1.V2. številka. Trst, v četrtek, J S. avgusta 1S08. Tečaj XXIII. „Edlaort" izhaja dvnkriit ti« «l«n, ritzun nedelj in pravnikov, /jutranje tedanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Nmi-o^hIiih /naša: Obe izdan j i na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, Četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe lirez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 iivč.; ponedeljske popoldanske Ste-i vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. T EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nvč. T edinosti je moji Offlaai se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Ponlana, osmrtnice in javne zahvale, domači ourlasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iljnjn nredniHvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema u prav nlst vo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 19. 1'pravnistvo, od-pruvnistvo iu sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo &tv. :t, II. nadstr. nr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Dunaj 17. »VViener Abcndpost« proslavlja vznešeno roj h t ven i dan cesarjev. Ta dan utihujo vsaki prepir, molčijo vsa nasprotstva in se srea na-p dnjujojo z nado na srečen preobrat stvari. Se bolj nego v prejšnjih letih je to pot spoznati pomembnost tega dneva, kajti v par mesecih bodo slavili avstrijski narodi završenje 50. leta vladanja svojega cesarja, iu v vsem civilizovanem svetu bode veselo odmevalo to slavje. .lednega mišljenja, jednoga duha moramo se izogibati vsem nasprotstvom iu blažiti iste iu vsi narodi kakor jeden bratski narod, vsi sloji ljudstva kakor jedna rodbina naj si zbirajo okolo eesarja. Dllllllj 17. V predslavjc rojstvenega dne cesarjevega je bil v jubilejni razstavi velik ljudski koncert, na katerem je sodelovalo tri tisoč pevcev. Dunaj 17. Iz ofieijoznega vira so zatrja, da na konferencah, ki se za prič no zopet dne 24. t. m., bode grof Thun vztrajal pri svoji zahtevi, da morata ostati nedotaknjeni earinarska zveza in gospodarski od nošnji med obema državama. Ako je ta vest resnična, potem gresta oba kabineta najhuje navskriž. l*raga 17. Vele industrijalec Kubinskv je daroval povodom cesarjevega jubileja 1,200.000 kron kakor ustanovno glavnico, katere dohodki naj se uporabijo v podporo delavcev njegovih tovarn, ki so postali nezmožni za delo, oziroma v podporo udov delavskih. Pari/ 17. »Jourt javlja, cla jo tožba Kristijana Esterhazvju proti majorju Esterhazvju spoznana ničevo in neveljavno, ker Kristijan Estcrhazv ni predložil sodišču v podkrepljenje svojih tožb tistih dokazov, ki so se zahtevali. (Zopet poraz Drev-fiissianov.) Pariz 17. I'radni list prijavlja dopis predsednika Fauro-a do ministra mornarnice Lokrov, v katerem predsednik povodom zadnjo revije bro-dovja čestita načelniku mornarnice, in pravi, da se vlada republike čuti poplačeuo za nje skrb, ki jo je vsikdar obračala do mornarnice. (lotov je, da se parlament ne bode obotavljal dovoliti potrebna sredstva, da se mornarniea vzdrži na višini zahtev in napredka. Atene 17. Vojni minister je odredil, da se uvede preiskava proti onim častnikom, ki so bili za časa zadnjo vojne pridodeljeni generalnemu štabu prestolonaslednika. Isti so obdolženi, da so, ko je grška vojska zapuščala Lariso, tam pustili vse vojaško karte, katere so rabili potem Turki v poznejih bojih. Xew-York 17. »Ne\v-York-Herald« javlja iz Hongkonga: Bojevniki Aguinalda, vodje ustašev na Filipinih, so delali Amerikanom težave. Iver so nezadovoljni, da niso deležni ugodnosti vzetja Ma-nille, so se spuntali in so napadli Amerika n e. Pariz 17. V ministerskem svetu je preči tal minister za vnanje stvari, Deleasse, brzojavko kra-ljioe-regentinje Španske, kakor tudi brzojavko predsednika Mac Kinleva, katera izrekata Franciji zahvalo za nje prizadevanja, ter naznanjata, da je Pariz določen kakor kraj razpravam, da so tako poda Franciji izraz visokoeenjenja in zaupanja. Potrogratl 17. Najvažneji tisti izrekajo svoje zadovoljstvo na tem, da so nehale sovražnosti meti Špansko in Zjedinjenimi državami. »Novice Vremja« povdarja veliki vspeh diplomaciji* Franeozke v nje prizadevanjih za zaustavljenjc sovražnosti ter meni, da se definitivni mir sklene brez vsacih težav, Glodč Filipin meni rečeni list, da se ohranijp Španski. NcWrffo!'k .17.'»Evening Journal« javlja iz ivlanille: Q vzetjif Manillc so znašale zgube Amerika nov o mrtvih in 4f» ranjenih. P tuj i konzuli so bili obveščeni o nakani admirala De\veya. Spanci niso odgovarjali na streljanje, pač pa so se isti uprli Amerikanom na kopnem. Število Spancev, ki so kapitulovali, znaša 700. Udanostna adresa do Njeg. Veličanstva cesarja, ki jo je sestavil in utemeljeval gospod župan H r i b a r na shodu županov v v Ljubjani in ki je bila tudi vsprejeta, se glasi: »Vašo cesarsko i o kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Odkritosrčna radost prešinja letos vse narode velike in mogočne države Vašega Veličanstva. Polni odanosti in zvestobe pa tudi neizmernega spoštovanja in hvaležnosti bližajo se drug za drugim vznožju Najvišega prestola, da ondi ponovč sveto svojo prisego ter dajo izraza srčnim svojim čutilom iu gorečim prošnjam. Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! Slovenski narod, čegar usoda je stoletja tesno zvezana z državo, kateri so slavno vladali cesarji iz prejasnega habsburškega rodu in katere žezlo je previdnost božja pred petdesetimi leti položila v posvečene roke Vašega Veličanstva, more o sebi trditi, da v teku dolzih stoletij niti najmanjša senca ni padla na njegovo podaniško zvestobo in udanost. Na neštevilnih bojiščih prelivali so hrabri njegovi sinovi dragoceno kri za domovino i u pre-jasno vladarsko rodbino; nepreračuuljive so materijalne žrtve, katero je ta narod prinašal za ohranitev ugleda, slave in moči države; neprecenljivi dokazi najiskrenejšega sočustvovanja, katero se je pojavljalo v njem ob žalostnih in veselih tre-notkih za državo in prejasno dinastijo. Po. vsej pravici zamore ta narod reči, da pač številnejši in bogatejši narodi živo v mogočni državi Vašega Veličanstva, da ga pa mej njimi ni zvestejšega od njega. Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo ! Slovenski narod, živeči v vojvodstvih Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski, v mejni grofiji Istrski in v svobodnem mestu Trstu ima se poleg svojega napora pred vsem zahvaliti Vašemu Veličanstvu za ves svoj dosedanji duševni razvoj in kulturni napredek. Nadeja se pa tudi, da bode Vašega Veličanstva očetovska skrb še nadalje ga osrečevala in da ga mogočna beseda Vašega Veličanstva dovede do popolne ravnopravnosti v narodnem iu političnem oziru, po kateri hrepeni vos čas, odkar je deležen postal ustavnega življenja in o kateri je prepričan, da — dosledno izvedena — postane najtrdnejša zaslomba moči in mogočnosti države. 'A- čutili iskrene hvaležnosti in oživlja- StT'SMfrjfi^bžnino se v imenu slovenskega naroda UtS&prTptiiki njegove občinske samouprave v vseh imenovanih kronovinah Vašega Veličanstva presijajnemu prestolu z nnjudnnejšo prošnjo, da blagovoli Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Veličanstvo sprejeti zagotovilo nespremenjene udn-nosti in zvestobe, ki navdaja srca vseh Slovencev do posvečene osebe Vašega Veličanstva. Vaše cesarsko iu kraljevsko apostolsko Veličanstvo! Dolgo se blesti sijajno žezlo jedne najmogočnejših držav v posvečenih rokah Vašega Veličanstva; daleč ima pa Vašo Veličanstvo tudi še do skrajne meje človeškega življenja. Iti da bi dobrohotno nebo Vašemu Veličanstvu na srečo narodov in v proslavo države dalo dočakati te skrajne meje, to je najiskrenejša naša in vsega slovenskega naroda želja. Bog ohrani, Bog obvaruj Vaše cesarsko iu kraljevsko apostolsko Veličanstvo!« Dodatek, ki se je vsprejel po predlogu župana dr. S e h e g u 1 e, se glasi: »Vaše cesarsko in kraljevsko apostolsko Vel i ča nst v o! Slovenski narod si pa tudi ničesar iskreneje ne želi, ko da bi spomin na petdesetletnico slavnega in modrega vladanja Vašega Veličanstva ohranjen bil poznim rodovom. V ta namen ustanovile so se iu se ustanove še širom ozemlja, katero je njegova last, razne dobrotvorne naprave in se postavijo jubilcjski spomeniki. Vendar pa je poleg tega živa želja v srci vsaeega Slovenca, da bi se Vašega Veličanstva vzvišeno ime spojilo ■/. zavodom, ki naj bi — jednako, kakor Vašega Veličanstva slavno vladanje pomenja razdobje v razvoju avstro-ogerske monarhije — pomenil razdobje v kulturnem razvoju slovenskega in ostalih, na jugu države živečih narodov. Samo mogočno besede Vašega Veličanstva je potreba, da se ustanovi v Ljubljani vseučilišče z bogoslovsko, pravoslovsko iu niodroslovsko fakulteto in še pozni rodovi bodo blagoslavljali trenotek, v kateren bodo ta beseda izgovorjena ali zapisana. Vase Veličanstvo bode zgodovina po vsej pravici imenovala mogočnega pospeševalca znanosti in prosvetitolja narodov, naj torej v spomin na redki dokaz milosti božje, ki se je razlila lotos na Vašega Veličanstva mnziljeno glavo, po Vašega Veličanstva ukazu nastane na jugu države novo gojilišče znanosti in posvete.« Trinajsta skupščina družbe sv. Cirila in Metoda (Zvršetok). Nato je poročal blagajnik g. A. Koblar. Družba je imela 1. lHi»7 t roško v I7.81i> gld. (.)2 kr., in sicer za šolo v Trstu 544<> gld. 711 kr., za šol. poslopje v Trstu 4001 gld. ;>1 kr., za šol. vrtca v Rojanu in na Greti 1741 gld. 57 kr., za šolstvo na Goriškem 25(15 gld., za šolski vrtec v Mariboru JJOiS gld. -12 kr., za šol. vrtec v Celju 470 gld., za šolo v Velikoveu tHM) gld. 50 kr., za šol. poslopje v Velikoveu »>77 gld. HS kr., za knjige 734 gld. 77 kr,, za tiskovine 112 gld. 515 ki1., za stanarino 175 gld, 35 kr., podpore in nagrade »o znašale gld. 7«! kr., rami troški gld. 47 kr. Dohodki pa h. znašali 1»>.0."l:l gld. «»i kr., in sicer doneski podružnic 71>U1 gld. .'tU kr., po-k rt iv i t«'1 j ninn 1 11 »O gld. kr., |H>dpora dež. /bora kranjskega 11m m i gld., obč. sveta ljubljanskega ">m gld., slov. posojilnic ."»HO gld., razni darovi 117* irM., Mohorjani so darovali .'to gld. 7raii 171>7» gld. 14 kr., iz nabiralnikov f>7 gld. <*»«; kr,, volila ti" gld. 70 kr. Lublanske Novize 341 gld. «>h kr. itd. Troski, za 1. 1 so torej presegli dohodke za 17Hrt gld. 1 kr. Kranjska je minulo loto za družl>o nabrala 7i>:i;> gld. HS kr., Štajerska ^»42 gld. 1H kr., Koroška 4*2 gld. HI kr., Goriška 1HH*» gld. 82 kr., Trst z okolico 3296 gld. 45 kr., Istra <»;» ghl. kr. Velikovška narodna šola je stala .'lii.413 gld. IT kr„ dolga je še 18.7gld. Tn dolg Upa družba večinoma pokriti z darili dveh umrlih dobrotnikov; jeden je volil okoli TiOOO gld., drugi hišo vOraden, ki utegne družbi donesti 12.000 gld. A danes sta vrli moška in ženska podružnica v Ribnici darovali 200 gld. O. župnik M. Male n še k je prečkal poročilo nadzorništva. V glavni odbor so bili zopet izvoljeni po pravilih izstopi vši gg. dr. vitez Rlei\veis, Gregor Kinspieler in Anton /logar; na mesto g. dr. I. Dečka, ki ostane družbi podpornik i nadalje, a se je vsled oddaljenosti odpovedal odhor-ništvu, g. prof. Rrežnik. V nadzornižtvo ho bili zopet izvoljeni trg. O. Dolence, M. Mnlenšek, Fr. Povše, Kr. Ravnikar in 1. Vrhovnik, v razsodništvo A. Kalan, dr. Munda, dr. Stor, I. (togola in I). Žagar. Prvomostnik g. T. Županje nasvetoval, da se odbor izstopi všemu odborniku g. dr. I. Dečku pismeno zahvali, da skupščina potom okr. glavarstva v Kočevju izrazi presvetlemu cesarju globoko uda-nost, zvestobo in pokorščino, presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu pa brzojavno sporoči udanost in velesp«ištovanje. Vse nasvete je vsprejela skupščina živahnim odobravanjem. PrvomoRtnik se je še zahvalil ribniškemu obč. za stopu, veleč. g. dekanu, damam iu vsem zbranim delegatom. Po zborovanju je bil »kupni obed v hotelu g. Antona Arkota. Zabava jo bila jako živahna in neprisiljena. Med obedom, s katerim so bili vsi popolnem zadovoljni, je svirala črnomaljska godba in vrlo pevsko društvo »Glas« iz Sodražice je zapelo več lepili pesmij. Običajno so se vrstile na-pitniec. Tako je prvomestnik napil presvetlemu cesarju, g. dekan prvomestniku, g. svetnik Viš-nikar vodstvu družbe, g. Svetce Ribničanoni, g Murnik domačemu pripravljalnemu odboru. Govoril je g. Rozman iz Celovca v imenu koroških Slovencev in g. Jaklič je napil zavednim Slovencem. Najlepša pa je bila gotovo napitnica p r v omes t n i ce tržas ke že nske pod ni žni ee, gospe Poni k varjeve. V krasni slovenščini, ka-keršne ne čujemo vsaki dan od slov. dam, je opisala poklic in nalogo slovenske matere, ki vzgajaj krepostne hčere in značajne sino\e, da se otme pogina slovenski rod. Ta govor je v istini zaslužil živahno pohvalo, a bodi tudi v vspod-bujo slovenskim materam. Završujemo svoje poročilo z željo, da se snidejo prihodnje leto na 14. skupščino slovenski mladino- in rodoljubi v obilnejšem številu. DOPISI. S Tolminskega, sredi avgusta 1808. (Pa-r a 1 c l a mej v se s 1 o v e n s k i m u č i t e 1 j s k i m jubilejnim shodom v Ljubljani in učitelj s tvom na Tolminskem.) [Izv. dopis|. Dična Zaveza slovenskih učiteljskih društev, li kateri spada tudi učiteljstvo na Tolminskem, proslavljala je prve dni t. m. v Ljubljani petdesetletnico vladanja našega presvitlega in priljubljenega cesarja Frana Jožefa I. in desetletnico svojega obstanka s posebno patrijotično manifestacijo. Y slavnostnih dneh 31. julija, 1. in 2. avgusta zbralo se je v središči Slovenije blizu 500 učiteljev in učiteljic iu mnogo druzega odličnega občinstva. Poleg slovenskih učiteljcv-učiteljio je bela Ljubljana ljubo/njivo in slovesno sprejela v svoje ozidje vrle sobrate-tovariše Ćelie iu Hrvate. Ljubljana je bila v zastavah. Godba je svirala. Ljubljansko dame so pogoščale zbrano učiteljstvo pravo slovansko gostoljubnostjo in ljubeznivostjo. Slovensko učiteljstvo je 31. julija, 1. in 2. avgusta t. I. pokazalo impozantno, kaj je in kaj zamore. Zbrano učiteljstvo je pokazalo s posebno navdušenostjo in ljubeznijo svoje čisto rodoljubje in plemenita čutila do milega naroda in prejasne dinastije Habshurško-Lotrinške. Srčna voščila so se vrstila in »opet spajala z navdušenim in mogočnim odmevom: Rog živi iu obrani presvitlega cesarja Frana Jožefa I.! Slovensko učiteljstvo, dobro organizovano v Zavezi slovenskih učiteljskih društev, donaša vidnih in priznanih sadov. Jubilejni shod slovenskih učiteljev so počastili: knezoškof dr. Jeglič, za dež. predsednika svetnik Seli cmeri, dež. glavar De tel a, generali in drugi vojaški dostojanstveniki, župan Hribar, deželni nadzornik Šuman, več državnih in deželnih poslancev itd. Skoraj vsi našteti i. dr. visoki dostojanstveniki so se vrstili in tekmovali v navdušenih govorih in srčnih pozdravih na učiteljstvo. Vsi so povdarjali in priznavali slovenskemu učiteljstvu neovrgljive zasluge za probujo in napredek naroda, za srečo domovine. Pa kaj bi vso našteval! Saj je pripoznano obče, da je učiteljstvo važen in vzvišan stan v človeški družbi. In vendar se nahajajo ljudje, ki učiteljstvo nečuvano prezirajo, preganjajo, v nesrečo spravljajo, in mu jemljejo ugled in spoštovanje v ljudstvu itd. Tako n. pr. na Tolminskem. Pčiteljstvo na Tolminskem so zalezuje in preganja iz šol z bajoneti, zalezuje inovaja državnemu upraviteljstvu in sodišču, izdajajo se odloki, v katerih so namiguje ljudstvu proti šoli in učiteljstvu itd. Pa kdo more našteti vse krivice! In Rog varuj, ako so je našel človek, ki so jo drznil braniti in zagovarjati šolske in učiteljske koristi na Tolminskem: po njem je. Toliko časa ga suvajo, zbadajo in mu grenijo življenje, dokler ga niso uničili. — Koliko jih ima nekdo že na vesti in zdaj so žo zopet drugi na vrsti! Rog so usmili in reši nas hudega! Kaj ne, g. urednik, kak razloček v postopanju z učiteljstvom na Tolminskem in na vseslovenskem učiteljskom shodu v Ljubljani! Politični pregled. K položaju. V zadnjem poročilu smo rekli, da so vesti o »zmagi« barona Rantfv-a v Islu zadobila znatno korekturo. To se je kaj jasno opažalo tudi v glasilih avstrijske obstrukeijo, ki so vidno kislim obrazom ulivala kar celo škafe vode v zubelj svojega vesolja...! O da, to je značilno za brezdomovinstvo, za izdajalsko nrav židovsko-liberalae klike, da se more veseliti madjarske zmage tudi o taki priliki, ko jo nevarnost eminentna, da so lastni domovini zasedejo globoke gospodarske rane — da more plesati divjega veselja, ko proti velika škoda žepom lastnih državljanov, veseliti le zato, ker se nadeja, da ob tej nesreči bode možno pograbiti kos plena — za-se! Ali niso to hijene, ki iščejo plena iz grobov — svojcev?! Ako to ni izdajstvo v najgrši obliki, potem res ne vemo, kaj je izdajstvo sploh! Kako vse drugača slika se nam kaže na Ogorekcm! Tudi tam so stranke, ki se sovražijo med .seboj in ki so bore za gospodstvo, ali, čim gre za ukupno korist, tedaj so vsi eden! ('e tudi ne gredo vsi po isti poti, ali gotovo proti istemu cilju. Tu jo ključ v pojasnilo, zakaj v kritičnih trenotkih, ko se ureja razmerje med obema polovicama in gre za milijone iu milijone javnega i imetja, zmagujejo navadno — Madjari ! No, kakor rečeno, to pot je bilo malo prezgodnje veselje avstrijskih obstrukcijonistov na nesreči lastne domovine. Nočemo trditi, da ne pride do zmage Madjarov, ali v tem trenotku je še ni te zmage. To pripoznavajo sedaj toliko avstrijski obstrukeijoniški listi, kolikor tudi poročila iz Budimpešte. V istem zmislu poroča tudi praška »Politik«, ki trdi, da je zajela iz najglobljega vira. »Vspeh niinisterskih potovanj v Išl sestoji v vidnem u blaženj u nasprotstva mod grofom Thunom in baronom Banflyjem. Zbliženje je pripisati posredovanju krone. Iver pa sklep kompromisa zahteva neizogibno dobre volje na obeh straneh za zbližnnje, potem ni možno v takem slučaju govoriti ni o zmagi ni o kapitulaciji. Hoče se torej le varati, ako se od izvestne strani opisuje barona Bantfy-ja kakor lovorom ovenčanega zmagovalca, a grofa Thuna kakor poraženca, ki se pripravlja, oplašen od ropotajočega nastopanja Ogerske, da avstrijske koristi izroči madjarskemn žrelu ter da izda domovino. € V teh izvajanjih praškega lista utegne biti pravo označenje sedanjega hipnega stanja našo krize. 0 vsprejemu deputacije odvetniike zbornice Kranjske v stvari znanega sklepa višega sodišča v Gradcu pravi praška »Politika«: »Dotični senatni sklep involvira kršenje po državnih zakonih zajamčene jednakopravnosti slovenskega jezika; se protivi tudi določilom civilnega pravdnega reda in krši na flagranten način jezikovno predpise, veljavne do sedaj za imenovano sodno območje. Voditelj sodno uprave stori torej lo svojo najprvo dolžnost, ako poskrbi za popravo čudne odredbe, katero treba menda pripisati le osebni mržnji do vsega, kar je slovenskega. On je dolžan storiti tako tudi zato, da prepreči morebitna posnemanja tega odrekanja prava od strani drugih sodnih oblastev v jezikovno mešanih deželah. Ce kedaj, velja tu v prvi vrsti stari rek: Principi is obsta, sero medicina paratur. Kubansko vprašanje. Ruske »Novosti« pravijo — govord o tem vprašanju —, da Španske vlade niso znale predvideti dogodkov, ker so bile vedno nepristopne zahtevam Kubancev. Da je Španska o pravem času dala Kubi zahtevano avtonomijo, imela bi danes ne le še svoje kolonije in svoje brodovje, ampak ne bi bi bila zašla tudi v žalostno politiško položenje, v katerem se nahaja sedaj, da za mnogo let bode veljala v Evropi malo ali pa nič. Apantke skrbi. Sedanje španske vlade ni zavidati, saj se jej kar vrhovatijo skrbi. Tolažiti mora užalostoni narod ; skrbeti mora, da ob sklepanju miru še reši, kar se sploh še rešiti da; svojo oko mora imeti vedno obrneno na naklepe repu-blikanov, Karlistov in sočijalistov, a sedaj se je pridružila nova velika skrb: kaj storiti z nebroj častnikov, ki so služili dosedaj v kolonijalni vojski na Kubi in na Portorico?! Doma jih ne more namestiti, v prvo, ker nima prostora zanje, v drugo pa, ker nima denarja, da bi jih plačevali. A vsi se povrnejo sedaj na Špansko. Rati se je za resno, da se ti siromaki pridružijo revolucionarnim življem in da postanejo resna nevarnost za sedanji red v državi. Domače vesti. Predvečer rojstnega dne cesarjevega se jo proslavil v Trstu na običajen način. Proti večeru so so jela zbirati doli označena društva z svojimi zastavami na dvorišču velike vojašnice. Ob 7. uri in pol je ostavila vojašnico godba pešpolka št. 47, da izvrši svoj obhod do poveljstva mornarskega okrožja in nazaj. Mej tem so se zbrala društva, ki so se razvrstila v vspored. Obhoda so se udeležili: »Au-stria«, »Del. podp. društvo«, »Tržaško podporno in bralno društvo«, »Uniono oporaia triestina« (katere členi so pa vsaj po polovici Slovenci) iu »tržaška mladina«. Sprevod se je pomikal preko Torrente, lesnega trga, po Corsu in pred namestništvo. Tu se je svirala cesarska pesem. Mej podoknico pred na-mestništvom so so spuščali umetnini ognji na Llov-dovem parniku »Stadion«. Sedaj pa hočemo izroči par iskrenih besed: naj so nam že potem očita — kar hoče. Kajti, treba vendar enkrat govoriti resnico, oziroma, podati nekoliko korekture — recimo tako — netočnostim v poročilih izvestnih listov. Ros je, da je bilo sinoči mnogo ljudstva po ulicah. Ali istotako je res tudi nastopno dvojno: a) da oni sloji, ki fmajo upravo mesta v svojih rokah in ki zasedajo prva mesta v takozvani »družbi« tržaški, so niso ni najmanje zanimali za sinočno slavnost; b) da je bilo pač razsvetljenih par Llovdo-vih parnikov in da je bilo videti tu pa tam kakov transparent ali kako razsvetljeno okno — (n. pr, na Corsu okna gospe Majcenove, ki je — Slo- ven k a, in hotel gosp^nia Volpieha, ki pa je — Ceh) —, ali o kaki dekoraciji ali iluminaciji v veei meri — da ne govorimo o splošni — ni smeti niti govoriti. Pa? — čast komur čast! — tudi branjevke na lesnem trgu so tudi letos, kakor vsako leto, storile svojo dolžnost, ali tudi one so po veliki večini — Slovenke. Toliko smo hoteli konstatovnti. 1'verjeni smo, da nismo s tem ničesar zagrešili, saj to vendar ne more kazati na nelojalnost, ako kdo govori — resnico ! V gostilni Konsumnega društva« v Rojanu se je zbrala velika družba, da dostojno proslavi ainočnji večer. Peh) je pevsko društvo »Zarja«, prižigali so se umetaljni ognji in gosp. Ivan Marija Bole je v kratkih, a jedrnatih besedah označil pomen to slnvnosti. Tudi v gostilni gospoda Trevna v Rojanu so se prižigali umetalni ognji. Povodom cesarjevega rojstnega dne je bila danes ob 'J. uri predpoludne slovesna služba božja v katedralki sv. J u sta. Službo božjo je daroval prevzv. vladika Sterk in so se jo udeležili načelniki civilnih in vojaških oblasti. V spomin prijatelju-naroitiijaku. Pod tem naslovom nam pišejo: /e zopet eden manj! Dne 10. t. m. je zntisnil svoje oči za vedno veteran iz delavskih krogov. Guli n u I v a n a, bivšega I )oli-narjevega somišljenika in sotrudnika, ni več med nami! Dragi Ivane! Ko ti posvečujem te zadnje vrstice, spominjam se Tvojih tožcb, koliko da si Ti žrtvoval za probujo nas tržaških Slovencev! izjedaj pa Ti je prišla ura plačila iti Bog vsevečni Ti poplača gotovo stotero vse, kar si žrtvoval za nas! Ti si delal, ko smo mi še spali, a danes, ko si legel k večnemu počitku po 62-letnem truda-polnem življenju in mnogoletnem delovanju, ostajamo mi tukaj, mi, ki bodemo nadaljevali narodni boj, dokler ne izvojujemo popolne zmage narodu našemu ! Sprejmi, dragi Ivane, zadnji srčni pozdrav od Tvojih ostalih tovarišev-delavcev, a naše iskreno sožalje bodi v tolažbo Tvojim osirotelim dragim! Brejski. Shod županov v Ljubljani je bil — kakor posnemamo iz ljubljanskih listov — jedna najsijaj-nejih manifestacij, kolikor jih je še videlo središče Slovenije, Ljubljana jo bila bogato odičenn zastavami. Shoda se je udeležilo nad 700 županov od vseh krajev domovine slovenske ter več deželnih in državnih poslancev. Shodu je predsedoval župan Hribar. Na slavnostnem zborovanju seje vspre-jela udanostna adresa z dostavkom dra. Sehegule, v kateri se prosi mogočne besede cesarjeve za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Po predlogu župana Božiča je sklenil shod, da se Hribarjev načrt adrese dopošlje cesarju potom deželne vlade, predlog dra. Sehegule pa naj se izroči cesarju po deputaciji kakor posebna prošnja. Po slavnostnem zborovanju je bilo drugo zborovanje, na katerem so bile vsprejete razno resolucije. Ob 1. uri je bilo slovesno pogoščenje. Vedno lilije. Sedaj pa si res že ne moremo misliti drugače, nego da so zaplečniki poluofici-joznega »Mattina« in sestre mu »Sere« storili sveto prisego — prav tako, kakor v tisti znameniti noči leta 1307. švicarski junaki na gorskem pašniku Riitli —, da bodo žalili in izzivali Slovence ob vsaki priliki — iu tudi ob takih, ko prav za prav to časnikarsko podjetje ne bi imelo nikakega povoda, da si praska svojo poloficijozno kožo. Tako se je zgodilo tudi povodom pevskih slnvnosti v Celju. Neovržna istina je, da so se te slnvnosti izvršile nujčastneje vzlie knnilmlskini napadom celjske — sodrge; gola resnica je, da je bila udeležba ogromna iz vseh slojev naroda, tako, da je priznala celo »Neuc Freie Presse«, da je bilo udeležencev »okolo 3000«, dočim je priznal sam »Grazer Tagblatt«, da so Nemci napadali Slovence in jih pretepali ter se je bahal, da so Nemci poslali Slovence domov »zelenimi in modrimi spomini«, in je bil celo »Piceolo« toliko pošten, da je priznal nekako, da so Nemci izzivali slovenske goste — kur dobiva svoje potrjenje tudi v dejstvu, da so zaprli jednoga najhujih kričačev nemških. Ob takih dejstvih je bila »Sera« od minolega torka toli brezobrazna, daje poročala nastopno: »Slovenska slavnost, za katero so se že tedne delale velike priprave, se je prevrgla na način, ki je močno obžalovanja vreden. V vsem je došlo le kakih 300 kmetov in delavcev, ki so se ves dan oglašali svojim živio-kričanjem. Da se preprečijo izgredi, bil je konsignirnn v vojašnici bataljon domobrancev in 3"> orožnikov. M e d drugim so bile one osebe, ki so nosile nemške znake, poliva ne so I i ta r no kislino; proti drugim N c m c e m s e j e m e t a I o k a m e n j e •. Torej tudi v tem slučaju, ko sta so vzdržala na višini vsaj relativnega poštenja celo glasovita »Neue Freie Presse in še glasov i tej i »Piceolo«, ni mogla polotieijozna Seru drugače, nego da je zlezla v I »lato —• laži. Menda se tam doli počuti najin >lje. »Sera« pravi, da so bili na slovenski slav-nosti sami kmetje in delavci. To je sicer brezobrazna laž, kakor je brezobrazno vse postopanje »Mattina« in »Sere« proti Slovencem —ali kaj potem, če bi tudi bilo res tako?! Saj sta slovenski kmet in delavec toli pošteni in častitljivi prikazni, da bi si h' umazala prste, ako bi kedaj hotela nesreča, da prideta v dotiko z roptiljnmi, ki ž rej o iz — vsakih jasli! Ste-li čuli obrekovalci ?! Tu 1' as voulu Georgc Dnndin ! Značilna črtica o tržaških razmerah. Pred nekaj dnevi je prinesel ta list vest, posneto iz »Deutsche Zcitung« o čestitki bivšega tržaškega finančnega ravnatelja Sehuster-Bonnott-n novoimenovanomu ravnatelju Otonu pl. Ziinermannu. Dotična notica v omenjenem listu od l«>. avgusta t. 1. se glasi doslovno tako-le : »Včerajšnja »NViener Ztt:.* objavlja imenovanje novega finančnega ravnatelja v Trstu, višega finančnega svetnika Otona pl. Zimmernanna, ki je bil ob jednom imenovan dvornim svetnikom. Prejšnji tržaški finančni ravnatelj, dr. Mnkso Schustor-Bonnott, kateri je o priliki svojega odstopa od službo v juliju t. 1. v svojem slovesnem govoru do uradnikov finančne uprave označil razmere, nahajajoče se v merodajnih krogih tržaških, ter je povdarjal pogledom na to, da je za nepristransko vedenje poslov finančne uprave neizogibno potrebno, da se popolnoma ločijo f i n a n č n i p osli o d p ol i t i č n e u p r a v c, poslal je svojemu nasledniku, imenovanemu dvornemu svetniku pl. Zimmermannu brzojavko s to-le vsebino: «Ce-stitam prisrčno na imenovanju. Tvoja oseba jamči popolnoma za nadaljno v o d e n j e n ep r i s t r a n-ske uprave, kakor tudi za boj proti vsakoršni korupciji in protekciji, četudi provzročeni od mogočne strani.» Jubilej li i dobrotvorni koncert, ki se je vršil minolo nedeljo v gostilni »pri zlati kroni« gospoda Trevna v Rojanu, je vspel najlepše v vsakem pogledu. Udeležba je bila nepričakovano velika, tako, da je bil vrt natlačen somišljenikov, ki so hoteli proslaviti 50-lotnico Njegovega Veličanstvu, a zajedno priskočiti na pomoč bednim Dalmatincem, toli hudo prizadetim po potresu. Zbrane je kaj lepo ogovoril gosp. Kamuščič, rekši po priliki: Jubilejna slavnost, združena z dobrodelnim namenom, soglaša z željo našega milostljivoga in dobrotvornoga vladarja. Slovenci se še spominjamo, kako je pred pur leti potres razrušil našo belo Ljubljano in pretresel srea vse Slovenije. — Enaka nezgoda je zadela revne prebivalce Sinja v Dalmaciji. Mesto iu 40 vasij je razrušenih, na tisoče prebivalcev brez strehe. V tem trenotku se spominjam na zlati rek: viri 1» u s u n i t i s! V tem geslu gleda naš promili vladar glavno oporo Avstriji. Ravno ta rek imel bi pa posebno za naše tržaške razmere velik pomen, ko bi se bil res uveljavil. Skupnimi močmi naj bi delovali vsi Tržaški Slovani! Kaj bi potom ne dosegli vsega! Poglejte, danes, ko se je priredila tako važna slavnost, vidim vas mnogo, a ne vidim marsikaterega, katerega sem pričakoval. Kje so ostali? (Tako je! dobro!) Izmed slovanskega elementu v Trstu so Srbi, oziroma Dalmatinci nu j bogatej i; ko bi se združili z nami, sodelovali z nami, idi nas vsaj podpirali gmotno: kakšen ugled 1»i imela vsa našu stvar! Kje bi že bili naši vspehi! Danes ni dan, da bi očitali komu; dunca smo se zbrali, da proslavimo jnhilejsko leto našega milostljivega vladarja. In kakor je bil on vselej prvi, ko so njega narodi prosili pomoči, sledili smo tudi mi temu izgledu. Prišli smo, da pomoremo našim sol »ratom Dalmatincem. Lepim patrijotiškim akordom je zaključil g. Kamuščič svoj govor, kateremu je sledilo burno odi »bravanje. Koncert se je zapričel trikratnim živio-klieem na cesarja ob sviranju cesarske himne, ki se je morala ponoviti večkrat. Vse, od pevskega društva »Kolo« pmizvajane točke, kakor tudi točke, proizvajam- od tamburaškoga zbora rojanskegu vse pod spretnim vodstvom g. Vogriča — so dosegle najlepši vspeh in so se morulc ponavljati. Med petjem in tamburanjem so se ponavljali pojavi pa-trijotizma in ljubezni do domovine. Gospića Amalija Pet riče v u — predstavljajoča Avstrijo, z mečem branečo kip Njeg. Veličanstva — je kaj lepo deklamovala v patri-jotičnem zmislu. Vse se je dvignilo — a ko se je razkril krasen transparent v bengaličnem svitu in ob prižiganju bengaličnih ognjev, je vsa družba pela himno. Koncertu sta sledila šaljiva tombola in plesni venček. To slavje, ki je imelo dvojni značaj : jubilejni in dobrotvorni — je vspelo torej najlepše, nu čemer gre zahvalu trudoljubivemu odboru, vsem sodelovalcem, a tudi skrbi gostilničarja, gospoda Trevna. Dvigncnje ostankov potopljene ladijc »Danac«. Ze nekaj mesecev — prav zu prav se je poskušalo že večkrat dokaj let sem — delal jo podjetnik g. Amodeo, da bi dvignil ostanke francoske vojne ladijc »Danae«, ki se je v noči 5. septembra 1. 1K12. pogreznila vsled eksplozije. Ladijo, ki je ležala nad 85 let na dnu morja kakih 15 metrov od pomola sv. Karla, posrečilo se je po vstrajnem delu podjetnika in njegovih delavcev ter s pomočjo orodju pomorskih oblastij dvigniti zu kakega pol metra iz votle. — Ker je bila voda pri pomolu sv. Karla pregloboka, odločil je podjetnik, da povleče potopljeno ladijo v nižo votlo, kjer bode lažje priti do nje. Včeraj se je to tudi srečno izvedlo. S pomočjo »pontonov« so prevlekli ladijo pod vodo do obližja svetiljnika, kjer bodo skušali dvigniti posamične dele. Posebno zanimanje vlada za vojno kuso, ki je baje prenapolnjena na potopljeni ladiji. V kratkem se pokaže menda, v koliko du so opravičene te le nade. Dobava za vojno upravo. Vojna uprava hoče kupiti po trgovinski uzunei : 400 k. pšenice in 2040 kv. rži za zalogo moke v Mariboru; potem: 400 kv. rži za vojaško oskr-bovališče v Gradcu, 1HOO kv. ovsa za vojaško oskr-bovališče v Gradcu, 1500 kv. ovsa za vojaško oskrbovališče v Mariboru, 1000 kv. ovsa za voju-ško oskrbovališče v Ljubljani, 100 kv. ovsa zu vojaško oskrbovališče v Trstu, 1800 kv. ovsa za vojaško oskrbovališče v Celovcu in 1S00 kv. ovsa zu vojaško oskrbovališče v Beljaku. Ponudbe za prodajo vsprejeniu intcndanca •"». voja do 2!>. avgusta t. 1. ob 10. tiri predpoludne. Podrobneji pogoji so lahko upogledujo v vsakem vojaškem oskrbovalnem magazinu, potem nu politiških okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih družbah v območju vojn (Štajersku, Koroška, Kranjska, Istra, Gorica iu Gradiška.) ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessanflro Levi ffliuzi v Mu. Vla Kiborgo 21 in Pia/.za Itosario 2 (Solnko poslopje). Zalogu pohištva in tapetarij vseli slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zuhtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne tla bi zu to ručunil stroške. oo j«- let sama doma. Ker je liilo mraz, zanetil je o-letni deeek ogenj, da l>i se grela, toda vsled neprevidnosti razširil se je ogenj po liiši ter je upepelil isto. .'»-letni otrok je poginil v plamenu. Padel v morje. Včeraj popoludne je pailel v morje neki deeek kakih 10 do 12 let, med tem ko je (najbrže preveč zamišljeno) opazoval trgovino z linearni. Na pomoč mu je priskočil hitro mornar liližnje ladije ter ga rešil iz vode, tako, da je deček odnesel le nekoliko straha iu mokre hlače. Tatvina. Ano Zotter, kuharico v neki gostilni, čakalo je neprijetno iznenađenje, vrnivšo se na svoj dom v ulico Capitelli št. ;">. V njeni odsotnosti udrli so do sedaj še nepoznani tatovi v njeno soho ter jej odnesli hrez slovesa več dragocenosti, kakor: eno zlato verižico, dva prstana z dijamanti, in drugo v skupni vrednosti lil) ghl. ter znesek <1 gld. f><) kr., katerega je pripravila Zotter, da plača žnjim najemšČino. Policijske vesti. Aretirani so hili: 241etni h1 ran (Jionini, dninar iz Italije oh 2. uri popoln -noči na travniku poleg miramarske ceste t<'r .'Uletni dninar Peter Valente tudi iz Italije, oba, ker sta bila brez sredstev; 2Hletna vlač u ga Marija Kavčič danes zjutraj na senčnem trgu, radi vlačugarstva. Koledar. Danes v četrtek 18. avgusta: Helena, kraljica; Egauit, muč. Jutri v sredo 1!>. avgusta: Ludovik Tol., Šk.; Klali j, šk. SolnČni: I Lunin: Izhod oh 4. uri 49 min. Izhod ob f>. ari 59 aiin. Zahod n 7. „ 17 „ Zahod „ 7. „ 12 „ Ta je ;54. teden. Danes je 2211. dan tega leta, imamo torej Se l.'J<> dni. Zadnje vesti. iMllluj IS. Kojstveni dan cesarjev se je slavil tu najsijajneje. Zjutraj je bila velika vojaška parada na Sehmelzi, po vseh cerkvah so se darovale slovesne službe božje, vse mesto je odičeno in mrgoli došlih tujcev in vsi listi proslavljajo ta pomembni dan. Dunaj 18. »Neue F ione Presse« trdi, da vsakako prevladujejo ogerske zahteve. Gotovo pa da jo tudi to, da jo položenje jako resno. IMinaj IS. »Fremdenblatt« priobčuje oliei-jo/no izjavo, izjavljajoč*) kategorično, da je izključena vsakoršna prememba avstrijske ustave. Zato da so neosnovan«; vse vesti, širjene po Slovanih o nasiljenem uvedenju nove ustave. Hiidl lil pestil IS. »Budapesti llirlap« trdi, da se je ideja nagodbenega provizorija ojuistila ter da se pogodba obnovi doleta li>03. Kvoti da ostari eti dosedanji. \ew-York IS. |z Manile javljajo: Divizijski general Jaudenes je privolil v predajo Manile lo z malenkostnimi pogoji. Glavni pogoj je bil ta, da se Amerikam izjavijo pripravljene braniti Španec pred ustaši. V kolikor so se Amerikani polastili španske posesti, so položili Španci orožje, izvzemši vojaštvo na severu starega mesta, kateremu je bilo dovoljeno, da ostanejo v nasipih, da brzdajo ustaše. Ob napadu Amerikanov na Manilo je bilo baje 1;")0 Si. ancev ubitih, .500 pa ranjenih, 3ladrld IS. Ministerski svet se je bavil danes z brzojavko o predaji Manile, Brzojavka ne obseza nikakih podrobnosti. Iz iste je razvidno samo, da se je predaja izvršila par ur po podpisu mirovnih preliminarijev, kar bode povdarjala Španska. Zahvala. Podj)isani odbor Čuti se dolžnega, zahvaliti se vsem onim, ki so mu šli na roko o prireditvi prve veselice ter so omogočili isto; posebno pa se moramo zahvaliti gg. Negodetu in Ka/.mu za razne nasvete in navodila, gospodičini Čokovi za divno deklamacijo, gg. barkovljanskim diletantom, blagim dobrotnikom, ki so preplačali vstopnino, sploh pa vsem meščanom in okoličanom, ki so nas počastili svojim obiskom. Hvala vsem! Odbor pevskega in bralnega društva v Lonjeru. Zahvala. Podpisani odbor se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakor si bodi pripomogli, da sc je naša veselica dne 7. t. m. tako častno izvršila. Osobito se zahvaljujemo vsem udeležencem in darovalcem, potem slav. pevskima društvoma Slava iu »Adrija , ki sta nas počastili v lepem številu. Posebe pa še »Sla-vašem,« ki so našo slavnost povečali svojim krasnim petjem. Dalje gosp. prof. Alatku Mandiču, ki nam je dovel premilih gostov iz bratskega nam naroda češkega, slav. »Delavskemu podp. društvu« za brezplačno prepuščene stvari, in slednjič: gg. Simonu Skrinjarju za blagohotno sodelovanje na blagajni, Sos i ril za prireditev in za izvedenje igre, gos|)ieama Poniž in liaša ter gospodoma .M. Skrinjarju in Jazhee-u za trud in za sodelovanje v igri. Itog plačaj ! Trst, 17. avgusta 1S«>S. Odbor pevskega društva „Kolo". Najnoveja trgovinska vest. »W-York 11. a vgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za september 1>!>7/h, za december l!7r,/8. Koruza za september i)f>'/*, za december —•.—. Mast .r>4f>. Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe »v. Cirila In Metoda. S tem koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljši od vseli poznanih eikorij; ob enem pa podpirate tudi našo Šolsko družbo »v. Cirila in Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba. Mal položi dar — domu na altar! ^Zavoi za uniformiranje in civilna tojačnical Frana Jiras ulica Canerma !> — v Trutu — ulica Coserma f> Priporoča se k» napravo uniform In civilnih oblek. Postrežba poštena. Zaloga vseh vrst za uniforme po tovarniških cenah. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „TiHofenii cvet" (MUlelloii), (isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če jieče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlju-nju in bemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane fi() nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai due Mori" v TRSTU, veliki tri. Tudi za f>5 nvč. v markah dopofilje se franko. ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloga poliišlva za jedilnice, spalnice iu spre-jeinnlcc, žiinalc in percsuic, ogledal in železnih blavraja, po cenah, f>, 7fi novč. in' več samo v prodajnlnlci Pri 4 letnih časih Barriera vecchia 6tv. 7 1200 oralov zemlje! Lastnik gnijSčini' Stari Ribnik nit HrvaŠkem razproda od svoje grujsčine, ki je 1 uro oddaljena od Metlike in dve liri od Karlovcu, na drobno kaeih 1200 oi'illov /omlje. Ta grajžčina ima plodovit svet. Kupijo se po ceni lahko njive, hoste in travniki ter tako naseli veliko kmečkih rodbin. Lesa je dosti in žaga blizu. Pohištva se z malim denarjem napravijo. Kraj je lepa ravan, zemljišča imajo globok svet in so doslej še malo bila izrabljena. Voda Kolpa teče mej temi zemljišči. Sadno drevje raste bujno na teh zemljiščih, — Dninarjev je dosti dobiti po 30—40 nvč. brez hrane. Dogovori se lahko plačilo kllpOV JIO lotili proti zavarovanju. Podrobna pojasnila podaja (»skrbništvo grajščine Stari Ribnik pri Metliki. Na prodaj je hiša z dvema vodnjakoma pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Več ko poizvtf pri gosp. (JaHtellan, Villn Neokcr. Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU, Via 8. Laz/aro Stv. 6, nasproti palače Salem. Zaloja oripalnili šivalnih strojev „AJria" iz Budimpešte in koles iz najbolj slovesih notranjih in inozemskih tovarn. 94T* Šivalni »traji se garantiijejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno nikilirauje. Zaloga vseh pripadkov za kolesa in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koles. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvrSujejo ae najaatančneje, brzo, po nizkih cenah.