JOSIP /ti i MUZEJSKI RAVKAT£(g^ LJUBLJANA SL 64 (a c. U posta) JUG03LAVIJ V Trsta« 16. marca 1927. Številka 30 eni Letnik Ui LUt lzba|a d«n 3 DtMce L , pol 1 l. 6-50 vei. — P .T lirokosti 1 kolone gice, zahvale, po«i» OgUu . Naročnina: za 1 mesec L S.—» L 75.—, ▼ iaouastro mesečno _ Oglasoma za t ram prostor« in obrtna oglase L 1.—, za oemrt-oglase denarnih zavodov L 1— Snri strani L 2.— «.-.»-■ EDINOST Uredniitvo.i* apravnBtv« Trst nlica S. Prancesco «TAs*.i ». To-lefon 11-57. Dopisi naj *• po«i!jajo izključno uredniitvn, ofiln«. >ekl»> mac*« in denar pa npravniitvu- Rokopisi s« n« vračajo. Neirankirana pisma se n. sprejemaj - Ust. zaloga in tisk Tiskam, .Edino*. Poduredniitvo v G o r 1 c 1 : tdica Gioeu* Carducci it. 7, L n. - TeleL it 321 Glavni in odgovorni urednik: proi. Filip Peric. fi. F. RennsKli 0 sedanjem položaja Rušile A. F. Kerenskij je bil prvi diktator nove Rusije po revoluciji ki je izbruhnila v februarju 1 1917 Kot eden ismed najvidnejših Fv^ialjih revo-lucionarjev ]e bil ze idejni nasprotnik boljševikov-marksfertov. Rešitev te zmesnja. ve ki je sledila revoluciji, je zam:šlial — kot vsi **.voiucio-narji, ki niso bili marksistične- ji, cklira- ga mišljenja — v obliki sklica ni a' volike"usWLVodaj ne vseruske skupščine, ki naj da tej ogromni državi novo ustavo. Bil je daljo odločno za to, da mora nadaljevati vojno tudi Rusija po revoluciji. Vse te načrte, ki niso bili več daleč od uresničenja, je nenadoma uničila druga ruska revolucija, ki je izbruhnila 7. oktobra'iiega leta 1917. To je bila Leninova revolucija, oziroma njegove boljševiške stranke. Začasna vlada Rerenskega je bila pregnana, istotako ustavodajna skupščin in proglašena je bila oblast proletarskih organizacij, ki so se imenovale «sovjeti». Potem se je razširilo to ime na vse ustanove, ki jih je ustvarila druga ali oktobrska ruska revolucija. Celo na državo je prešlo to ime. - , Od tedaj", od dneva izbruha komunistične revolucije, je preteklo že deset let, oziroma letos se bo obhajala prva desetletnica omenjene revolucije. Kaj se je vse zgodilo v tej dobi v «komu-nistični» Rusiji, je v glavnem znano- Posebej bi podčrtali med temi dogodki le NEP, t. j. novo ekonom ko politiko, ki je bila uvedena 1. 19*21. To je bila prva reforma komunistične uredbe, s katero pa se je vladajoča stranka obenem tudi odpovedala komunizmu samemu. Po skus s komunizmom je bil s tem končan kajpada popolnoma ne povoljno za to že v teoriji uto-pistično socialno «uredbo». V zunanjepolitičnem pogledu so sledili istotako važni dogodki, ki so tudi znani in ki so ustvarili to, kar tvori sedaj ne samo za Evropo, nego tudi za ves vesoljni svet takoimenovani « ruski problem». To vprašanje je danes, kot vse kaže, prav tako daleč od svoje rešitve kakor v 1. 1917. Skoro vse evropske države so glede te tačke popolnoma dezorijentirane. Njihovi odnošaii z Rusijo so v glavnem še vedno nenormalni in neurejeni in povsod vlada velika neodločnost glede k .v toa sta- samo še dodati: najdoslednejše protir evolucije. V nadaljevanj je Kerenskij pojasnil, zakaj toliko poudarja terminološko stran vprašanja. Navadno se nazivlje « frotir evolucij a» ona ieoruarska prava revolucija, iz tega kujejo komunisti velik kapital, posebno v inozemstvu, ker predstavljajo na ta način vse neboljševlke kot sovražnike ruske revolucije sploh. Va) revolucije v februarju !917 _ je nadaljeval Kerenskij _ je prišel popolnoma nepričakovano. Noben «revolucionarru odbor* ni mislil, da bo zavzelo gibanje take splošnonarodne oblike. Na to dejstvo se spomnim vsak krat, ko slišim govoriti, da je v današnji Rusiji revolucija nemogoča. — Torej Vi mislite, da je nova revolucija možna, — ga je vprašal tu novinar. — Ne samo da je možna, temveč da je tudi neizogibna. Naravna je, da revolucija ne more biti sama sebi cilj. Tako sem mislil tudi jaz do meseca februarja 1917. Revolucija, in sicer vsaka revolucija je slabša nego evolucija. Toda težina cele te stvari je v tem, da noben narod ne more izbirati med eno in drugo. Tudi «stalizem» ne bo mogel delati izjeme. Res je, da je Stalin dovolj gibčen, da zlomi opozicijo skrajne levice, toda zaostritev spora je neizbežna. Stalin bi se moral odpovedati diktaturi, če hoče odvrniti novo revolucijo. Kerenskij se je doteknil tudi znanih govorov Vorošilova in Rykova o vojni ter rekel v tem pogledu: — Za nikogar ni danes tajnost, da Rusija v sedanjem hipu ni pripravljena za vojno. takem položaju so slični govori le izzivalnega značaja.» Izgledi komunistične interna-cionale s svetovno revolucijo so po mnenju Kerenskega enaki ničli. praznovanje zek> slovesen značaj, ker se ga udeleži tudi predsednik vlade, ki bo držal velik slavnosten govor. Istega dne bo tudi slovesno otvorjena nova vojašnica fašistovske milice v Rimu.___ MsM ni Maister f lin Nov zakonski načrt | De Pinedov polet iHfc kmtinlt ti zuta»l}aU>lc in Lezne lišča, sni To pri i ti a s< eni st vsaj naj ga zavzamejo po-\iade. aju od tod, ker se sma-lanji sovjetski režim na ani kot nevaren, oziroma e? tružijiv s socialnim in nim redom, ki vlada po . lež' lali, na drugi strani spletno računa, da se tak :i, more dolgo držati, da prej ali slej propasti ter .iti mesto drugemu, naj Lo tudi revolucionarnemu, toda t komu režimu, ki ne bo v tako neizprosnem nasprotju z vsemi ostalimi vladami. Posel n<> kar se tiče stalnosti sedanjega režima v Rusiji bodo torej zanimale čitatelje izjave, ki jih je tJodal diktator prve ru ske revolucije Kerenskij, njego ve prerokbe o bodočnosti in u-s>di sedanjih gospodarjev Rusije. A. F. Kerenskega je obiskal v Parizu pred njegovim odhodom v Ameriko dopisnik ruskega lista «Segodnja», ki izhaja .v Rigi, ter se je doteknil v svojem pogovoru tudi vprašanj, ki so v zvezi z desetletnico revolucije. Novinar je začel svc.je vprašanje: — Torej, začenja se 11. leto revolucije... — Dovolite, je odgovoril Kerenskij, da Vas popravim. Preteklo je deset let od dneva revolucije. To pomeni, da traja revolucija že deset let. Malo Čudno je govoriti o desetletni revoluciji, ko pa bi se bil moral dovršiti ta dogodek že v februarju 1. 1917. Tedaj pa je bila revolucija udušena z veliko proti-revolucijo. Ta oktobrska revolucija je popolno nasprotje februarske. V čem je bilo bistvo februarske revolucije? Imela je za cilj, da se človek osvobodi in da se udejstvijo človečanska in državljanska prava. Če torej pravite, da bo 7. oktobra desetletnica ruske protirevolucije, pravite popolnoma prav. Morate Podroben spored za nadaljnje delo ran je poslanske zbornice RIM, 15. (Izv.) V sporedu zasedanja poslanske zbornice so nastopile majhne .spremembe. Danes zjutraj je imel predsednik zbornice on. Casertano daljši razgovor z načelnikom vlade; tekom tega razgovora je bil določen natančen spored zasedanja. Po tem sporedu bo razpravljala poslanska zbornica o proračunu ministrstva za kolonije. Prvotno je bilo določeno, da pristopi zbornica na.to k razpravi o proračunu ministrstva za narodno prosveto, danes pa je bilo sklenjeno, da pride po proračunu ministrstva za kolonije na vrsto proračun ministrstva za narodno prosveto in proračun prometnega ministrstva. Sledili jima bodo proračuni ministrstev za mornarico, za aeronautiko, za zunanje zadeve ter končno proračun za zakonske načrte o preuredbi diplomatskih konzularnih služb. Dne 2. aprila odide zbornica, kakor se zatrjuje, na velikonočne počitnice in se zopet sestan$ v mesecu maju. Živahne priprave za praznovanje ebtatnice ustanovitve fafiijev RIM, 15. (Izv.) V tajništvu fašistovske stranke kipijo priprave za praznovanje obletnice u-stanovitve fašijev. Danes so bila razposlana v tem pogledu pokrajinskim vodstvom natančna navodila. Po teh navodilih se bo vršilo po nekaterih pokrajinah praznovanje v glavnem mestu pokrajine, v ostalih pokrajinah pa v središčih posameznih okrajev. V tržaški, pulj-ski in reški pokrajini se bo vršilo praznovanje v glavnih mestih, to je v Trstu, Puli in na Reki. Zjutraj se bodo vršili pregledi balil in naraščaja ter fašistovski nabor, to je prehod balil, ki so izpolnile 14. leto v vrste naraščaja in prehod naraščaja, ki je izpolnil 18. leto, v vrste stranke. Popoldne pa bodo razni govorniki pojasnjevali delo in pomen predsednika vlade in vodje fašizma. Kakor se računa, bo prešlo dne 27. marca približno 60.000 naraščajnikov v vrste fašistovske stranke in milice ter nad 50.000 balil v vrste naraščaja. V Rimu bo imelo Njegove izjave urednik« lista «11 Gicrnale d'Itaiia. RIM, 15. (Izv.) Danes ob 9. uri zjutraj je prispel v to MOSKVA, 15. Kakor znano, je sovjetska vlada pred par dnevi poslala kitajski vladi v Pekingu ostro protestno not^adi aretacije Borodinove žei^H| treh sovjetskih diplomatskin kurirjev. Pekinška vlada jo včeraj izročila zastopniku Rusije svoj odgovor, v katerem pravi, da se gospa Borodin in trije diplomatski kurirji, ki so jih kitajske oblasti v Šantungu aretirale, nahajajo sedaj v Tsi-Nanu ter da jim ne preti nobena nevarnost. Iz Šanghaja poročajo, da se general Cang-Čung-Cang prav nič ne ozira na sovjetske proteste. Izjavil je, da Borodinove žene ne bo izpustil na svobodo. Resen položni u Šanghalu Prfcki sod v kitajskem delu mesta - ŠANGHAJ, 15. Položaj v ša.n-ghaju postaja zmerom bolj napet. Mnogo je k Umu pripomogel tudi sobotni incident, ko so inozemske posadke zabranile četam Šantunga vstop v konce- S1JCete, ki branijo inozemski del mesta, so dobile ojačenja. Policija v koncesijah je ugotovila, da so Kitajci vtihotapili velike količine orožja in municije za nacijonaliste. Radi tega je bilo sedaj odrejeno, da so morajo vsa vozila, ki hočejo v koncesije, natančno pregledati. V kitajskem delu Šangliaja je bil proglašen preki sod. Boji v bližini Šanghaja so se spet pričeli. Vzhodna od jezera Tai-Wangom, so se spopadle sovražne vojske. um?! GENOVA, 15. (Izv.) VCeraj ae je vršila pred tukajgnjim sodiščem razprava proti dopisniku nemških ilustriranih listov, Karlu Deluiau, ki je bil, kakor smo že poroča)! pred dnevi, aretiran v Genovi. Tribuna! je obsodil Deluisa na podlagi Člena 112: zakona o javni varnosti na 30 dni zapora. Panik m Ji PARIZ, 15. Listu «Petit Pa-risien» poročajo iz Tunisa, da se je v bližini pristanišča Go-letta potopila italijanska ladja «Bianchi». umrl SARAJEVO. 15. (Izv.) Danes zjutraj je preminul v visoki starosti zaslužen narodni delavec Gli-gorlje Jestanović. Svoje čase je bil vodja bosanskih nacljonalistov. Pokojnik je igral Vodilno vlogo pri gibanju za osamosvojitev našega narodnega življa v Bosni. Leta 1914. je bil kot talec aretiran od avstroograkih oblasti ter obsojen radi svojega nacijonalistične-ga delovanja na večletno ječo. Pozneje je Ml prvi starostni predsednik začasnega narodnega predstavništva. Pozneje pa se je umaknil iz političnega življenja. Oddelek za re*no in pemiisko plovbo v j u poslov, prometnem ministrstvu BEOGRAD, 15. (Izv.) Povodom intervencije zaradi ukinjenja oddelka za pomorsko plovbo je izjavil prometni minister, da vlada tega oddelka ne namerava ukiniti, ampak da se s posebno odredbo o finančnem zakonu združi z oddelkom za rečno plovbo. cwpi«it papir t Jugoslaviji BEOGRAD. 15. (Izv.). Zastopniki lastnikov beograj. listov so pose-tili predsednika vlade in ga zaprositi za naknaden predlog, s katerim naj bi se spremenili carinski tarifi za uvoz papirja. Na-gla&ali so, da je sedanje stanje nevzdržno in da je v interesu vsega jugoslovenskega novinarstva, da se tozadevne postavke znižajo. Prod kratkim krilom SARAJEVO, 15. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudil oglas, nabit Po im&M Svota Me mM Nemški naeijooalisii proti Stre« SemarLAU ŽENEVA, 15. Svet Družbe narodov v tem zasedanju ni dolgo zboroval. Tudi niso bila na dnevnem redu razprav taka vprašanja, ki bi b:ia lahko zanimala širšo javnost. Seje Sveta radi tega niso vzbujale preveč pozornosti. Dosežen je bil sporazum glede narodnih manjšin v zgornji Šleziji in glede francoskih okupacijskih čet v Saar-ski kotlini. Načelniki posameznih delegacij so takoj zapustili Ženevo. Francoski listi povdarjajo, da obstoji glavni uspeh ženevskega zasedanja v izboljšanju nem-ško-poljskih odnošajev, ki so bili posebno v zadnjem času zelo napeti. V splošnem je francoski tisk zadovoljen s pravkar končanim zasedanjem Sveta Družbe narodov. Drugačnega mnenja so pa nemški nacionalistični listi, ki ostro napadajo zunanjega ministra dr. Stresemanna. »Deutsche Zeitung» pravi, da je Nemčija doživela neuspeh in da mora Stresemann opustiti politiko. Tudi Nemčiji ni treba, da bi še nadalje ostala članica Družbe narodov. Kruau spopad u Budimpešti med policijo in pijanimi vojaki BUDIMPEŠTA, 14. V soboto zvečer se je v središču mesta pripetil dogodek, ki je napravil mučen vtis v Budimpešti. Trije pijani vojaki so razgrajali po najbolj obljudenih ulicah, izzivajoč in nadlegujoč meščane. Ko je neki policijski stražnik posredoval ter pozval vojake k redu, je prišlo med njim in med razgrajači do ostrega sporeka-nja. Eden izmed trojice je izvlekel bajonet, napadel stražnika in ga večkrat ranil v glavo, tako da se je revež zgrudil nezavesten na tla. Meščane, ki so hoteli redarju pomagati, so pobesneli vojaki ogrožali z bajoneti. Na pomoč je moral priti oddelek policije, ki je le s težavo ukrotil pijance. Boj je bil precej hud, kajti ranjenih je bilo kakih trideset oseb. Pet ranjencev so morali prepeljati v bolnišnico. Redar, ki je bil prvi napaden, in en vojak bosta le s težavo utekla IL •EDINOST* V Trstu, dne 16, marca 1927. smrti, kajti njuno stanje je zelo nevarno. Strahovita železniška nesreča LONDON, 15. Iz K&lkute poročajo, da se je na progi Kal- kuta-Madras pripetila strahovita železniška nesreča. Lokomotiva, ki je vozila z veliko brzino, je zadela v potniški vlak. Dvaindvajset potnikov je mrtvih, kakih 150 pa ranjenih. DNEVNE VESTI Prefekt nn volni Intfjl „Hempbir Včeraj je obiskal prefekt kom. Fornaciari v spremstvu načelnika svoje pisarne ameriško vojno ladjo «Memphis», ki je vsidrana v na&em pristanišču. Ob sprejemu uradnih gostov je «Memphis» izvesila italijansko zastavo in istočasno o bili oddani običajni pozdravni streli. S streli iz topa je bil prefekt pozdravljen tudi ob svojem odhodu z ladje po končanem obisku. >tako je včeraj obiskal povelj-'aMemphisa« tudi prefektur-ni komisar tržaške občine kom. Fronteri. Zastopnika tukajšnjih državnih in občinskih oblastev sta vrnila obisk, ki ga je bil opravil že prej poveljnik ameriške vojne ladje na prefekturi in v mestni palači. PrsSsle za trgovsko dovoljenje Pokrajinska fašistovska trgovska federacija opozarja trgovce, ki še niso vložili prošnje za trgovsko dovoljenje, naj pridejo v njeno tajništvo, ul. Giorgio Ga-latti 20, I. Pri tem naj se držijo sledečega redu: Imena na A. B, C, D. E, F, G, H 14. in 15. marca; I. K, L, M, N 16. marca; N, O, P, Q. H 17. marca; S, T 18. marca; U, V, Z 19. marca. Tisti trgovci, ki Še niso priložili svojim prošnjam vseh prilog, naj si čim prej nabavijo potrebne dokumente ter jih prinesejo tajništvu. Treba je ponoviti ob tej priiiki, da morajo iti vse prošnje za trgovsko dovoljenje brez razlike skozi tajništvo gori omenjene federacije. _ osem zbor novinarskega KROŽKA Občni zbor novinarskega krožka, ki se je imel vršiti danes v sredo 16. t. m., je odgoden na poznejši čas, ki se še določi. IZSELJENCA V FRANCIJO Kr. urad za izseljevanje poroča: Francoska vlada je določila, da mora imeti vsak tuj delavec, ki prihaja v Francijo, poleg delavne pogodbe tudi zdravniško izpričevalo o cepljenju koz in da nima nobene nalezljive ali duševne bolezni in da ima fizično, t. j. telesno usposobljenost za delo, ki mu bo opravljati po delovni pogodbi. To izpričevalo bo moral izdati zdravnik na francoskem konzulatu onega področja, kamor spada delavec, in bo moral so-podpisati po vpogledu tudi francoski konzul sam. Stroške za pregled plača delavec sam. Vizum konzula na izpričevali*- je pa brezplačen. Iz tržaškega življenja Neznanec, ki je skočil pod Tlak, identificiran *Včf»raj 6mo poročali o groznem samomoru neznanega moškega, ki je v nedeljo zjutraj skočil na progi med Barkovljami in Trstom pod neki tovorni vlak ter obležal na mestu mrtev. Kakor znano, niso našli pri nesrečniku nikakih listin, ki bi omogočile ugotovitev njegove istovetnosti, domnevalo se je pa, da gre za kakega cunjar-ja ali berača. Ta domneva se je pozneje izkazala za utemeljeno. — Včeraj zjutraj je prišla v mrtvašnico mestne bolnišnice nekalen^ ska, ki je spoznala v mrtvecu 44-letnega cunjarja Erazma Treleani, stanujočega v ulici Malcanton št. 15. Ženska je poznala nesrečnika že delj časa, vendar ni znala ničesar podrobnega povedati o vzrokih, ki so ga dovedli do obupnega koraka. Treleani je bil strastno udan alkoholu, zato se je prvi hip domnevalo, da gre za nesrečo, kar pa je sedaj skoro izključeno, kajti mesto, kjer je mož končal pod vlakom, je precej daleč od ceste. Da gre za samomor priča razen tega tudi okolščina, da je Treleani, predno je izvršil žalostni korak, odložil svojo vrečo. ki bi jo sicer morali najti poleg njega. Nezgoda starke Ko je 80-letna Nina Bensilun, stanujoča v ulici Ginnastica štev. 35, včeraj popoldne šla po ulici XX Settembre, se ni pravočasno ognila nekemu tovornemu vozu, ki je privozil za njo in ga radi gluliosti ni čula. Dasi je voznik v zadnjem hipu naglo ustavil, je konj vendarle pahnil starko fn jo podrl. Pri padcu se je Bensilu-nova hudo pobila po glavi ter si pretresla možgane. Navzočni ljudje so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljati nesrečno starko v mestno bolnišnico, kjer bo ozdravila — ako ne nastopijo kake komplikacije — v 2—3 tednih. Voznik je bil aretiran in odveden na bližnji policijski komisari-jat, a po zaslišanju je bil izpuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da ni imel pri nesreči prav nobene krivde. Kdo ga je ranil? Včeraj zjutraj okoli 3. ure je šla po ulici Vidali večja skupina mornarjev, ki so dovršili vojaško službo in se vračali domov. Kakor je pač umljivo, so bili fantje veseli, da so nehali korakati za bob nom, in svoji radosti so dajali duška s petjem in vriskanjem. Med veselim hrupom pa se je nenadoma razlegel pok, kateremu je sledil bolesten krik: eden izmed mornarjev, 22-letni Avrelij Svetina, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 200, se je zgrudil na tla, ranjen od krogle v desno nogo. Tovariši so pomagali ranjencu v neko javno kočijo, s katero je bil prepeljan v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo, kjer je moral po prvi pomoči tudi ostati. Rana k sreči ni nevarna, zato bo mladenič ozdravil v kakih 10-14 dneh dneh. Tovariši Svetine so povedali, da je izpalil strel neki neznanec, ki so ga srečali na ulici in ki je nato naglo zbežal. Ta trditev pa najbrž ne odgovarja resnici, marveč je verjetnejše, da je ranil Svetino po neprevidnosti njegov tovariš, ko je hotel dati duška svojemu veselju s par streli iz revolverja, pa je pri tem nerodno ravnal z orožjem. Dober prijatelj—.. Včeraj zjutraj je prišel na rešilno postajo 30-letni težak Marcel Kresevich, stanujoč v ulici Petronio št. 5, ter si dal izlečiti tri rane, zadane z rezilom, na raznih delih telesa. Mož je povedal, da se je spri na trgu Unita z nekim neznancem, ki ga je naposled ranil z nožem; podrobnejših pojasnil pa ni hotel podati. Pozneje pa je prišlo na dan, da je imel dogodek precej drugačen potek. Sinoči okoli 19. ure je namreč prišel v bolnišnico 25-lertni težak Anton Skjulaz, stanujoč v ulici Appiari št. 23. ki je imel več lahkih poškodb na glavi in drugih delih telesa. Mladenič je povedal, da je zadobil poškodbe v pretepu s «prijateljem» Marcelom Krese-vichem. Predsinočnjim je popival z njim do pozne ure po raznih gostilnah. Naposled je Kresevich skušal izmakniti vinskemu bratcu listnico. Skjulaz, dasi pijan, je to zapazil in je razkačen planil na «prijatelja». Prišlo je do hudega pretepa, tekom katerega je Skjulaz, da se ubrani nasprotniku, potegnil nož in ga ž njim ranil. Dogodek je bil javljen policiji. Tržaška porota Obsodba v obravnavi proti morilcema iinacčn. stražnika Stan-ganellija. - Karel Brus obsojen na dosmrtno ječo, Peter Bizjak na 13 let ječe. Po govorih obeh zagovornikov v osebah odvetnikov Freschija in Ferrera, ki sta poskusila vsak svojega varovanca rešiti najhuje točke obtožnice, to je umora finančnega stražnika Franca Stan-ganellija in če treba naprtiti ka-tereniusibodi odgovornost za nameravani umor apuntata Sante Scorzino, je sodni dvor obsodil v kontumaciji K arija Brus na dosmrtno ječo, obteženo z de- vetimi lati samotna celice, in Patra Bizjaka na U lat ječe, od katerih se mu odbijeta dve. Po izžreban ju porotnikov je predsednik. tržaške porote o tvoril o-bravnavo proti Emiliji Sancin, roj. Šuman iz Skednja, ki je obtožena nameravanega umora in po-izkušenega umora svojega moža Humberta Sancin. Predigre zločina. Sumanova se je poročila s San-cinom leta 1922. Pri nekem domačem prazniku se je nekdaj hotela znesti nad Sancinom z neko jedko tekočino, ki mu je pa slučajno ni vrgla v obraz. Rekla je takrat, da je hotela strup rabiti zase. — Par mesecev zatem je v Žavljah izstrelila več strelov proti svojemu možu, ne da bi ga zadela. — Škedenjski marešjalo, ki je skušal razčistiti zadevo, je verjel Sancinovi, ko mu je dejala, da je streljala na moža s pištolo-igrač-ko, ki izstreljuje znane zamaške s fosforom. Prišel je februar 1925. leta. Sancina so našli noči 24. na javni cesti v Skednju; bil je ranjen s samokresom v glavo. Ko so ga naišli, je dejal, da ga je ranila žena. ker je bila ljubosumna na je mislila, da jo mož vara. Hoteli so ga prepeljati domov, toda on ni hotel tega in dejal, da se boji žene. Spravili so ga v hišo nekega prijatelja, kjer je tudi izdihnil. Družina Sancinovih, zastopana po očetu umrlega, naznanja za svojega pravnega zastopnika od v. Dionizija Godina. Branitelj odv. Robba se takoj pritoži, da niso bile v obravnavo vključene priče, ki bi zamogle nekoliko opisati umrlega in doživljaje istega, ki ne morejo biti nepoznani porotnikom. Javlja svoj pridržek. Tudi državni pravdnikf odv. cav. Tasso javlja svoje pridržke. Nato stopi na oder pred predsednika obtoženka Sancin Emilija, ki pripoveduje: «Kregala sem" se vedno z možem, ki je bil hudobne narave, in žal mi je, da se je oče mojega moža javil kot oškodovana stranka. Živela sva v divjem zakonu od leta 1912. Od te dobe sva se vedno kregala. On me je pretepal in mnogo prič mi je za to na razpolago. Preds.: Preidite na stvar. Torej je vaš mož bil hudoben? Sancinova: Zelo hudoben. Lahko bi ga bila večkrat naznanili radi raznih stvari, a nisem mogla tega storiti, ker sem ga imela rada. Preds.: Vi ste bila tudi ljubosumna nanj? Sancinova: Ljubosumna? Ne! Le ko je prišla Uriovičeva v hišo, sem spoznala, da moj mož lazi za njo. Zve-dela sem celo, da hoče pobegniti z njim v Jugoslavijo. Udovičeva ve, da je pištola bila igračka. Preds.: Vi ste streljala nanj v maju 1925. v Žavljah? Sancinova: Da — z imenovano pištolo. Ko bi imela v rokah samokres takrat, bi moj mož bil mrtev, kajti streljala sem iz neposredne bližine. In tudi kar se tiče tiste jedke tekočine, ne priznavam ničesar. Hotela ,sem se zastrupiti z oetovo kislino, a Udovičeva mi je to preprečila in rekla potem mojemu možu, da sem mu hotela s tisto kislino pokvariti obraz. Nekaj dni potem me je ustavil Iium-bert v Žavljah in me ironično vprašal: «Imaš li še kaj strupa zame?» Odgovorila sem mu: «3ir-mam strupa a imam nekaj drugega^ Tedaj sem streljala nanj s tisto pištolo. Pr,eds.: Opišite nam tisti veZer 24. februarja! Sancinova: Moj mož je bil v gostilni pri «Rossotu». Sla sem ga ponj ob sedmih in pol zvečer. Šla sva proti domu in se že na cesti skregala. Prišla sva skupaj domov. da povečerjava. On ni hotel večerjati. Proti deveti zvečer sem šla iz hiše, da ga zopet poiščem, ker je zopet odšel. Našla sem ga pri Verbiču. Šel je z menoj zopet domov. Tam se je začel zopet kregati in odšel je zopet iz hiše. Sramovala sem 9e ga iti spet iskat. Šla sem le pred hišo, da vidim, kam je šel... Preds.: In potem? Sancinova: To je vse — potem sem šla spat. Preds.: Pozneje? Sacinova: Pozneje je prišel Marij VerbiČ in začel brti po vratih. Videla sem ga vsega prestrašenega in vprašala, kaj mu je. «Kaj ne veš — on pravi, da si ti...!» Tekla sem k Zgunu, kjer je bil moj mož. Tam je on začel kričati: «Ne pustite je k meni! Preiščite jo vso — bojim se je...! Ob osmih zjutraj so me aretirali. ^ Preds.: Kaj veste o prejšnjih ljubavnih odnošajih vašega moža? Sancinova: Bodo govorile priče! Preds.: Vemo sicer že, da ni bil ravno svetnik! Pri popoldanski razpravi se za-sliSi oče umrlega, Anton Sancin, ki na široko opiše življenje svojega sina z obtoženko. Kar se tiče zločina samega, ne ve ničesar. Sele po zločinu je bil poklican k umirajočemu. Tudi njemu je na vprašanje rekel pokojnik: «Je stre Ijala Emilija!« Pozneje je prišel k umirajočemu preiskovalni sodnik, kateremu je Humbert v navzočnosti očeta zaklical: «Pojdite stran, sedaj ne morem odgovoriti, govorili bomo pozneje!« Preds.: Obtoženka je govorila danes zjutraj o dolgu 64 lir napram vam, za katerega ste poklicali sina pred sodišče. Sancin: To je res! Bilo je nekaj med nama radi ene krave. Po petminutnem odmoru se zdi, da obtoženko prijemlje slabo. Šele zvonec jo nekako prikliče k zavesti. Predsednik pokliče nato pričo Ivana Casson, karabinerskega ma-rešjala v Skednju. Ta pravi, da je poznal družino Šuman-Sanrin dodobra. Imel je vedno s to družino opravka. Sprva radi ljubosumnosti Sancinove, potem radi gospodarskih prepirov in naposled radi nasilnosti. Leto pred zločinom je izvedel, da je Sancinova streljala na moža. Ona mu je rekla, da je streljala z neko igračko. Preds.: Zakaj niste naznanili tiste zadeve? Priča: Ker me je Sancin sam prosil, da ne storim tega. Preds.: Vaše mnenje o tistem streljanju. Priča: Prepričan sem, da je streljala s pravim samokresom takrat. Razprava se nadaljuje danes ob 9. uri zjutraj. I Društvene vesta S. D. «Adrla» Danes, točno ob 8. uri zvečer izredno važna odborova seja. Naj ne manjka nihče. Saksida naj prinese slike obljubljenega igralca! Važnost dnevnega reda zove vse! — Predsednik. Vesti zjšoriškega Goriške mestne vesti Imenovanje pokr. političnega tajnika lašisievske stranke Za pokr. tajnika fašistovske stranke za Goriško je bil imenovan inž. Caccese. Za to mesto je bilo več ambicijoznih kandidatov. Kot so enemu ali pa drugemu izmed teh kandidatov zašli zadkih štirinajstih dni izgledi za imenovanje, tako je ras ti a simpatija, vznemirjenje in odklanjanje med posebno mladimi avangardisti v Gorici. Varnostne oblasti so pa posebno zadnji teden skrbno pazile, da se ni dogodil niti najmanjši incident na prometnih ulicah mesta. Trg sv. Jelarja v Gorici V Gorici štejemo tri večje sejme: sv. Jelarja, sv. Jerneja in sv. Andreja. Prvi med temi tremi se vrši danes. Znan je, ker se pripeljejo nanj velike množine semenskega krompirja. Kakšna bo danes kupčija, ne moremo še vedeti. Radi slabega vremena v lanskem letu se je le malo krompirja pridelalo. Sicer pa opazujemo, da pešajo sejmi od leta do leta. Vreme kaže sicer ugodno, toda lepega vremena pri znani izpremenljivo-sti ne moremo prerokovati. bilje V nedeljo se je zaključil preko-ristn kmetijski tečaj v Biljah, katerega je obiskovalo 32 učencev. Na tem mestu se hočem prav iskreno zahvaliti v imenu vseh učencev, gg. učiteljema Humarju in Koglotu iz Vrtojbe za njihovo požrtvovalnost in potrpežljivost. Zaključka se je udeležilo več odličnih mož. iz naše občine. G. po-teštata je nadomestoval g. Stepan-čič iz Bukovice. Taki strokovni tečaji bi nam bili v dolgih zimskih večerih vedno dobrodošli; zato upamo, da ne bo ta prvi in zadnji. — Učenec. Mojfe !n širite „EDIKOST" Reška pokrajina ILIRSKA BISTRICA Hvala Bogu, sem vzkliknil, ko sem prečital zadnji poskus nekake polemike iz našega okraja. Dopisnika sta prav storila, da sta utihnila, zakaj mnogo važnejših problemov imamo, o katerih se lahko krešejo peresa, nego je problem plesa. Sicer pa smo čitatelji prav razumeli, da je resnica o naših plesih tam nekje na sredi med obema vnetima dopisnikoma. Čitatelj, ki v zadnjem času paz-no zasleduje dopise iz Bistrice, bo mislil, da imamo mi samo dve življenjski vprašanji: Gorski pašnik v Trnovem in ples. Drugače pa, da smo srečni. Gorski pašnik je imenitna ideja, ki je izzvala splošen odziv pri prizadetih, a tudi pri neprizadetih je zbudila velik'o zanimanje. Vsi s ponosom kažemo na malo kopico naših mož. ki so to idejo dvignili in jo z neutrudno vztrajnostjo uresničili, vsi z zanimanjem in z najboljšimi voščili spremljamo njihovo delo ter jim kličemo: Korajžno naprej, mora se-posrečiti! Tudi mladini, ki rada pleše, bi rad klical: «Korajžno naprej!», toda ne vidim je pri nobenem delu. Le tako naprej, bistriški in trnovski fantje in mladenke! Toda Če se enkrat zopet znajdete na kaki prireditvi v Baču, ali Zagorju, ali Jelšanah, ne nastopajte, kot bi bili Vi najpridnejša in najnaprednejša mladina tega sveta! Na noge, dekleta in fantje, imamo lepe tradicije, zdravo jedro, zveste in vnete pomagače, naši očetje radi odprejo listnico pri vsaki prireditvi vzdramimo se, Šlo bo! Zdi se res. da nimamo drugega kot pašnik in ples. Tudi jaz sem zabredel v to pesem. O, ne! Imamo tudi lesno trgovino. Ali bolje, imeli smo jo: V zadnjem času je trgovina z lesom popolnoma zastala, manjši in tudi kak večji obrat so reducirali ali celo ustavili delo. Posestniki žag, posebno pa naši vozniki se prijemajo za glavo. Trgovina z iesom je bila edina, ki je pomagala dosedaj premostiti suhe poletne mesece. Vzroki? Zunanji in lokalni-zunanji. V prvi vrsti splošna kriza, ki pritiska na velikega in malega kon-sumenta, potem pa pred vsem ostra konkurenca jugoslovenske-ga lesa Naši trgovci se že obračajo v Jugoslavijo, želimo jim, da bi zaslužili, toda drobni, mali zaslužek bo ostal zunaj. Tu je pred vsem poklicana vlada, da odpo-more. Najbolj pereče je za hip vprašanje trgovine z železniškimi pragovi in tu pred vsern z zaupanjem čakamo na ukrepe od zgoraj; sai je vlada iakorekoč direktni konsument. Med lokalnimi vzroki ip najbolj zarezalo v našo lesno trgovino letošnje nekako odklonilno stališče tukajšnje grajščinske uprave. Podrobnosti opuščam. Omenjam le, da ima grajščina Schonburg -Waldenburg sto- in stoletne tradicije izvrstnih in prisrčnih od-nošajev z našim okrajem in da so simpatije do grajščine globoko ukoreninjene v vseh slojih. Upamo, da bo sedanji zastoj v najkrajšem času izginil kot neznaten pomišljaj v zgodovini tega prisrčnega razmerja. Že skoro leto dni imamo pote-štata in še nihče ga ni omenil javno. In vendar je naš poteštat Car-lo Ognibene premarkantna pojava, da bi šlo javno mnenje kar tako mimo njega. Jaz moža spremljam in opazujem že dolgo vrsto let od daleč in od blizu in cenim v nJem najbolj to, da ima korajžo misliti s svojo lastno glavo. Mnogo predsodkov napram našemu ljudstvu je že odložil, česar drugi kljub svojemu dolgoletnemu bivanju no dosežejo. Štejem mu v veliko zaslugo, da skuša biti kolikor mogoče objektiven in se pri tem 'ne straši sporov s soplemenjaki. Vse polno problemov zori v naši in trnovski občini in za sedaj se vzdržujemo hvale in graje. Gospod poteštat naj ve, da imamo Še mnogo želja glede njegove osebe in uprave prosimo ga le, naj tudi nadalje misli s svr«i glavo ter upošteva mnenje tis.V-, ki jih pozna kot razsodne, poštene in sposobne, ne glede na narodnost. Pozna nas ž< dovolj, da trezno gledamo v sv< i in vemo, da pika spada na i, in pa na u; zares dober poteštat mora imeti priznanje od zgoraj in od spodaj. Zaupanje in priznanje vlade ima gospod Ognibene že davno, mi upravljanci, mu ga tudi ne bomo odrekil. Smo na pravi, poti, dobra volja je povsod, Ča-: kajmo! Ker sem že pri javnih funkcijo-narjih, naj omenim še dva, ki sta. nas žalibog zapustila. To sta kazenski sodnik, Pampiro, ter kapi-* tan finančne stražo, Magio. S ka-. ženskim zakonom, hvala Bogu,* nisem nikoli prišel navzkriž in \ zato povem, kaj ljudje, in posebno, oni, ki so imeli mnogo uradnih stikov s sodnikom, o njem govorijo. Sam posestnik, poznavalec gornjeitalijanskega kmeta, je sodnik Pampiro s čudovito lahkoto spoznal dušo našega kmeta, ki je duša kmeta vseh podnebij, zapi-' sana zemlji, ter je bil v pravemt pomenu besede pravičen sodnik. Štejejo mu v posebno zaslugo, da! je imel korajžo gotove ovadbe kritično in temeljito preiskati in ne jih jemati že v naprej kot nekak evangelij. Kapitana Magio pa hvalijo-«ifci*^ti na^i kmetovalci radi njegovega vljudnega in prijaznega občevanja o priliki urejevanja pristojbin za ž^anjekuho. Oba osebno skrajno simpatična funkcijonarja, ki sta si v privatnih stikih pridobila pri nas splošno priljubljenost, spremljajo našo najboljše želje. Za danes ostanem pri naših uradnikih. Omeniti moraj : še enega, ki ima žalibog napako, da jc preveč vnet za svojo uradno dolžnost. To se čita kakor nekako protislovje, pa je res tako, ponavljam: Žalibog! To je vodja tukajšnjega registrskega urada, go-si>od Nalezinek. Urad, ki ga on vodi, je v vsakdanjih stikih z žepom ljudstva in tu je gorje. Posamezne stranke in profesijonistl se splošno pritožujejo, da se izvršuje na nje prevelik pritisk pri povišanju registrskih taks. Za vsako pogodbo so stranke klicane, naše ljudstvo ne pozna še tozadevnega postopanja, v uradu se vljudno, toda s poudarkom gro/i z dolgotrajnim postopanjem, sik-nostmi, stroški in globami. V osta-. lem pa tega uradnika hvalijo vslf tisti, ki gredo samo po informacije, posebno trgovci. Postreženi so z vso vljudnostjo in temeljitostjo. — Kaj bi bilo, ko bi se uporabljala pri iztirjevanju taks večja umerjenost? Naše ljudstvo je pošteno, poslužuje se vestnih notarjev in odvetnikov in pritisk, ki se sedaj izvršuje, ni na mestu, posebno pri današnji krizi, kc marsikdo odprodaja, da se drži na površju, in je cena zemlje globoko padla, kar se mora upoštevati. Smo že tam, da se sklepajo samo ustne pogodbe, kar je v škodo erarju in ljudstvu. Marsikaj mi še sili iz peresa. Toda Vaše kolone, gospod urednik, so tesne. Priporočam se Va5i gostoljubnosti za drugo priliko. Aciou. BORZNA POROČILA Amsterdam 875-855, Belgija 301.50-306.50, Francija 85.75-SG.2o, London 100.32^-106.027a.New York 21.85-21.95, Španija 375-385, Švica -420-424, Atene 28-20 ,Borim 516-520, Bukarešt 13.20-13.50, Praga 64.95-(>5.i5, Ogrska 384-389, Dunaj 307.50-312.50, Zagreb 38.35-38.85. Uradna cena zlata (li. III.) 430.97. Vojnoodškodninske obveznice rn o-ročljivo za osebe, stare nad 50 lc. " prodaja samo v lekarni Caslcllan >\ cb, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deH'Istria). 353 PODLISTE (60) V. I. KRIŽANOVSKA: ' * NEMEZA ROMAN. ' Da bo Čitatelj razumel drzno početje pustolovca, je treba nekoliko razložiti notrajijo uredbo hiše. V tem obširnem poslopju je polovica pročelja gledala na drevored, a prvo nadstropje je imel sam bankir zase, druga polovica poslopja pa je bila nastanjena z najemniki, ravno tako tudi tretje in četrto nadstropje s posameznimi oddelki in vbodi, izvzemši veliko stanovanje v prvem nadstropju, odkoder so vodile stopnice k bankirju. Stari Abraham je £ivel v prvem nadstropju, a svojemu sinu je od kazal stanovanje na drevored, ker je imel mladi bankir povsem druge navade in živel na svoj način. Ko se je Samuel pripravljal na Ženitev z Valerijo, je razširil in prilagodil za nove potrebe svoje samsko stanovanje, ki mu je bolj ugajalo kakor razkošne sobe v prvem nadstropju; ko je pa usoda razdrla njegove načrte in je mladi finančnik dobil drugo nevesto, so se izvršile nove izpremembe. Očetovo stanovanje so priredili za stanovanje mladih zakoncev; tam so bile spalnice, oblačilnice in spre-jemnica; a na drevoredni strani si je Samuel izbral svojo delovno sobo in kot zvest vratar je stražil pred nepoklicanimi očmi tri sobe, v katerih je hranil vse spomine svoje nesrečne ljubezni kakor tudi vso opremo in vse darove, ki so bili doloženi za ljubljeno žensko. Poleg te sobe je bila večja soba za Čitanje, odkoder so polžaste stopnice vodile v bankir j evo spalnico. Ostali del stanovanja so zavcamale knjižnica, dvorana za slike, velika oranžna soba z izhodom na teraso, atelje i. dr. Tu se je čutil daleč od žene in blizu svojih spominov in tu je bilo njegovo priljubljeno zatočišče zlasti poleti. Žilber je dobro poznal vse te podrobnosti; in ko se je plazil ob hišnem zidu, je nestrpno iskal z očmi kakšno razsvetljeno okno. Kmalu je gledal medlo svetlobo, ki je prihajala skozi spuščene ruloje ter padala na zeleno listje grmovja; toda v bližnji daljavi se je iz široko odprtega okna jasno razlival žarek svetlobe. Z veliko previdnostjo se je Žilber povzpel do samega pod-oknika in pogledal v notranjost sobe; v dvorani ni bilo nikogar in na mizi je gorel svečnik s petimi svečami; ta dvorana je mejila na delovno sobo, katere vrata so bila zaprta. V luči sveč je Žilber videl klobuk in rokavice bankirja in kup časopisov in drugih papirjev. Z mačjo spretnostjo in brez najmanjšega Šuma je Žilber skočil v sobo, zgrabil svečnik, podžgal papirje, namizni prt in zavese, nato položil prevrnjeni svečnik na tla ter skočil v vrt Nato se je splazil k bratu, ki je bil še vedno skrit v grmovju, ter dejal tiho: — Pridi, da mi pomoreš prinesti lestvo, ki je nedaleč od tu skrita; pristavim jo k balkonu, a ti jo pridržiš, dokler ne pomagam Judinji doli- Pet minut pozneje se je Žilber vnovič povzpel na svoje opazovališče ter ugotovil, da se ni Y času njegove odsotnosti nič zgodilo; Ruta je slonela vznak 11a naslanjaču in zdelo se je, da nič.-ne vidi ne sliši, bledi Samuel je sedel sloneč ob mizi ter gledal predse z nespravljivo odločnostjo in mehanično zasledoval gibanje urnih kazalcev Preteklo je še nekaj minut v molčanju, ko sf je začelo širiti nekakšno ropotanje, slišati je bik oddaljeno kričanje, duh po diinu in smodenju jr prodrl v sobo; Samuel je začudeno dvignil glav<\ toda v tistem trenotku se je razlegel glasen ropot in razlegli so se glasovi: — Ogenj! ogenj! baronova soba gori! Mladi bankir je skočil pokoncu kakor elek- triziran. Njegova soba gori... a tam zraven je lerijin portret in vsi zakladi njegovih spomino,t in zraven še važni papirji in listine v njegovi pi salni mizi! Pozabil je na vse ter stekel iz sobe; neka minut pozneje se je prikazal Žilber na balkonu' stekel k Ruti, ki se še vedno ni ganila, ter rekel — Pridite k sebi, gospa; če hočete rešiti svoj# življenje, ne smete izgubiti niti trenotka; zbori ti hitro svoje briljante in vse, kar imate dragoce nega; jaz zaklenem med tem vrata buduarj^