnikov nekdanjih partizanskih glasil in mladih dopisnikov mladinskih glasil. Slovenska mladina pa bo organizirala tudi pohod po poteh, ki jih je leta 1943 prehodila slovenska delegacija, ki se je udeležila zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ v Jajcu.
„Jadranski koledar44
IZHAJA ŽE ČETRT STOLETJA
Uvodoma je dr. Petrič na poslansko vprašanje povedal, da je točno, da do Jugoslavije še niso izpolnjene vse določbe, katere naloga Avstriji bilateralni sporazum z Jugoslavijo iz leta 1923, ki se nanaša na restituaijo arhivov. K temu je pripomniti, je dejal dr. Petrič, da je temeljno določilo za obveznosti te vrste v senžermenski pogodbi in da je Avstrija v letih okoli 1923 sklenila ustrezne bilateralne sporazume z vsemi tako 'imenovanimi nasledstvenimi državami, ki so nastale ali so bile razširjene Po razpadu Avstro-Ogrske. Avstrija je obveznosti do vseh drugih držav izpolnila v glavnem že pred drugo svetovno vojno, le do Jugoslavije ni bila ta pogodba iz leta 1923 izpolnjena v celoti.
Leta 1958 je o vprašanju arhivskega sporazuma razpravljala posebna medvladna jugosiovansko-avsfriijska komisija. Ob tej priložnosti je bila veljavnost sporazuma ** leta 1923 med obema državama ponovno potrjena, dogovorili pa so se tudi za posebne modatitete glede pristopa k arhivom, določili so rok glede možnosti ponovne prija-ve ter se dogovorili tudi za sestanek ekspertov obeh držav glede določitve gradiva, ki prihaja v poštev za izročitev. Tam so bile sprejete tudi določbe glede razsodišča Za sporne primere. Te sklepe mešane komisije sta odobrili vladi obeh držav.
Leta 1961 se je sestala prej omenjena mešana komisija ekspertov; takrat pa je avstrijska stran začela Zastopati stališča, da so jugoslovanske zahteve pretirane oziroma neutemeljene.
Po teh uvodnih pojasnilih je dr. Petrič odgovoril še na vrsto konkretnih vprašanj. Na vprašanje,
kakšne zadržke navaja avstrijska stran glede na to, da stvar še ni realizirana, ali gre samo za razloge tehničnega oziroma administrativnega značaja ali za kaj drugega, je dr. Petrič odgovoril:
Pri sedanjih diferenciacijah ne gre samo za razloge tehničnega oziroma administrativnega značaja. Avstrijska stran se brani izpolnjevali zlasti one določbe, katere se nanašajo na ozemlje bivše Štajerske, 'ki je pripadlo Jugoslaviji. Navajali so se različni razlogi, med drugim to, da je deželni arhiv Štajerske last dežele Štajerske, da so listine sestavljene po večini v nem-
Knjiga o Celovcu
V lanskem ..jubilejnem koroškem letu" je tudi deželno glavno mesto Celovec izdalo posebno publikacijo, ki se ba-vi z zgodovino in sedanjostjo Celovca. Obširno publikacijo z naslovom „Die Landes-hauptstadt Kiagenfurt — Aus ihrer Vergangenheit und Ge-genwort", ki na okroglo 1000 straneh prinaša več kot 50 prispevkov raznih sodelavcev, je uredil bivši ravnatelj deželnega muzeja dvorni svetnik dr. Gotbert Moro.
Doslej najobširnejšo publikacijo o Celovcu, ki je izšla v dveh v platno vezanih in bogato ilustriranih knjigah, je zdaj možno dobiti tudi v prodaj), in sicer v kulturnem uradu celovškega magistrata. Cena znaša za obe knjigi skupaj z okusno prav tako v platno vezano kaseto le 320 šilingov.
škem jeziku in podobno. Ti razlogi so neutemeljeni, ker so določbe senžermenske pogodbe, kot tudi določbe bilateralnega sporazuma iz leta 1923 povsem jasne in Jugoslavija zahteva izročitev samo tistega gradiva, ki po provenienci izhaja Iz našega ozemlja In ki se izključno nanaša na ozemlje današnje Jugoslavije.
Na vprašanje, kakšno važnost prisojajo odgovorni organi v Jugoslaviji temu problemu, je dr. Petrič dejal:
Odgovorni organi pri nas, zlasti sekretariat za zunanje zadeve kot tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije pripisujejo temu vprašanju ustrezen pomen, ker gre za arhivsko gradivo, ki je pomembno ne samo za socialistično republiko Slovenijo, temveč tudi za druge jugoslovanske republike. Vprašanje pa je tudi načelnega pomena, 'ker gre za izpolnjevanje določbe senžermenske pogodbe o likvidaciji bivše Avstro-Ogrske. Pri tem je upoštevati še to, da je Avstrija ustrezne obveznosti do vseh drugih tako imenovanih nasledstvenih držav — Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske, Italije — izpolnila.
Na vprašanje, ali je spričo dokaj pogostih stikov med predstavniki socialistične republike Slovenije in dežele Štajerske upravičena domneva, da je tudi restitucija arhivov eden od predmetov razprav, je dr. Petrič izjavil:
Vprašanje arhivov je bilo predmet mnogih razprav in razgovorov tudi po letu 1961 med Jugoslavijo in Avstrijo, tako na zvezni ravni kot tudi v razgovorih med predstavniki Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in dežele Štajerske. Avstrijska stran je večkrat nudila rešitev no ta način, da bi Jugoslaviji izročili fotokopije tega gradiva, ne pa gradivo samo. Vprašanje je zato ostalo odprto.
Vsekakor lahko zagotovim, je ob koncu naglasil član izvršnega sveta dr. Petrič, da bomo to vprašanje ponovno sprožili. Dne 26 novembra 1970 je izvršni svet Slovenije sprejel ustrezen sklep, ko je širše ocenil stanje in perspektive odnosov z republiko Avstrijo. Upam, da bo spričo dobrih odnosov, ki obstajajo med obema državama, kot tudi med SR Slovenijo in Štajersko, mogoče doseči glede tega vprašanja zadovoljivo rešitev, ki bo ustrezala določbam veljavnih sporazumov in bo dokaz obojestranske pripravljenosti, da se urede še neurejena vprašanja med državama.
V Trstu (pri Založništvu tržaškega tiska in pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze) je pred nedavnim izšel »Jadranski koledar", ki se ponaša z bogato tradicijo, saj izhaja neprekinjeno že četrt stoletja. Prvi dve leti se je imenoval »Koledar Gregorčičeve založbe", potem štiri leta »Koledar Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje", od leta 1952 dalje pa izhaja pod sedanjim imenom. V tem razdobju se je iz koledarja v tradicionalnem smislu razvil pester in vsestransko zanimiv letopis življenja, delovanja in bojev za demokratične pravice Slovencev v Italiji .
Kot tak se Jadranski koledar predstavi tudi v izdaji za leto 1971. Na več kot 300 straneh v besedi in sliki pripoveduje iz zgodovine in iz današnje stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Urednik Jože Koren je spet zbral najrazličnejše prispevke velikega števila sodelavcev, ki obujajo spomin na zgodovinske dogodke ter pripovedujejo o trenutni problematiki narodno-po-litičnega, kulturnega, šolskega, gospodarskega in družbenega dogajanja med Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter v Beneški Sloveniji.
Treba bi bilo napisati obširno razpravo, če bi se hoteli vsaj nekoliko poglobiti v vsebino posameznih člankov; zaradi omejenega prostora pa moremo omeniti tukaj le nekaj najvažnejših naslovov.
Gorazd Vesel v uvodnem članku piše o boju Slovencev v Italiji za dosego vsestranske enakopravnosti, medtem ko Boris Race govori o vse-
bini Osvobodilne fronte ob 30-let-nici ustanovitve. O slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem piše Albin Bubič, Drago Pahor je prispeval dokumentarni pregled tiska za šole med narodnoosvobodilnim bojem na Primorskem, Jože Umek prikazuje petindvajsetletni razvoj slovenskega dijaškega doma v Trstu, Pavla Kolarič pa se ob petindvajseti obletnici obnovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu spominja trde zgodovine te šole. Posebej o beneških Slovencih govorita članka Žive Gruden (Kulturni in narodnostni preporod Beneške Slovenije) in Nadje Kri-ščak (Društva beneških izseljencev v Švici), Srečko Vilhar in Albert Klun pa sta prispevala odlomek iz knjige, ki jo pripravljata o narodnoosvobodilnem boju Primorcev in Istranov v nekdanjih italijanskih kolonijah v Afriki. Potem je v koledarju govora o lani umrlem goriškem rojaku Francetu Bevku, o zgodovini slovenskega tiska na Primorskem, o občinskih vprašanjih (občine Sovodnje ob Soči, Zgonik in Repentabor), o gospodarskih prizadevanjih tržaških Slovencev, o Krasu in njegovi problematiki itd., za zaključek pa so spet kronološko nanizani dokumenti borbe za narodnostne pravice Slovencev v Italiji.
Med članke spominske ali aktualne narave so razvrščeni leposlovni prispevki, sicer pa krasijo koledar tudi še številne ilustracije.
Kdor se zanima za življenje Slovencev v Italiji, mu bo zelo dobrodošel Jadranski koledar, ki ga dobite tudi v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu; cena 35 šilingov.
tONE SVETINA	53
li
W11
■ik
BUH
II
I
h
PRVA KNJIGA
'Domenili so se, da bodo poiskali komandanta. Ker jiih I® Tomo opozoril, da je Grabar nevaren, so možje obkolili 9ostilno. Zdaj so se spomnili vsega, kar se je prej samo sumilo in so prijatelji govorili med seboj patihem in zaupno. Komisarju Perunu je večkrat govoril, da je naša obveščevalna služba zonlič, ker so se v njej nabrali intniganti in primitivci, kii špijonirajo lastne ljudi, v nemške štabe pa ne Zr>ajo prodreti. Kadar sta prišla Blisk in Tomo v bataljon, ali Mo drugi od obveščevalcev, je gotovo dobil vzrok za pikre Pripombe. Peron je povedal, da je Grabar umaknil bataljon 5 Položajev kmalu po polnoči. Komandirji so se mu uprli, pa jim je dejal, da so oni gotovo mrtvi, sicer bi se že davno Vrnili. Posebno Tomo je imel neporavnane račune z Grabarjem. Poljak je predlagal, da ga takoj aretirajo in pred bataljonom ustrelijo. Celo ponudil se je, da ga bo sam.
Perne se je uvidevno nasmehnil Poljakovi jezi. Tako kot Tomo ni znal sovražiti nihče. Da bi ga pomiril, je zaključil Razgovor: „Ti ga boš streljal, Tomo, in majorja Hrasta tudi. Samo ne danes in ne pred bataljonom. Potrpi! Sodilo jima bo voljno sodišče. Dokazov imamo preveč. Pojdimo ponj!" je odločil, vzel je iz toka pištolo, odprl varovalko in odločno stopi'! naprej.
Vstopili so v gostilno. V pivnici je za mizo slonel pijani Grabar, z glavo naslonjeno na rokah. Lasje somu razmršeni viseti prek rok. Poleg njega je na eni strani stol kozarec •tlečega vina, na desni pa je ležala brzostrelka, obrnjena Proti njim. Za pultom je stala mlada, debelušna točajka in
jih zvedavo in nekam neumno gledala. Ne da bi se kdo zmenli! zanjo, so ga obstopili.
Perne je od jeze pobledel. Stežka se je obvladal, ko je pomislil, v kakšnih rokah so borci, ki spijo po šupah in pre-mraženi leže po zasedah, Počakal je, če bo zaradi nastalega ropota ob vstopu Grabar dvignil glavo. Slonel je naprej in bikovski tilnik se mu je za spoznanje premaknil. Perne je stopil k njemu, vzel njegovo brzostrelko in jo izročil Tomu. Šele ko ga je udaril plosko po glavi, se je zdrznil in dvignil. Razprl je motne oči in zazijal vanje. Gledal je in nič razumel. Najbrž je mislil, da sanja. Skušal se je premakniti, pa je bil kot uročen. Perne je vzel v roke kozarec z vinom lin mu pljusknil rdečo tekočino v obraz. „Da se boš zbudil, saboter.” Rezek glas ga je zdramil. Stegnil je roko po brzostrelki. Ker je ni bilo, je segel za pas po pištolo. Preden pa jo je roka dosegla, ga je Poljakov udarec s pestjo v obraz podrl pod mizo. Tri cevi pa so se namerile vanj.
»Dvigni se in roke kvišku!" je ukazal Perne.
Pijan še od udarca se je težko dvignil. Blisk in Poljak sta ga zgrabila in mu na hrbtu z jermenom zvezala roke. S presekane ustnice mu je čez brado polzela kri, pomešana s slino. Izpljunil je in začel protestirati in groziti, da se bo pritožil na diviziji. Major Hrast bo že pokazal, kako se ravna z oficirji.
»Grabar, gestapovec si, lahko se boš zagovarjal s Hrastom vred pred vojnim sodiščem. Razkrinkana sta oba in dovolj žrtev imata na vesti,” je zaključil Perne in mu dal znamenje za odhod.
Takrat se je Grabar zdrznil in obupano sklonil glavo. Zavedel se je, da je igra izgubljena.
Perun je prevzel poveljstvo nad bataljonom in ga odpeljal proti Cerkljanskemu vrhu. Obveščevalci pa so z ujetnikom šli proti divizijskemu štabu. Za njim pa je z brzostrelko, namerjeno v hrbet, hodil Blisk.
Tomo ga je z velikim zadoščenjem vodil na vrvi kakor hudega psa. Spominjal se je na vse težave, ki sta mu jih s Hrastom pripravila v brigadi, takoj ko je prišel In še potem, ko je postal brigadni obveščevalec. Če bi poslušal tadva, bi bil davno mrtev. Tako pa je preživljal težke trenutke. Sam sredi nepoznanih ljudi se je spoprijel z njima in si priboril zaupanje v kolektivu. Neštetokrat je postavljal svoje življenje na kocko in z drznimi dejanji dokazal, da so sumi obeh oficirjev izmišljeni in zlonamerni.
24
Medtem ko so bili obveščevalci na akciji v idrijskem rudniku, sta divizijski štab in pokrajinsko vodstvo varnostne obveščevalne službe ukazala aretirati Hrasta. Komandant Lazar je odhajal z njim in nekaj spremljevalci na obmejni teren zaradi operativnih načrtov za obrambo osvobojenega ozemlja. Hrast je bil dobro razpoložen in ni prav nič sumil, da gre v past. Še med potjo je razvijal zanimive zamisli, kako bi preslepili Nemce. Lazar mu je pritrjeval in ga pustil v upanju, da mu verjame in zaupa. Čudil se je majorjevi spretni igri kakor svoji mirnosti. Zavedal se je, da bi bil Hrast, če bi le za hip sumil, za kaj gre, smrtno nevaren. Ves čas, ko so jahali v koloni drug za drugim, je pazil nanj komandantov kurir, ki je jahal tik za njim, kajti majorju je bila roka vedno blizu petelina, za pasom pa sta mu viseti dve nasekani bombi.
Lazar se je oddahnil, ko ga je z enim od kurirjev pustil v kmečki hiši z naročilom, naj počaka, da se bo kmalu vrnil.
Vosovci In obveščevalci, ki so prišli ponlj, so se predstavili za ljudi iiz mestne komande. Major jih je ozmerjal s skrivači, ker so tako mladi In močni, pa niso v brigadi. Vodja je vzel majorjevo brzostrelko v roke in jo radovedno ogledoval. Praktično ga je že razorožil. Toda ko so mu

20. Slovenski ples nadvse uspel
Slovenska prosvetna zveza je minuto soboto že dvajsetič priredila tradicionalni »Slovenski ples”, ki je bit v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Ta družbena prireditev koroških Slovencev je tudi letos povsem uspela, saj jo je obiskalo okoli tisoč ljubiteljev prijetne družabnosti, in to iz Roža, Zilje in Podjune ter z Cur, pa tudi iz Kanalske doline ter jezerskega In drugih krajev Slovenije.
Med številnimi obiskovalci 20. Slovenskega plesa je predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss pozdravi1! tudi vrsto častnih gostov, med njimi veleposlanika SFRJ na Dunaju pooblaščenega ministra Mitjo Vošnjaka, jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu dipl. inž. Karmela Budihno, konzula Bronka Čopa, predsednika komisije za zveze s tujino pri Republiški konferenci SZDL v Ljubljani Jožeta Hartmana, predstavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze liz Trsta, predsednika občinske skupščine v Kranju Slavka Zalokarja, predstavnike kulturno prosvetnih organizacij obmejnih občin, deželnega poslanca Hanzija Ogrisa, vodjo manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu okrajnega nadzornika Rudija Vouka, tajnika Av-strijsko-jugoslovanskega društva Blatnika, predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zvvittra ter druge predstavnike slovenskih organizaoij na Koroškem.
Slovenski ples pa je s svojim obiskom počastil tudi koroški deželni glavar Hans Sima, ki ga je ob poznejšem prihodu predsednik Weiss posebej pozdravil.
Poseben pozdrav pa je razumljivo veljal sodelujočim — godbama
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli vabi na
5. SANKARSKE TEKME
ki bodo v nedeljo 17. januarja 1971 v Lepeni s pričetkom ob 13. uri. Tekmovalce organizacijski odbor naproša, da se na kraju štarta zberejo eno uro pred pričetkom tekme, to je ob 12. uri pri Avprihu v Lepeni.
K številni udeležbi tekmovalcev in gledalcev vabi
društveni odbor
MIHA PAK sedemdesetletnik
Tik pred koncem minulega leta, bolj točno 23. decembra 1970, je Miha P a k , stari Krznar na Plešivcu
pri Kotmari vasi, obhajal svoj sedemdeseti življenjski jul
oebajal
jubilej. Ob njego-mu sicer nekoliko
vem prazniku pozno, a zato nič manj iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja.
Ze pred desetimi leti, ko je Miha Pak praznoval svojo šestdesetletnico, smo spregovorili o njegovih zaslugah v korist naše narodne skupnosti. Kajti Miha Pak je poleg svojega poklica kot kmet posvetil mnogo časa zadružništvu in prosveti, zlasti pa slovenski pesmi. Od takrat je minilo že spet celo desetletje in naj te besede našemu jubilantu veljajo kot skromna zahvala za ves njegov doprinos k ohranitvi slovenske besede na Koroškem.
Vseh zaslug, ki jih ima Miha Pak na našem narodno-političnem polju, ne bi mogli naštevati. Slehernemu članu naše narodne skupnosti pa je dobro znano, kakšne žrtve, predvsem pa pogum je potreben, da človek ne omaja in iz te skupnosti odpade. To je eno spoznanje, drugo pa, da je Miha Pak poleg tega, kot že ome-
njeno, naša hotenja plemenitil in bogatil. K temu so ga vodili njegova odločnost ter klen in trden značaj, predvsem pa zavest, da mora človek poleg svoje življenjske naloge doprinesti tudi svoj delež k napredku človeške družbe odnosno svoje narodne skupnosti. To je
Miha Pak v polni
, . . C	uiuuiii iruuivfju ib >prwjmji'je>ne nul-
Z?JTir!Lk'l k*™ *»*<*"• P^dilv. koroških
.Bele vrane' iz Ljubljane in „Orig. Rožonski fantje" iz Sel ter baletnemu ansamblu mariborske Opere, ki je letos poskrbel za kulturno-umet-niški del te naše družabne prireditve. Ze kar v začetku naj bo povedano, da so mariborski baletniki s svojim sporedom, ki ga je pripravil koreograf Otrin, obiskovalce letošnjega Slovenskega plesa izredno navdušili in to predvsem s primerno izbranimi komičnimi baletnimi komadi. Pri tem seveda gre vse priznanje izvajalcem posameznih točk, 'ki so bile umetniško dovršeno izvedene. Posamezne točke mariborskih baletnikov je napovedal s primernim humorističnim akcentom član ansambla SNG, medtem ko je ostale točke sporeda predstavil dr. Jožko Buch.
Seveda pa kot pri vsakoletnem Slovenskem ptesu tudi tokrat gre vse priznanje obema godbama, ki sta skrbeli za dobro razpoloženje in plesno glasbo. Le-fe je bilo letos zares dovolj in je sleherni obiskovalec prišel na svoj račun, saj sta obe godbi izmenoma igrali sko-rdj brez odmora, tako da so ljubitelji moderne glasbe in ljubitelji narodno zabavnih viž imeli dovolj priložnosti za ples. Treba je priznati, da so prireditelji letošnjega Slovenskega plesa pri izbiri godb mislili tako na mladino kot seveda tudi na starejše obiskovalce. In tako je bilo prav. Obisk je to njihovo odločitev potrdil, saj je bil izredno dober; predvsem pa je 20. Slovenski ples obiskalo mnogo mladih ljudi, kar je še posebno razveseljivo.
Udeležba pa je za Slovensko prosvetno zvezo tudi napotilo, da ohrani tradicijo te priljubljene kul-
ta vprašamo, kaj ga je pri tem spodbujalo, potem je to bila naša sloven-
žini.
Prepričani smo, da bo slovenska pesem še naprej v pogum in uteho Mihi Paku, da bo njegovo življenje tudi v bodoče olepšavala. Njegov zarod je to dokazal, saj so vsi njegovi otroci, tako kot on, nadarjeni pevci.
Ob tej priložnosti moramo tudi zapisati, da je Miha Pak bil eden izmed ustanoviteljev prosvetnega društva „Gorjanci“ in da se je močno udejstvoval v domači Hranilnici in posojilnici.
Mihi Paku ob njegovem življenjskem prazniku naknadno še enkrat izrekamo naše prisrčne želje!
VABILO
Kot lansko leto bosta obe kulturni organizaciji koroških Slovencev tudi letos priredili
REŽISERSKI TEČAJ
ki bo v Domu prosvete v Tinjah. Prvi del tečaja se prične v soboto 23. januarja 1971 ob 14.30 uri in konča v nedeljo 24. januarja 1971 ob 16. uri. Drugi del tečaja pa bo v soboto 30. in nedeljo 31. januarja 1971 s pričetkom in zaključkom ob istem času kot prvi del tečaja, to je ob 14.30 oz. 16. uri. Stroški za oba tečaja, to je za prehrano in prenočišče, znašajo skupno 200 šil. Tečaj bodo vodili priznani strokovnjaki na tem področju, in sicer Marijan Belina, Lenka Ferenčakova, Janez Povše In Jože Vozny.
Na tečaj vabita obe organizaciji odrske delavce včlanjenih društev in vse, ki se zanimajo za odrsko dejavnost, predvsem Intelektualce. Prijavite se lahko pismeno ali po telefonu pri KKZ (0 42 22) 84 3 58 in pri SPZ 85 6 24.
Krščanska kulturna zveza	Slovenska prosvetna zveza
Deželni poslanec Lubas
proti ugotavljanju manjšine
v •
cini
Na nedavnem zborovanju v Železni Kapli se je tamkajšnji župan deželni poslanec Lubas izrekel za miroljubno sožitje ob medsebojnem spoštovanju. Odločno je zavrnil kakršnokoli ugotavljanje številčne moči slovenske narodnostne skupnosti in menil, da bi izraz manjšina sploh morali črtati iz besednega zaklada na
Vabilo
Katoliško prosvetno društvo Šmihel bo v nedeljo 17. 1. 1971 gostovalo v Št. Jakobu v Rožu, kjer bo ob 19. uri zvečer v farni dvorani uprizorilo igro Antona Medveda »ZA PRAVDO IN SRCE” Ljubitelji odrske prosvete prisrčno vabljeni!
Slovencev. Zato lahko z aptimiz-ska pesem, ki ni samo za jubilanta mo,rn stopa v tretje desetletje pri-bila vir neumorne volje do lastnega rejanja Slovenskega plesa in smo in občečloveškega prizadevanja, am- prepričani, da se bomo v prihod-pak je to bila vsej Krznarjevi dru- njem letu spet srečali na 21. Slo-
venskem plesu.
Koroškem. V svojih izvajanjih je Lubas tudi napovedal, da je namerova-na ustanovitev enotne Koroške kulturne zveze, v katero naj bi bili sprejeti tudi obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev.
Nadalje je župan Lubas zavrnil posebne nemške in slovenske šole ter menil, da bi znižanje števila učencev v razredih zagotovilo brezhiben dvojezični pouk. Glede ukinitve šol v Beli in Remšeniku, o čemer v ob-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiii
Izkoristite dolge zimske večere za branje slovenskih knjig!
Veliko izbiro leposlovnih del, mladinske literature, strokovnih in poljudnoznanstvenih spisov ter raznovrstnega študijskega gradiva vam nudi
Centralna študijska knjižnica SPZ v Celovcu Tarviser StraBe 16 (Vhod iz LerchenfeldstraBe) Knjižnica izposoja knjige vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10. do 12. ure.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiii!iiiiiiin
že dalj časa razpravljajo, ker ima vsaka le po 8 učencev, je župan Lubas izjavil, da jo je mogoče izvesti le s pristankom prizadetih staršev.
Med drugim je župan Lubas zavzel stališče tudi do vprašanja topografskih napisov in menil, da po zakonodajni poti ne bi smeli sprejeti ukrepov, ki bi izzvali nezadovoljstvo na eni ali drugi strani. Tako imenovane »napisne akcije“ pa po njegovem zastrupljajo ozračje in ne prispevajo k razumnemu sožitju.
Steinacher umrl
V celovški bolnišnici je v 79. le-fu starosti umrl dr. Hans Steinacher, eden glavnih predstavnikov koroškega obrambnega in plebiscitnega boja pred petdesetimi teti.
Toda isti Steinacher, ki ga zdaj s patetičnim zanosom povišujejo do neba, je bil hkrati tudi ena najbolj spornih osebnosti novejše koroške zgodovine, in sicer povsem po lastni krivdi ali zaslugi. Proces, ki ga je vodil proti našemu listu, je v njegovi preteklosti marsikaj odkril, kar nima ničesar skupnega s toliko poudarjeno koroško domovinsko zvestobo. Zlasti pa je sam v svoji knjigi „Sieg in deutscher Nacht" in drugih publikacijah dovolj jasno povedal, za kaj se je v resnici boril v letih 1918—1920 na Koroškem ter pozneje še na drugih »bojiščih", kjer je šlo povsod za iste namene in cilje — za zmago nemštva. Zato pa tudi marsikdo ni mogel prav razumeti počastitev, ki jih je bil v zadnjih letih deležen S strani demokratične avstrijske republike.
Na lastno željo bo dr. Steinacher pokopan v »plebisoifnem mestu' Velikovcu.
UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino:
napovedali aretacijo, je Hrast planil pokonci, zgrabil za pištolo in če ga šest parov močnih rok ne bi vrglo ob tla, bi še streljal in pobegnil. S težavo so ga zvezali 'in ukrotili.
Se istega večera sta Perne in Blisk izvedela za vso zadevo. Prvo zaslišanje Hrasta je bilo brezuspešno. Razburjal se je nad aretacijo in vse tajil. Obnašal se je predrzno 'in za vse, kar so mu očitali, valil krivdo na druge in jih obtoževal. Sele ko mu je divizijski komandant po-moii'1 pod nos njegovo lastno poročilo za poveljstvo gesta-pa na Bledu, je ves zbegan rekel:
»Komedija je končana, dobili ste igro!"
Več niso mogli spraviti iiz njega. Zato so čakali, kaj bo opravil Perne.
Pri zaslišanju, ki ga je Perne imenoval razgovor, sta bila prisotna še Blisk in Tomo. Sedeli so vsak na svojem koncu in vznemirjeno čakali, kadili cigarete, ki so jih dobili od paznikov v rudniku, in se menili, kako ga bodo prijeti, da bi čimveč izvedeli od njega.
Ko so zaslišali težke korake v hodniku, se je Pemcu, ki je sedel za mizo, zresnil obraz in je dejal proti fantoma, ‘ki sta bila oba radovedna, kako bodo opravili:
»Zdaj bo razgovor med strokovnjaki,” sam pri sebi pa si je mislil: »Vsaka pesem se nekoč izpoje, tako se je tudi ta." Zastavil si je vprašanje, zakaj nekaj bistvenega, kar morda slutimo, ne razkrijemo že prvi dan. Zdaj, ko je stvar razkrita, ise čudimo, zakaj smo bili slepi za toliko znamertj, ki so nas opozarjata. Sami sebe smo prepričevali, da ne more biti res, kar je danes na dlani, človek se že po naravi raje slepi in odvrača zlo, kot bi ga predvidevat. Če je to res, je bolj nagnjen k dobremu kakor zlu.
Blisk je sedel k peči z listi papirja, da bi kaj pomembnega zabeležil, Tomo pa k oknu, za vsak slučaj, če bi prišla Hrastu na misel kakšna neumnost.
Najprej je prišel stražar, pozdravil s pestjo, za njim pa so trije pripeljali Hrasta, Vstopil Ije s trdim korakom, ši-rokopleč, visok, vzravnan, z gubami na debelem tilniku, bled in prepaden. Stopil je pred Pemca, stisnil pete rdečih škornjev In se lahno priklonil.
»Maj, poklon, gospodje,' je pozdravil in obstal. Na njegovem obrazu je še vedno igral ponosni nasmešek, toda preveč je bil narejen, da bi mogel zakriti skrb in strah. Roke je 'imel spredaj zvezane z lisico, da so mu lahko pomodrele.
Na sebi je imel še vedno belo vetrovko, 'ki ga je varovala pred nemškimi kroglami, in nemško oficirsko bluzo brez opasačo. Bil je gologlav, ker so smatrali, da se ne spodobi, da bi gestapovski špijon, izdajalec svojega naroda, imel na glavi titovko. Pemcu se je zdelo, da je v teh dneh, odkar se nista videla, osivel nad ušesi. Skrb ga je očitno postarala.
Tomo, ki je sedel ob oknu, majorju ob strani, je nehote nameril nanj brzostrelko. Okoli ust mu je ležal smehljaj zaničevanja in prikritega zadoščenja. Drhtel je od razburje-rija in pričakovanja, kako se bo izteklo zaslišanje.
Hrastu nihče ni odgovoril, samo gledati so ga mrko. Perne ga je pustil nekaj časa stali brez besede, da so si napasli oči nad njegovo zadrego, potem pa mu je ponudil sto! 'in začel razgovor v tonu, kot sta včasih razpravljala o vojaških stvareh in politiki.
»Kaj je s teboj, Hrast? Za nekaj časa sem šel v rudnik, pridem nozdj, pa zvem, da isi v lisicah."
Hrast se je skušal prezirljivo nasmehniti. »Ne slepomišimo, Perne in ne nadaljujmo komedije, ki je končana! Dobili 'ste igro, ali vam to ne zadostuje?"
»Seveda ne, razumljivo. Sicer pa sam veš, zakaj smo te poklicali tako pozno?" je začel zasliševanje.
»Vem. Izvedeli bi radi nekatere stvari in me ožeti kot
gobo, če se izrazim po vaše," je dejal Hrast še nekam samozavestno, ne da bi trenil z eno samo mišico na obrazu.
»Tako je. Najbolje bo, če se pogovorimo kar naravnost in brez ovinkov. Manj ležav za nas in zate," je ostro poudaril Perne.
»Priznanja, da sem delal proti vam, mi ne bo treba izvabiti s kleščami niti z izbijanjem zob. Ne pozabi tega, Perne, da govoriš z mrličem. To ti bo tvoje prizadevanje očitno olajšalo in zasliševanje skrajšalo na formalnost, ki jo moraš opraviti."
»Oinik si, Hrast. To govoriš zato, ker se zavedaš, da nisi v gestapovskih rokah, toda kljub temu ne veš, kaj te še čaka, niti ne veš, kako se boš obnašal, čeprav si si nekaj zamislil.
»Vem, kaj me čaka. Napravil sem vam škodo, da me I mirne vesti najmanj desetkrat ustrelite. Izdal sem vse, kar sem mogel. Gestapo ima podatke o vas vseh, ki vodite-Mislim o vseh, kar sem vas poznal. Vse priznam In razumem, da špijonov nikjer ne ljubkujejo."
»Torej se le bojiš obračuna."
»Ne bojim se, ker od mene s silo ne boste spravili niti besede. Pričakujem pa, da se boste do mene obnašali kot do dostojnega nasprotnika."
Perne je živčno zabobnal s prsti po mizi, ker ga je Hrastova nesramnost razjezila. Zato je nadaljeval grozeče:
»Ali ni to rečeno nekoliko prezgodaj in malce domišljavo? Kaj pa če se bomo obnašali do tebe kot do izdajalca, ki je zlorabil naše zaupanje in je kriv neštetih žrtev?"
Hrast Ije trznil z očmi in prve kapljice potu so se pojavile na čelu. Spoznal je, da mu njegov poizkus ne bo uspel in čutil je, da mu že v začetku zmanjkuje tal pod nogami.
»Dobro. Ce je tako, se popravljam. Ničesar ne bi zve-


Izjavam in obljubam morajo slediti dejanja
nujno je
ODLOČNO NASTOPATI
Politika dobrih odnosov s sosednjimi državami nikakor ne pomeni zapiranja oči pred odprtimi vprašanji, temveč nasprotno predpostavlja odločna prizadevanja za njihovo dejansko reševanje. Še zlasti pa je jasno, da je prav v interesu dobrih odnosov s sosedi nujno ener-gicno nastopati proti vsem negativnim pojavom, se posebej tistim, ki so naperjeni proti slovenski narodnostni skupnosti v teh državah. Dobri odnosi niso nekaj abstraktnega, lmeti morajo ustrezno vsebino.
V celoti vzeto je v zadnjih letih sodelova-nle z Italijo in Avstrijo sicer napredovalo na mnogih področjih, toda ne v tistem obsegu in s tisto vsebino, kot smo to želeli in kot bi sicer bilo logično pričakovati tako s stališča resnič-nib interesov narodov teh držav kot tudi s stališča širših pozitivnih premikov v Evropi...
Ob zadnjih dogodkih v Avstriji pa mora-m° pribiti dejstvo, da ni šlo samo za posa-tttezne šovinistične in nacionalistične izgrede na Koroškem in Štajerskem. Dejstvo, da avstrijske oblasti niso preprečile takšnih pojavov, V?f l k logičnemu sklepu, da niso ukrepale v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Na pri-rner, Heimatdienst je neposredno grozil slovenski manjšini in pozival na njeno uničenje. * skladu z obveznostmi iz 7. člena državne Pogodbe, ki prepoveduje sleherno sovražno delovanje do narodnostnih manjšin, bi bile avstrijske oblasti dolžne same energično interve-tjtrati in prepovedati takšno organizacijo, kot >e Heimatdienst.
■Avstrija, ki nenehno skrbi za položaj av-Strj)s^e narodnostne manjšine v Italiji in se odločno zavzema za njene pravice, ima očit-n° drugačna merila in stališča v odnosu do s ovenske narodnostne manjšine. S takšno Pfakso prihaja v kontradikcijo sama s seboj. Izjave odgovornih avstrijskih politikov in rz<tvnikov o želji po dobrih odnosih z ]u-goslayij0 bi se morale konkretizirati z dosled-nim izvajanjem 7. člena avstrijske državne po-godbe. Ni dovolj, da se samo obsodijo šovi-1stični izgredi in popravijo nekatere krivice °vencem, temveč je že skrajni čas, da Av-tTi)a zagotovi slovenski narodnostni skupnosti .aksen položaj in tiste pravice, za katere se ie obvezala s podpisom državne pogodbe.
Jože Smole
RAZLIČNO RAVNANJE; ZANEMARJENE MOŽNOSTI
• • • Da se je naši zunanjepolitični operativi nekoliko dremalo tudi v zvezi z reševanjem Položaja naših manjšin v Italiji in Avstriji, orzikone ne bi mogla biti preveč drzna trditev. v retrospektivi dogodkov v zadnjih nekaj lednih je slejkoprej jasno, da sicer lahko ugodna klima v odnosih z obema državama ustvarja potrebne pogoje (ali pa psihološka izhodišča) Za to, da se razrešijo še obstoječa vprašanja, '•oda tudi ali predvsem, da je pogoj za nadaljnje razvijanje prijateljskih in dobrososedskih odnosov razrešitev teh vprašanj. Podlago za to naje na primer avstrijska državna pogodba, ki
Slovenska javnost o nedavnih dogodkih v Avstriji in Italiji
Dogodki, ki so se v zadnjih tednih in mesecih minulega leta zvrstiti v Avstriji in Italiji ter obremenili odnose, ki jih imata ti dve državi z Jugoslavijo, so našli odsev tudi v raznih izjavah m člankih. Tako je ljubljanski štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja „Naši razgledi" v zadnji številki lanskega letnika objavil v tej zvezi vrsto opredelitev in ocen, ki so jih prispevali znani politični, družbeni in kulturni delavci v Sloveniji. Nekaj odlomkov teh člankov ponatiskujemo tudi v našem listu.
zavezuje Avstrijo, da spoštuje pravice človeka in ki prepoveduje vsako diskriminacijo, hkrati pa posebej garantira pravice hrvaške in slovenske manjšine. Po določbah 35'. člena državne f>ogodbe z Avstrijo se lahko spori o manjšinskih vprašanjih — na zahtevo ene od strank — predložijo posebni komisiji, ki jo sestavljajo po en predstavnik strank v sporu in tretji član, ki ga imenujeta skupno. Če pa pride do nesoglasij v zvezi z imenovanjem tretjega člana, ga imenuje generalni tajnik OZN.
Že samo v zvezi s tem se vprašujem, ali je bilo res tako malo možnosti, da bi se storilo več, kot se je.	Dr. Vlado Benko
STORILI SO NAM USLUGO
Sočasnost vznemirljivih dogodkov na severni in na zahodni meji Slovenije sama na sebi govori o zanimivem naključju bruhanja nacionalističnih izpadov, bolj ali manj vzpodbujenih s strani oblasti, ki so z nami v „dobrih sosedskih odnosih“. Nerazumno bi bilo trditi, da gre za dogovorjen pritisk, najbrž pa je nekaj resnice na tem, da smo k zapletljajem pripomogli tudi sami s politiko hvalevrednega sožitja, s politiko popuščanja, hkrati pa so nas zanesla okvirna zagotovila sosedov, da izpolnjujejo vse obveznosti, le da jih včasih tlačijo notranje težave (^občutljivost" javnega mnenja, gospodarske težave, izgon kolonov iz Libije). Verovanje „notranjim težavam“ in jemanje le-teh za nekaj dokončno prepričljivega v odnosih med nami in dvema sosedama je bilo tako zakoreninjeno in slepo, da je bilo v resnici presenečenje, ko sta se (spet naključje) sosedi pokazali v pravi luči. Lahko bi mirne duše rekli, da sta nas udarili s kolom po glavi — Avstrija s političnim ozadjem plebiscitnih slovesnosti in Italija s pripravami na Titov obisk, katerega krona je bila Morova izjava. In še tedaj, ko nas je ena soseda že udarila, smo še vedno verovali, da gre za zanemarljiv del politične javnosti, da so se pač oblasti znašle malo manj kot pred zidom in so morale popustiti desnici. (Govorim „smo“, čeprav so tisti, ki podatkov niso pravočasno dali v javnost, krivi bolj kot vsi drugi, ki smo spali na dobrih sosednih odnosih.) Najbrž smo s tem potrdili natanko tisto, kar so od nas pričakovali potrditi: ali da smo tako notranje šibki, da si ne moremo privoščiti odgovora, ali pa smo tako notranje razdvojeni. Pri enem in drugem pa ne gre več samo za ponos, ampak
za nujno dolžnost braniti svojo ozemeljsko nedotakljivost; naše izogibanje spornim vprašanjem bi res lahko v tujini razumeli kot šibkost .. .
Napačno je torej izhodišče, da se vedno branimo. Branimo se, če naši ljudje reagirajo na velikonemška gesla, sramujemo se svojega ^divjaštva", če dvema italijanskima avtomobiloma predrejo zračnice, čeprav je temu rabilo za izključni povod poprejšnje fašistično pretepanje. Branimo se, da nismo mi ničesar storili, da bi poslabšali odnose. Komu to dokazujemo? Celo preveč smo skrbeli, da ne bi poslabšali odnosov, pa smo jih zapeljali v skušnjavo. Branimo se pred napadi italijanskega in avstrijskega tiska dostojanstveno in skoraj brez stališč, še naprej se zatekamo v dobre sosedske odnose. Dobri odnosi pa bodo šele tedaj, ko bodo jasne vzajemne pravice in dolžnosti, ko bomo čvrsto stali na stališčih o trdnosti Jugoslavije, in o izpolnjevanju mednarodnih pogodb, na temelju katerih se je za nas končala druga svetovna vojna. Da bi torej v resnici, ne le na videz, premostili tisto, kar na sločuje.	Mojca Drčar-Murko
ZAVZEMANJE ZA PRAVICE NAŠIH MANJŠIN NI NACIONALIZEM
Med drugo svetovno vojno in v letih po njej se je nova Jugoslavija zelo odločno borila za primorske Slovence in Hrvate in za koroške Slovence, a tržaško vprašanje je bilo nekaj časa glavno sporno vprašanje mednarodne poli-itike. Nato pa je sledilo 15 let politike, ki je zaradi dobrih sosedskih odnosov pretiravala pomen vsega, kar je govorilo v njeno korist, zamolčevala ali zmanjševala pa pomen vsega, kar je govorilo proti temu ... Na naši manjšini v sosednjih državah se je vplivalo v tem smislu, da naj nastopajo kar najbolj blago, sugeriralo se je pristopanje celo k takšnim strankam večinskega naroda, ki v preteklosti in aktualnem položaju niso kazale nikake pripravljenosti za priznavanje manjšinskih pravic, in se ni mislilo na to, da se s tem lomijo hrbtenice ljudi, ki čutijo dnevno na svoji koži vse breme pripadnosti narodni manjšini. S to politiko so se dosegle odprte meje, prišlo je do raznih obiskov politikov in gostovanj gledališč, za to površino so se pa skrivala dejstva drugačne teže: italijanska kolonizacija
slovenskih naselij na Tržaškem, ukinitev dvojezičnega šolstva na Koroškem, ugotavljanje vindišarjev kot posebne skupine pri uradnih štetjih. V zadnjih mesecih so se temu pridružili izjava italijanskega zunanjega ministra Mora, fašistične demonstracije v Trstu, demonstrativni značaj proslave 50-letnice koroškega plebiscita v Celovcu, izjava Heimatdiensta, da na Koroškem ni mesta za obstoj dveh narodov, in proslavljanje spodnještajerskega nemštva v Gradcu ob navzočnosti uradnih predstavnikov.
V tem položaju se moramo zavedati, da zavzemanje za pravice naših manjšin ni nacionalizem in ne Šovinizem in da z medlim nastopanjem samo slabimo položaj tistih smeri pri sosednjih narodih, ki bi hotele voditi drugačno politiko, ker nastopajo njihovi nasprotniki z argumentom, da so te manjšine že tako v agoniji in da se njihova matična država zanje ne briga. Tu ne more biti govora o vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, saj obveznosti, sprejete z meddržavnimi pogodbami, niso samo notranjepolitično vprašanje. Prav tako ne velja argument, da zaradi teh vprašanj ne moremo začeti vojne, saj vsak poznavalec meddržavnih odnosov ve, da so med državami vedno odprta vprašanja, zaradi katerih ne pride do vojne, ki so pa vendar odprta in se morajo nekako reševati. Danes vidimo, da je prišlo brez vojne do priznavanja meje na Odri in Nisi, Avstrija je pa dosegla uspehe v vprašanju Južnih Tirolcev, za katero je uporabila tudi tribuno Združenih narodov. Ni dovolj, da ugotavljamo, da se čl. 7 avstrijske državne pogodbe ne izvaja, za njegovo izvajanje ne zadostuje medla politika, ki nima svojega izvora v Beogradu, potrebno je odločno nastopanje manjšin in njihove matične države ...
Univ. prof. dr. Fran Zwifter
ZAPOZNELA REAKCIJA
Težave z Avstrijo je bilo mogoče predvideti skoraj do dneva natančno in se nanje pripraviti s pravočasno, vnaprejšnjo diplomatsko akcijo, usmerjeno z analizo ravnanja avstrijskih (in koroških) voditeljev in pisanja avstrijskega tiska. „Plebiscitna psihoza“ se je pripravljala najmanj že pred tremi leti in se je zlagoma stopnjevala. Zato je Kladivo (št. 3,5, oktober 1970), „cajtenge za koroške Slovence“ (izdajajo ga koroški študentje), povsem upravičeno zapisalo: „Proslavljanje 10. oktobra 1920 ne služi zgolj poživljanju nemško nacionalne ideje, temveč je tudi primer za to, kako se z gojenjem lokalnega patriotizma zakrivajo nacionalna in socialna nasprotja v deželi." Isti ljudje, ki so tako uspešno vodili politiko dobrega sosedstva, se sicer distancirajo od nacističnega Heimatdiensta, so proti ugotavljanju manjšine, vendar so razpustili mladinsko sekcijo socialistov v Celovcu, ker si je na proslavi, kjer naj bi se vsi veselili, oblečeni enako v koroške gvante, drznila javno dvomiti o pravilnosti sedanje poti do resničnega sožitja dveh narodov na Koroškem. Isti politiki, ki nam zagotavljajo upoštevanje vsega potrebnega (ustave, zakonov, meddržavnih pogodb itd.), so dopustili sedanji razvoj situacije ...
Peter Kuhar
T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
kar bi bilo bistveno v prid. Zato ti svetujem, Perne, 00 se pogovorimo mirno. Morda ti v znak priznanja po-^ern kakšne stvari, ki vam bodo koristile. Če pa me boste 7*®' v prešo, kar znate napraviti, se vam bom maščeval n vam povedat stvari, ki vam bodo zagrenile vaš posel *a vedno."
.Kako misliš to, Hrast?" ga je Perne vprašujoče gledal, K&r še ni doumel njegove zvijače.
»Zelo enostavno. Kdo mi more ubraniti, da ti navezo'11 vrsto imen od divizijskega štaba do bataljonov, da ae,ojo za gestapo? Poblazneli boste v sumničenju. Spomni *s> kako 'je bilo, ko ste nasedli kurirju. Se danes ne veste, kdo od tistih, ki jih je navedel, je agent in kdo ni. Drugič ^ta ste nasedli gestapu, ko je likvidiral resnične agente, Pa ste mislili, da so padli kot žrtve nemške zasede. In K°nčno, Perne, kaj mi moreš, če rečem, da sva celo midva s°delovala že pred vojno z Nemci."
Poljak ni vzdržal, ves se je tresel, ko je rekel: .Dovoli, Ovarjš Perne, da midva z Bliskom naučiva spodobnosti to “»rabo gestapovsko. Daj nama ga za pol ure, pa bo drugače govoril!"
Pemca je zalila jeza ob Hrastovi predrznosti, toda na-Ped |je vse sile, da se je obvladat in ostal miren. Vedel je, 'iz Hrasta govori strah, zalo je najprej pomiril Poljaka, hrastu pa je odgovoril:
»Nihče ti ne brani, Hrast. Ti lahko navedeš vse, kar P^češ. Samo, kaj ti bomo verjeli. To je vprašanje. Če se Poslužiš tega, si boš svoj položaj samo poslabšal. Namesto, da bi si hitro prislužil smrt, te bo doletela počasi. 4ato ti svetujem, da prenehamo s tem. Moj namen je, da se Pogovoriva o stvareh, za katere se nam zdi potrebno, da Ph vemo. Pri tem bo tudi ostalo. Če boš pa nesramen, nas P°š prisilil, da te bosta prav tadva naučila vljudnosti in te P ek oliko zmehčala."
Hrast je sledil njegovim besedam in požrl slino. Po-
gledi Bliska in Poljaka mu niso obetali nič dobrega. Zato Ije spremenil taktiko, ki naj bi mu prinesla nagel strel, kar si je želel.
»Zahvaljujem se ti za pozornost in razumevanje, Perne. Kot nasprotnika sem te vedno visoko cenil in spoštoval kot človeka. Ni me sram, da sem pri tebi naletel na mino. Moral bi te odstraniti, preden bi začel kakšno večjo potezo. Nekoč ni dosti manjkalo, ob napadu v Selški dolini," je razlagal Hrast, kot bi govoril samemu sebi z očitajočim glasom zavoljo nepopravljive napake. Hrast je globoko zajel sapo in nadaljeval: »Da se bomo prav razumeli, vam moram nekaj povedati o sebi, kar bo naše odnose osvetlilo v pravi luči. Jaz sem bil vaš idejni nasprotnik, trdno prepričan v zmago nacionalnega socializma v svetu in prepričan, da je za zmago v totalni vojni dovoljeno vsako sredstvo. Zvijač se poslužujejo vsi za uveljavljanje taktičnih potez in za dosego strateških ciljev. V tej vojni je nujno uničenje ene strani, da se uveljavi druga. V sklopu te naloge sem bil specialni agent komande varnostne po-ticije pri SD, šefa oddelka gestapa. Delal nisem z nikomer, zato bom govoril izključno o sebi, ker sem vaš plen in ne moram spravljati drugih v nesrečo. Nemci so hoteli, da bi postal divizijski komandant, s tega položaja pa bi zmedel predvidevane akcije in pripeljal v ofenzivi divizijo v propast. Po poboju partijske šole, ko se je zanka okoli mene zožila, sem slutil, da me že sumite, nisem pa bil o tem prepričan, mi je preostala ena sama možnost: pobiti štab divizije in izginiti. Toda to se ni ujemalo z nemškim načrtom, ki je podcenjeval delo vaše varnostne obveščevalne službe. Moj šef je naredil s tem, kar je delal z menoj, neodpustljivo napako, ki mu jo močno zamerim. Do komandanta divizije bi me moral osvoboditi vsake dolžnosti, ker tudi malenkosti osumtjajo. Tako je prepoceni izgubil orožje iz rok."
»Povej mi kaj o svojem šefu," je zamišljeno rekel Perne
in se spominjal Hrastove kariere (in naivnosti nekaterih vodstev.
Ilegalec Hrast, takrat z ilegalnim imenom Marko, dela v industrijskem mestu. Vzdržuje zvezo med pokrajinskim odborom Osvobodilne fronte in gestapovskim funkcionarjem, ki pravi, da je bil komunist KP Nemčije, kaže staro legitimacijo in je pripravljen sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Daje pištole, municijo, razne osebne karte, ob katerih pozabijo na evidenčne številke. Obljublja tisoč brzostrelk z napadom na posebno skladišče. Stvari se pletejo tako daleč, da posreduje CK KPS ‘in zahteva preiskavo. Vmes aretacije, spopadi in polovično uničenje brigade na Žirovskem vrhu.
Hrast, kateremu so na terenu postala tla prevroča, se pojavi v diviziji z odličnimi priporočili. Kot strokovnjak napreduje in žanje na eni strani hvalo in zaupanje, po drugi strani pa zavist In pomisleke.
On, major, med delavai primitivci, pa zadaja udarce desno in levo, ne da bi mislil, kako so mu šteti dnevi. Od uspehov 'in žrtev je zaslepljen kakor njegov šef.
Hrast, ki se je v vlažni kleti čez noč prehladil, se je odkašljal, malo pomislil' in pripovedoval:
»O njegovem delu 'itak mnogo veste, o njem pa vsi vedo bore malo. Jaz povem lahko le svoje mnenje o njem. Vojna mu je šport in obveščevalna služba konjiček. Je umetnik kombinacij in ekstravaganc. Melanholična zver. Pri njem je vse odvisno od razpoloženja. Vam je nevaren bolj kot ves okosteneti, birokratski gestapovski aparat, ki se težko prilagaja vaši taktiki. Ni nacistični fanatik in ne zagrizen German. Razume dušo partizanske vojne. Ne sovraži partizanov in ne Slovencev, še manj Slovenk. Komuniste kot nasprotnike pa celo ceni. Ne ljubi nikogar, razen sebe. V bistvu se ukvarja s seboj 'in mu ije vse le sredstvo: vojna, komunisti in gestapo. Je pa vražje prebrisan in v njem imaš, iPemc, nevarnega nasprotnika. Z me-
KADAR DEMOKRACIJA KI LE PRAZNA BESEDA:
Retoromani v Švici uživajo vse pravice
V Švicarskem kantonu Graubtinden — Grogioni — Grischun živijo Nemci, Italijani in Romani! (Retoromani] ter ima zato ta kanton tri imena, nemško, italijansko in roman-čo. Osnovnošolske knjige tiskajo v kantonu v sedmih jezikih: v nemškem, italijanskem In v petih romančo ali retoromančo jezikih. Vseh prebivalcev v kantonu je okoli 137.000. Retoromaniov pa je 40.000. To velja od 20. februarja I. 1938, ko so na splošnem vse-švicarskem referendumu z 92 °/o vseh volivcev proqlasili romančo jezik za četrti državni jezik Švice, kljub temu, da je vseh Švicarjev 4,700.000, a Romančov samo en odstotek celotnega prebivalstva.
A tudi Romanci, teh 40.000 ljudi, govori pet jezikov, pet jezikov ne pet narečij. Od 16. stoletja, od dobe, ko se je začela protestantska reforma in za njo kontrareforma, je nastalo pet romančo jezikov.
Takrat, ko je v 16. stoletju protestantska reforma sprožila prevajanja svetega pisma v narodne jezike v Evropi, ko je to delo opravljal v Nemčiji Martin Luter, pri nas Slovencih Primož Trubar in njegovi, je prevajal v retoromanščino Novi testament Giachem Bif-
Slovenija lani
Podatki zavoda za statistiko SRS posredujejo zanimiv pogled na razvoj v Sloveniji v letu 1970.
Obseg industrijske proizvodnje se je v primerjavi z letom 1969 povečal za 9 °/o, produktivnost v industriji pa je narasla za 5,2 °lo; družbeni produkt se je povečal za 15 °/o in narodni dohodek za 14 °lo. V zunanji trgovini se je izvoz povečati za 7 °U, toda uvoz je narasel kar za 29 °lo. Cene v maloprodaji so se dvignile za 10 °/o (pri kmetijskih izdelkih celo ZU 16 °/o); zaradi tega so življenjski stroški porasli za 11,3 °lo, vendar so narasli tudi osebni dohodki, in sicer nominalno za 19 °/o, glede na to, koliko je bilo moč kupiti z dobljenim denarjem, pa za 7°/o.
Število TV naročnikov se je povečalo za 72% in je bilo v Sloveniji (brez decembrske prodaje) lani že 226 tisoč televizorjev, to je skoraj polovica toliko kot radijskih. Zato pa je precej padlo število obiskovalcev kinopred-stav, in sicer v primerjavi z letom 1969 za 5 °!o. Precej se je povečalo število obiskovalcev gledaliških predstav, in sicer za 12 °/o v poklicnih in za 7 °/o v mladinskih gledališčih, medtem ko je obisk amaterskih gledališč občutno padel.
V minulem letu je v Sloveniji izhajalo skupno 167 različnih časopisov, ki so dosegli skupno naklado 9, milijona izvodov. Knjigarne v Sloveniji pa so lani izdale 1200 knjig in brošur v skupni nakladi 6 milijonov izvodov.
Ob koncu lanskega leta je bilo po oceni 1 milijon in 726 tisoč Slovencev (to je brez tistih, ki živijo izven Jugoslavije). Zakonskih zvez je bilo v Sloveniji lani sklenjenih za 5 °/o manj kot v letu 1969 (namreč 13.501), število zakonskih razvez pa je bilo 1844, to je za 9 % manj kot leto poprej.
run že 1560, torej komaj kako desetletje za Lutrom in še celo istočasno z našimi slovenskimi prevodi svetega pisma. Iz tega prevoda so Retoromanči v Gornji Engadini dobili svoje slovstvo in je njihova romančo govorica postala pravi jezik.
Romanci so se delili in so še razdeljeni v protestante in katolike. V 16. stoletju imamo že dva protestantska retoromanska jezika s slovstvom, ki se je začelo s prevodi svetega pisma in pisanjem nabožnih knjig. Imamo zato protestantska romančo jezika „engiadin ota" in „engiadin bassa“, iz gornje in dolnje Enga-dinske doline. Iz katoliške kontrareforme so v dolini gornjega Rena nastali tile trije jeziki „surselva“ in „sutselva“ in v sredi med tema jezikoma in med engadinskima jezikoma imamo še peti jezik — „surmiran“. V vseh teh petih jezikih izdajajo svoje posebne leposlovne knjige in periodične liste. Švicarska država pa skrbi, da imajo vse zakone prevedene v svoje romančo jezike in da imajo otroci v osnovnih šolah v petih jezikih abecednike in druge šolske knjige.
Cerkvi se držita, seveda v protestantskih in katoliških verskih skupinah, romančo jezikov, ki so že v 16. stoletju začeli z najzahtevnejšimi besedili svetopisemskih knjig svojo najprej nabožno in nato posvetno literaturo. V protestantskih cerkvah pojejo na ves glas svoje psalme v romančo jezikih in jim pridigajo pastorji ali v jeziku „engiadin ota“ ali „engiadin bassa“. Katoliški župniki pa jih spovedujejo v jezikih „surselva“ ali pa „sutselva“ in če je potrebno še v „surmiran“ jeziku, pojejo v teh treh jezikih, berejo molitve, učijo po semeniščih mlade semeniščnike, maše bero in ponavljajo za duhovnikom v teh petih jezikih, a v nekoč slavni škofiji Coira, ki je obsegala v prvi dobi pokristjanjenja vse ladinske vernike, pa se držijo cerkvene oblasti ali koncilskih navodil ali pa starih lutrovskih izročil o domačem jeziku v liturgijah.
V Bernu imajo na univerzah stolice za romanco jezike in posebno znanstveno revijo Ramica Helvetica.
Pa tudi švicarska zvezna vlada strogo bedi nad tem, da bi turizem ne okrnil etničnega romančo ozemlja, da ne bi turistični hoteli zakrili etnične romančo podobe krajev. Vsakdo, ki prihaja sem v službo, se mora naučiti enega romančo jezika, romančo jezik pa mora znati tudi Švicar, ki si tu zgradi svojo počitniško hišico ali vilo. Ko je znanstvenik romančo jezikov Ricardo Liver z bernske univerze predaval o obstoju petih romančo jezikov v kantonu Grogioni — Graubunden — Gri-
schun v dvorani na goričkem gradu pred številnimi furlanskimi znanstveniki na 50. jubilejnem kongresu Furlanskega filološkega društva, so navzoči Furlani in drugi Ladinci kar ostrmeli, ker se jim je spontano vsilila primerjava med ravnanjem švicarskih in pa italijanskih oblasti nasproti furlanskim in drugim landin-skim skupinam v obeh teh dveh državah. Takrat so še bolj izrazito čutili s predsednikom Pelizzom, da nimajo „ricognossiment ufizial dal nostri lengaz" z vsemi ustreznimi posledi-* cami v cerkvi, šoli in v življenju nasploh.
Švica je v svojem obmejnem kantonu Grogioni, ki ga obdajajo meje Avstrije in Italije, priznala jezikom 40.000 Romančov, ki govorijo pet romančo jezikov, status enakopravnosti z ostalimi tremi jeziki v deželi, medtem ko Italija ni sposobna priznati Furlanom te njihove pravice, pa čeprav je že leta 1873 goriški glotolog Graziadei Aiscoli v svojih „Saggi ladini“ priznal furlanščino kot jezik in ne narečje.
Presenetljiva je ugotovitev, da je le nekaj redkih pisateljev romančo jezika, a po svojih delih odločilnega pomena ustvarilo pisani re-toromanski jezik, ki se lahko postavi kot enakovreden drugim romančo jezikom, ki so se porodili že nekaj stoletij pred njim. Prav zaradi nastajanja leposlovja se je pojavila v majhnem narodiču v širših ljudskih krogih jezikovna zavest. Prav to dejstvo, da imajo lasten jezik, ki ustvarja leposlovje in v določenem smislu ustvarja tudi jezik sam, ga povzdiguje od narečja na dostojanstveno raven literarnega jezika. In to so dosegli Retoromani, ker so že
v 16. stoletju ob protestantski reformi dobili literaturo, ki jim je dala zavest, da njihova govorica ni več navadno kmečko oziroma hribovsko narečje, ampak pravi jezik, saj ustvarja literaturo.
Furlani so imeli v srednjem veku že leposlovje, še preden so jezikoslovci, kot n. pr. Ascoli, ugotovili, da je „ vrsta romanskih narečij povezana med seboj po posebnih podobnostih, ki se raztezajo od grebenov Alp, od izvirov Rena do Jadranskega morja", da je torej furlanščina člen teh romančo narečij in da tvori skupaj z njimi posebno celoto, ki ima vse elemente posebnega jezika.
Mi Slovenci smo tudi, podobno kot Roman-či v Švici, dobili v 16. stoletju literaturo, ki je našo govorico dvignila na raven jezika, ki je stalno ustvarjal literaturo In zavest svojega posebnega jezika, in je zato ob nastopu ilirizma s Prešernom na čelu zavrnila sleherno spojitev z drugimi podobnimi slovanskimi jeziki. Retoromani so imeli srečo, da so živeli v večnarodnostni švicarski državi, ki je imela dovolj demokratičnega čuta za vse jezike v državni zvezi, niso pa imeli sreče Furlani, ki so se znašli v 19. stoletju v zedinjeni Italiji, ki neolatinskim ladinskim jezikom noče priznati pravice do samostojnosti.
re. al.
(Primorski dnevnik)
DROBNE ZANIMIVOSTI
£ Znameniti akvedukt v Segoviji v Španiji, ki s o ga zgradili Rimljani pred 2000 leti, še danes dovaja mestu pitno vodo iz bližnjih gora.
£ Mnogim podmornicam vgradijo v oklep po« sebne shrambe za nafto, razbitinami in raznimi predmeti, kakršni so navadno na podmornicah. Ob sovražnem napadu spustijo s pomočjo stisnjenega zraka vse skupaj na površino, da bi nasprotnik mislil, da je potopljena in nehal metati globinske bombe.
PRIPRAVE NA NOVO LETO 2000
Medtem ko smo si navadni zemljani komaj oddahnili od sprejema novega leta 1971, pa nekateri načrtujejo bolj dolgoročno. Že nekaj let se pripravljajo na .sprejem" novega leta 2000, začetka tretjega tisočletja.
Anglež John Goodman se je že pred nekaj leti oklical za .sekretarja svetovne organizacije za sprejem novega leta 2000". Ni pa ostalo le pri naslovu. Pravijo, da si John Goodman dopisuje z ljudmi z vseh koncev sveta. Pošilja pisma županom in drugim uglednim osebnostim. Išče ljudi enakega mišljenja, ki naj bi podprli njegovo zamisel, da bi po vsem svetu za^ saditi drevesa, ki bi bila ob
koncu našega tisočletja stara najmanj tri desetletja.
Prav tako zanimiva je tudi ideja Dragulina Exla z Reke. Objavil jo je pred tremi leti in že takrat je bila po njegovih trditvah tri leta starejša od Goodmanove. Če bo to dejstvo obveljalo, bi se Dra-gutin Exle lahko z vso pravico imenoval .predsednik" svetovne organizacije za proslavo novega leta 2000.
Kot Goodman si je tudi Exle zamislil ustanovitev svetovne organizacije za proslavo leta 2000 z nacionalnimi predstavništvi v vsaki deželi, člani te organizacije bi lahko postali vsi državljani, ki bi kupovali steklenice alkoholnih pijač, namenjene za
proslavo leta 2000, in si jih med seboj darovali. Vse te številne steklenice bi morali med svečanim ceremonialom odpreti šele za novo leto 2000. Vsaka steklenica, darovana z namenom, da jo ljudje hranijo do leta 2000, bi morala biti opremljena po avtorjevi zamisli poleg nalepke tovorne (torej odlična reklama za proizvajalce alkoholnih pijač) tudi s priložnostnimi znamkami z motivi krojev, kjer so alkohol izdelali.
Exle si je zamislil, da bi ljudje steklenice, ki bodo prestopile meje dežele, pošiljali skupaj s čestitkami in magnetofonskimi trakovi s posnetki narodnih pesmi.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —■
naj je pogubil del sebe. Opravili ste z menoj, niste pa z I njim. Gorje ti, Perne, če mu padeš v roke!"
,Ne bojim se ga. Niti v bataljonski štab nam ne bo več vrinil agenta, lahko pa se zgodi, da bi kmalu sedel tu, kjer sedaj sediš ti."
„To je naivna 'izjava, Perne, če dovoliš pripombo. Zdi se mi pa, da premalo poznate gestapo. Oni delajo dolgoročno. Leta minejo, ko spremenijo človeka v orodje. Ko se mu vse upre, ko vidi, da dela za izgubljeno stvar, ne more nazaj. Metode gestapa so zobje ščuke ali kače: samo naprej v trebuh in nikakor ne ven iz gobca. To vem po svoji lastni izkušnji,' je dejal Hrast in se žalostno nasmehnil ter predejo! zvezane roke, ki so mu zatekle, s kolena na koleno.
.Dobra primera," je dejal Perne. .Skušal si jo bom zapomniti. Še to nam povej, kako so te dobili v kremplje."
Hrast je dvignil svoj pogled v nizki, zakajeni strop in začel govoriti, kot bi se razgovarjol sam s seboj:
.To je bilo davno. Leta 1938 so me dobili kot oficirja stare vojske. Pri meni je šlo vse v redu, samo izhodišče je bilo napačno. Skratka, vsedel sem se na napačni vlak in se tega prepozno zavedel, da bi lahko prestopil. Moja politična orientacija je bila ničeva. Pred vojno sem ocenjeval položaj tako, da Jugoslavija med dvema kamnoma ne bo mogla obstati. Prodor nemškega kapitala na Balkon me je pridobil zanje. Komunizem, kot so mi ga prikazali s primerov Rusije, iin fašizem sem v posledicah na posameznika Izenačit. Oba jemljeta individualnost In proglašata kult materialnosti za rešitev človeka. Zato sem se priključil tisti strani, za katero sem sklepal, da bo zmagala. Drugo napačno Izhodišče je bilo osebno. Živeti sem hotel udobno, zato sem potreboval denarja. Dal sem se Nemcem kupiti, ostal sem kupljen. Sedaj plačam," je zaključil Hrast užaloščeno.
.Ati ne občutiš nobene krivde, ker si izdal svoj narod in svojo kri?"
.Nikoli nisem moralizirali. Za dobro sem Imel to, kar mi je koristilo. V življenju pride vse drugače, kol si zamišljamo v začetku, ko še ne mislimo na posledice; vojna je bila vsiljena meni in vam. Prepozno sem spoznal, da bom poginil za neumno 'in izgubljeno stvar."
.Hrast, ne samo za neumno. Za lopovsko in Zločinsko Stvar boš poginil. V očeh ljudi boš ostal navadna svinja."
.Tudi to imaš prav. Ulovil si me za rep. Sklenil sem, da bo Cerkno zadnji podvig. Ranil bi se, odšel v bolnico ali pa bi se nekam zabil in počakal (konca. Priznam, da ste me moralno zlomili. Toda sovražil sem vas tudi zaradi tega, ker ste nenehno podcenjevati stare oficirje. Zavoljo tega sem precej naredit proti vam."
.Dobro,” je dejal Perne in odprl blok pred seboj. Potem ga je začel spraševati podrobnosti o izdajah ob napadih, o njegovih odnosih do nekaterih ljudi in o njegovih zvezah. Major Hrast je začel živčno prelagati zvezane roke s kolena na koleno, nekajkrat se je celo ozd k vratom, kjer je stal stražar in kjer se je srečal s sovražnim Poljakovim in Bliskovim pogledom. Jezik -se mu je začel zapletati, nazadnje pa -se je zakrknil in umolknil. Ko je Perne videl, da ne bo prišel več naprej, ga je dal odpeljati.
Komaj so se zaprla vrata, se je razkoračil Tomo ves bled od jeze in rekel: .Bom jaz naučil govoriti gestapovsko barabo."
Perne se mu je smejal, vstal in se sprehodil po sobi. Nekaj novih mi-šli mu je zbudil ta razgovor.
25
Črni mercedes je s hitrostjo čez sto kilometrov požiral cesto proti Ljubljani. Na ovinkih so zavore presunljivo cvilile. Avto se je v spretnih voznikovih rokah držal ceste kljub neznanski hitrosti na poledenelem cestišču.
Major Woll je brezbrižno pasel oči po sneženi Jelovici. Včasih je pogledal šoferja v naveličani obraz. WoH je čas vožnje vedno koristno porabil. Včasih je koval svoj® načrte ali pa se je menil s šoferjem. To je bila njegovo taktika v odnosih z ljudmi. Major, ki je vse svoje življenje zavestno prikrival pred javnostjo, je skušal čim več zvedeti o drugih. Zavedal se je pomena odnosov med šoferji in šefi, med šefi In adjutanti in med šefi in tajnicami. Držal se je načela, da mora bili človek, ki ga vozi, brezpogojno njegov, ker ga sicer izkoristijo drugi za svoje namene, kakor je delal sam in ne brez uspeha. Za toipel odnos je avtoriteta položaja premalo. Na položaj ni dosti gradili ker je vedel iz Izkušnje, kor ti družba danes prizna, ti lahko že jutri vzame, ali še bolje: listi, ki te danes dvigajo 4 nebo, te jutri lahko pljujejo ali celo teptajo v prah. Če ji*" nisi všeč, te potipajo tam, kjer lisica ježa — za trebuh. I" kdo je všeč vsem? čim više se vzpneš na lestvici pomembnosti, z močnejšimi in večjimi svinjami se srečuješ v konkurenčnem boju. In seveda, globlje lahko strmoglaviš; Kadar pa je tvoj obstoj v krizi, so ti naj bližji (lahko najbolj nevarni. To modrost je zajel iz preproste resnice: čim večji si, tem manjši si v očeh zavisti. Kdo se sprijazni s tem, do bo nenehno krivil hrbtenico, molčal in izvajal ukaze velikega šefa? Posebno, če misli, da se je rodil za kaj drugegOi kot ga je doletelo. Zato je smatral dobre odnose med šefi in podrejenimi za nekaj, za kar se je treba posebej potruditi in nikdar zanemariti. Zavist je dobro poznal, ker je bila močno zakoreninjena v nemški naravi. Tudi firer je računal nanjo, ko je proglasil vojno za gospodstvo nad svetom. S silo vzeti nevrednim, ki imajo, iin dati izbranimi ki nimajo. .Pravzaprav je zavist cement Nemčije, porojen^ iz manjvrednostnih kompleksov," je zaključil Wolf.
(Dalje v prihodnji številki)
H. F. MALTBY
čudna oporoka
Hotel sem uživati svoj prvi prosti večer. Žena je prejšnji dan odšla za deset dni k sorodnikom v Philadel-Phijo. Usoda pa je hotela drugače. Ko je pozvonilo pri glavnih vratih, je stenska ura kazala točno pol desetih. Dvignil sem se iz naslonjača 'n bil odločen, da bom obiskovalcu, Pa naj bo, kdor hoče, pokazal jezen obraz, ker me vznemirja. Pa ni bil odrasel človek, ampak fant kakih Petnajstih let, majhne rasti in bledeža obraza.
— Prosim vas, — je rekel z negotovim glasom, — ali stanuje tu odvetnik Perry?
— Jaz sem, kaj želiš?
■— Bi hoteli takoj z mano? — je vprašal.
Presenečeno sem ga gledal.
—- Kam? In preden grem, mar ne 01 bilo dobro, da mi pojasniš, za kaj Sre?
— Nimava časa. Prosil me je, naj Vas takoj pripeljem.
—- Poslušaj, mali, je to kaka otoška igra? Šala?
—- Ni šala. On umira.
■— Kdo umira?
—- Starec, ki stanuje v naši hiši.
— Kako mu je ime? Ga poznam? — Nisem ga vprašal za ime. Vem satno to, da je pri nas tri dni in da Je Zelo star.
. — Nikakor ne morem razume-V • • . če praviš, da umira, zakaj ho-fe> da pridem jaz? Zdravnika potrebuje, ne pa odvetnika.
Ne, ne. Zdravnik je že bil pri ojem in je rekel, da ne bo preživel Ooči. .. Sedaj potrebuje odvetnika, da bi mu povedal svojo poslednjo Voljo.
» — Zakaj pa si prišel prav k meni? be vsaj deset odvetnikov je v bližini.
7— Starec mi je rekel, da ste vi Pajbližji. Našel je naslov v telefon-skem imeniku in me je takoj poslal k vam. Oh, prosim vas! Ne bo umrl Srečen, če ne bo govoril z vami.
Naslonil sem se na vrata in se ni-Sem mogel odločiti. Zakaj je ta sta-rec izbral prav mene, in to ravno na moj prvi prosti večer? Nisem nameraval ubogati fanta, ko pa sem v>del njegove proseče oči, sem odloči-lev spremenil.
■— Kje stanuješ?
— Hawthorne Street 14.
Ta naslov mi je zvenel nekam znajo; ulica je morala biti nekje blizu ■telezniške postaje Norwalk, v sta-rem delu mesta.
^ Vzel sem plašč in rekel: — Pojdi-
, Zunaj je stal taksi. Vso pot nisva dic govorila. Bil sem nekako živčen. Jaz, znani odvetnik z Manhattna, Srem poslušat poslednje želje nekega StUrca. Kakšen klient! Njegova po-**ednja volja! Morda vsega skupaj dvesto dolarjev, ki jih bo zapustil ^dove komu ...
Ko je taksi zavozil v temačno uli-c°> je fant zavpil: — Tu smo!
. Trenutek, — sem rekel šoferju j*1 dodal: — Bolje bo, če me počakate. Naj taksimeter dela.
— Dobro. Ne bom se premaknil. , Fant me je vodil po blatni stezi k leseni hišici. Vhod je razsvetljevala slabotna žarnica. Če je to pen-kion, je to eden najslabših, sem si Utislil.
Šla sva po stopnicah do nekih vrat. .Ko sva potrkala, se je zaslišal glas, ki je dejal: »Naprej!“
Fant je odprl vrata in me spustil daproj. Znašla sva se v sobi, sredi ka-jpre je bila miza, ob strani pa poste-Ja, na kateri je ležal moški bledega °braza. Nasmehnil se je, ko sem stopil k njemu.
— Zelo ljubeznivo, — je rekel do-m°janstveno, — da ste prišli. Nisem 'Uiel upanja, da boste sprejeli.
— No, vaš odposlanec je bil zelo Prepričljiv.
», 7— Kljub temu se moram opravi-d\ti. .. Nisem vedel, da je moje stanje tako resno.
■— Ste prepričani...
—... da ne bom preživel noči?
—	se je grenko nasmehnil. — Bojim se, da je tako. Že leta sem bolan na srcu in zelo dobro vem, bolje kot kak zdravnik. Nocoj čutim, da je konec blizu.
Tiho sem stal ob njegovi postelji, njegova mirnost me je presenečala.
— Jerry, — je nagovoril dečka,
—	ponudi odvetniku stol... in če ti ni težko, naju pusti sama. Želel bi čimprej končati...
Počakal je, da je Jerry odšel, nato pa vprašal: — Ste pripravljeni?
V notranjosti žepa plašča sem imel nekaj potrjenih obrazcev za oporoke. Vzel sem enega in rekel:
— Pripravljen sem.
— Seveda bom vaš trud plačal...
—	Izpod blazine je privlekel že pripravljen ček. Pogledal sem na znesek: 200 dolarjev. Gledal me je: — Upam, da bo dovolj.
— Še preveč! — sem odgovoril.
Vzdihnil je: — Potem pa, če hočete zapisati... Moje ime je Renry Wilton.
— Naslov?
— Nimam hiše. Tu sem tri dni; mislim, da bi ta naslov zadostoval.
— Da, seveda, — sem dejal, Wil-ton pa je nadaljeval:
— ... imenujem za izvrševalca moje oporoke banko Queens National, ki pozna moje zadeve. Izjavljam, da sem popolnoma zdravega razuma in da želim le preprečiti, da bi imeli moji bližnji in daljni sorodniki, ki nestrpno čakajo, kdaj bom umrl, kakršno koli korist od moje smrti...
,Glej, kam pes taco moli!‘ sem si mislil. ,Maščevanje, nič drugega kot maščevanje! Ta človek ne bi mogel mirno ležati, če bi vedel, da so dobili njegov denar v roke njegovi sorodniki/
— Vse, kar imam, zapuščam društvu za varstvo živali, institutu za gluhoneme in inštitutu za mladoletnike. Vsaka od teh ustanov dobi po pet tisoč dolarjev ...
Presenečeno sem dvignil glavo, starec pa je nadaljeval:
— Ostanek deset tisoč dolarjev naj izročijo družbi, ki skrbi za javne parke v New Yorku, z željo, da nadaljuje z nedeljskimi brezplačnimi koncerti, ki so mi bili v veliko veselje toliko let...
Narekoval je še neke manj važne stvari in nato z drhtečo se roko pod-
pisal. Poklicala sva Jerryja, ki se je tudi podpisal.
Moja naloga je bila končana. Vstal sem, pozdravil, se poslovil od starca in mu obljubil, da bom prišel naslednji dan.
— Našel vas bom še živega, boste videli, — sem rekel in mu zaželel lahko noč.
Stopil sem v taksi in začel razmiš-ljevati. To je bila zelo zanimiva in poučna noč. Naučila me je, da ljudi ne smem soditi po videzu. Ta človek, ki je bil videti tako reven, je razdal vse svoje premoženje, petindvajset-tisoč dolarjev, pa ni niti trenil z očesom.
— Tu smo, — me je zdramil šoferjev glas.
Plačaj sem in gledal, kako se taksi oddaljuje. Nato sem počasi stopil proti vratom. Iskal sem ključe pa nenadoma opazil, da so vrata samo (priprta. Stekel sem v hišo. Kazalo je, da je po stanovanju divjal ura-gan: vse je bilo premetano. Moja obleka in dragoceni predmeti so izginili, zidna blagajna je bila prazna. Dvignil sem telefonsko slušalko. Nič! Žica je bila pretrgana. Hitro sem odšel do policijske postaje, kjer sem vse povedal. Narednik je dejal:
— Pojdite z nami. Gremo k vašemu klientu.
Ko smo prišli pred hišo s številko 14 v Hawthorne Streetu, smo našli Jerryja z neko starejšo žensko.
— To je moja mama, — je povedal fant.
— Kje je gospod Wilton? — sem vprašal.
— Odšel.
— Umrl?
— Vraga umrl! — je zavpila ženska. — Izginil, pobegnil. Ni mi plačal niti penziona za tri dni!
— Brž ko ste odšli, — je pojasnjeval Jerry, — smo slišali, kako je tekel iz hiše. Zunaj ga je čakal moški z avtom.. . Klicali smo ga, pa kot da nas ni slišal!
Začutil sem, kako so mi klecala kolena.
— Je kaj ... kaj pustil tu? — sem vprašal.
— Samo to ...
Fant mi je dal potrjeno oporoko, na katero sem pisal, kar mi je starec narekoval. V enem kotu je bilo napisano: »Hvala, da ste nam pustili hišo na voljo. Res ste naivni, odvetnik!"
ANDREJ KOKOT
MOJA BESEDA
Svoje besede ne bom nikdar izpljunil.
Če bo sila, jo bom raje nataknil na konice svinčnikov, razobesil na obzorje papirjev, da se v vetru scefra in strohni v blatu našega časa.
Naj postane gnoj moje zemlje!
Moja pravica je,
da z njo napravim, kar se mi ljubi.
Branil jo bom pred črno obsodbo,
ki je sam nisem in nikoli ne bom izrekel.
Kajti smrti v sebi ne poznam,
kot ne poznam smrti tujih besed,
ki so gost mojih ust.	‘
Tisti, ki želijo smrt moji besedi so gluhonemi, ker jih obdaja tema sramote.
(Iz zbirke „URA VESTI")
SOUEN SHI-KAI
velikodušni profesor čang
Tisti večer je deževalo. Dež je curljal prek strehe in vlažna sapa je pronicala skozi ozko odprtino vrat in celo v zadnji prostor Čan-gave hiše, kjer so proslavljali važen dogodeik.
»Pridi bliže, hladna sapa," je rekel Čang in se nasmehnil. S prijatelji in ženami je proslavljal, ker je postal redni profesor na univerzi.
„Brij prek naših obrazov, hvaležni ti bomo."
»Prek tvojega obraza!" ga je popravil Ču, njegov mlajši prijatelj.
»Ne prek naših obrazov. Nam to ni potrebno. Zakaj govoriš o nas, če misliš sebe?"
Čang je dvignil roko k očem, kot bi jih hotel zaščitili.
»Kaj počneš z svojo roko?' je dejal Ču objestno, kar je bila vsa-kakor posledica preveč popitega vina. »Povej nam!”
»Žalujem," je priznal Čang in
zakon gostoljubnosti
—	Tega človeka ne potrebujemo v hiši! — je besnela Kitty.
—	Naš sosed je!
—	Naj bo stokrat naš sosed!
—	Kmalu bova ostala osamljena, Kiitty, če boš ljudem štela požirke, ki jih popijejo!
—	To niso več požirki niti čaše, ampak steklenice! — je rekla Kitfy razburjeno. — Ta tvoj prijatelj samo pride, sede tako, da je obrnjen k omariai z whiskyjem, In ne preostane nam drugega, kot da mu ponudimo pijočo!
—	To je zakon gostoljubnosti.
—	To (je zakon izkoriščanja! Takšna steklenica whiskyja ni poceni, In če ga pustiš samega s steklenico, je on kmalu poln, steklenica pa prazna. Saj veš, da pije čisto pijačo, ne da bi zraven kaj zaužit, ko pa izprazni steklenico, jo dvigne, se zamaje z njo in vpraša: »Koliko stane pri vas gostoljubnost? Pišete pri vas to besedo z veliko začetnico?" Ne, Johannes, ne gre nom ravno tako sijajno, in tega človeka ne želim več videti v hiši.
Verjetno ste že uganili, da gre za mojega prijatelja Martina. Zame je že mnogo storil, dobavljal mi je zanimive filme, pisal o meni v časnikih. Priznam, da rad pije, toda človek se ne more razjeziti nanj niti tedaj, kadar ga mora pijanega poriniti iz hiše.
Tedaj je dobila Kitty genialno idejo:
—	Veš kaj, skrila bova steklenico z whiskyjem in mu rekla, da ti je zdravnik najstrožje prepovedal pijočo in da zato nimamo več whiskyja pri hiši.
—	Ampak zdravnik mi sploh ni prepovedal pitjaI
—	To bo izgovor pred njim, da ohraniva steklenico polno!
Nisem bil prepričan, ali je Kiityn nasvet dober. Včasih se je to, kar je predlagala, tudi neumno končalo.
Obdal me je neprijeten občutek, ko je zvečer prišel Martin.
—	Halo, prijatelja! — je vzkliknil, — Kako ti gre, Johannes? Kitty, kako gledaš na svet?
—	Ne ravno najprijetneje! — je odgovorila Kitty.
—	Johannesovo srce ni v redu in zdravnik mu je prepovedal whisky. Niti kapljice ne sme popiti.
—	Je res, Johannes?
—	Res, — sem odgovoril mračno.
—	Preneumno! — je vzkliknil Martin jezno. — Doslej sem popil pri vama že toliko whiskyja, da mi je res že neprijetno. Zato sem danes prinesel v dar celo baterijo wh>iskyja, osem steklenic najboljšega! Ampak če ga Johannes ne sme piti ...
Pogledal sem Killy, ki se je pod mojim pogledom zvijala kot črv.
—	Lahko bi steklenice tudi shranila za pozneje,
—	je dejala polglasno.
—	Ne želim Johannesa zapeljati v skušnjavo. Dober whisky pri hiši je vražja skušnajava.
Odprl je torbo in nama pokazal celo baterijo steklenic. Nato je torbo zaprl1 in odšel.
Od tedaj sem mu že večkrat rekel, da zopet smem piti whisky. Martin zopet hodi k nam in pije našega. To je kazen za najino skopuštvo ...
Johannes Rdssler
povesil roko. »Prav imaš, da si me spomnil moje starosti."
Nenadoma je zavladala tišina. Culo se je le curljanje dežja.
»Ne, prijatelj, ne tako," je prosil Čang. »Napačno ste me razumeli. Ču je mOj brat, ne misli slabo." Z očmi je iskal svojo ženo, bi mu je sedela nasproti.
Kmalu so se spet začeli pogovarjati in smejati, toda kar na lepem je ugasnila električna luč. Nastal je precejšen trušč. Gostje so v temi prevračali kozarce in nihče ni zaslišal jeznega vzklika Čangove žene.
»Nekdo me je poljubili" je vzkliknila še enkrat. »Kdo je bil?"
»Jaz nisem bil," je dejal Čang.
»Hočem vedeti, kdo!" in nad goste je legla moreča tišina. Odgovora ni bilo.
»Strahopetnost je odveč!" je vzkliknila Čangova žena. »Po licu sem ga namreč oprasnila. Spoznali ga bomo, ko spet zasveti luč."
Čang je trepetal. Od jeze je postal rdeč v obraz, toda obvladal se je. Spomnil se je namreč povesti, katero je bil svetovalec Li Ju pripovedoval tiranu Tung Ceju. Med nekim slavjem so ugasnile sveče in neznanec si je drznil favoritinji ukrasti poljub.
»Predrzneža bomo zlahka spoznali, ker mu bo manjkal čop na čeladi!" je favoritinja zaklicala knezu. Toda velikodušni knez je pozval vse navzoče viteze, naj Si odtrgajo čope s svojih čelad, še preden se prižgo sveče.
Ta velikodušnost ni ostala brez plačila. Kasneje, v bitki proti vojski države Cin mu je namreč predrzni vitez reši! življenje.
»Prijatelji," je dejal Čang sredi tišine, »gotovo ni bilo slabo mišljeno. Moja žena se je najbrž ustrašila in bo kmalu pozabila na to. Prijatelji, prosim vas, opraskajte se vsi po licu, še preden bo svetlo." Njegov glas je bil truden, toda moder in dobroten, tak kot ponavadi.
In kako prav je imel Čang, profesor književnosti, se je izkazalo šele kasneje. Prijela ga je nova vlada, njegov sodnik pa je postal prijatelj Ču, ki je medtem stopil v vladajočo stranko. In Ču je Čanga rešil vseh nepotrebnih mučenj in ponižanj med preiskavo. Preprosto je ukazal, naj Čanga ustrelijo brez vsakršnega zaslišanja.
•	BILANCA SEZONE
Ob začetku novega leta si je še treba na kratko ogledati, kakšne uspehe so avstrijski športniki dosegli leta 1970 na evropskih in svetovnih prvenstvih.
Avstrijski vrhunski športniki so minulo leto končali na eni strani uspešno, na drugi strani pa niso dosegli istih uspehov kot 1969. Če zabeležimo prva mesta, potem ugotovimo, da so dosegli Avstrijci 19 zlatih kolajn na evropskih prvenstvih, kar pomeni za 7 več kot 1969; popustili pa so na svetovnih prvenstvih za 3 prva mesta, kajti lani so dosegli namreč samo 9 zlatih kolajn, napram dvanajstim leta 1969. Pri teh podatkih nismo upoštevali pridobitev prvega mesta na svetovnem prvenstvu avtomobilov v formuli-I, ki ga je osvojil pokojni Jochen Rindt, tki pa je pravzaprav kot nemški državljan vozil le pod avstrijsko licenco.
Pridobljene zlate kolajne na SP in EP pričajo o tem, da avstrijski vrhunski športniki niso najboljši v olimpijskih športnih disciplinah, ampak v disciplinah, ki ne pridejo tako do veljavnosti — kakor pričajo prva mesta na svetovnem prvenstvu v športnem ribolovu, v skibobu, v dirkah z motornimi čolni in 'keglanju na ledu. Med športne discipline, ki so se uveljavile na vseh olimpijskih igrah in so ponos Avstrije, lahko štejemo le alpsko smučanje in morda še sankanje.
Oglejmo si prva mesta naših športnikov na svetovnih prvenstvih: Dieter Schulze z motornim čolnom v Skupini OB do 250 ccm; Gunther Pfaff/Gerhard Seibold v veslanju; Manfred Schmid/Ewald Walch v sankanju; Karl Schranz v alpskem smučanju (veleslalom); Maja in Annemarie Schulze pa sta dosegli 5 prvih mest na svetovnem prvenstvu v športnem ribolovu.
Evropski prvaki pa so postali: Isidor Griefiner in Fritz Sauerwein ter moštvo ESV-1. SSK Salzburg v keglanju na ledu; Maria Sykora in Ilona Gusenbauer v lahki atletiki; Fritz Knotzer in avstrijsko moštvo v minigolfu; Dieter Schulze z motornim čolnom v skupini OB do 350 ccm; Johannes Ortner in Franz Weidovsky v avto-motošportu; Ernst Stangl, Hannelore Plattner in Obernosterer/Lexer v sankanju; Alois Fischbauer in Waltraud Jošt pa sta osvojila po tri prva mesta v smučarskem bobu.
•	JESENIČANOM PONOVNO USPELO
V prvem hokejskem finalnem spopadu je v derbiju jugoslovanske zvezne hokejske lige na Jesenicah tamkajšnje moštvo premagalo moštvo Olimpije iz Ljubljane z visokim rezultatom 9:2. S to zmago v elitni skupini štirih klubov so si zagotovili Jeseničani predčasno najvišji naslov, namreč naslov državnega jugoslovanskega prvaka v hokeju na ledu. S ponovno osvojitvijo prvega mesta v državnem prvenstvu so Jeseničani ponovili uspeh že petnajstič zaporedoma. Drugo mesto in naslov viceprvaka si je zagotovilo moštvo Olimpije iz Ljubljane, ki bo nastopilo v finalni tekmi za alpski pokal proti švicarskemu prvaku La Chaux de Fondsu. Boj za tretje mesto v zvezni hokejski ligi se bo nadaljeval ta teden med Medveščakom iz Zagreba in Slavijo iz Ljubljane.
•	SMUČARSKO SKAKANJE TREH DEŽEL
Četrta tradicionalna skakalna turneja sosednjih dežel, ki se je pričela v soboto 8. januarja v Mariboru na Pekrski skakalnici, se je v nedeljo končala z zmagoslavjem švedskih skakalcev v Trbižu. Slovensko-koroška turneja je letos prvič zajela tudi Furlanijo-Julijsko krajino.
Na skakalnici v Trbižu, ki so jo ob tej priložnosti »tvorili, je zmagal Mahler iz Švedske pred Avstrijcem Bachlerjem in Jugoslovanom Mesecem. Na prvi tekmi skakalne turneje v Mariboru je zmagal Jugoslovan Ludvik Zajc pred Bachlerjem, ki sta veljala oba za favorita. Druga etapa turneje v Beljaku se je končala z dvojno zmago švedskih skakalcev. Prvi je postal Mahler pred rojakom Nordgrenom in Bachlerjem. Ludvik Zajc je s četrtim mestom v Beljaku po dveh tekmovanjih prevzel splošno vodstvo, ki pa ga je zapravil v Trbižu s slabim šestim mestom.
Zmagovalec turneje ije postal Šved Mahler pred Jugoslovanom Zajcem in Avstrijcem Bachlerjem. Tudi v ekipni razvrstitvi so Švedi slavili zmagovalce, drugo mesto pa so zasedli Jugoslovani pred Avstrijci.
Pri mladincih je v skupni oceni treh skakanj zasedel Korošec Schnabl iz Zahomca prvo mesto pred Jugoslovanom Kobalom. Tudi v mladinskem ekipnem tekmovanju je naše zastopstvo zasedlo prvo mesto. Tradicionalna skakalna turneja treh dežel je bila mednarodnega značaja, saj je sodelovalo kar 77 skakalcev iz 11 držav.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
Sobota, 14. 1.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Iz opernega sveta — 11.00 Pesniki na obisku na Gradiščanskem — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.10 Vesele dogodivščine veselih godbenikov
—	18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Mednarodni festival lahke glasbe — 20.45 V vzdušju operete — 21.30 Kabinet doktorja Nonsena — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 17. 1.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Nov dan se začenja — 7.40 Ljudska glasba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka —
11.00	Dopoldanski koncert — 11.25 Mednarodne smučarske tekme — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine —
14.30	Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti
—	18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Deželni razgledi — 20.10 Strahovi, duhovi, kurja polt — 21.25 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 18. 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Pravljice Iz vsega sveta — 10.00 Mirovne pogodbe brez miru — 10.45 Nobelovi nagrajenci odkrijejo atom — 11.00 Koroške pesmi — 14.30 Knjižni kotiček
—	15.00 Komorna glasba — 16.15 Zgodnja glasbena vzgoja — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijetni —
20.10	Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.10 Ljudska glasba iz Avstrije.
Torek, 1». 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 10.20 Mojstri glasbe v ogledalu svojih del — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudske pesmi — 14.30 Za mladino —
14.45	Ljudska prosveta na Koroškem — 16.15 Zgodnja glasbena vzgoja — 16.30 Otroška oddaja —
18.00	Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Legende v norčevi obleki.
Sreda, 20. 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Zgodovina v književnosti — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudske pesmi — 14.30 Koroška včeraj in danes — 15.00 Igra na orgle — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovine Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 21. 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Slavne ženske svetovne zgodovine — 10.30 Avstrijska zgodovina v dokumentih — 11.00 Ljudske pesmi — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto muslcale —
16.15	Ženska oddaja — 16.30 Radijski časopis za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Zakonsko pravo — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva •— 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 22. 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Slavne violinske sonate — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.20 Ob mednarodnem letu varstva narave
—	11.00 Ljudske pesmi — 14.30 Koroški profili — 15.00 Iz vokalne umetnosti italijanskih mojstrov — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 21.40 Poskočno zaigrano — 22.20 Preko meje.
Slovenske oddale
Sobota, 16. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Narodnozabavna glasba.
Nedelja, 17. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 1.: 13.45 Informacije —- Za našo vas. Torek, 19. 1.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Koroška povest.
Sreda, 20. 1.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti
—	Koroški kulturni dnevi.
četrtek, 21. 1.: 13.45 Informacije — A. T. Linhart: Županova Micka, Igrajo člani Slovenskega ljudskega gledališča v Celju.
Petek, 22. 1.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Poje zbor upokojencev iz Maribora.
Sobota, 16. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Srečanje z Mozartom — 12.40 Poje sopranistka Nada Vidmar — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z ansambli domačih napevov —
15.40	Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Ansambel Atija Sossa — 18.15 V narodnem tonu —
18.45	S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše Izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 17. 1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8,45 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
10.45	Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli
—	14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta
—	17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 18. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Majda Sepe in Nino Robič — 12.10 Iz Vivaldijevih „Letnih časov" — 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor ..Svobode" iz Britofa pri Kranju — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Maldinska oddaja — 19.15 Ansambel Maksa Kumra — 20.00 W. A. Mozart: Figarova svatba, opera
—	21.25 Lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza —
23.15	Za ples igrajo znani veliki orkestri.
Torek, 19. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Narodne iz Bosne in Hercegovine — 12.10 Iz Bravničar-jeve opere „Hlapec Jernej" — 12.40 Melodije s filmskega platna — 14.10 Glasbena tribuna mladih —
14.40	Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih sopranist — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Ansambel Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 V svetu Bachovih koralnih prediger za orgle — 23.15 S popevkami po svetu.
Sreda, 20. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ma-
TV AVSTRIJA 1
Sobota, 16. 1.: 8.25 Evropsko prvenstvo v sankanju
—	12.55 Mednarodne smučarske tekme — 16.30 ORF-koncert — 16.55 Za otroke — 18.00 Tedenski obzornik
—	18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Con-rads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kaj si želiš — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Morilska igra, kriminalni film.
Nedelja, 17. 1.: 9.25 Mednarodne smučarske tekme
—	13.55 Evropsko prvenstvo v sankanju — 16.15 Cap-puccetto — 16.35 Flipper — 17.00 Film zate — 17.35 Kontakt — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bo-nanza — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna —
19.30	šport — 20.15 Fagotist Kaspar, spevoigra —
22.20	Čas v sliki — 22.35 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 18. 1.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20
Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Leto s soboto — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kobra, prevzemite
—	21.00 Prometna vzgoja — 22.00 Mednarodne smučarske tekme — 22.25 Čas v sliki.
Torek, 19. 1.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Veliki zvon — 22.15 Čas v sliki.
Sreda, 20. 1.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Pravica močnejšega v preriji — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 16.30 Za otroke: čarobna jabolka — 17.10 Lassie — 17.35 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 Francoščina —
18.20	Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije
—	18.50 Ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pesem Iz Avstrije — 21.00 Kralj Janez, prenos Iz gledališča —
22.45	Čas v sliki.
Četrtek, 21. 1.: 10.00 Instrumenti tehnike — 10.30 Neznano sosedstvo — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Komentar k aktualnim dogodkom — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč —■ 18.25 športni mozaik — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Fanny, filmska komedija
—	22.25 Čas v sliki.
Petek, 22. 1.: 10.00 Jožef II. In njegov čas — 11.00 Fanny, filmska komedija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavsko zbornice — 18.50 Bunny in njegovi tovariši —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogodki —
22.00	Čas v sliki — 22.20 Jazz — 22.45 Akti XY.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
TV AVSTRIJA 2
Sobota, 16. 1.: 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sliki —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja —
20.15	Rimska cesta, film — 21.55 Telereprize.
Nodelja, 17. 1.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Iz življenja naših žuželk — 20.00 šah, kraljevska igra — 20.15 Dediščina tete Klare, filmska komedija — 21.40 Telereprize.
Ponedeljek, 18. 1.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Odgrnjene zvezde — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20 06 šport — 20.10 Vzgoja — 20 15 Kontra, poročila, mnenja in manipulacije — 21.00 Nepopisan list — 21.45 Telereprize.
Torek, 19. 1.: 18.30 Dear Liar — 19.00 Poti do glasbe
VVelcher junger, krafttger
B U R S C H E
haMe Freude irn der Schvveiz auf einem Bauernhaf zu arbeiten. Anfanger wird angelernf. Gebofen wird ganz farni-liare UmterkunB und girfe Behandlung nebst gutem Lahn.
Oflerten baldmoglichst zu senden an: Jo-hann Hitz, Landvvirf, CH 8811 Hirzel-Hohe/Zurich (Schvveiz).
tineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Pojeta Lado Leskovar in Elda Vil«'
—	12.10 Slovenski samospevi iz prerodne dobe —
12.40	Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki
—	14.35 Voščila — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljano
—	17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Iz opere „Cavalleria rusticana" —
18.40	Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana —
22.10	S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
četrtek, 21. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Mornar Vasco da Gama — 9.35 Pojejo slovenski pevci zabavnih melodij
—	12.10 Iz Puccinijeve opere „Manon Lescaut" — 12.40 V ritmu koračnice — 14.10 Kaj in kako pojo mladi pevci na Madžarskem — 14.30 Operetni zvoki — 14.45 Mehurčki — 15.40 Ruske narodne pesmi — 16.40 Portreti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Jožeta Privška — 20.00 četrtko večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Iz opusa Igorja Stravinskega — 23.15 Jazz — 23.40 S popevkami po svetu.
Petek, 22. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za šolarje — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Emila Adamiča — 12.10 Prizori in razpoloženja v glasbi — 12.40 Po domače — 14.10 Z izvajale1 skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 V tempu landlerja — 16.40 Rad imom glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.W Operni koncert — 18.15 Pianistka Magda Rusy — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Vilija Petriča — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „Top pops" —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
—	19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.05 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Pravica močnejšega ? preriji — 21.45 Telereprize.
Sreda, 20. 1.: 18.30 Komentar k aktualnim dogodkom — 19.00 Življenje pod povečevalnim steklo'"
—	19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.05 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Humanizacija spolnosti-diskusija — 21.00 Tom-Jones-Show — 21.45 TelerepriZ«-
četrtek, 21. 1.: 18.30 Steklo — 19.00 Kontakt — 19.3® čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport "
20.10	Vzgoja — 20.15 Upniki, drama — 21.20 Petrušk"' f burleska — 21.55 Telereprize.
Petek, 22. 1.: 19.00 Umetnostne tehnike — 19.30 čo* v sliki — 20.00 Napotki ob koncu tedna — 20.06 špo'*
—	20.10 Vzgoja — 20.15 Igor Stravinski, portret sklfl' datelja — 21.15 Pravila igre, film iz leta 1939 —. 22.55. Telereprize.
TV JUGOSLAVIJA
Sobota, 16. 1.: 12.55 Mednarodne smučarske teki""
—	16.40 Obzornik — 16.55 Po domače — 17.20 Ivanho*
—	17.45 Košarka — 18.30 Mozaik — 19.20 S kome'5 po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21-^ Johny Belinda, ameriški film — 23.20 Kažipot — 23.^ Poročila.
Nedelja, 17. 1.: 9.00 Po domače — 9.25 Mednarod' ne smučarske tekme —■ 10.35 Otroška matineja x
12.45	Kažipot — 16.55 Nove melodije — 17.55 Eraz®11' in potepuh — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevni
—	20.35 Levičarji, humoreska — 21.20 Videofon — 21-5* Športni pregled — 22.05 Poročila.
Ponedeljek, 18. 1.: 16.45 Modžarski pregled — 18.^ Zgodbe o Tuktuju, mladinski film — 18.15 Obzornik '
18.30	Kalejdoskop — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sladke igre minuleS® poletja — 21.40 Živa dediščina.
Torek, 19. 1.: 16.45 Madžarski pregled —• 17.50 Sil' karske norčije hrošča Prismodka — 18.15 Obzornik y\
18.30	Niso samo rože rdeče — 19.00 Mozaik — 19.^ Vzgoja za življenje v dvoje — 19.40 Mesto besed * jezikovnem sistemu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Na dn* francoski film — 22.05 Kajetan Kovič.
Sreda, 20. 1.: 12.55 Mednarodne smučarske tekme x 17.05 Madžarski pregled — 17.55 čarobna piščalk®
—	18.15 Obzornik — 18.30 Amaterski ansambli — 1?-^ Mozaik — 19.05 Od filma do filma — 19.20 Po >|r| deh napredka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Znanost jj človek — 21.25 Ljubezen ki je ni, reportaža — 21" Donizettl: Don Pasquale — 22.55 Poročila.
četrtek, 21. 1.: 12.25 Mednarodne smučarske tek"’*
—	16.45 Madžarski pregled — 17.40 Zapojte z nami '\
18.00	Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Svet v kate'e'J živimo — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 1?-" Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 k" riera — 21.25 Kulturne diagonale — 22.35 Poročila.
Petek, 22. 1.: 16.40 Madžarski pregled — 17.45 E'® zem in potepuh — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasb*® dnevnik — 19.00 Zakaj? dokumentarno-feljtonska 0" daja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Izkažimo se, qulz '
21.45	Nepremagljivi — 22.35 Poročila.
___________________________________________A
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih or9® nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janež1*1 odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In up'®' va: 9021 Klagonfurt — Celovec, Gasometergasse ' tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družv z o. j. Drava, Celovec • Borovlje.