Škocijan: gre prizidava občinske hiše na račun poslopja nove šole v Št. Primožu? Letnik XXVII — Številka 41 9. oktobra 1975 Cena 4,— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Tako se človek vpraša po soglasnem sklepu škocijanskega občinskega sveta v torek, 7. oktobra, o prizidavi občinske hiše ter o razpisu gradbenih del. Po informacijah župana Drobe-scha (OVP) je dežela pripravljena prevzeti polovico stroškov za pri-zidavo — kar bi znašalo okoli 2 milijona šilingov — a hkrati se mora občina obvezati, da ne bo zaprosila za deželne podpore v drugih gradbenih zadevah. To vendar pomeni, da občina v naslednjih letih ne bo mogla niti misliti na kakšno realizacijo nekdanjega načelnega sklepa o postavitvi novega poslopja za šent- primoško šolo, kajti brez znatne deželne podpore za realizacijo nove šole ni nobenih izgledov. Sicer je direktor škocijanske ljudske šole odločno nastopal za obstoj šole v Št. Primožu. In dipl. inž. F. Koncilja, zastopnik Gospodarske liste (GL), je županu očital, da se sploh ne prizadeva za rešitev šolskega vprašanja, da mu pač manjka volje, ker gre za šolo v izrazitem dvojezičnem območju. Vodja GL, F. Picej, je predlagal kot pravi, a takojšnji korak k novi šoli izdelavo konkretnih načrtov. Pač pa je opozarjanje drugih na negotovosti glede števila šolarjev in razredov v Št. Primožu zadušilo UVODNIK Nismo se zmotili K r e i s k y je zmagal. Pa že v nedeljo zvečer je kancler Kreisky naglasil, da ta zmaga ne daje povoda za prevzetnost, da bo potrebno sodelovanje vseh za reševanje težkih gospodarskih vprašanj. Novo vlado in nov parlament pa čakajo tudi še odprti nerešeni problemi iz državne pogodbe člena sedem. K r e i s k y dobro ve, da ta vprašanja niso le koroška vprašanja, niso le notranja avstrijska vprašanja, marveč so bila prisotna na razgovorih v Nev« Vorku, v Ženevi in v Helsinkih. K r e i s k y sam dobro ve, kako so te obveznosti za Avstrijo nastale, saj je bil kot državni sekretar v zunanjem ministrstvu z zunanjim ministrom Fi-glom član avstrijske delegacije v Berlinu 1954. Tam je avstrijska delegacija dosegla črtanje odstavka iz državne pogodbe o soodgovornosti Avstrije na drugi svetovni vojni. K r e i s k y je bil kot državni tajnik v zunanjem ministrstvu član avstrijske delegacije aprila meseca 1955 v Moskvi skupaj s kanclerjem Raabom, podkanclerjem Scharfom in zunanjim ministrom Figlom, ko se je posrečilo tej delegaciji v pogajanjih s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in Mi-kojanom zopetno omiljenje gospodarskih in političnih bremen. Pri teh razgovorih ali pogajanjih je avstrijska delegacija dosegla olajšave glede plovbe na Donavi, glede nemškega premoženja v takratni ruski zasedbeni coni in glede nafte. Prav gotovo bi tudi dosegla pojasnila glede člena 7, če bi bila kaka nejasnost glede teritorija, na katerem živijo Slovenci ali potrebe preštevanja. Takih vprašanj avstrijska delegacija ni stavila ne v Berlinu, ne v Moskvi in tudi ne na Dunaju pri zaključnih razgovorih. Član delegacije je bil tudi tedanji sekcijski šef v zunanjem ministrstvu g. dr. Kirchschlager, sedanji prezident Avstrije. K r e i s k y je bil udeležen pri razgovorih zastopnikov vseh štirih zasedbenih sil v prvi polovici maja 1955 na Dunaju in končno prisoten tudi pri podpisu državne pogodbe 15. maja 1955. K r e i s k y je sedel na vladni klopi, ko je avstrijski parlament ratificiral avstrijsko državno pogodbo leta 1955, ko je kancler Raab naglasil dobesedno: „Moram poudariti, da pomeni glasovanje za državno pogodbo tudi odgovornost za vsak posamezen paragraf. S pridržki proti temu ali drugemu paragrafu se potem izgovarjati ni način odobritve pogodbe. Vsak poslanec, ki glasuje za to pogodbo, glasuje za vse paragrafe ali pa naj glasuje proti." K r e i s k y je novembra meseca 1959 kot zunanji minister navezal prve stike z zastopniki koroških Slovencev v Celovcu. Tudi tedaj ni bilo vprašanja teritorija ali števila. Brez dvoma je pomenilo vprašanje Južnega Tirola za Italijo veliko težjo nalogo, posebno še problem vrnitve deset in desettisočin Nemcev, ki so se Esesovski venci na Ulrichsbergu V nedeljo je priredila tako imenovana Ulrichsberggemeinschaft na „nions carantanus" — Ulrichsbergu vsakoletno srečanje nekdanjih". Nekaj več kot tritisoč ljudi je sledilo pozivu „Der Ulrichs-berg ruft“ in se podalo k razvalini na tej gori. Poti ni bilo težko najti: preveč dobro je bila markirana z heimatdienstovskimi parolami. „Es gibt kein Siovvenisch-Karnten" in »Deutsche und vvindische Karnt-ner einig gegen Slowenisierung“. »Karntner Tageszeitung" je sicer začudeno zapisala, da je Heimat-dienst vzel celo take prilike, kot spomin na mrtve, kot povod, da spravi svojo »domovinsko propagando" med ljudi. Tako čudna celotna zadeva zopet ni, kajti predsednik Ulrichsberggemeinschaft, odvetnik dr. Karl Th. Mayer, je hkrati tudi odbornik Heimatdien-sta in hišni odvetnik te »strešne organizacije domovinskih zvez". Prav tako je Heimatdienst delil tudi na prireditvi svoje glasilo — ter položnice za »prostovoljno podporo". Dvomljive »nostalgije" je bilo na Ulrichsbergu dovolj: precej je bilo čepic — baretk, kot jih nosijo tudi člani zvezne vojske, samo da so bile črne, v najljubši barvi SS. Na baretkah pa je bila oznaka: stiliziran križ nemške VVehrmacht, v njem pa kratica FIIAG. Kaj pomeni ta kratica, smo vprašali. — »Hilfsge-meinschaft der ehemaligen SS-Angehorigen", je bil odgovor; nekdo pa je preciziral kratico: »Hilfs-gemeinschaft auf Gegenseitigkeit". Pred častnimi gosti pa so se vrstili nagrobni venci: pol ducata od njih je nosilo na črnih trakovih z belo barvo natisnjeno kratico SS. Kot tradicionalno so bili ti venci v najboljši družbi: koroške obrambne organizacije so imele vence in tudi Zvezna vojska. — Že lani je tekom druge svetovne vojne pustili spraviti iz Juženga Tirola v Nemčijo, itaiija te dni rešuje težko vprašanje dokončne meje med conama A in B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja, kljub hudim ponovnim zaostritvam, ker je dobra volja na obeh straneh in ker tudi mednarodni poiožaj tirja jasnosti za vse. Pri nas pa je državna meja za vsakogar jasna, pri nas je potrebno izvesti določila državne pogodbe. Razgovori strank dne 7. oktobra pa jasno nakazujejo načrt spreminjanja smisla in namena državne pogodbe. Zakon o pospeševanju manjšine ( = o izvajanju državne pogodbe 1955) namreč hočejo izvesti le na podlagi predhodenga štetja. Rezultati razgovora pa kažejo, da sta kancler Kreisky in socialistična stranka prevzeli vse zahteve, ki sta jih stavili OVP in FPO, torej zahteve Hei-matdiensta. Na žalost se tudi pred volitvami nismo zmotili. „Naš tednik" objavil sliko, ki kaže esesovski venec poleg venca Zvezne vojske. Esesovski venci so ležali direktno pred častnimi gosti: med njimi so bili namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher, njegov predhodnik VVeilBmann in koroški vojaški komandant brigadir Julius Grund, ki je imel tudi nagovor v imenu zadržanega ministra Lutgendorfa. Svoj nagovor pa je koroški vojaški komandant uporabil za dvom- ljive namige na efektivnost temelja avstrijske svobode — državne pogodbe: „So einfach, wie manche glau-ben, darf man es sich nicht ma-chen, da(3 man meint, der Frieden und der VVohlstand eines Vol kes lieBen sich alleine durch Vertrage und Versprechungen auf diploma-tischer Ebene schutzen. D as klingt zwar sehr schon, vviirde sich aber im Falle einer ernsten Auseinander-setzung spatestens dann von seibst ad absurdum fiihren, wenn ein potentieller Feind in agressi-ver Absicht die Grenzen unseres Landes uberschreitet." — In dalje: »Mit rot-weil3-roten Fahnchen an den Grenzen Ial3t sich ein ernst-gemeinter Wehrwille wohl symbo-lisch, nicht aber effektiv unter-mauern," je dejal Grund. Katoliški pridigar Achatschisch, dušni pastir koroških požarnih bramb, je slikal na steno hudiča, ga primerjal z hidro, ki je za vsakim pretiravanim nacionalizmom „na vsaki strani", ki hoče kaos. »Haut dem VVidersacher die Kopfe ab, wo immer er sich zeigt" je dejal Achatschitsch borbeno in se spomnil kamerada vojnega zločinca Rederja, ki »nedolžno" sedi v italijanskem zaporu. Evangeličanski škof Sakrausky pa je v svojem nagovoru dejal, da se je že zgodaj zavedal, da bo vojna zgubljena, vendar je prepričan, da je treba neglede na pravičnost ali krivičnost vojne stati na strani domovine. Prav svojevrstna pa je bila interpretacija Sakrauskega, zakaj se je boril nemški vojak v hit-lerjevi vojski: dejal je, da so padli tisti, katerih se spominjajo na Ulrichsbergu, za samostojno kulturno in duhovno oblikovanje, za samoodločbo in svobodo, za suverenost avstrijske domovine in za narodno spoštovanje samega sebe. Najmanj, kar moremo očitati Sakrauskemu, je to, da slabo pozna novejšo zgodovino. Zato pa je dejal, da si je svoj čas v svoji du-šnopastirski službi na obrobnih krajih dvojezičnega ozemlja na Zilji pridobil »znanje in izkušnje s starimi listinami in živečimi ljudmi" (»Kenntnisse und Erfahrungen mit alten Urkunden und lebenden Men-schen"). Indirektno je tudi zagovarjal ugotavljanje manjšine: evangeličanski škof je dejal, da je sožitje možno le v trdnih ureditvah, za katerimi so življenjske moči, ki naj gledajo, da se ureditve ne oktroi- dosledno zavzemanje za novo šolo. Precej dolgo so odborniki razpravljali o vprašanju, kje in v kateri obliki naj občina postavi kabine za preoblačenje in toalete v občinskem kampingu. Mnogo besed bi si odborniki lahko prihranili, ako bi župan kar ob začetku pojasnil način financiranja: 50.000,-šilingov iz letošnjih dohodkov, ostalih pribl. 200.000.— šilingov po poti posojila, ki ga bo najbrž možno odplačati z dohodki v občinskem kopališču v prihodnjem letu. Dokončno besedo pri izbiri pravega načrta ima občinsko predstoj-ništvo. Občinski svet je soglasno odobril nasad cvetlic za 25.000.— šil., naročitev posebne študije za izkoriščanje novih vrelcev za občinski vodovod, nabavo pluga in izmenjavo zemljišč med občino in g. Jernejem na Kamnu. Prošnje za spremembo namembe raznih zemljišč so bile v glavnem pozitivno rešene, le da v enem primeru (v Žamanjah) večina ni upoštevala Picejevega nakazanja socialnih pogledov tiste družine. Dr. Grilc govoril v Globasnici Državnozborske volitve in ugotavljanje manjšine sta bili tisti temi, kateri sta bili na krajevnem informacijskem sestanku Narodnega sveta koroških Slovencev v Globasnici prejšnji petek najbolj diskutirani. Poleg tega je bila še važna tema spomenice osrednjih organizacij. Predavatelj dr. Matevž Grilc, podpredsednik NSKS, je glede volitev dejal, da so večinske stranke zaigrale naše zaupanje najpozneje s tem, da so sklenile zakon o ugotavljanju manjšine. Opozoril je na demokratično možnost, se volitev ne udeležiti ali pa voliti belo. Dr. Grilc je dejal, da ima sicer vsak tudi še druge interese, socialne, gospodarske, svetovnonazorske. Če se zdijo komu ti interesi važnejši in če se komu zdi, da mora podpreti tisto stranko, mu tega nihče ne more zabraniti. rajo od zunaj, ampak naj se določijo na podlagi mere in števila. »Nezmerne zahteve" (»MaBlose Forderungen") družbenega bitja (Gemeinvvesen), ki hoče novo ureditev, pa je označil evangeličanski škof kot hudodelstvo (Frevel). Na parkišču pa je bila razobe-šena velika zastava. Na njej je bilo zapisano geslo: »Karnten deutsch, frei und ungeteilt!" Zum Karntner Festtag »Sie erkiart daher im BevvuBt-sein der verantvvortungsvollen Stunde namens der von ihr ver-treter.cn Bevolkerung, dali sie den slovvenischen Landsleuten ihre sprachliche und nationale Eigenart jetzt und alle Zeit wah-ren will und daB sie deren gei-stigem und vvirtschaftlichem Aufbliihen dieseibe Fursorge angedeihen lassen wird, wie den deuischen Bevvohnern des Landes. Eine genaue Ausarbeitung dieser Grundsatze wird nach durchgefiihrter VViedervereini-gung mit den Vertretern der Karntner Slovvenen vereinbart werden. Die demokratischen Grundsatze, auf denen die Republik Deutschosterreich aufge- baut ist, biirgen ubrigens daftir, daS der VVille der slovvenischen Bevolkerung unverhiillt zum Ausdruck kommen wird. Der Karntner Siovvene wird daher auch innerhalb seines bisheri-gen Heimatlandes Karnten die Biirgschaft fiir den Bestand seines nationaien Lebens und vvirt-schaftlichen und kulturellen Auf-schvvunges vorfinden." Dies ist der Wortlaut der fei-erlichen Erklarung der Karntner Landesversammlung vom 28. September 1920, also vvenige Tage vor der historischen Volks-abstimmung 1920. Das Ergebnis dieser Abstimmung ist jedem Karntner bekannt, genauso wie die Nichterfullung der feierli-chen Versprechung der Karnt- ner Landesversammlung. Die Nichterfullung ali dieser Versprechungen wird seit 55 Jah-ren gefeiert. Wir Karntner Slo-wenen kommen angesichts dieser Tatsache nicht umhin fest-zustellen, daB das moralische Recht, den 10. Oktober zu feiern, vervvirkt ist. Die Erklarung der Karntner Landesversammlung, daB diese »den slovvenischen Landsleuten ihre sprachliche und nationale Eigenart jetzt und alle Zeit vvahren will und daB sie deren geistigem und vvirtschaftlichem Aufbluhen dieseibe Fursorge angedeihen lassen vvird, vvie den deutschen Bevvohnern des Landes," vvar si-cherlich das entscheidende Moment fiir Tausende Karntner Slovvenen („Windische“ hatte man damals noch keine ge-schaffen) fiir Osterreich zu stim-men, vvomit der Abstimmungs-erfolg erst ermoglicht vvurde. SPO 93, DVP 80, FPO 10 in KPO 0 MANDATOV V NOVEM PARLAMENTU: Državnozborske volitve: vse pri starem! „Kreisky wird ein Zustand," je zapisal uvodničar Thomas Chorherr v dunajski „Die Presse", ko se je soočal z volilnimi rezultati nedeljskih državnozborskih volitev. Stanje ostane: Kreisky je ponovno opremljen z absolutno večino, OVP tudi po petih letih opozicije ni pridobila toliko na profilu, da bi ji vo-lilec zaupal v zadostni meri, šef FPO Peter pa bo moral končati svojo politično kariero, brez da bi se mu uresničile velike sanje o udeležbi pri vladi. Za KPO' slednjič pa bodo ostale sanje tudi skromna želja — udeležba vsaj v parlamentu. Razporeditev mandatov: SPO 93, OVP 80, FPO 10 mandatov. Stabilna politična situacija tudi na Koroškem: Premiki treh velikih strank znašajo le desetinke odstotka, huje je izgubila KPO. Takšni so koroški rezultati (v oklepaju primerjava z državnozborskimi volitvami 1971 ter z letošnjimi deželno-zborskimi volitvami): SPO 167.609 (165.167, 155.602), OVP 102.327 (101.449, 98.020), FPO 30.321 (29.177, 35.721), KPO 4346 (4760, 6013). Tisti volilci, ki so volili z volilnimi kartami, v tej razporeditvi še niso upoštevani. Na dvojezičnem ozemlju je bila udeležba pri volitvah znatno nižja kot po ostalem Koroškem. Deloma je bila udeležba za tri odstotke nižja kot pri zadnjih volitvah 1971. Tudi število tistih volilcev, ki so volili neveljavno, je v občinah dvojezičnega ozemlja naraslo. Glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev „naš tednik" nam- V petek zvečer je italijanska poslanska zbornica z veliko večino podprla vladno pobudo za sklenitev sporazuma z Jugoslavijo. Od 400 prisotnih poslancev je 349 glasovalo za sporazum, medtem ko jih je bilo proti le 51. Pred začetkom glasovanja je ponovno govoril zunanji minister Mariano Rumor, nato pa so predstavniki političnih strank še enkrat pojasnili stališča, zaradi katerih so se stranke „ustavnega loka" odločile za vladni predlog oziroma proti njemu. Potem, ko je naštel pozitivne odmeve v svetu, je Mariano Rumor v svojem govoru znova poudaril, da za nerealistično ohranjevanje sedanjega statusa quo ni druge realistične alternative kakor reševati to boleče vprašanje v „novem vzdušju", ki se uveljavlja v svetu, to je, lotevati se teh problemov v širšem, evropskem kontekstu. „Toda to novo vzdušje ne more ostati abstraktna želja. Treba ga je ustvariti, to pa se lahko stori le, če se ustvarijo razmere, ki bodo omogočile preiti preko vzrokov sedanjih nasprotij, tako da se poudarja tisto, kar zbližuje in odpira perspektive," je dejal Rumor. Rumor je znova utemeljil vladni korak nekako takole: namesto praznih upov, smo odprli nove perspektive, in sicer, da bo v srednji Evropi Trst dobil tisto mesto, ki ga sedaj nima. Trst je označil za „italijansko mesto", ki je hkrati „najbolj različno od drugih italijanskih mest". Potem je Rumor odgovarjal tistim, ki so očitali vladi „prodajo“ bivše cone B, rekoč, da v mednarodnem prostoru niso vsi strokovnjaki za mednarodno pravo podpirali italijanske teze o suverenosti nad bivšo cono B, Francija, Britanija in ZDA pa da so ob podpisu londonskega memoranduma dale jasno vedeti da ne bodo podpirale nobene strani, ki bi skušala uveljaviti svojo suverenost tudi nad drugo cono. „Mahati s pravico do suverenosti logično pomeni, da ob- reč je v uvodniku pred 14 dnevi opozorilo, da poleg štirih strank, ki se potegujejo za zaupanje tudi slovenskega volilca, obstajata še dve drugi možnosti v demokraciji: voliti neveljavno ali se volitev sploh ne udeležiti. Kajti, tako „naš tednik", v deželnem zboru zastopane stranke so zaigrale zaupanje koroških Slovencev v zadovoljivo rešitev določil člena 7 državne pogodbe, ko so sklenili skupno preko vseh ideoloških razlik, da bodo manjšino preštele. ..Slovenski vestnik" je v zadnji številki pred volitvami ugotovil, da sta obe glasili koroških Slovencev v kritičnih člankih ocenili volilno dogajanje na koroškem in na tej osnovi prišli do gotovih zaključkov, in da nista ne ZSO in ne NSKS izdali volilnega proglasa. Na krajevnih sestankih NSKS pa so referenti ugotovili, da se vsak slovenski volilec more odločiti za katerokoli od večinskih strank, če vidi, da so njegovi drugi interesi ogroženi, če bi prišla na oblast nepravilna stranka. Predavatelji pa so opozorili tudi na omenjeni možnosti protesta. Glede abstinenc pri volitvah zavzema na dvojezičnem ozemlju prvo mesto občina Suha, kjer je kar 5 odstotkov manj volilnih udeležencev kot leta 1971 prišlo do spoznanja, da stranke, ki kandidirajo, ne zaslužijo njihovega glasu. Poleg tega se je povečalo število neveljavnih glasov. Tudi v Pliberku, Bil-čovsu, Rožeku in v Selah je bila volilna udeležba za tri odstotke staja tudi namera, nekega dne to pravico uresničiti. Toda kako to uresničiti? Prav gotovo ne s privolitvijo partnerja na nasprotni strani, ki je prepričan, da je s svojo nenehno prisotnostjo, najprej vojaško, potem pa civilno, pridobil popolno suverenost nad to cono," je dejal Rumor in znova opozoril, da je italijansko poudarjanje juri-dične suverenosti nad bivšo cono B budilo nezaupanje na jugoslovanski strani, kar je vodilo do številnih kriznih momentov v medsebojnih odnosih, s čimer so bili ogroženi številni interesi, skupni Italiji in Jugoslaviji. Ko je podrobno znova razčlenil bodoči sporazum, je zunanji minister Rumor dejal: „Očitno je, da predvideni sporazum ne sodi izključno v okvir odnosov med dvema državama, marveč ga je treba postaviti v širši prostor, kar dokazujejo številni ugodni komentarji „Razstava likovnih del mladjev-cev je zelo razveseljiv dogodek v našem ne ravno s cvetjem posutem kulturnem življenju. Ta dogodek lahko primerjamo z izidom prve številke mladja — literarne revije — pred 15 leti. Tedaj smo revijo z veseljem pozdravili, obenem pa smo se bali, da ne bi po izidu prvih številk zamrla. Danes lahko beremo 19. številko mladja, ki je pravkar izšla in naša radovednost, kaj bo pisalo 20. mladje, je že danes velika. Težavna, a vendar uspešna pot literarne revije mladje nas potrjuje v upanju, da bo tudi mlad-jevski krog likovnih umetnikov zaživel svoje življenje in dobil trdnejše konture. Gotovo ne v smislu nekakšne umetniške šole ali homogene skupine; ker za to pač pogoji niso dani, pač pa v smislu med seboj povezanih avtonomnih likovnih ustvarjalcev, ki imajo mimo vseh razlik v likovni izobrazbi in umet- nižja. Po vseh dvojezičnih občinah — z izjemo Vernberka — pa je bilo zaznati ali nižjo volilno udeležbo ali povišano število neveljavnih glasov, ali pa oba omenjena znaka demokratičnega protesta. Vsekakor dokaz, da je za precejšnje število naših ljudi skrb za nadaljnji razvoj mirnega in enakopravnega sožitja na Koroškem več vreden kot drugi družbenopolitični ali socialni interesi. Kajti v deželnem merilu je bila udeležba pri volitvah višja kot pri zadnjih volitvah. Komunistična partija vsekakor tudi tokrat ni mogla napredovati, nasprotno: izgubila je 324 glasov. In to kljub temu, da tokrat KEL ni nastopila. Po deželnozborskih volitvah namreč je KPO hotela najti izgovor za svoj poraz v nastopu KEL. Tokrat „hudobne“ KEL, ki naj bi kradla komunistične glasove, ni bilo, in kljub temu Komunistična partija ni bila uspešna. Če bo tudi tokrat hotela iskati izgovore pri drugih, bo tudi v prihodnosti neuspešna. Samokritična analiza lastnih stališč bo tudi za komuniste neobhodno potrebna. Za OVP je pred televizijo spregovoril predsednik Taus. Odgovornost za neuspeh je vzel kot strankin predsednik nase in obljubil, da bodo njegovi vestno analizirali vzrok za ta poraz. Medtem ko je v nedeljo še vse izgledalo, da bo OVP izgubila dva mandata, enega na račun socialistov in enega na račun svobodnjakov, se je po štetju volilnih kart izkazalo, da v Avstriji ostane vse pri po svetu. Za nas gre v tem trenutku za odločitev, ki je skladna s temeljnimi linijami zunanje politike demokratične Italije," je končal Mariano Rumor in pozval poslansko zbornico, naj odobri vladno pobudo. Neofašistični poslanec de Mar-zio je ponovil stališča stranke desnice, ki se je znašla v tej razpravi popolnoma osamljena. Neofašistični poslanci so tudi na popoldanskem zasedanju skušali prekinjati razpravo z medklici, po končanem glasovanju pa jih je predsednik poslanske zbornice Pertini zavrnil z ogorčenim klicem: „Italija ni vaša!" Glasovanje o vladini platformi je bilo na zahtevo „misinov“ javno. Razen „misinov“ je proti vladinemu sporazumu z Jugoslavijo glasovalo sedem poslancev: trije krščanski demokrati, dva liberalca in en neodvisni poslanec. niških prijemih marsikaj skupnega: imajo isti narodnostni in zelo podoben socialni izvor, v njihovem umetniškem ustvarjanju, ki ga moremo pojmovati kot iskanje resnice v sebi, v svetu in v odnosu do družbe, je ta resnica neločljiv del umetnikove osebnosti. Del, katerega se zaveda. To pa je bistveno, kajti skrivati, zatajevati tako važno komponento osebnosti, kot je narodnostni izvor, pomeni zavirati ali celo preprečiti rast in razvoj vsake osebnosti, posebno pa še umetniške. Ni zgolj slučaj, da opažamo pri tistih, ki mislijo, da je pot zatajevanja uspešna, pogosto pomanjkanje kreativnosti v svetu kulture. Vam, dragi mladjevci, želim mnogo uspeha pri Vašem ustvarjanju. Klubu mladje čestitam k tej razstavi in želim, da bi jo uspel uprizoriti tudi v drugih krajih, predvsem pa, da ta razstava mladjevcev ne bi ostala edina!" starem. Socialisti so dobili 93, OVP 80 in FPO 10 mandatov. Zvezni kancler Kreisky je še v nedeljo zvečer izjavil, da bo zaenkrat pustil svoj kabinet takšnega kot je, vsaj za eno ali poldrugo leto. V torek pa je dejal —* po zadnjem ministrskem svetu kabineta Kreisky II, da po letu 1979 ne bo več kandidiral za kakšno politično funkcijo, da noče tako dolgo vladati kot v Zvezni republiki Nemčiji Konard Adenauer. Vendar Kreisky svojih načrtov glede politične prihodnosti nikoli ni smatral kot ne-spremenlijve. Takoj po porazu SPO leta 1966 je v stranki dosegel sklep, da se nihče v SPO ne sme potegovati za politični mandat, ki je star nad 60 let. Svojčas se je Kreisky znebil na ta način Pittermanna, njegovega predhodnika. Tista „lex Pittermann" pa bi pri letošnjih volitvah padla Kreiskemu samemu na glavo — če ne bi prej dosegel spremembe tega zakona. Nejasno je zaenkrat še, kdo bo prevzel dediščino šefa svobodnjakov Petra. Že v nedeljskih intervjujih se je videlo, da čuti Peter sam, da mu bo ura kmalu odbila. Ali bo odbila ura tudi kateremu od aparačikov komunistične partije, še ni znano. Dva dni po volitvah pa so bili tudi že prvi razgovori zastopnikov vseh treh v parlamentu zastopanih strank o manjšinskem vprašanju. Manjšina je namreč samo na robu bila tema volilnega boja (neskončno važna domovinska organizacija je namreč zahtevala od vseh strank „jasen odgovor" o načinu rešitve člena 7). Ali bo Kreisky znal izkoristiti svojo priložnost, ko je dobil absolutno večino, bo pokazala prihodnost. Zgodovinsko šanso vsekakor ima. Dve cvetki je volilni boj zaznal še ob koncu: poslanec OVP Deutschmann je svaril kmečke vo-lilce, češ da hočejo socialisti vpeljati po ponovni zmagi kmečke kolhoze. Deutschmann je prišel do tega sklepa iz citatov knjige, kjer so zapisani pogovori evropskih socialdemokratov Brandta, Palmeja in Kreiskega. Ta knjiga, ki pravzaprav še ni na knjižnem trgu, pa je služila OVP kot nadomestilo za „rdečo mačko". Zadevo o kolhozih pa ni iznašel Deutschmann sam. (Dalje na 4. strani) RIJEKA: NAJPOMEMBNEJŠA LUKA ® Za avstrijsko pomorsko trgovino je Rijeka najpomembnejša luka. Tako je avstrijska delegacija pri zadnjih razgovorih kontaktnega komiteja za morska pristanišča — Rijeka-Koper zaprosila, naj bi Avstriji dovolili posebne tarife, kot ga dobi tudi pri drugih lukah. 49 odstotkov avstrijskega tranzitnega prometa so ali avstrijskega izvora ali namenjeni za Avstrijo. To odgovarja 16 odstotkom blagovnega prometa luke Rijeka. Samo v lanskem letu se je povišal avstrijski promet za 55,4 odstotkov. PORTUGALSKA: VOJAKI SO ZASEDLI RADIJSKE POSTAJE ® V odsotnosti državnega predsednika Coste Gomesa, ki je bil na Poljskem, je ministrski predsednik Azevedo kot njegov zastopnik pustil, da so vojaške sile zasedle vse radijske in televizijske postaje, „da bi zagotovile odgovorno, prosto in pluralistično po-ročanje11. Ta ukrep je v prvi vrsti namenjen proti komunistom, ki so doslej obvladali te ustanove in nasploh imele pri informacijah skorajda monopol. Azevedo je dejal, da je ravnal v soglasju z vlado ter revolucijskim svetom. Mejni sporazum med Italijo in Jugoslavijo Dr. Apovnik v galeriji Hildebrand Kratke vesti TELEGRAM SZ OB 26-LETNICI LR KITAJSKE ® Za ..normalizacijo" medsebojnih odnosov se je izrazilo vodstvo Sovjetske zveze Ljudski republiki Kitajski, ki ga je odposlal v telegramu Kremi ob 26. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske. To je poročala kitajska tiskovna agentura. Normalizacija medsebojnih odnosov in ponovno spoprijatljenje ter sodelovanje bi bilo za oba partnerja v interesu, je rečeno v telegramu. POSTOJANKE ZDA V ŠPANIJI # Španija in ZDA sta se zedinili glede ameriških postojank na španskem ozemlju. V osnovnih potezah je ta sporazum že izdelan in predvideva pravzaprav še boljši strateški položaj ZDA pred vrati Portugalske. Španski zunanji minister Gortina Mauri je dejal po pogajanjih z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, da bodo skušali fiksirati še razne detajle. Dosedanji sporazum, ki je dovoljeval Amerikancem bazo za brodovje ter dve letalski bazi, je potekel 26. septembra. Amerikanci pa so napravili vendarle dobro kupčijo: odškodnina za uporabo postojank je zelo nizka. Nedvomno je ameriški molk ob zadnjih smrtnih obsodbah španskih protifašistov zelo pritiskal na ceno. ŠPANIJA: PONOVNO TRIJE POLICAJI ® Francov režim je še enkrat zbral svoje moči: z množičnimi demonstracijami je hotel — pač znak trme — dokazati, da se za zunanji svet izven Španije ter za njegove proteste ne zmeni. Zbralo se je vendar več stotisoč ljudi — manj kot zadnja mobilizacija, bolj kot izraz terorja na prebivalce v Španiji. Franco sam je imel kratek nagovor, kjer je izrazil španski ponos napram drugemu svetu ter dejal, da bo ponosna Španija kljubovala vsem protestom ostalega sveta. Protifašisti pa so izrabili to priliko ter ob določeni uri napadli nepriljubljeno policijo. Rezultat: trije mrtvi. . . . TER ŠE NADALJNJI TRIJE ® Potem ko so trije španski policaji odstranili neko nacionalno zastavo Baskov, je eksplodirala v njihovem vozilu mina, ki jih je usmrtila. S tem je število policajev, ki so prišli ob življenje od začetka tega leta, naraslo na 17. Šest žrtev v najkrajšem času pa pomeni bumerang za Francovo zakonodajo: kratko pred vrsto procesov je izdala Francova vlada odredbo, ki predvideva hiter vojaški postopek za tiste, ki so osumljeni, da so ubili policaje. KITAJSKA HVALI JUGOSLAVIJO @ Jugoslovanski ministrski predsednik Džemel Bijedič je v ponedeljek dospel na oficialen obisk Ljudske republike Kitajske. Kitajski časopisi so široko poročali o tem dogodku in predvsem podčrtali jugoslovansko voljo za ohranitev neodvisnosti. S tem je indirektno bila mišljena neodvisnost od Sovjetske zveze. Kremlju je ta obisk seveda trn v peti. Kot poročajo agencije, je sovjetski poslanik v Pekingu skupno z nekaterimi zastopniki drugih držav varšavskega pakta zapustil iz protesta banket, ki so ga priredili na čast Bijediča. Podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiaoping je namreč govoril o „su-per-sili“, ki najbolj pridiga mir, ki pa pomeni največjo nevarnost za mir. Ne da bi jo imenoval, je mislil Sovjetsko zvezo. Odmevi na izid državnozborskih volitev 5. oktobra 75 Pod naslovom „Nicht in den Sack lugen“ je zapisal glavni urednik „Volkszeitung“ Walter Raming v glasilu koroške OVP docela v slogu Tausa, ki je vzel odgovornost za izgubljene volitve nase: Es ware ein naiver Selbstbetrug, wenn nun auf Bundesebene sich die OVP einer lllusion uber ihre Situation hingeben wollte. Sie ist im Abrutschen — und das seit 1959. Vergessen darf auch nicht vverden, daB die Volkspartei vom alten Wahlrecht begunstigt gewesen ist. Das VVahlergebnis von 1966 — es fuhrte zur absoluten Mehrheit der Volkspartei — war auf die Olah-Krise in der SPO zuruckzufuh-ren ... Durch die rasche VVachablose wurde bewiesen, wie einig und ge-schlossen die Volkspartei reagie-ren kann. Aus dieser uberzeugen-den Momentaktion muB ein Lang-zeitverhalten werden. Nein, liigen wir uns nicht in den Sack. Es stimmt einfach manches nicht mehr, um die OVP iiberzeu-gend genug einer vvachsenden Ar -beitnehmergesellschaft zu prasen-tieren. Die Endideologisierung for-derte ihren Preis, soziologische Verschiebungen (Schrumpfen der Landvvirtschaft und des Gewerbes, Anwachsen der Arbeitnehmerge-sellschaft) fiihrten zum Stagnieren des Stammvvahleranteiles. Aber es gibt noch eine Reihe anderer Griin-de. Etwa die Tatsache, daB es in VVien und auch in anderen Bundes-landern keine Parteipresse gibt, da und dort die Organisation und das mittlere Management durchforstet gehorten und vieles andere mehr. Seit April 1970 hat Kreisky allein regiert, staatspolitisch und vvirt-schaftlich Fehler gemacht, die In-flation in Galopp gebracht — und trotzdem hat das seiner Partei kaum geschadet. Die neue OVP-Fuhrung — Taus und Busek — wird mit Kiihle und H a rte an die Arbeit gehen miissen — nach innen und auBen — wenn Osterreich nicht jenes Schicksal (2. nadaljevanje in konec) Vendar Krakovva ni videl, kdor ni bi! na W a w e I u. Na tem griču je bil sedež legendarnega kneza Kraka, od katerega ima mesto svoje ime. Na Wawelu se je od leta 1076 dalje vršilo kronanje poljskih kraljev, na njem so si le-ti zgradili svoj kraljevi grad. Na Wawelu stoji škofovska katedrala, v sedanji razkošni obliki zgrajena leta 1364. Toliko važnih objektov ne videti, ko smo že v Krakovvu, bi bilo neodgovorno. Zato smo rajši volili ri-ziko nekoliko zakasnelega odhoda in dolge nočne vožnje ter zelo pozne večerje na Gradiščanskem, kamor je bilo treba priti še ta dan. A te odločitve nismo obžalovali. Kajti pod sijajnim vodstvom strokovnjaka za umetnostno zgodovino smo spoznali glavne znamenitosti Wa-vvela: kraljevi dvorec sicer samo od zunaj, ker bi morali na odprtje čakati do opoldne, zato pa tem temeljiteje bogato in krasno notranjščino katedrale z oltarjem in grobom sv. škofa Stanislava, ki ga je leta 1079 umoril kralj Boleslavv Chrobry, osojski mutec. Posebno pozornost je zbujal sarkofag svetniške kraljice Jadvige, katere kanonizacijo vsak čas pričakujejo in katere lepi kip iz belega marmorja vsak dan krasi sveže cvetje, ki ga svoji ljubljenki trosi študirajoča mladina. Katedrala je bila hkrati mavzolej poljskih kraljev. Obisk njihovih grobnic pod cerkvijo je erfahren solite, von dem Spotter jetzt schon sagen: Im Jahr 2000 treten die Sozialisten erst ab. „Es war eine Kreisky-Wahl“ je povzel Fritz Csoklich v „Kleine Zei-tung“ izid parlamentarnih volitev. Takole piše: Noch viel besser fur die SP, als selbst Optimisten in der Soziali-stischen Partei voraussagten, noch schlechter fur die VP, als Pessi-misten in der Volkspartei meinten: So uberraschend ist die gestrige Wahl ausgegangen. Tatsachlich sah kaum jemand voraus, daB das Rekordergebnis des Jahres 1971 von der SPO noch ubertroffen vverden konnte. Kreisky, in auslandi-schen Zeitungen als „Wiener Wun-derkanzler" gefeiert, machte es moglich. Mit diesem VVahlsieg erreicht Kreisky zvveifellos einen vveiteren Gipfel seiner Popularitat. Ihm kommt zugute, daB er nun schon seit einem Vierteljahrhundert im Vordergrund der osterreichischen Politik steht. Er ist der letzte Ober-lebende der „Staatsvertrag-Unter-zeichner". Er ist jener Mann, der in den Jahren der OVP-Alleinregie-rung seine Partei aus arger Zerris-senheit zum VVahlsieg und dann zur absoluten Mehrheit gefuhrt hat, und vvuBte sich internationales An-sehen zu verschaffen. Vor allem aber deckt er durch die vielen Fa-cetten seiner Personlichkeit ein breites Spektrum verschiedenarti-ger Ansichten und Meinungen ab, das uber den Bereich der Soziali-stischen Partei weit hinausgeht. In diesem Sinn kann man gevviB von Kreisky-Wahlen sprechen, die da geschlagen vvurden. Und wenn man nur bedenkt, in vvelch ge-schickter Weise Kreisky gerade in den letzten Tagen der Spanien-Proteste und der StraBendemon-strationen in Wien agierte, dann wird klar, vvarum er bis vveit hinein in die sogenannten burgerlichen Kreise eine betrachtliche An-ziehungskraft besitzt. hkrati spoštljiv sprehod skozi najveličastnejši del poljske zgodovine. Med kralji pa počiva tudi novo-ustanovitelj poljske države po prvi svetovni vojni, maršal Pilsudsky. Utrujeni, a zadovoljni smo na parkišču ob Visli zasedli avtobus ter krenili proti domu. Vmes pa nas je še čakala po dveurna mejna kontrola v Cieszynu in Bratislavi. DOM V TINJAH bo priredil tudi v septembru 1976 potovanje na Poljsko: Osvviecim (Auschvvitz), Czenstochovvo in Krakovv. A tudi ta je minila in niti ni skalila razpoloženja. Celo poživila ga je, ko nam je bratislavski vitez skoraj ugrabil našo mlado vodnico Sonjo. Kot v pravljici je končno le ni ugrabil in smo olajšani lahko nadaljevali svojo pot do Štritofa (Trauns-dorf) na Gradiščanskem, kjer sta nam mlada gostilničarja še ob pol treh zjutraj postregla z okusno, svežo, zelo izdatno večerjo. Ob pe-teljinem petju smo legli spat, po nekaj urah krepkega spanja pa smo pohiteli preko Pake domov, polni lepih spominov in hvaležni vsem, ki so nam omogočili to nepozabno potovanje k severnim Slovanom. LKH „Sieg ohne Ubermut" naj bi bila po Manfredu Scheuchu, glavnemu uredniku osrednjega glasila SPO, „Arbeiter-Zeitung“, zmaga pri zadnjih volitvah. Ubermutig — objesten pa je bil že njegov uvodnik, posebno še zaključek: Osterreichs Sozialdemokraten stehen mit diesem Ergebnis, inter-national gesehen, an der Spitze der Erfolge sozialdemokratischer Parteien in ganz VVesteuropa. Der VVahlerfolg erhalt fast den Charakter eines Triumphs, wenn man bedenkt, daB es keinesvvegs nur die „Abnutzungserscheinun-gen“, die ein immerhin funfjahriges Regieren hatten begleiten konnen, waren, gegen vvelche die Sozialisten anzukampfen hatten. Ihnen stand auch als Hauptgegner eine Partei gegeniiber, die den Wahl-kampf zu einer gigantischen Ma-terialschlacht werden lieB und die gerade dadurch, daB sie durch den Unfall Dr. Schleinzers zur Wahl einer neuen Fuhrungsgarnitur ge-zwungen war, bei einem groBen Tell der Medien einen Publizitats-und SympathievorschuB erhielt. Allerdings hatte es der Spitzen-kandidat der groBen Oppositions-partei zugegebener maBen von An-fang an schvver, hatte es auch schwer gehabt, wenn er sich nicht selbst so viele Eigengoals geschos-sen hatte. Denn ihm stand Bruno Kreisky gegenuber, ein Mann, der durch die Arbeit, die er fur Osterreichs Menschen im Land und Osterreichs Ansehen in der Welt geleistet hat, heute praktisch zu einer Verkorperung dieser Zvveiten Republik, wie sie heute ist — und wie sie morgen sein wird! — ge-vvorden ist. Und ihm zur Seite stand ein bevvahrtes Team von Politikern, fur das die Gegenseite nur sehr schvvachliche Alternativen aufbrin-gen konnte. .. . Wie der Demokratie, so aber fuhlen sich die Sozialdemokraten (op. ur.) auch einem Sozialismus verpflichtet, der mit der standigen Ervveiterung der demokratischen Forderungen der Freiheit und Gleichheit zusammenfallt und in der Praxis sehr konkrete Dinge — allem voran den Arbeitsplatz — sichert. Wenn es gelingt, den ar-beitenden Menschen in diesem Land — auch jenen, die die SPO heute noch nicht gevvahlt haben —, diese Sicherheit zu geben, dann vverden dem 5. Oktober 1975 nicht nur vier, sondern viele wei-tere Jahre sozialdemokratischen Regierens folgen. Zmago pri državnozborskih volitvah tudi Thomas Chorherr v dunajski „Die Presse" pripisuje Krei-skemu in ne SPO. „Kreisky wird ein Zustand11 suho ugotavlja Chorherr in variira vprašanje „Kreisky, wer sonst?“ v periodo po 1979 — „Kreisky, wer dann?“: Die Wahlpropaganda der SPO, zugeschnitten einzig und allein auf den politischen Kiinstler Bruno Kreisky, hat ein vveiteres Mal ihre VVirkung nicht verfehlt. Weil sie wohl auf die Mentalitat des Oster-reichers von 1975 offenbar besser zugeschnitten war? DaB es nicht schlechter vverden solle, daB es zu Hause doch am schonsten sei (in den Armen, unter den Fittichen des groBen Bruno), daB Sicherheit und eine gute Zukunft Inbegriff der VVunsche seien — alles das hat also gevvirkt. DaB in Wien wieder ein Gutteil der VVahler daheim ge-blieben ist, rundet das Bild. Man kennt in der LovvenstraBe seine Pappenheimer — und die der Volkspartei. Die OVP vvieder war zvveifellos behindert durch das, was ihr Ge-neralsekretar am Sonntagabend treffend als entscheidendes Han-dikap schilderte: Hundert Mona- ten Kreisky seien zwei Monate Taus-Busek gegenubergestanden. In acht VVochen laBt sich eine GroBpartei nicht ummodeln, ein Team nicht leicht zum politischen Verkaufsschlager aufbauen. Da bleibt man lieber beim alten, lieb-gewordenen Modeli. Der VVahlkam-pagne der OVP hat zudem eine ge-wisse Schizophrenie innegevvohnt: Sie hat sich selbst gelahmt, weil sie einerseits fur Zusammenarbeit pladierte, andererseits den Gegner angehen muBte, dieses aber nur con sordino tun konnte, da man ja erklarendermaBen nachher ko-operieren vvollte. Und vor allem dem sozialisti-schen Versprechen von der Voll-beschaftigung, die von ihr unter allen Umstanden gevvahrt vverden vvurde, ist von der Volkspartei nichts Entsprechendes entgegen-gesetzt vvorden. Je ernster die OVP die Wirtschaftslage schilderte, desto mehr schlug dies — heute ist man eben kluger als gestern — offenbar fur die SPO zu Buche. VVeil man im FluB nicht gern die Rosser vvechselt? Ja, und dann ist da noch immer die alte Taubenschlag-Regel: Wo Tauben sind, fliegen Tauben zu. Man kann sie auch Gefalligkeits-sozialisten nennen, VVahler, die meinen, in Zeiten der Gefallig-keitsdemokratie und des Gefal-ligkeitssozialismus musse man eben sehen, wie man es sich richte. Also vvahlt man Kreisky und ist — Gott bevvahre — deshalb noch lan-ge kein Sozialdemokrat. Kreisky — wer sonst? Die Frage, bezogen auf die SPO, bleibt, leicht variiert, auch nach dem 5. Oktober offen: Kreisky, vver dann? Und die SPO? Sie wird das Ver-trauen zu rechtfertigen haben, daB die Mehrheit in Kreisky und sein VVahlprogramm setzte. In ihm stand nichts von einer sozialistischen Republik. Dennoch gibt es Leute, die furchten, man vverde bald in einer leben. Gerhard Neureiter pa je v „Salz-burger Nachrichten" menil, da Kreisky sam ni odločil volitve, da ljudstvo ni volilo le Kreiskega, ampak se vsaj socializmu niso mogli izogniti: Es vvare aber zu einfach, nur VELJAVNOST DRŽAVNE POGODBE Marsikateri naši sodobniki pravijo, državna pogodba, kaj pa je to? Določbe te pogodbe bomo izpolnjevali, kar je nam všeč. Drugo pa ne, z očesnim mežikanjem, razume se. Drugi se izrazi jasneje, da je baje nujno nekatere določbe treba revidirati, ker niso našemu času primerne. Sicer je prepovedana nacistična stranka in vsako delovanje za njo, pa to jim nič ne škoduje. Zbirajo se stari Tevtonci pod drugim imenom v raznih skupinah in krogih, kjer praznujejo slavno preteklost, sprva skrivaj, sedaj pa javno. Pa marsikateri gredo dalje, ko so našli za državno pogodbo drugo ime, namreč Dunajski diktat, kakor smo to brali na nekem lepaku gotovih dunajskih študentov. Diktat, torej prepoved priključenja k rajhu in vsakega delovanja v vele-nemškem duhu, to je za njih obremenitev, brez svobode. Reakcije ni bilo od strank in ne od pravosodne oblasti, povsod imajo svoje zaščitnike. Ampak, državna pogodba je mednarodnopravno veljavna, ker tisti, ki so jo podpisali s strani naše dežele, so bili v svobodnih volitvah izvoljeni in so podpisali brez siljenja. Seveda niso morali, v tem slučaju bi ostali z zavezniki v naši deželi in Avstrija bi ostala deljena v cone. Da smo dosegli svobodo in da ni razdeljena Avstrija v dve državi kot danes Nemčija, seiner Person den Erfolg zuzu-schreiben und die SPO davon aus-zuklammern. Kreisky hat mit sei-nem Kabinett vier Jahre lang auf der Basis des SPO-Parteipro-gramms regiert und es kame einer Beleidigung des VVahlers gleich, ihm zu unterstellen, daB er das bei der Stimmabgabe gestern nicht gevvuBt hatte. Die Mehrheit der Osterreicher vvunschte sich also gestern den sozialdemokratischen Kurs, zumindest hat sie ihn in Kauf genommen. Fur die Osterreichische Volkspartei mit ihrem neuen Fuhrungs-duo Josef Taus und Erhard Busek bedeutet das gestrige Ergebnis eine herbe Enttauschung. Es war fur die Partei schvver, nach dem Tode Karl Schleinzers in zwei Monaten den neuen Kanzlerkandidaten auf-zubauen, darin ist aber nicht die Ursache fur die gestrige Niederla-ge — so ist zvveifellos das Ergebnis zu sehen — zu suchen. Die Volkspartei befindet sich in einer strukturellen Krise. Sie hat in den letzten Jahren viel an ideologischer Basis aufgegeben und manches an soziologischer Basis (vvenig Bau-ern und Gevverbetreibende) einge-buBt. Das muBte sich in VVahler-stimmen ausvvirken. Der Taus-Effekt fur diese Wahl kam zvveifellos zu spat, der junge Parteiob-mann vvird aber durchaus in der Lage sein, der Volkspartei in den nachsten Jahren eine starkere ideologische Basis zu geben und damit ihre Aussichten zu verbes-sern. Was die Kommunisten anlangt, so war die Entscheidung des osterreichischen VVahlers unmiBver-standlich. Diese Partei ist bedeu-tungslos. ..Salzburger Nachrichten" tudi ugotavlja, da so koroški Slovenci sledili pozivu osrednjih organizacij in niso volili: Bemerkensvvert am Karntner Ergebnis ist vor allem, daB offensicht-lich die meisten Angehorigen der slovvenischen Minderheit dem Auf-ruf ihrer Funktionare gefolgt sind, VVahlenthaltung zu iiben. Dies geht daraus hervor, daB vveder die OVP noch die KPO Anteilzuvvachse erringen konnten. je bilo mojstrsko delo naše diplomacije. Nimamo drugih vojakov v deželi, kot mnoge evropejske države na Vzhodu in Zahodu, in cena, ki smo jo plačevali, je bila res skromna. Vendar to ni všeč tistim, ki so bili vzrok temu, da je prišlo tako daleč, da so začeli krvavo vojno in storili toliko gorja, pa so potem izgubili. Njim naj bo rečeno, državna pogodba je res pogodba, ne pa diktat. Observer SODBA JE IZREČENA Z vznemirjenjem smo brali v Tedniku sodbo proti dr. Sienčniku. Še bolj čudna je bila utemeljitev sodbe, in med črtami tenor tega ob-razloženja. Javna difamacija anti-nacistov je pri nas že daleč napredovala, s tem bomo pogosto kon-frontirani, ker ni nenavadno. Vsak človek, ki je bil zaprt v taboriščih, ki je bil obsojen na smrt, tudi vsak Žid ali Čeh in Slovenec ali kdo drug, nosi na sebi žig brezčast-nosti, popolno avtomatično. Dr. Sienčnik je izrekel tiste besede pred 27 leti, mnogo časa je minilo. Vemo, kako so se zagovarjali vojni zločinci pred sodiščem, ne spominjajo se, ker je minilo mnogo let od tedaj. Morali so izpolniti svojo dolžnost, bili so le majhni pomagači in še več, pravijo. Brž ko so med seboj, brez ovire pripovedu- (Dalje na 4. strani) Zdrava, Matka Poljske! Mladjevski umetniki pred nemško javnostjo PRIREDITVE V soboto zvečer je bila v galeriji Hildebrand v Celovcu otvoritev razstave mladjevcev, prve razstave te vrste. Ta razstava pomeni poizkus, vse mlade umetnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem spraviti na skupinsko razstavo, hkrati pa tudi njih predstavitev nemški publiki na Koroškem. Ob otvoritvi se je zbralo v galeriji poleg umetnikov, funkcionarjev galerije, tudi izredno veliko število pozorne publike. V imenu galerije je spregovoril dr. Hellvvig Valentin in pozdravil iniciativo mladjevcev. Kratek nagovor v obeh deželnih jezikih je imel uradnik kulturnega oddelka pri koroški deželni vladi dr. Pavel Apovnik (njegova izvajanja objavljamo na drugem mestu). S svojimi eksponati so udeleženi na razstavi: Ernst Arbeitstein, živi kot natakar na Koroškem, doma v Gonovecah; Jože Boschitz, študira na akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju, doma iz Metlove; Hubert Greiner, doma iz Globasnice, zdravnik na Dunaju; Gustav Januš, besedni in likovni umetnik, doma iz Sel, živi v Pod-rožčici kot učitelj; Valentin Oman, po študiju na akademiji za uporabno umetnost, trenutno najbolj znani in priznani umetnik iz mlad-jevskega kroga, doma iz Štebna pri Maloščah; Jože Stefan, po poklicu pleskar, doma s Komlja, živi na Humcu; Rihard Vakaj, arhitekt na Dunaju, ter Zorka VVeiss, ki deluje po študiju na akademiji za upodabljajočo umetnost kot učiteljica v Celovcu. Paleta razstavljenih del je zelo široka: od Arbeitsteinovih brez-obraznih figur sredi pokrajine južne Koroške, Greinerjeve pokrajine v okolici Globasnice, Stefanovih dreves, impresij VVeissove, grafik Omana in Boschitza, ter Vaka-jevih plastik vse tja do Januševih mobilnih elementov, fiksiranih na ploščo. Ob priliki razstave je izdal klub „mladje“ tudi poseben katalog, kjer ocenjuje grafik in literat E. A. Richter (urednik „Wespennesta“) mladjevske likovne ustvarjalce. Tudi avtorji so na kratko predstavljeni. Dr. Janko Zerzer pa je napisal katalogu naslednjo spremno besedo: „Ko razstavlja skupina slovenskih slikarjev, ki sodijo v krog okoli „miadja“, se spontano sprašujemo, kako ..slovenska" je umetnost slovenskega umetnika. Če opazujemo umetnostni razvoj v evropskem ali svetovnem merilu, vidimo, da je specifično narodne ali narodno barvane umetnosti zelo malo. Vzrok je pač v tem, da vodi taka fiksiranost v poenotenje, in tega se umetniki izogibajo, gotovo tudi iz strahu pred folklorističnim pečatom. To seveda velja tudi za mladjevske slikarje, ki vsak po svoje skušajo uresničiti svoje umetniške predstave, saj niso enotna skupina, temveč več ali manj slučajno okoli ..mladja" zbrani individualisti s popolnoma različnimi izhodišči tako glede izobrazbe kot tudi umetniškega ambienta. Kljub temu pa za vse bolj ali manj veljajo besede, ki jih je napisal Pavel Zdovc o mladjevskih pisateljih, da se je namreč njihova umetnost „do neke mere pomestila, intelek-tualizirala, postaja manj regionalna, bolj odprta, dobiva ali si nadeva svetovljanski pridih". Če torej o značilno slovenskem slikarstvu na Koroškem ne moremo govoriti, se nam ponuja nadalj- nje vprašanje, kako močno se sploh odraža v njihovi umetnosti svet, v katerem živijo, okolje, ki jih oblikuje ali ki ga morda celo sami sooblikujejo. Tudi na tako vprašanje ne more biti ob vsej heterogenosti umetnikov splošnega odgovora, saj sega njihova umetniška paleta od krepkega realizma do čiste abstrakcije. Morda pa ravno v tem najedmo odgovor na stavljeno vprašanje: kakor je slovenska druž- ba na Koroškem, ki je še pred nekaj desetletij kazala več ali manj enotno strukturo, v zadnjem času doživela močno diferenciacijo, tako je tudi slikarstvo prestopilo odločilni prag od enotne ljudske umetnosti do umetniškega pluralizma. SODBA JE IZREČENA (Nadaljevanje s 3. strani) jejo s pohvalo, kaj so storili in koliko Židov so umorili. Ampak, pri tistih, ki jim niso všeč, se spominjajo na vse podrobnosti, ne glede minulega časa. Še drugo, bilo jih je precej pred vojno, ki so vedno vrgli blato na samostojnost Avstrije in ki so pripomogli aneksijo Avstrije k Nemčiji in s tem izbrisali Avstrijsko ime iz sveta. Torej, kdo se je več spozabil nad Avstrijo? Gotovi krogi se niso distancirali od svojih besed in še danes se ne distancirajo. Utemeljitev sodbe stoji na majavi podlagi. Observer PRAZNIK V SVEČAH Pred kratkim je akademski kipar France Gorše slavil 78. rojstni dan. Ob tej priliki so mu sveški pevci, pod vodstvom dr. Antona Feiniga, zapeli nekaj pesmi. Na slavnosti je govoril g. dvorni svetnik dr. Valentin Inzko. Državnozborske volitve... (Nadaljevanje z 2. strani) Njegovi koroški strankarski tovariši so vedeli za ta podvig. Dva dni pred volitvami pa je glasilo SPO „Karntner Tageszeitung" hotelo očitno zadovoljiti želje po ekspanziji nekaterih koroških duhov. „Karavanke se premikajo proti jugu", je zapisala na prvi strani; menda naj bi bil to geološki pojav. Koroška je rešena, meja ne le zasigurana: brez da bi bilo treba migati z mezincem, Karavanke same ustrežejo želji tistih, ki varujejo mejo na njih vrhu. Kdaj bodo tisti mejaši odveč, iz poročila ni bilo možno razbrati. PLASTI KS AGKERL zvrni Einfrieren und Frischhalten PLASTIKFOLIEN fur Silos und Gemiisebeeie bis 9mBreite Cellophan-Darme FRANZ ZIMMERMANN G.m.b.H. 1131 Wien 1131 Wien Hietzinger Hauptstrasse 20 Gtutolin-£eim Funkcionarji galerije Hildebrand pravijo, da ne pomnijo, da bi se kdaj zbralo toliko ljudi na kakšni razstavi, kot jih je bilo v soboto ob otvoritvi mladjevske razstave. Bilo je tudi precej prominence, med njimi generalni konzul Bojan Lubej (levo). Pa tudi v ostalih dneh je galerija zaznala precejšen interes za likovno ustvarjanje koroških Slovencev. V Šmihelu pri Pliberku se vršijo zadnje priprave posvetitve prezidane cerkve. Od stare farne cerkve je ostal le stolp — in pa prezbiterij, pa tudi ta dva dela sta bila temeljito obnovljena. Celotna prezidava bo stala pet milijonov šilingov. Verniki so po besedah dekana Krista Srienca dokaj radodarni. Na sliki: dekan Kristo Srienc skupno z delavcem pri dovrševanju podlage za desni stranski oltar. Pa še na to vprašanje bi bilo zanimivo ob tej priložnosti najti odgovor: kakšno nalogo vrši slovenski umetnik v svoji družbi oziroma ali jo sploh vrši? Poleg brez dvoma slej ko prej veljavne in pomembne estetske komponente se vedno bolj zavedamo vzgojnega aspekta umetnosti. Kakor se je razširil umetniku pogled na svet, je umetnik občutil krivico in ogroženost, s katero se srečavamo dan za dnem, tako naj tudi gledalec zapusti ožino, s katero se je morda zadovoljil, se odpre vsemu pozitivnemu in se tako izpopolnjuje na poti k toleranci in humanizmu." Škocijan: pogreb zdravnika dr. Freunda Velika množica ljudi, med njimi veliko število nekdanjih pacientov je pospremilo na zadnji poti daleč naokrog znanega upokojenega zdravnika dr. Franza Freunda na pokopališče v škocijan. Kot podeželski zdravnik si je znal pridobiti zaupanje domačega prebivalstva, čeprav mi bil domačin: takoj po drugi svetovni vojni je prišel z Dunaja na Koroško. Bil je sila veren človek, kot zdravnik na podeželju pa se je dejansko izkazal kot zdravnik socialno slabotnejših ljudi. Tako je njegova priljubljenost bila tudi izredno velika. Težka bolezen ga je prisilila, da je stopil zgodaj v pokoj. V njegovi hiši je nastanjena tudi sodobna galerija Freund, ki jo je vodila njegova žena Inge — zdaj vdova. Dr. Franz Freund pa je bil naklonjen tudi slovenskemu prebivalstvu občine in rad zahajal na slovenske prireditve. Zato ni čuda, da so mu na grobu zapeli pevci Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec. Rajni je pred svojo smrtjo izrekel to željo. Na grobu sta spregovorila župnik Koglek in župan Drobesch. Vdovi in žalujočim otrokom izrekamo iskreno sožalje! DR. REGINALD VOSPERNIK PR! DEŽELNEM GLAVARJU 1. oktobra je deželni glavar Leopold VVagner sprejel podpredsednika FUENS dr. Reginalda Vospernika. V daljšem razgovoru je dr. Vospernik poročal deželnemu glavarju o svoji dejavnosti v tej mednarodni organizaciji narodnostnih skupin. LB-o-nr