Uredništvo je v Ljubljani,
POLITIČEN DNEVNIK
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiratoa pisma se ne sprejemajo
Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20— Din, po raznašaleih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32’— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane I' Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust.
St. 76.
V Ljubljani, sobota 3. aprila 1926.
Leto I.
vstajenje. Beda v državi — poslanci brez dela.
\/c t ti ir* n ta nr-ivniiipvi V
Kristovo vstajenje praznujejo. V solnčni pomladi., pomladanskem prebujenju in prerojen ju.
Kedaj bo praznoval proletariat svoje vstajenje ?
V težke verige suženjstva vkovan, hodii proletarijat svojo pot na Golgoto, Kajti, razvoj zgodovine je tak, da bo šele po trpljenju, po Golgoti prišlo vstajenje in novo, prerojeno življenje tudi za proletarijat.
Kaj je še daleč tisti veliki dan, tista velika nedelja?
Neizprosen je zgodovinski razvoj. Izpremeniti ga ne more nihče, pospešiti more kvečjem njegov razvoj.
V boju med delavskim in kapitalističnim razredom, v boju med izkoriščanemu se ustvarja zgodovina. Na bazi tega razrednega, revolucijonar-nega boja kleše proletarijat sebi zmago, piše zgodovino, ustvarja pogoje za novo družbo.
Tudi jugoslovanski proletarijat bo moral sodelovati v tem boju. — Četudi danes brezpraven, četudi danes zaničevan in preganjan, njegova je bodočnost in le on bo še slavil in praznoval svoje vstajenje.
Razočaran je danes svet. Pričakoval je vsak, da bo svetovna vojna končno zavrgla brutalno silo, da bo povojna družba zmagovito postavila geslo: nikdar več vojne!
Kakšna zmota!
Mesto razorožitve prevladuje danes problem oboroževanja. In v naši državi trpi delovno ljudstvo tudi vsled vojnih in vojaških izdatkov.
Zato pa ne zaznamujemo napredka, zato v državi ne poznamo blagostanja. Brezposelnost, beda in pomanjkanje je križ, kii ga nosi proletarijat na svojih hrbtiščih.
Pa moti se, kdor misli, da je to večna usoda proletariata. Socijali-zem, socijaliistična družba bo prišla, s tem pa tudi rešila suženjstva in izkoriščanja delavski razred.
Kristus je vstal, to je velikonočni -hc pobožnega ljudstva.
Proletarci vseh dežel, združite se, hi je bojni klic izkoriščanega ljudstva.
V tem klicu pa je za proletarijat izražena cela pot do vstajenja. Prebujenju 1 azredne zavesti!, enotnosti delavskega razreda naj služi vse delo nroletanjata. Potem pa bo prešel proletarijat zmagovit preko velikega petka v veliko nedeljo.
Vstajenje bo takrat slavil _ svetovni proletarijat, k novemu življe-niu bo vstalo takrat človeštvo.
Jugoslovanski proletarijat preživela dobo najhujše socijalne in politi-cne reakcije. Zato je velika noč za proletarijat le glasen, še bolj glasen imperativ: proletarci, združite se!
I o najbridkejših razočaranjih, po najhujsih preganjanjih se znova zbira tudi v naši državi ob socijalisti-čneffl praporu delavska armada. Prve uspehe je že dosegel razredno zavedni proletarijat.
Še glasnejše bodo zato vpili krvniki: križajte jih, preganjajte jih. Tem odločnejše pa bodo socijalisti nastopali za pravico, svobodo, za so-cijalizem.
Velika noč — zmaga pomladi, hod' simbol, bodi nam pravec!
Revolucijonaruif marksizem, proletarska zavest in solidarnost bo prerodila delavsko dušo. Delo za so-cijalizem bo delo za proletarsko vstajenje, delo za novo človeštvo.
Kratka je šc Golgota, kratka je pot trpljenja, za gorami že vzhaja proletarsko vstajenje.
Korupcijo zakrivajo, zakonodajno delo odrivajo. Proračun je utrudil poslance, uničil bo jugoslovanske prebivalce. Vlada zavezana, da ratificira mednarodne konvencije, izvede starostno zavarovanje, reši brezposelno vprašanje. Za obup delovnega ljudstva se nihče ne zmeni. Le vojni minister je
zadovoljen.
Da zasmehujejo težko preizku-šano in brezmejno izkoriščano delovno ljudstvo pravijo, da se morajo sedaj poslanci odpočiti.
ZA 60 DNI PA 40 DNI POCUKA!
Skozi 60 dni so premlevali proračun, zato je utrujen in delanezmožen postal naš parlament. In ne gre, da bi vsaj osem ur dnevno delali mastno plačani vladni poslanci.
DELAVEC NE POZNA POČITKA.
Ravno ti ljudje pa ne priznavajo delavcem rednega letnega počitka. Država bi bila v nevarnosti, če bi delavec dobil na leto vsaj teden dni dopusta.
DO SMRTI MORA DELATI NAŠ DELAVEC. Iz dneva v dan mora služiti delavec svoj težki kruh. Brez oddiha, počitka, brez solnca in luči. Beda, pomanjkanje je njemu usoda. NA STAROST PA BERAŠKO PALICO V ROKE! Ko pa odpovedo roke, oslepe delavčeve oči, obnemore sestradano delavčevo telo, takrat naj vzame be-
raško palico v roke, pa prosi po svetu miloščine in ovsenega kruha.
Srečen delavec, ki ga smrt reši sredi dela trpljenja na starost. Nesrečnež oni, ki mu občina nudi v onemoglosti starostno preskrbo.
GOSPODARSTVO PROPADA.
Brezposelnost, pomanjkanje, lakota uničuje delavske družine. Dela išče zastonj delavec in družinski oče. Tovarne zapirajo vrata, dnevno se veča armada brezposelnih, stradajočih.
PRAVILNIK ZA BREZPOSELNE PODPORE. V ministrstvu pa že leta in leta leži pravilnik za brezposelne podpore. Čaka, kdaj bo jugoslovanski parlament imel časa, da vrne delavcu njegove prispevke. VELIKA NOČ — GOLGOTA. Na Golgoto koraka delavski razred, zato pa bo doživel svojo Veliko noč, svoje vstajenje. Takrat pa bo poplačal z obrestmi vse zlo in gorje, ki ga je danes v tej družbi deležen.
Kriza v vladi neizpremenjena. — Pavle Radič koleba.
Belgrad, 3. aprila. Na včerajšnji seji radikalnega kluba, ki se je je udeležilo 80 poslancev, je dobil Pasic zaupnico. Pašič je grajal radi-eevsko postopanje, ki so najprej glasovali za odgoditev skupščine, potem pa prišli z zahtevo, da naj vlada proti sklepu skupščine vendarle takoj zopet skliče sejo. Narodna skupščina je bila odgodena
za to, da bo imel skupščin siki odbor priliko pripraviti zakonski materi-jal za prihodnje zasedanje. Boj med .Jovanovičem in Bašičem je torej končan in kot. vedno, je Pašič tudi sedaj izšel iz boja kot zmagovalec, ima pa na svoji strani radi-čoveo in situacijo hoče reševati Pavle Radič .
Francoski finančni zakoni izglasovani.
Pariz, 5. aprila. Francoski parlament je v celoti s 236 proti 159 glasovi sprejel osnutek predloženega finančnega zakona. S sprejetim proračunom, na katerem je padlo pet ministrov, upajo uravnovesiti držav.ni proračun in zadržati katastrofalni frankov padec. Pred glasovanjem o proračunu je v nočni seji nastalo najbolj ostro nasprotje v vprašanju monopoliziran ja trgovine s petrolejem in sladkorjem. Socijalisti in komunisti so kompaktno glasovali proti tem indirektnim davkom, ostali pa so v manjšini. Tekom proračunske debate so sta,vili komu-
nisti tudi predlog za prisilno oddajo premoženja, predlog pa je večina odklonila. Odklonili so tudi predlog za uvedbo davka na dedščine.
Pariz, 3. marca. Tekom debate o 'proračunu je predlagal novi komunistični poslanec pariškega mesta Fournier socijalistom, da skupno nastopajo v proračunski debati. Sočiju list Renaudel je odvrnil, da so socijalisti glasovali' s komunisti, ker so hoteli zmagati nad reakcijo. Enotno fronto s komunisti pa odklanja, doki m’ bodo imeli boljševiiki v Rusiji še kSocijaliste v zaporih.
PltED VEL1KTM BOJEM ANGLEŠKIH RUDARJEV
London, 3. aprila. \ konfliktu med rudarskimi delavci in podjetniki so ,sr razmero tako^poostrile, da je pričakovati resnih bojev. Predstavniki rudarjev ko najavili, da so predlogi rudarskih podjetnikov nesprejemljivi in da ho vsled tega nastala v rudarski industriji težka kriea.
SVOJEVRSTEN POVOD ZA LOČITEV ZAKONA.
New York, 3. aprila. V Mihvan-kccju jc vložil užaljeni zakonski mož, Smith im irnenu proti svoji ženi tožbo za ločitev zakona, ker je pri špi-
ritiziranju baje poljubovala prikazen svojega umrlega prvega moža. Tudi ameriški sodniki pa so razsodili, da to še ni dovolj za ločitev zakona.
AVSTRIJSKA DELAVSKA DELEGACIJA SE VRAČA IZ RUSIJE.
Moskva, 3. aprila. Avstrijska delavska delegacija je včeraj zapustila po desettedenskem bivanju v Rusiji Moskvo in odpotovala preko Minska na Dunaj. Pred odhodom je imela delegacija daljši razgovor s Sinov-ievom, ki je delegaciji obrazložil politiko tretje internacijon de. Sinovjev .ie zanikal vsako identiteto internati jouale s sovjetsko vlado, izjavil pa je. da sta smernici; obeli paralelni.
S PUŠKAMI NAI) BREZPOSELNE.
Varšava, 3. aprila. V Stryju so ko že skozi cel teden ponavljale de-11!omistraoijo brezposelnih delavcev. Brezposelni so prirejali dnevna zborovanja ,zahtevajoč podpore in pomoči, ipo zborovanjih pa prirejali prčd okrajnim glavarstvom demonstracije. Ko so te 'dni poslali k okrajnemu glavarju zopet posebno de-putacijo, ki je zahtevala izredno pomoč za velikonočne praznike, pa jc okrajni glavar deputaeijo zavrnil, so vdrli razburjeni in obupani brezposelni v uradne prostore okrajnega glavarja i,n ga napadli. Proti demonstrantom je takoj nastopila policija in kar se demonstranti niso slepo pokorili policijskim odredbam, je policija- oddala' več strelov ter ubila: 7, težko ranila pa 9 delavcev. Brutalno nastopanje policije je po vzročilo v prebivalstvu nepopisno razburjenje in varnostno službo v mestu je prevzelo vojaštvo. — Tudi pri nas se z brezposelnimi tako postopa; naj bo ta dogodek za merodajne faktorje glasen in resen opomin.
OBSTRUKCIJA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
London, 3. aprila. Ker je angleška vlada hotela prizadejati hud udarec socijalnopolitičnim zahtevam angleškega, delavstva, je delavska stranka pričela v parlamentu s tehnično obstrukcijo parlamentarnega dela. Zato .se je vršila zadnja seja celili 26 ur, tako, da je bila ta seja na jdaljša, kar jih beleži zgodovina angleškega pa rlamenta rizma. Tekom dolgotrajne seje so obravnavali tudi razorožit veni problem, h kateremu je Chamberlain izjavil, da polaga. Velika Britanija največjo važnost na resnično razorožitev. Chamberlain je zagotavljal, da ima vlada v tem pogledu .iskreno' in najboljšo voljo.
ZOPET VELIK POŽAR V PARIŠKI TOVARNI.
Pariz, 3. aprila. V neki kovinarski pariški tovarni je izbruhnil velik požar, ki je uničil celo tovarno in napravi! večmilijonsko škodo. Tovarna .jc1 zato morala prenehati z obratovanjem in je odpustila 700 delavcev.
POSLANCI SO SPALI IN SMRČALI.
London, 3. aprila. V obstrukcij siti debati, v angleškem parlamentu, ki .se je vlekla iskolza celo noč, so seveda nekateri poslanci sladko spali in nemoteno smrčali. Predsednik jeizato izjavil, da imajo konservativci ‘sicer pravico da ispe, če tekom spanja, dostojno in primerno molče. Ta izjava je izzvala seveda veliko veselost.
RAZPRAVA PROTI MADŽARSKIM EALZIFIKATORJEM.
Budimpešta, 3. aprila. Predsednik kazenskega senata je odredil, da se bo vršila glavna razprava proti fal-»ilfikatorjem koncem aprila. Kljub temu pa so Francozi znova zahtevali, da se preiskava v nekaterih točkah še izpopolni.
PO LETALU DOSTAVLJAJO PROVLJANT ZA PLANINSKE KOCE.
Imunost,, 3. aprila. Te dni je prispel. v Imunost iz Monako v ega posebno konstruirani zrakoplov, ki je prepeljal p rovi j ant zn alpske planinske koče.
PANGALOS DOBIVA APETIT 1NT POGUM.
Ateno, o. aprila. Y Grčiji so naj-■prejo razpravljali, da bi se vise stranke zedinilo na skupno kandidaturo za predsedniško mesto in da bi vse stranke volile Zaimiisa za predsednika. Ker pa la načrt ni Uspel, se je Pangalois odločil, da bo kandidiral za predsednika. Diktator je izdal v toisvrko vseveda gostobeseden manifest, poživljajoč prebivalstvo, da se odloči za pot k ozdravljenju, redu in ugledu dežele, ■katero je nastopil on.
DUNAJSKI MEDNAUOI). DAN.
Dunaj, b. aprila. V smislu sklepu ženske internacij on a le iso seveda tudi avstrijske ženske organ izbici je priredile mednarodni. ženski da.n. Tekom zadnjega časa. so priredile ara d 400 številno obiskanih shodov, na katerih so man ifesti rale proletarske žene in dekleta za mednarodni socijalizem, za razredne ženiške organizacije in za socijalno zahteve ženskega proletarijata. Za mednarodni ženski dan m> izdali slavnostni .spis in raizpecali tekom najkrajšega časa 40.000 izvodov.
PAPEŽ JE ŠE VEDNO ZA CELIBAT.
Lvov. .1. aprila. Kakor poroča ea-souisje, so dobili ukrajinski cerkveni dostojanstveniki obvestilo, da je prepovedal papež ukrajinskim duhovnikom v Stanislavski in Premyselski škofiji ženitev. Naravno je, da je vzbudila ta vest med prizadeto duhovščino največje razburjenje.
Roke proč od trboveljske občine!
Trbovlje, 2. aprila.
V nedeljo 28. marca se je končala doba provizorijev v. naši občini. Ta doba je trajala, sicer predolgo.
Boj delavcev za dosego občinske
uprave je končan z nedeljskimi volitvami uspešno. Župan delavskega centra Trbovelj ho delavec, bo mož. ki je kri naše krvi. Pred 20 leti smo ta boj
v.n počeli. Takrat je 1»i 1 redek delavec, ki je smel voliti v občinski odbor, ker smo imeli še privilegirano volilno pravico. Mali davkoplačevalci so volili v 111. razredu deset mož, bogatejši v II. in bogati v 1. tudi po deset odbornikov. Takrat je s. tšitter organiziral male davkoplačevalce in je bil tudi izvoljen. L. 1912. smo .seveda v tretjem razredu zmagali z vsemi kandidati. Župana pa sta. postavila 11. in I. razred. V vojni ni bilo volitev; I. 1921. so se v novi državi vršile prvič obč. volitve po čistem proporcu in lista nezadovoljnih (ki smo jim rekli: komunisti, ker je gospoda tak naslov rabila v svoje namene) je dobila 1800 glasov in 2.) nianda tov. No, gospoda je teh 23 mandatov
razveljavila in sledila je zopet doba gerentstva in gerentov, ki so se menjavali, kakor je pač naneslo. Najprej je bil Portič, potem Mercina, potem zopet Portič, za njim Plavšak, potem celo Koren, pa zopet Portič — ki mu je sledil znani Kokalj, proti kateremu se je vse puntalo in ki je moral odstopiti prostor g. Vodušku... Volitve 28. marca pa so jasno pokazale, da je relativno najmočnejša grupa, ki je šla v boj pod imenom »Združenih delavskih organizacij«, ako pa prištejemo še ostali dve delavski grupi, ki sta postavili kandidate, je absolutna večina delavskih volilcev s terni volitvami dokumentirana.
Izid volitev pa je — se zdi -— presenetil politične stranke. V Trbovljah so se zelo smejali poročilom ljubljanskih dnevnikov. Dnevnik iz Merkurjeve tiskarne je n. pr. Voduškovo listo prištel radikal.sk i in konstatirai, da so radikali, združeni z radičevei, dobili večino glasov — večino mandatov pa tisti presneti socijalisti iz Delavskega doma! Dnevnika iz Narodne tiskarne pa sta trdila, da je večino dobila demokratska stranka, češ, Voduš-kova lista in SDS sta prav za prav eno, in sta skupaj dobili največ glasov, le ta presneti Žerjavov volilni red je kriv, da se je dodelilo 23 mandatov — soci ja-listom ali socijalpatrijotom. Dnevnik iz Merkurjeve tiskarne je seve tudi pripomnil -— saj vemo, kakšne branže je bil bog Mercur — da še ne bo konec gerentstva, češ; »se bodo pritožili proti izidu«.
Tudi po Trbovljah šepetajo premagani kandidatje o tem, da še ne. bo gerentstva konec. Navajajo razne vzroke, glavni pa da je ta, da so na listi združenih del. organizacij — »komunisti«, čeprav so komunisti imeli svojo posebno listo. V Trbovljah je menda vsak komunist«, kdor ni všeč gospodi. Ako se misli pod imenom »komunist« ljudi, ki so bili svoj čas v tistih množicah, ki so volile »komunistične« kandidate v državni zbor in obč. odbor, potem, gospodje, roko na srce! Poglejmo kandidate, ki so bili na 7 listah pri zadnjih obč. volitvah1? Katera lista pa jih nima5? Voduškova lista ima gosp. Korena, ki je bil narodni poslanec komunistične stranke; ko je bila ta razpuščena in njegov mandat razveljavljen, je pobegnil g. Koren v Moskvo, v Kusi jo in bil tam cele tri mesece. Ko je prišel domov, -ste ga iz Trbovelj izgnali... No, danes je »državotvoren element«! In Sun ta jsl Na kateri listi ji: kondidiral? Ali pa Marčun Jožef Tudi na klerikalni listi so taki kandidati (Križnik Filip). Gospodje! Ako mislite početi z intrigami, se motite, ker naš boj bomo dobojevali tako, da bo vsak videl iti čutil, da mora biti brezpravja konec.
Slovenec, Srb, Hrvat,
pije to in ono rad.
Ko bo „BIJDDHA“ čaj spoznal
le temu bode zvest ostal!
Bavbav s »komunisti« ne bo pomagal. Tudi »pasti« ne bodo pomagale. Ali mar niso bile skrinjice ne delavskih .strank pasti na delavske glasove5? In združene delavske organizacije so imele vso pravico pokazati: kje so pesti.
Dnevi strastnega volilnega boja so za nami. Boj je dobojevan v korist tistih, ki imajo največji interes, da je delavska občina v rokah delavstva. Delavci so z uspehom zadovoljni, drugi se bodo pa morali temu prilagoditi, kajti doba, ko so delavci sledili praznim frazam, je minula. Trda sedanjost in bridke izkušnje, ki so na dnevnem redu, so iztreznile že precej, tudi take, ki so še nedavno živeli v sanjah in iluzijah. Pa tudi strah je minul, in proti, nam se ne bo uporabljalo več intri-gantskih metod!
Živi naj delavska solidarnost!
Za ohranitev naših borz dela.
S 1. aprilom so se ukinile kot državni ustanovi Iborzi dela v Mariboru in Murski Soboti. Obe borzi dela sta poslovali z velikim uspehom.
Ona v Murski Soboti je izvršila leta 1925 nad 4556, ona v Mariboru j>a nad 311)0 posredovanj. Obe ste bili v« dobi naraščajoče brezposelnosti skoro edini svetovalki in posredovalki brezposelnega delavstva.
Obstoji torej resna nevarnost, da se bosta obe borzi sploh zaprli in da tudi v drugi oblliki ne bosta mogli dalje poslovati, čeprav smo z delavske strani vse storili, da se to ne zgodi. Ministrstvo za socijalno politiko se je Obrnilo — če tudi šele v zadnjem tre-notku — na vse interesente — predvsem na delavsko zbornico in na prizadete občine s pozivom, naj poskrbe, da bi mogli omenjeni borzi poslovati pod njihovim okriljem dalje.
Na ta poziv je samo Delavska zbornica za Slovenijo takoj potrebno ukrenila, da se odpove v korist obeh borz dela za njo predvideni vsoti v proračunu za leto 19.26, S tem bi bila krita malone polovica vzdrževalnih stroškov za obe borzi. Hazven tega je izjavila, dn je pripravljena prispevati, eo Ibi bilo nujno potrebno, še preko tega zneska.
Mariborski občinski svet se je izrekel v načelu za to, da se borzi dela pomaga, ni pa napravil tozadevno nobenih konkretnih sklepov.
Občina Murska Sobota pa je od rekla tamošnji borzi dela sploh vsako podporo. Dne 26. marca se je podal tajnik Delavske zbornice v Maribor, da intervenira pri merodajnih faktorjih v korist ogroženih borz dela.
Pri borzi dela v Mariboru pa je dobil brzojav ministrstva za socijalno politiko, s katerim se odrejuje, da ostane os ob je obeh borz dela z ozirom na zgoraj citirani sklep Delavske zbornice do konca leta v službi.
V nadi, da je dana s tem možnost za počasnejši in mirnejši prehod v
novo stanje, je zaprosila Delavska zbornica gospoda velikega župana v Mariboru, naj skliče čim prej vse interesente na posvetovanje, da se sklene dogovor v svrlio skupnega vzdrževa lija posredovalnic dela. Med tem pa so prišli iz ministrstva za socijalno politiko uovi brzojavi, glasom katerih se osobje obeh borz dela takoj odpušča. Ti brzojavi pa ne povedo nič v pogledu ohranitve borz dela in za prehod v novo stan je.
Z ozirom na to je predsedstvo Delavske zbornice sklenilo, da bo nosila Delavska, zbornica za vzdrževanje obeh borz dela za en mesec predujmoma sama potrebne stroške. S tem bi se pridobilo na času, da bi se organizirali obe borzi dela na novi podlagi.
Proti vsemu pričakovanju pa je stopilo veliko županstvo v Mariboru sedaj v akcijo. V strahu, da bi se par starih državnih miz preveč ne pokva l ilo, če bi poslovala borza dela en mesec s predujmi Delavske zbornice je izjavilo, da mora borza dela vse zape čatiti, ker iz Belgrada nima naloga, da 1)i se borza dela izročila Delavski zbor niči.
Nadejamo se, da sc posreči premagati Delavski zbornici tudi to oviro. Zlasti, ker bi se dalo obratovati koncem koncev tudi brez državnih miz, — če že mora biti tako. Ta historijat poda jamo brez vsakih svojih opazk delavski in vsej c Tali javnosti v vednost.
Pripominjam še to, da pobirajo od delavstva samo iz Slovenije za borze dela letno nad 1,500.000 dinarjev.
To je delavski denar. Ministrstvo za socijalno politiko pa si lasti pravi eo, zadrževati ta denar in ga ne izroča svojemu namenu. To v času, ko imamo samo v Sloveniji več tisoč brezposelnih!
To so strašne razmere. Tudi brez posebnih komentarjev si more napraviti vsak politično razsoden človek svojo sodbo o tej stvari.
Tako posluje pri nas soeijalna po litika. Zato pa posluje tem bolje poli oljska politika, ki skuša leči ti na svoj način socijalne rane.
Pravijo...
Vlada naša je narodna, seljačka, srbljanska in hrvatska. Zato je njena sveta dolžnost, da praznuje vse narodne praznike, vse sladke in trpke spomine. Da praznuje Jurjevo, Kraljevo, sveto Nežo in Ano, pa da vsako leto vsaj enkrat pripravijo „fu-rež“!
Prijazen in prijeten narodni običaj je tudi prvi april. 'I akrat je svobodna potegavščina fn prevara pa laže ostane brez greha, pokore.
S prvoaprilskim običajem so začeli sedaj krizo v vladi. Na dan prvega aprila je hotel Radič „poteg-niti“ Pašiča, takoj pa je Pašič to potegavščino Radiču vrnil.
Ko pa ne bo šlo naprej, se bosta Pašič in Radič zopet poljubila, pa rekla: vsaj je bilo vse le za prvi aprili
.luck London:
železna peta.	1
(Socijalni roman. Prevci I. V.)
(Dalje.)
1. Moj orel.
Mehak poletni vetrič, se poigrava med vejevjem smrek in hoj. Voda gozdnega potoka Šumija, v kadencah preskakujoč z mahom prevlečeno kamenje. Metulji frfotajo v solnčnih žarkih in zrak napolnjuje uspavajoče tiho šušljanje čebel. Tako tiho in mirno. Jaz pa sedim tu in sem nemirna. Tako nenaravno se mi zdi vse to. Vse naokrog je mirno, ali to je mir pred viharjem. Napenjam ušesa in vsa svoja čutila, da bi vjela kakšen znak, ki bi mi izdal preteči vihar. O! Da bi ne izbruhnil prezgodaj! Da hi ne izbruhnil prezgodaj!
Čudež ni. da sem nemirna. Mislim m mislim in moji možgani ne prenehajo misliti. I ako dolgo sem bila v gostem meležu življenja, da čutim ne-
čutno se osamljeno. Ako ne mislim na lo, kar ima priti, mislim na to, kar je bilo in ni več — na mojega orla, ki_je preletel prostranstvo z neumornimi perutmi in se dvignil tja, kjer je vedno njegovo solnce: k vročemu idealu človečanske svobode. Ne morem sedeti mirno tu in čakati na veliki dogodek, ki je njegovo delo, čeprav ga ni več tu, da bi videl, lemu dogodku je posvetil vsa svoja moška leta in zanj je dal svoje življenje. Njegovo delo je. On ga je ustvaril.
In tako hočem v tem mirno-nemirnem času čakanja pisati o svojem soprogu. Svetel je njegov spomin in vendar sem edina izmed vseh še živečih, ki lahko najbolje razsvetlim njegov značaj, dasi je tudi meni nemogoče docela razsvetlili tako plemeniti značaj, kakor je bil njegov. V njem je živela velika duša in —■ med tem, ko moja ljubezen k njemu narašča — tugujem. da ga ni več med živimi, da bi bil priča jutršnjega dneva. Ni pogreške. Zato je pretrdo vrtano in prelemeljilo gradil. G o r j e žele z n i pet i. Kmalu bo pobita od viharja, ki ga vzdigne člo-
prijetnost pred mirom in spokojnostjo, ki me	vestvo. Ko se začuje klic, vstanejo armade de-
obdaja. Ne morem se otresti misli, da lahko ne-	lavcev celega sveta. Nič podobnega še ni bilo v
pričakovano izbruhne divji vihar, noseč seboj	zgodovini. Solidarnost delavstva je nesporna in
smrl in pogin. V ušesih mi zveni krik pojavlja-	ko napoči čas, bo v trenutku izbruhnila inter-
jočiit se in kakor sem videla v preteklosti, vidim	nacijonalna revolucija, tako obsežna, kakor jr
tudi sedaj, kako bodo vsa ta sveža, krasna telesa	svet sam.
razkosana in uničena, kako bodo s silo iztrgane	Ni vidite,	da sem napolnjena	tega,	kar ima
duše iz svojih ponosnih okvirjev in odposlane k	priti. Noči iu dneve sem preživljala tako pobegu. Mi ubogi ljudje dosežemo pač tako svoj	polno in vztrajno, da imam to vedno pred očmi.
cilf, da se moramo preriti skozi kri in uničenje,	In	ko mislim	na svojega soproga,	mi ni	mogoče,
da prinesemo svolu trajen mir in srečo.	da	bi tudi ne	mislila na to. Saj	je bil	on duša
tega in kako bi mogla njega in to vsaj v mislih razdvojiti?
Rekla sem že, da sem edina, ki lahko najbolje razsvetlim njegov značaj. Znano je pa . mnogim, kako mnogo je deloval za svobodo i n kako veliko je trpel. Kako trdo je delal m kako strašno je trpel, to vem pa najbolje jaz. Zakaj, bila' sem z njim celih dvajset nemirnih let iu poznam njegovo potrpežljivost, njegovo neumorno stremljenje in njegovo brezmejno pre-vdarnost za stvar, za katero je pred dvema mesecema položil svoje življenje.
Poskusila bom priprosto in skromno poisati, kako se je Ernest Everhard pojavil v mojem življenju, kako sem ga srečala prvič in kako je raščnl v meni, dokler nisem postala del Povedali hočem o nezaslišanih sPrenieIVa aačin jih je povzročil v mojem življenju. N;' j- in ga vam ho mogoče gledati ga z mojim■	_ v
spoznavati, kakor sem ga sP0/'”pxasVeto in pre-vsem, razen v tem, kar mi je Prt več drago, da bi pripovedovala- la	in
V februarju 191^.^j"y g|o mi je bil predstavi ji
Mu
sicer v naši hiši v Rerk-^- N(, morem lr(,ir Ijen z drugimi gosti vm
. ..	,	‘	nV	l	i	da	je	naredil	name po-
da je bil prvoten y .. eden mnogih pri mizi. sebno ugoden. Bil j* P snl0 čakali še na ostale In v sp repu m * . \,a' nj bila ravno najbolja. Bil gosi o, ojego 5 .j,j vef.er“, kakor je oče zaupljivo covorll hi brezdvomno Ernst ni bil sredi'teh cerkvenih mož na primernem mestu
(Dalje prih.)
Ivtin Albreht:
Velikonočna vizija.
Po rovih črnili noč in dan, vsa sajasta je žuljava dlan, tako pod zemljo, pod zemljo y nadihu smrti ure življenja teko.
Oči proseče iščejo rešitve
in srce čaka tiste svete oprostitve,
ko se zasmeje zarja blaženega dneva,
ki skozi sanic še v to noč odseva —
in se prikaže sveti most
in kerub sam na njem: Prostost, prostost!
'n po roveli ni groze več,
kb solnčna Inč je kerubov meč...
Samo še sen je vse trpljenje, ko v srcih zazvoni: Vstajenje!
Angelo Cerkvenik:
Glavni dobitek.
Moj prijatelj Florjan Kokodajsnik ni niož vsakdanje kakovosti, temveč je ta Florjan mož izrednih lastnosti, o čemer se boste kmalu prepričali. Takšen je bil tudi lani o božiču. Njegova nevsakdanjost je pnšla že ž njim na svet.
Božična zgodba za veliko noč! Nikar se ne vznemirjajte! Praznik je podoben prazniku, kakor piruh piruhu. Glavno je, da sem začel s prispodobo o piruhih! Velikonočni kolorit je že podan, tradicija ni povsem prelomljena. Naposled pa jemo potice o božiču in na velikonočno nedeljo (požeruhi jih poskušajo že na veliko soboto in bobe se celo takšni, — bog nas varuj! —, ki jedo potice na veliki petek), pijemo z^ božič in pijemo za veliko noč!
Gospod Kokodajsnik je bil, torej, lani tia badnjak v zelo velikih skrbeh. Vsi vrli možje kupujejo namreč svojim vrlim ženicam božična darilca: svilene rute, pa ne kakšne kmečke rute; apaške rute! Saj sem vedno pravil, da so apaši vzor in ideal skoraj vseh dam iz boljših rodbin (žal mi je, da vam moram ob tej priliki zaupati, da nisem iz boljše rodbine!) O, apaške rute so res apaške! Marsikateri ognjeni možiček ve to izkustva svojega lastnega žepa. Vrli možje kupujejo nadalje: svilene nogavice, svilene jopice, svileno spodnje perilo (o!), svileno, kratko in malo, vse samo svileno. Je že tako! Dostojni ljudje se sploh oblačijo v samo svilo; to res ni moja krivda.
Ker pa je bil — in je tudi še danes — gospod Kokodajsnik mož izrednih kakovosti, si je mislil: Jaz moram svoji ženici kaj Prav posebnega kupiti. Bolj v globini, nekako sam sebi prikrivajoč to misel, si je Pa mislil: nekaj posebnega ji moram kupiti in nekaj, kar ne bo predrago!
Kar naenkrat mu je šinila v glavo presrečna misel. Neki falirani princ je kupil znameniti filmski divi.. kako ji je že ime .. je pozabil.. Kupil ji je, torej, srečko in diva je zadela kar en milijon dolarjev!
In je kupil polovično srečko. Previden človek namreč nikdar ne grabi kar za celim milijonom, ampak se zadovolji s polovico ... Ne, ne, milijon, ne... Cital je, da se je bilo "ekemu takšnemu srečniku zmešalo... Noče, da bi se mu že zdaj zmešalo...
Ves je bil razburjen in navdušeno se je smehljal, ko je hitel domov.
D, že dolgo časa ima v mislih tisti kotiček tam na Mirju. Kvadratni meter po dinarjev. Pri „Stanu in Domu“ je pač zetalja res samo po 12 dinarjev, a tam... lu" • ■ • tam je sama bagaža! Neki čevljar, 'lekollk0 mizarjev in tudi dvoje, tro.ie zo-, e"ukov! Stoni čisto navadni rokodelci! ° i P'>nesrcči se je zaletel tja tudi neki ura m . o, Kako ga pomiluje, reveža! On "»eKOva žena, da bi šla tja... Nikdar ne m nikoli ne in pod nobenim pogojem ne! In tiste visoke strehe (kako samb more mesto kaj takšnega dopustiti!) in tisti tiranski arhitekt, o katerem je slišal, da pravi: Vsaka druga hiša bo imela rdeča okna! Tako bo nič drugače! Okna na njegovi hiši da bi morala biti rdeča! Ne, nikdar in nikoli ne! r)|i je svoboden človek in sploh ljubi le ••kaki“-barvo in je ta barva sploh edino '"Pa in zveličavna barva za vse ljudi, ki 'majo kaj okusa in so čitali ali nameravajo č'tati „Bonton".
Ne, k „Stanu in Domu", ne! Na Mirje! Na Mirju so se sploh naselili boljši ljudje! NiParji, slikarji in on sam je tudi napisal ’ še nikjer objavljeno pesem, ki jo je *Pesnil ob porodu Jugoslavije! Ceio držav-
Poslanci stanujejo na Mirju in sam tajnik gl
hi
'^tana in Doma" stanuje v posmeh vsem " tanlndomarjem“ na Mirju! Sicer ni dr-/‘1Vni poslanec bog ve ka.i, vendar pa vsaj jdiko kot recimo elektrotehničen inženir, ' le tudi čeprav je boljši človek "esreči zašel med „Stanindomarje".
po
Ne, k „Stanu in Domu", ki tudi nekoliko bolj po ceni zida, ne in ne! On ne mara milosti! S petsto tisoč dinarji si bo že postavil kaj prav dostojnega na Mirju!
Ves navdušen je hitel domov. Pred opero je v entuziastičnem vzhičenju stopil nekemu nesrečnemu psu na rep. Pes mu je seveda to njegovo vljudnost obilno poplačal.
..Prekleta žival! Da mora imeti rep! Kdo je še kdaj videl kakšno dostojno bitje z repom."
Ko je prišel domov, se je zagonetno smehljal, zakaj žena ni niti slutila, kakšno presenečenje jo čaka. Pol milijona! To —-bogme — niso mačje solze! Sploh pa, zakaj bi rabil’ to navadno, že obrabljeno, prispodobo? On je človek posebnih kakovosti in bo rekel: To nisb mišje solze.
Ne in ne, mišje solze to niso!
Žena je zaman pričakovala, kdaj bo njen Florjan privlekel iz kakšnega skritega kotička obligatno darilce ... Nič, nikjer nič! O, kakšna zferina je ta njen mož! Kakšen neotesanec! Lahko bi bila poročila sodnika... tovarnarja... da, celo, neki ogrski grof se je zanimal zanjo.
Ime ji je bilo Lepa. Oprostite, da vam nisem tega takoj povedal! Vsekakor izredno ime! Pa saj je tudi res bila hudo lepa, le da je imela veliko golšo in za nekoliko centimetrov predolg in precej za spoznanje ukrivljen nos, kar pa je njeno interesantnost le še povečalo! Saj temu res ne morete oporekati! Trdila je vedno, da ima grški nos! Grški nos je bil njen ideal! Ona je sploh imela ideale! Človek brez idealov, prosim vas, kakšen človek pa je sploh to?
„No, no, Lepa moja, zakaj si tako čmer-na, zakaj dušica?"
„Pusti me, prosim te ... pusti me ... nervozna sem... Ali sem se mar zato učila vse ieto tako pridno francoščine?"
Moj gospod Kokodajsnik pa se ni dal ugnati, temveč je z zagonetnim obrazom (zagonetnih potez se je učil pred ogledalom) in izrednim nasmeškom (česar se je tudi naučil pred zrcalom) mirno in samozavestno dejal;
„0, Lepa, ti bi se morala Imenovati Nestrpna!"
„Tvojih duhovitosti sem sita do grla!"
„No, no, prižgi lučke na božičnem drevescu; Svetloba ti b ' razsvetila marsikaj.-česar zdaj še ne vidiš.
Pripomnim naj, da božično drevesce ni bilo navadna smrečica, pač pa nenavaden bor. Zakaj tako, upam, veste!
Vse lučke so gorele... svečanost se je razlila po tihi izbi, angetjčki so se... itd. Res, ne morem opisati vseh čudovitih čarov tistega večeri. Pa naj bi kakorkoli ž •: Svečanost je obvzela vsa srca in jih napolnila z ognjem svetniškega entuZijazma .. Bila sta sicer samo dva srca, a srca, ki sta ljubila in hrepenela za sto in še več src! Svečanost je bila res velika. Ta svečanost pa je vsekakor kultninirala v Florjanovem govoru, ki si ga je bil deloma sam napisal med šolskim poukom, deloma ga pa izrezal iz nekega ameriškega časopisa.. Izrezavati iz ameriških časopisov kar cele odstavke in jih prodajati kot svoje lastno blago se je naučil pri nekem slovenskem revolucionarnem pesniku. Sploh je občeval le s pesniki in komponisti.
Končal pa je svoj pogovor tako (in ta konec je bil	njegov duševni' produkt):
  in tako se je moderniziral tudi Jezu-
šček in ti ni prinesel navadne svilene cunje temveč kar pol milijona dinarjev ...“
Pri teh besedah, ki so ganile Lepo v dno njenega srca, ji je izročil srečko državne loterije z res —- elegantno kretnjo. Elegantnih kretenj se je tuefi naučil iz „Bon tona".
Lepa se je kopala v solzah. O. kakšna sreča!
No in sta se vsedla k slavnostni večerji in sta začela obirati bedra purana, ki sta ga v ta namen gojila kar tri mesece. Bedra sta obirala po vseli predpisih etikete.
..Florjančck moj mili, hiša bo torej stala tam... po 35 Din kvadratni meter...? Na
Mirju?"
„Seveda, Lepica moja premila! Pri ..Stanu in domu" nikakor ne!"
„Scveda ne! Naša hiša mora biti vsaj takšna kot je dr. Žvrgoličeva, vsaj takšna ...“
,Na takšnem prostoru! In kakšen ruz-ed, reci!"
„Rcs, razgled!"
„V kotu, saj veš, da je prostor vprav na križišču dveh ulic, v tistem kotu bom dal zasaditi veliko pinjo."
..Pinjo. se je začudila, zakaj vendar pinjo? Ali je pinja dovolj plemenito drevo?"
„Če je pinja plemenito drevo? Moj bog, kakšno vprašanje!"
Lepa se je razburila.
„Čemu se čudiš? Ali ne veš, da hodim k francoščini in mi manjka samo še konverzacije?"
„Vem, vem, a kaj ima to opraviti s pinjo in z našo hišo?"
„Kaj ima to opraviti s pinjo? Tako neumno vprašanje!"
„Kdo je neumen, kdo?"
,.Jaz ne," se je odrezala Lepa.
„Tedaj jaz? Vprav pinjo bom zasadil v kotu, vprav pinjo!"
„A! A res? Nikdar ne! Pod nobenim pogojem je ne maram; takoj, še zdaj grem po sekiro, posekala jo bom! Vrbo žalujko hočem, da veš, ti neotesanec! Vrba žaluj-ka je sentimentalno, je idealno drevo, ti — bik!"
„Kdo je bik? Kdo? Jaz sem bik? Ljudje božji, poslušajte, bik sem! Pa naj bom bik! Naj bom; prav nič drugega ne bom zasadil! Pinjo ali nič!"
„Vrbo žalujko, ti tele profesorsko, ti zarobljenec! Denar je moj, da veš!"
„Tvoj? Glejte jo! Kdo je kupil srečko?
,.Kdo? Ali je nisi daroval' meni? Kar si mi daroval, je moje! Kje si se učil manir? Prečitaj si „Bonton“! Tam se uči, tele!"
,,Pinja bo!"
„Vrba žalujka bo!“ »
Pljusk, pljusk, pljusk in še večkrat pljusk!
Z mastnimi rokami sta se klofutala.
„Denar je moj!"
..Hudič je tvoj, ti stara mrha, napudrana, namazana!"
„0, o... ljudje, pomagajte... mrha, stara in grda in namazana... Ti bik, ti tele plešasto! Denar je moj!"
„Naj hudič vzame vse skupaj," je za-rjulo profesorsko tele.
Rsk, rsk ...
Srečko je raztrgal na dvoje, troje kosov ... Zaloputnil je za seboj vrata in odšel.
Lepa pa je jokala... Kaj bi pa bila tudi drugega napravila!
Ko se je g. Kokodajsnik, pozno v noči, vrnil, malo v rožcah, domov, je skrbno pobral raztresene ude uničene srečke in jih z nežnostjo položil v svojo denarnico. Pa če bi prav tega ne bil storil! Saj zadela tista srečka itak nič ni!
Gospod Kokodajsnik pa ni miroval. Hišo je hotel na vsak način imeti. Nastopil je pot v Kanoso, pot k načelstvu „Stan in doma". Zdaj pravi, da so strehe lepe, da so tudi ..kolonisti" Staindomarji „kolikor toliko" izobraženi ljudje. (Moj bog, kakšna čast me je doletela!), da bo letos zidal tam doli celo neki pesnik. Pesnik pa je vendarle več kot državni poslanec, zakaj državnemu poslancu se more pripetiti, da se po novih volitvah mora vrniti k šilu in kopitu, pesnik pa le ostane pesnik in je večno slaven! Tudi arhitekt ni takšno strašilo, kakršno se mu je na prvi mah zdelo, mogoče mu bo celo dovolil „kaki“-barvo. Ne, na mojo dušo „kaki" ali pa nič!
Pri načelstvu „Stana in Doma" so mu rekli: nič, ker ni imel niti 250 Din, da bi bil plačal vsaj en delež. Bolje tako! Sicer bi se z Lepo še pobila zaradi pinje in vrbe žalujke, še bolj pa zaradi inštalacije „elek-trike".
O božiču vam bom povedal velikonočno zgodbo gospoda Kokodajsnika!
J. 1*.:
Vstajenje.
Za božič smo prosili,
in mnogo, mnogo si izprosili;
kolače,
pogače,
medice,
potice...
pa snega in dežja, da nas je pral, k peči pritiskal,	%
prostost nam kral.
AH za veliko noč
•sklepamo znova roke;
solnce/ naj se nasmeje
gorka pomlad naj v srca zaveje,
rože iz tal
kot kristal
naj k solncu sprožijo svojo rast... Ali velika noč naj bo veliki dan v srcib naj sreča vsem zagori, v dušah naj čista ljubezen vzplamti — in iz velike noči naj raste do velikih dni.
lvkn Albreht:
Presenečenje.
Povsod je razlita radost. Hiše so praznične, vse nališpane se belijo v solncu. in z oken dehti zeleni roženkravt in drobne bele mrvice se stiskajo kraj njega in rožmarin se plete medenj. Vse k solncu, k solncu... In naj so žulji še tako trdi na dlaneh; naj so ustna še tako bleda in lica izmučena, le k solncu, k šolneu ta lepi čas, ko prizvanja povsod prerojeno življenje vstajenje.
Po bregu so razporejene v dolgih vrstah delavske hišice. Majhne so in črne, kakor mravljišča so, vendar je tudi po njih zaplula radost. Oče je v rovu, mati pa hiti olepševat dom. In tako blagoslovljena je njena zvesta roka, tako čudežno topel je njen skrbni pogled, da prerodi vse, kar objame. Zatolila soba je naenkrat svetla, polna solnca in tako prijetno vabljiva, da si človek veselo oddahne, ko stopi vanjo.
Otroci pomagajo, vsak po svoje. Emica, ki je že velika deklica, pripravlja piruhe.
„ajne, mama, najlepši bo Očetov?"
..Seveda. Le pazi, da se ti ne skazi," hiti mati s svojim delom, Rada bi pripravila možu posebno presenečenje. Tinica, ki ima šele tri leta, pa tako zapeljivo sive oči in dolge trepalnice, da bi se človek rad za vekomaj skril v tisto skrivnostno senco, nima oblekice. Oče biK rad, mati bi rada, toda kako?
Naj se še tako trudita, si priborita komaj toliko, da je za živež.
aP je mislila mati in grebla po starih oblekah, dokler ni nišla primernega koščka blaga. Rožasto krilo izza njenih mladih let, spomin na tiste davne dni, ko se ji je še pomlad smejala z lic. Hranila je to oblačilce, Bog ve zakaj... Tako nekam mehko ji je bilo, kadar ga je pogledala. Kakor da se je zopet vzbudil v njej dekliški smeh in vsa tista sladka šegavost mladosti, ki je še v rakvi spomjpa jasna in vedra. — No, zdaj ni več časa za to! Tinica rabi obleko. In mati ji da, edino, kar premore, ta svoj skromni spominček.
Z vso naglico dela, da bi bilo že vse gotovo, ko pride oče.
..Le pridni bodite, otroci! Boste videli, kako bo ata vesel, ko pride ih zagleda Ti-nico. Šfe nikoli ni bil’ tak.
Dela, dela in konča. Še enkrat ponleri, da bi videla, če vse lepo pristoja. Kakor igračko suče otroka semtertja.
Ženi gre rta jok od same radosti. Oj, kako bo vesel otroka. To bo spet enkrat trčnotek blaženosti.
Koraki so zc pred liiso. Več jih je in težki so.
„Še znance ima s seboj," misli mati in gladi dete, „to bo vesel."
1 edaj vstopi, pa ni mož. „Vesele praznike", pravi nekam resno.
„Ali naš že gre?" v skrbni radosti vpraša mati.
..Že. Samo vstrašite sc ga ne nikar!
Potem pridejo dva, trije, štirje, peti, njen mož počaka pred vrati.
„Zakaj ne gre noter?" misli žena. plane ven in z grozo zagleda na nosilnici mrtvega moža.
Krik se zaseka v sobo, otroci strine, tuji možje nekaj tolažijo, žena pa drhti -niti solza ne more iz oči.
,,Moj Bog!"
Samo to. Potem omahne in se zgrudi. In solza zdrkne iz oči
Odlomki iz Aškerčevih pisem dr. Turnerju.
Kden najmočnejših socijalnih pesnikov v slovenski literaturi, Anton Aškerc, je bil intimen prijatelj pokojnega dr. Turnerja. V pismih mu je odkrival vso svojo svobodoljubnost in zato se natn zdi primerno, da iz pisem dajemo občinstvu nekaj najznačilnejši!) odlomkov.
Škale, 3./Xll. 1895.
Rim in Dunaj — ta čudna dvozveza je nekaj posebnega in za poznavanje naše dobe sila karakterističnega. Kaj n el Veliko paktov in momentov v naj-novejši zgodovini slov. in avstr, priča, da obstoji nekaka tajna zveza med Dunajem in Rimom. To ste tudi g. dok-tur že zdavnaj ugemli .in še zadnjic označili s tistim franc, citatom.
Tudi v naši ljudski literaturi se kaže gori imenovana zveza. Z družboj sv. Mohorja nisem nič kaj zadovoljen. Tisto popisovanje Rima in papeževih posestev postaja že neslano. To je pravo literarno ultramontaristvo. Naše ubogo ljudstvo naj'bi samo na tnlijnn-
sko zijalo, na samega sebe pa pozabilo. Saj bi bilo bolj koristno opisovati dela naših slovanskih bratov.
Tudi resnica, zdi se, ni Mohorski družbi najvišja.
Iz opisa tiste hiše v Loretu ho naše ljudstvo mislilo, da je to kak zgod. fakt in vendar je cela reč o prenosu tiste nazarenske hiše samo pravljica in nič kot pravljica. Jaz pa se ne bojim ljudem resnico povedati in zato sem kakor svoj čas o Loretu, tako tudi mes. novembra tukaj v cerkvi z lece povedal, da tiste hiše v Loretu nikdar niso »au-geljci« prenesli iz Nazareta, da se to nikoli	zgodilo ni, nego	je	samo pobožna istorija, To sem	bil	pa	spet dregnil
v srčnonovo gnezdo človeške neumnosti.
A. Aškerc, 1. r.
,	Skale,	27./III. 1897.
In	kaj porečeš	na	to,	da sem jaz
lani na konferenci (dekanijski) pismeno protestiral proti temu, da bi morali verniki škofom biti v političnih rečeh pokorni 1 Meseca febr. mi je .poslalo škofijstvo dolg odgovor na moj protest. Ta odgovor je zanimiv in hranim ga in perpetuam memoriam. Gotovo še nobeden duhovnik na Slovenskem ni uradno odrekal pokorščine škofu v po-blagoslove iz Rima — ne imponujejo posebno.
Socijalizem je samo naravni posle-dek nenaravnih socijalnih t. j. gospodarskih razmer. Tako, kakor je sedaj, ne more vse ostati.
In če bi socijalizem ne imel drugih, ima brez dvoma to zaslugo, da brezobzirno razkriva krivice, ki se gode nižina slojem, da razkriva gnilobo v današnji »krščanski družbi« ter da si upa najbolj naravnost govoriti. In so-cijalistični poslanci bodo prave ščuke, ki bodo dramili iz letargije, druge fi-listrske poslance.
A. Aškerc, 1. r.
Velenje, ll./XI. 1897.
Na poti sem jim in reklo se mi je, da »med menoj in kat. Cerkvijo je prepad, ki se premostiti ne da!«
Utegne biti nekaj resnice na tem, toda jaz nisem kriv, če mi taki ljudje, ki so tako trdno verjeli v Taxilovega frajmaurerskega hudiča »Bitru«, ki so pošiljali izmišljeni miss Vanghanovi blagoslove iz Rima — ne imponujejo posebno.
Jezus iz Nazareta pa bi gotovo imel potrpljenje z menoj; z njim bi mogel lahko izhajati...
A. Aškerc, 1. r.
Še vedno draga so živila, vsak dan pa treba jela, pila; kdor „BUDDHA“ čaj v potrebi vžlva: odkriža dragega se vina, piva!
»Karl Marks, njegovo življenje in njegov nauk.«
V Zadružni založbi, ki je izdala že več lepih in prepotrebnih knjig, je izšla sedaj tudi znana Beerova monografija o Karlu Marksu, njegovem življenju in nauku. To je nedvomno ena najlepših in najpopolnejših socijalnih kri jing skozinskoz klasične marksistične vsebine, kar jih je doslej izšlo v slovenskem jeziku. Knjiga podaja v jasni in pregledni obliki ves Marksov filozofski, socijološki in ekonomski nauk. Podaja obenem poučen pregled nemške filozofije in nemških filozofov. Zlasti pa Heglovega upliva na Marksa m na vso tedanjo miselnost, ki se je le s težavo dokopala do novih dognanj in stremljenj. Karl Marks je prvi pogumno prelomil s filozofsko tradicijo ter postavil in utemeljil svoj zgodovinski nauk, katerega je obrazložil v dovršeni znanstveni obliki in do kraja zaokroženi celoti v svojem velikem delu o »kapitalu« Toda tu knjiga ne podaja samo Marksovega v sistematični znans t ven oa na list ioni obliki nabranega materijala, v njej je tudi obrazložena vsa doba, v kateri se je znanstveni socijalizem rodi.l in utemeljil. V njej je celotna kulturna slika v-ega tedanjega hotenja in ugibanja, ves miselni pokret in razmah. Knjiga je verna slika idealnega stremljenja Mark.sa samegu in njegovega silnega znanstvenega in organizatoričnega dodela, njegovo historično razlaganje materijulizma in njegovo svetovno nabiranje vodi še danes družabni razvoj. Kdor hoče poznati Marksovo in njegovo delo, mora seči po tej knjigi.
Rekord te sezije
bode dosegla vsled nizkih cen sigurno ipe-cijalna zaloga češkega in angleškega sukna
Josip Ivančič
Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
Pred nakupom naj si vsakdo ogleda ceno in zalogo:
Delavsko kmetska prosvetna jednota in Zadružna založba.
V zadnjem času se je vodila ostra debata med demokrati in klerikalci; oboji se tresejo za svoje institucije; klerikalci se boje za svojo že precej diskreditirano Mohorjevo družbo, demokrati pa za svojo Vodnikovo družbo, za katere naslov so si izposodili ime emancipiranega meniha Vodnika, da izgleda družba nekaj bolj krščansko ali vsaj svetniško, kot to želijo demokrati. Ena družba kot druga sta plod meščanskega miselnega stremljenja, klerikalna hoče ubijati ljudem pobožnjaštvo, demokratska pa disorijentiranost ter duševno zaostalost in plavanje v umazano tendenci-jozno literaturo.
V dobi razredne borbe, ko se delavstvo točno zaveda svojih dolžnosti in svojih pravic, je vsekakor potrebna v resnici delavska literatura. Zato je bilo umestno, da se je zamislilo posebno delavsko založbo, ki naj nudi prave delavske literature, soci-jalistično usmerjenih del, ki naj vzgoji današnje delavstvo v socijaluo znanstvenem in etičnem pogledu. Člani kulturne jednote imajo lepo ugodnost, da dobivajo za malenkostno članarino vsake tri mesece knjigo, ki se odlikuje vsaka po svoji izbrani vsebini in obliki. Knjige izdaja Zadružna založba v Ljubljani. Dosedaj je izdala; „Idej-ne predhodnike socijalizma", Dickensovo ..Božično pesem". Kuharjeve „Povesti“ in ..Karla Marksa".
Dolžnost vsakega intetigenta, ki se količkaj zanima za delavski pokret, dolžnost vsakega delavca, ki se zaveda svojega položaja in mu je za svojo bodočnost in za bodočnost svojih otrok, je, da pristopi kot član h kulturni jednoti in se pridruži akciji, ki hoče med ljudstvo in delavstvo resnično dobre socialistične literature.
Le na ta način je mogoče, da si delavci ustvarimo svojo književnost in tudi v tej smeri zarišemo lastnih ciljev in lastnih hotenj. Proč z Vodnikovo in Mohorjevo družbo, vsi v našo prosvetno jednoto! Podpirajmo našo književnost in naš socijalistični tisk!
Naše gospodarske organizacije.
Med najvažnejše naše organizacije, ki jih je treba ustanavljati, poglabljati in podpirati, spadajo nedvomno konzumna društva, ki so za socijalistično gospodarstvo kot organizacije konzuma in razdeljevanja blaga nujno potrebna,4 ker tvorijo podlago za smotreno in zdravo produkcijo blaga. Zakaj so danes krize v gospodarskem življenju? Ker ni kottsum organiziran in se zaraditega tudi producira nevede, ali bo za producirano blago tudi dovolj odjema ali ne. Med našim delavstvom v Sloveniji delujejo že konsumna društva v mestih in na deželi. Najpomembnejša so: Konsumno društvo za Slovenijo s 17.500 člani. Splošno konsumno društvo ..Posavje" v Zagorju s 1275 člani, Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku s 182 ter Delavski Dom v Trbovljah s 441 člani —■ skupno tedaj nekaj nad 19.000 članov! Potem imajo železničarji svoje konsumne (nabavljalne zadruge) in prav tako državni uradniki. Prodajalne živil', ki so v rudarskem revirju trboveljske premogokopne družbe, so že tudi organizirane v obliki zadrug, so pa navadna odda-jališča blaga, pri katerih nimajo odjemalci nikakršne soodločbe. Delavstvo, ki sledi SLS ima tudi svoje konsumne organizacije, ki štejejo okrog 15.000 članov. Tudi se nahajajo manjša konsumna društva sem-intja po deželi. Pravega razumevanja za smotreno, dalekosežno In velepotezno akcijo konsumentov pa je povsod premalo. Strokovni zadružni časopisi „Konzument“, ..Produkcija" in ,,Pod lipo", (vsi trije\služijo zadrugam, ki so članice Zveze gospodarskih zadrug), Zadrugar, Narodni gospodar itd. pač stvari prispevajo, skušajo obrazložiti in pokazati prave cll'je in vrednosti Konsum-nega zadružništva, vendar vladajo med učlanjenlmi zadrugarji še vedno prav čudni nazori. Najnujnejša naloga pravih zadrugar-jev je pač, da gojijo in pospešujejo izobraževalno delo še vse bolj kot doslej.
Promet naših 4 konsumnih društev je že precej velik, ali daleč še ni tak, kakršen ba lahko bil. Poglejte Trbovlje, Hrastnik, Zagorje itd. — kakšne množice! Če bi te množice koncentrirale v večjih konsumih svojo kupno moč, kakšne sume bi tu lahko služile splošnemu gibanju.!
Produktivne zadruge se bore enako kot ostale obrti za svoj obstoj in za svoj napredek. Najboljše so one, ki se pečajo s produkcijo kruha; obe delavski pekarni, mariborski in ljubljanska, neprestano napredujeta, prav tako zadruge krojačev v Mariboru, med tem ko zadruga čevljarjev močno iiira. Dobro se razvijajo: „Delta“ zadruga perila, „Jugometaiija", kovinska zadruga in produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, čeprav se mora boriti s hudo konkurenco. Ni bito prav, da se je omejilo zavzemanje za produktivne zadruge, zgolj na tiste, ki so za take zadruge več ali manj direktno interesirani.
V velikem obsegu pa si zamišlja svoje delo osrednja zadruga ..Produkcija", ki je te dni otvorila veliko trgovsko obratovali-šče na Tržaški cesti v Ljubljani. Tu bo pravi zadružni „Warenhaus“, takšen kot jih danes večje zadruge ustanavljajo po mestih in industrijskih centrih.
Gostilniške zadruge —■ v kolikor že poslujejo,. — izkazujejo še precej ugodne rezultate. Združene so povsod s stavbnimi, ker se te zadruge ustanavljajo navadno z namenom, da se tam sezidajo lastni domo-
vi.	Vprašanje ..delavskih domov" — je izredne važnosti, ker brez lastnega' prebivališča se težko razvije delavsko kulturno delo. To se zlasti v Ljubljani zelo občuti.
Izrednih uspehov je med stavbnimi zadrugami dosegla občekoristna zadruga „Stan in Dom", ki je energično posegla v stavbno delo. Dokument njenega dela bodo lepe delavske stanovanjske kolonije, od kateriii ona na Tržaški cesti je skoro že dozidana.
Tudi kreditne, denarne organizacije so pokazale napredek. Sedaj imamo 2 taki zadrugi v Ljubljani, 1 na Jesenicah, 1 v Tržiču, 1 v Prevaljah, 1 v Slov. Bistrici in eno v Mariboru. Celje, Ptuj, revirji itd. čakajo še na ustanovitev svojih denarnih zadrug.
Tiskovne zadruge se lepo razvijajo; zlasti je ..Zadružna založba" v Ljubljani prav agilna.
Ogrodje za plodno, konstruktivno vsestransko prav uspešno delo je že tu. Celo ..Splošno zavarovalno zadrugo" imamo. Upati je, da se bo naše zadružno delo razvijalo v dosedanjem tempu naprej in da bomo prihodnjič zaznamovali še večji napredek.
Velik škandal
marsikdo j
če je pijan! Kaj takega se mu ne pripeti kmalu, ako pije brezalkoholne sokove, ki jih dobi za smešno nizko ceno v vsaki množini pri osrednji zadrugi ^Brezalkoholna Produkcija14, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10.
Kdo potuje po Evropi.
Razni ameriški bančni uradniki, uradniki potovalnih družb ter nekateri vladni uradi so natančno proučili statistike o potovanju po vojni in pred vojno, ter so na podlagi teh statistik precenili,tda bodo Amerikanci letaš zapravili kakih 750,000.000 do 800,000.000 dolarjev v Evropi in drugod v tujini.
Državni department v \Vashingto-nu računa, da bo v tem letu izdal ameriškim turistom in drugim potnikom (ti drugi potniki so sicer naturalizirani drž.avljani, ki se vračajo v stari kraj ali gredo tja po svoje družine ali po opravkih) kakih 215.000 potnih listov.
.Lansko leto je bilo izdanih vsega skupaj 172.209 potnih listov in je to pomenilo rekord nad vsemi prejšnjimi leti. Parobrodne kompanije, ki se v svojih računih navadno ne zmotijo, pa trdijo, da bo letos za 25 odstotkov več potniškega prometa kot lani.
Parobrodne družbe in potovalne agenture računajo, da bo v letošnji spomladi'in poletju odpotovalo v Evropo od 240.000 do 250.000 Amerikancev na zabavni obisk. Največ ameriških, bogatašev se je šlo v Evropo zabavat in zapravljat denar leta 1913, ko se je vozilo preko morja 244.000 turistov. Omeniti moramo takoj, da so tu šteti samo tisti potniki, ki so se vozili v krt-binah prvega in drugega razreda, niso pa všteti tisti, ki so so votzili v 3. razredu oz. v medkrovju. V tretjem razredu si' vozijo samo inozemci in pa delavci, ki nimajo denarja .za razkošne
kabine. In ker ti navadno potujejo po kakem, nujnem opravku, se jih sploh ne šteje za turiste, kar je seveda prav.
V Evropo in po svetu potujejo v prvi vrsti člani številnih bogataških družin, ki so obogatele s trudom svojih delavcev, kateri pri svoji skromni plači ne morejo misliti na turistovska potovanja širom sveta. Za take stvari delavec nima ne denarja, ne časa. Delati — če namreč sploh dobi delo — mora celo leto, če hoče preživljati sebe in svojo družino.
Saj je razvidno iz statistik zveznega trgovinskega departmenta, da je teta 1924 potrošil vsak ameriški turist v Evropi povprečno 1.300 dolarjev. V Ameriki je pa na tisoče delavcev, ki toliko v celem letu ne zaslužijo.
Križem sveta.
KRVAVO MAŠČEVANJE.
Mož z dvema ženama. — Peklenski načrt — Maščevanje. Kazen.
Pred belgrajskim sodiščem se je obravnaval slučaj poln grozot in ne-človeštva, ki spominja na srednjeveško inkvizicijo. Kmet Dragomir Qv-čarevič iz vasi Jablanica, kljub temu, da je bil poročen, je imel več let ljubezensko razmerje z vdovo Vujadino-vič iz bližnje vasi. Ovčarevičeva žena je vedela za nezvestobo svojega moža in zato je prišlo Često med zakoncema do prepira. Ljubičina jeza se je posebno povečala, ko ji je soseda povedala, da se Vujadovičeva baha, da je Dragomir v njo do ušes zaljubljen, da je Ljubica »stara škatlja« itd. Prepiri med obema zakoncema so se vedno ponavljali in končno je Dragomir zapustil svojo ženo in se preselil k vdovi. V nekaj tednih pa se je Ovčarevič vrnil k svoji zakoniti ženi. Ljubica .je bila moževe vrnitve silno vesela, vendar se je srd Ljubice proti njeni tekmovalki vedno večal. Naredila je načrt, kako se maščuje nad Vujadinovičevo in tudi povedala možu o svojih namerah. Zaupala je tudi svojemu očetu, kako se namerava maščevati nad vdovo Vujadinovičevo. Ljubičev mož je počakal na samotni poti svojo nekdu-njo ljubico. Ko sta se z Vujadinovičevo sestala ,ga je ona prosila naj se vrne k njej. Ker pa Dragomir ni hotel nič slišati o vrnitvi, je prišlo do prepira in končno se je lotil svoje bivše ljubice tudi dejansko. Na njegov klic sta prihitela Ljubica in njen oče. Strgali so vdovi obleko s telesa, da je bila popolnoma gola in jo podrli na tla. Zažgali so ogenj, razžareli železno palico in nesrečnico z razbeljeno palico žgali.po najobčutljivejših delih telesa. Nesrečnica je od bolečin tulila kot, divja zver. Ko so maščevalci vdovo zmučili do smrti, so jo pustili ležečo in odšli. Nesrečno žrtev so drugi dan našli kmetje in jo prepeljali v bolnico. Po dolgih, groznih mukah je Vujadi-novičeva vendar okrevala. Sodišče prve instance je obsodilo vse tri na šest mesecev ječe. Apelacijsko sodišče pa je Ljubici zvišalo kazen na 3 leta, dočim je kazen obeh ostalih ostala prvotna.
Kaj je zanimiva novica? Arthur Brisbanc piše, da ako človek ugrizne psa. je to zanimiva novica; če^ po-ugrizne človeka, mugari do smrti, ni novica. Tožba za razporoko med tema ali onima zakoncema sama na sebi ni novica. če pa toži žena za ločitev zakona radi tega ker je mož preveč Česne, je to novica. Tak slučaj se je n. pr-dogodil v Sacramento, v Kaliforniji. Ako plešejo mlada, lepa dekleta pripadajoča kaki fanatični, ali boljše, bla^ ni verski sekti, ni to v Ameriki ,lOll>cd0 novica. Če pa plešejo petnajstlat'1.0^^ dvajsetletna dekleta v *men? ^^.negu, verske sekte naga, in to °®e°giua lju(li' jo to novica, ki bi J° originalu mena jrajše videla z očmi	Toled0(
sto v listu. Dogo i ,l , j| Izvedele za Ohio. Ko so pn«uaI,tirale,H0
ta čudni kult m	ror.j	0	m,
izvedele še druge zanimive leu, o Ka
, t- r, takrat obširno pisali. Ne-T" “to ®k!list „„,1 veli-
U™n»low"»	živ»1:	"* '"T
strani prinesel sledečo »novico«; »V Oaklandu je izgubil neki pes svojega gospodarja. Iskal ga je neprestano tri Tini in tekal po mestu. Tretji dan je šel končno na streho trinadstropne hiše odkoder je gledal nekaj časa P<> okoli-
f m/4.
Dnevne novice.
KUNE
100%na čista mast iz kokozovih orehov,
zajamčeno izčiščena in hisijenična,
se zopet dobiva v vsih trgovinah
ci, potem pa skočil z visočine na cesto in se ubil. Policisti dotičnega dela mesta so psa opazovali vse tri dni in so potem poročali o tem časopisom.« Zanimivo po mnenju »komentatorja« te novice ni to, da je pes tekal tri dni po mestu in iskal gospodarja, kajti takih psov, ki se v mestih izgube je brez števila in tekajo dokler jih ne pograbi »konjederec«, ampak zanimivo je to, da so vse tri dni tekali za njim policaji in ga opazovali. To pa je »novica«!
Danski parlament za odpravo armade in mornarice. Na Danskem, kjer so soeijalisti najjačja stranka, se vrši že dolgo boj za odpravo armade in mornarice. Socijalistična stranka je izdelala predlog, ki določa, da se armada izpusti in vojna mornarica odpravi; Podlog nadalje določa, da se namesto 8edanje armade organizira samo ob-®a3ne patrulje in finančne (carinske) * raže. Sedanjo dansko vojno mornari-co„k' nadomestile manjše ladje za ob-iczno stražo. Socijalistična stranka je ' ‘SVoJi propagandi za razorožitev dokazovaia> (ja jf! velika armada za Dansko brezpomembna, prvič ker je premajhna za obrambo proti velesilam, in drugič, ker pridejo v vojnah v poštev le armade velijdh držav. S financiranjem militarizma ima Danska ogromne stroške, ki jih bo po razorožitvi lahko obrnila v koristnejše ustanove. Pri tretjem branju tega Predloga dne 12. marcu v danskem državnem zboru je bilo oddanih zanjo 75, Proti pa 71 glasov.
Razširjeni je vatikanske knjižnice. Namenita vatikanska knjižnica, ki ln'a izmed vseh knjižnic na svetu naj-rokopisov iz prvih stoletij po Kri-A bo v kratkem povečana. V načrtu **®va stavba, kjer ibo shranjenih
Je
novih knjig.
V, Ali ima žena ali mož boljši spomin?
IH 'telj amerikanskega instituta za --'ienje spomina, je imel govor, v a < ieuj .)e p0ve(jn|) (j-i ima žena 10 do l-> (,(stotkov točnejši spomin. Svoje trditi e tucjj znanstveno dokazal.
I ozna žw,iitev — več sinov. V evropskih državah je število žensk večjo od števila^ moških. Po svetovni vojni Pa se je število nežnega spola še povečalo. Preveliko število žensk ima za Posledico, da je vedno več zakonskih kandidatinj in vedno manj kandidatov. Angleški biologi dokazujejo, da bi se
Mamica Vi ste nam pisanic dali, jabolk še lepih ste poleg nabrali, očka pa včeraj v mestu so bili „BUDDHA“ čaj so nam za pirhe kupili!
številčno razmerje moških in žensk kmalu zenačilo, ako bi se ženske pozneje ženile, odnosno bile starejše matere. V zakonih ,kjer je mati stara 19 let je razmerje moške za polovico manjše od ženske deee. Dekleta, ki so postale matere v starosti 20 do 24 let, je razmerje moške dece le za H manjše od ženske dece. Ce postane žena mati v 25—30 letu, je število moške dece že večje od ženske. Cim starejša je žena, ko postane mati, tem več je moške dece.
»Molite!« V Chihuahua City, v Mehiki, je Elfren Lovveree ukazal svoji ženi in šestim sinovom, naj pokleknejo in molijo za svoje duše, nato je zdrobil njihove lobanje s kladivom in končno je ustrelil še samega sebe.
Mednarodni dijaški kongres v Jugoslaviji. V Belgradu in Sremskih Karlovcih se vrše priprave za mednarodni dijaški kongres, ki se bo vršil od 27. julija do 2. avgusta t. 1. Izdelan ja že spored. Do sedaj se je javilo 620 udeležencev.
Mesto, ki se pogreza v zemljo. Na saškem pogorju je mestece Elstnic, ki je 'bilo zgrajeno že v srednjem veku. Radi teže hiš, pa se hiše pogrezajo vedno bolj v zemljo. 20.000 prebivalcev je že zapustilo mesto, ker se boje biti živi pokopani.
Priprave za razorožitveno konferenco. Neki ameriknnski kemik je iznašel bombo, ki je težka 2 toni in dolga 14 čevljev. Posebnost bombe je ta, da povzroči pline, ki usmrtijo vsa živa bitja na veliko daljavo.
Jc, da sc prepriča tc, oa ei.Pr par nogavic z žlpom in znamKi (rdečo, modro ali zlato)
tra|a kakor štirje par' drugi!' Dobivajo te v prodajalne!:
Velika noč je tradicijonalen praznik in katoliki obhajajo praznik vstajenja Kristusovega, pomlad pa svoje prerojenje in svoj razmah. Velika noč je v resnici praznik in vesele se je ne samo otroci, temveč tudi odrasli, vesele se jih in vesele se lepših solnčnih dnevov in vesele se piruhov in pomaranč in vesele se ur, v katerih morejo prostodušno izdihati nekaj prostosti. Toda kakor že in kakor je velika noč obče upoštevan in uvaževan praznik, delavec se današnji dan počuti ubitega, delavec se praznika boji, ker mu ne nudi tega, kar nudi drugim, ne more se pripraviti nanj, kot bi se moral pripraviti, ne more dati družini tiste prazničnosti, kot bi pristojala in ne more uvesti v hišo blagoslova, kot je običajen v premožnejših hišah. Današnji dan je delavec izmozga van na tako okruten način, da niti velike noči ne more praznovati, kot bi jo rad, ker nima sredstev in nima možnosti, da bi se uvrstil v družbo praznovalcev. Zato je za delavca Velika noč neprijetna doba, polna nemilih spominov in skomin; kajti praznik brez sredstev je slabši od delovnega (jne in v tem znamenju praznuje delavstvo letošnjo veliko noč in še nadalje čaka lepših dni in lepše bodočnosti.
Dobra misel. (Dopis občin, odbornika.) „Zveza socijalističnih županov in občinskih odbornikov4* — je pravzaprav dobra misel! Naše socijalistično delo, če hoče biti uspešno, naj bo vedno sistematično. Delo v občinskih zastopih pa mora biti tudi uspešno. Zato je prav, da se ustanovi zveza tistih mož, ki so jih delavci in kmetje soeijalisti postavili na odgovorna mesta. V občinah, ki jili vodijo soeijalisti, se mora to videti in občutiti. Nemški sodrugi v Avstriji so že pred desetletj ustanovili poseben časnik „die Gemeinde*4 (občina), ki se je bavil izključno z občinskimi zadevami in je poučil ter bodri! izvoljene socijalistične odbornike za občinsko delo.
Pri nas v Sloveniji se je res doslej v tem pogledu premalo storilo. Krivda je bila v naši razcepljenosti, no, sedaj ko prevladuje misel enotnega nastopa v delavskih vrstah, bo seveda na vseh poljih započeto sistematično delo, ki pojde za — uspehi. Zveza socijalističnih županov in občinskih odbornikov se mora ustanoviti radi uspehov. Govorjenja, frazarjenja in paradiranja je bilo doslej že dovolj, ljudje so siti samih besed. Hočejo dejanj, ki naj bodo storjena v njihov prid.
Dobra je tedaj misel, da se ustanovi Zveza socijalističnih županov in občinskiti odbornikov, ker bo to prav dobgr začetek našega komunalnega dela. Na uredništvo „Delavske Politike" naj se prijavijo vsi oni, ki že danes delujejo kot župani in kot občinski odborniki, da se bodo mogla vsa pripravljalna dela vršiti. Tudi jaz sem za sestanek vseh občinskih odbornikov-so-cijalistov.
Občinski odbornik.
Delavci pripravite se na proslavo prvega maja! Prvi maj se naglo bliža. Delavske organizacije pridno delajo na to, da se čim lepše proslavi delavski praznik. V to svrho intenzivno deluje tudi medstrokovni odbor. Letošnja proslava bo v vsakem pogledu na višku.
V Solljl se bo vršila dne 9. in 10. aprila t. 1’. balkanska sindikalna konferenca, na kateri bodo poleg zastopnikov balkanskih dežel sodelovali tudi zastopniki sindikalne internacijonale. Po povratku iz Sofije se bodo predstavniki internacijonalnih del. strok organizacij mudili tudi v Jugoslaviji, kjer se bodo vršili veliki javni shodi, ra katerih bodo govorili tudi t! sodrugi.
Gibanje železničarjev. Savez bosansko-hercegov. železničarjev dela prav pridno, da obnovi v mestih in na deželi železničarske organizacije. 20. marca se je vršila v Bosanskem brodu konferenca, ki je prav dobro uspela. Pozdravljamo pokret bosanskih železničarjev, katerili požrtvovalnost služi lahko kot vzgled železničarjem v ostalih pokrajinah države.
Zvezno tiskarno jc kupilo od radikalcev Katoliško tiskovno društvo. Klerikalci so že tretji posestniki »Zvezno tiskarne«. Prvi lastnik »Zvezne tiskarne« je bil Pesek, odnosno narodni so-ciijalisti. Od Peska jo je kupila »Jadranska banka«. Končno pa je prišla v klerikalne roke.
Tudi v Zagrebu je veliko pomanjkanje stanovanj. Nešteto rodbin je brez strehe. Če se ne ho državna oblast po-
brigala bo v kratkem 1340 oseb na
cesti.
Zopetni odpust delavcev in delavk v Trbovljah. V sredo je bilo zopet odpuščenih 21 delavk in devet delavcev.
Uspeh amsterdamske internacijo-nale. Mednarodni sindikalni Savez v Amsterdamu je prejel poročilo iz Ar-gentinije, da so se argentinske delavske sindikalne organizacije priključile amsterdamski internacijonali. Argentinska delavska internacijonala šteje 800.000 članov.
Socijalistični kongresi. V kratkem se bo vršilo več kongresov socijalističnih strank, ki so članice socijalistične delavske inter-nacijonale. V Rigi se vrši enajsti kongres letonske socijalne demokracije, v Roterda-mu se bo vršil kongres holandske socijalistične stranke. Tekom aprila se vrši tudi kongres poljske in češke socijalistične stranke.
Ameriška zbirka jugoslovanske
književnosti. .Jugoslovanski odbor prijateljev newyorške javne knjižnice je v preteklem letu poslal poziv na domovinske liste, v katerem jih je prosil za sodelovanje pri zbiranju jugoslovanskih književnih del, listov, rokopisov itd., za newyorško javno knjižnico. Ta odbor sedaj poroča, da je bil odziv zelo slab. Pred nekaj dnevi je razposlal enak apel na tukajšnje jugoslovansko časopisje, katerega svrha je zainteresirati ameriške Jugoslovane, da bi prispevali iz svojih privatnih knjižnic knjige, kolikor jih pač morejo pogrešati, pa stare važnejše rokopise, stare liste, revije in podobno, kajti le na ta način se bo v newyorški javni knjižnici ustanovil zanimiv jugoslovanski oddelek, ki bo služil Amerikancem in Jugoslovanom pri študiranju naše literature in naše zgodovine. Vsi prispevki so lahko bodisi slovenski, hrvatski ali srbski, in če se pečajo z našimi problemi, tudi v drugih jezikih. Mnogo knjig je že izšlo v angleščini, francoščini, italijanščini in drugih jezikih, ki opisujejo Jugoslovane, njihove probleme, boje itd. Vsi taki spisi so tej zbirki dobrodošli. Pošiljalne stroške plača newyorška Public Liibrary. Kdor želi o tem več informacij, naj piše na Dr. I. Altaraz, (New York Public Lib-rary) 476 Fifth Avenue, New York, N. Y.
Razglas. V smislu člena 6 zakona o volilnih imenikih se javno razglaša, da sta stalna imenika za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano in
za volitve v narodno skupščino od deželnega sodišča potrjena ter od današnjega dne nadalje pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster, Mestni trg št 2, I. nadstropje, soba št. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjena vsakomu na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za druzega, naj se popravi v njem, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti polnoveljavno listine. Pri volitvi občinskega odbora in pri volitvi v narodno skupščino bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta stalna volilna imenika. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne.
Automobilskl oddelek na letošnje n ljubljanskem velesejmu. Ker se bo vršil letos mednarodni vzorčni veleseim v Ljubljani od 26. junija do 5. julija, torej v ugodnem času za automobilsko trgovino, bo uprava velesejma letos priredila tudi več o automobilsko razstavo. V Sloveniji je auto-
je najboljša žitna kava!
RekSame
ne potrebuje
O.Bernatouič
ker se blago radi svoje kvalitete in ceno samo
mobilski šport zelo razvit, ne zaostaja pa tudi motociklizem. Zanimivo je, da se vrši v času velesejma tudi mednarodna alpska tekma. Vozači bodo pasirali Ljubljano. Tako so dani vsi predpogoji, da ta razstava prav dobro izpade. Obeta se nam torej pestra revija najrazličnejših izdelkov evropskih in amerikanskih tvornic. Interesenti bodo imeli dovoljno izbiro, kupili si bodo lahko na razstavi voz, ki bo odgovarjal okusu, vpo-rabi in žepu.
Radio-razstava. Uprava ljubljanskega velesejma organiziran vzajemno s tukajšnjim Radio-klubom bb priliki letošnjih ve-lešejmskih prireditev špecijalno radio-raz-stavo in sicer: Od 26. junija do 5. julija se vrši mednarodni vzorčni velesejem. Pri tej priliki razstavijo producenti in trgovci radio-aparate in posam. dele. Razstava bo nameščena v posebnem oddelku. Ob priliki Pokrajinske razstave od 1. do 12. septembra pa bo radio-razstava obiskovalcem poleg tovarniških aparatov predvedla tudi radioaparate in nadomestne dele, ki so jih izgotovili naši radioamatorji. V posebnem paviljonu, ki bo občinstvu dostopen tudi zvečer, se bo preizkušalo aparate svetovnih tvrdk in onih amaterjev. Vztrajnost in pridnost najboljših amaterjev se bo posebej nagradilo.
Žbpetni pregled invalidov. Po na-
redbi ministrstva za socijalno politiko so pričele v vsej državi delovati komisije za pregled invalidov, da se določijo 'odstotki nesposobnosti, kar je potrebno radi prevedbe na kategorije.
Novi ravnatelj mariborskega učiteljišča. Za ravnatelja mariborskega moškega učiteljišča je imenovan g. Frane Kadunc, do.se d a j gimnazijski ravnatelj V Derventi .
Avtomobilska zveza Kočevje-Brod. Od prvega aprila je stalna avtomobilska zveza Kočevje—Brod.
Najtežji voli v Sloveniji. Mesar
Andrej Marean iz Ljubljane je kupil par volov, ki tehtajo 2012 kilogramov. To so najtežji voli v Sloveniji.
Beračenje je postalo obrt. Neka ženska iz Maribora je vzela k sebi revnega dečka, ki je napol gol beračil dan za dnevom. Dognalo se je, da je dnevno naberačil do 200 dinarjev. Zensko so poiskali in zaprli.
Avstrijski železničarji, ki vozijo do Maribora prav radi tihotapijo. Večkrat so jim naše oblasti zaplenile saharin in svilo. Te dni so zasačili zopet nekaj železničarjev, ki so hoteli vtihotapiti več metrov svile.
Nogo se je zlomil na ljubljanskem gradu Blaž Škof. Padel je čez utrdbe.
Smrtna nesreča v Trbovljah. V Trbovljah je prišel pod rudniško železnico delavec Milan Kralj. Bil je takoj mrtev. Doma je bil iz Rogaške Slatine.
„Naš Tonček je kašljal celo noč, sladak izpll Je „BUDDHA“ čaj vroč in kmalu je revček sladko zaspal
kako sem se že zdravnika bal!“
Delavski domovi.
Konsumno di-uštvo za Slovenijo je zgradilo slovenskemu delavskemu in kmečkemu ljudstvu precej lepih zadružnih domov, in sicer v- Ljubljani VII, na Viču-Glincah, v Mariboru, v Teznu pri Mariboru, v Prevaljah, v Črni, v Tržiču na Jesenicah in v Šoštanju. — Krasni domovi so v Trbovljah in Rajlienburgu, ki so jih sezidali vrli trboveljski zadrugarji ter v Zagorju in Hrastniku, kjer sta tamošnji konsum-ni organizaciji istotako zgradili lepe domove, in sicer v Zagorju dva in v Hrastniku enega.
Skupno so naše konsumne organizacije postavile delavstvu 14 domov. — V Trbovljah so si delavci zgradili po-
leg velikega Delavskega Doma tudi še »Rudarski Dom«.
So pa tudi še ustanovljene posebne zadruge za zgradbo delavskih domov. Železničarska gostilniška zadruga ima tudi v Ljubljani »Delavski Dom«.
Težke so naloge, ki so jih prevzele te zadruge; misel je bila seveda povsod simpatično pozdravljena, navdušenje je navadno v začetku zelo veliko, pa prav kmalu pojenja in polagoma sko-ro popolnoma ugasne.
Meščanske stranke pomagajo Sokolom, Orlom, gasilcem itd. pri takih težnjah, zlasti če pričakujejo od njih koristi v smislu svojih strankarskih intencij; nabiranja za take domove so zato pri njih na dnevnem redu. Med delavstvom pa je v tem pogledu nabiranje težko, ker je delavstvo podvrženo vsakovrstnim krizam, ki neugodno vplivajo.
Vendar se je, kakor vidimo, v zadnjih 20. letih storilo tudi v tej smeri precej, največ seveda po zadružno-kon-sumuih organizacijah, ki se jih mora zato delavsko in kmečko ljudstvo še vse bolj okleniti.
Celje.
Zborovanje občinskih nameščencev. V nedeljo, dne 28. marca 1926 se je vršilo v Celju zborovanje občinskih nameščencev iz Slovenije, na katerem je poročal predsednik Udruženja op-štinskih namještenika Kraljevine SHS tovariš Ivan Troppe iz Nove Pazove o bodočem novem občinskem zakonu in drugih važnih stanovskih vprašanj. Zastopani so bili nastavljenci 67 občin, ter se je po vsestranski debati izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da izvede v podrobnosti to organizacijo, katera naj bi bila za ljubljansko In
mariborsko oblast skupna. Sprejela se je tudi predložena resolucija z nekaterimi malenkostnimi izpremembami, ki se je vložila na pristojna mesta. Vsi občinski nastavljenci naj se v vprašanjih te organizacije obračajo do začasnega predsednika Bernard Vltav-sky-ja, občinskega tajnika na Bregu pri Celju.
Koroška Bela — Javornik.
»Delavska Politika« se je tistim, ki jo redno berejo, prav zelo prikupila. Ko govorim z rednim bralcem, zvem od njega, da je nestrpno pričakuje. Tisti, ki pa niso njeni naročniki, pa le skomigujejo z rameni, češ, saj je vseeno, če berem ali ne. In sezajo celo po listih, ki ne zastopajo njih interesov. — Akcija za zgradbo »Delavskega Doma« je prišla v nov stadij s tem, da se govori, da bo nam ziidalla jeseniška stavbna zadruga lep dom. Mislim, da je to mogoče, ako se iz naše občine nabere dovolj deležev. Potem naj bi se povabilo še Konz. društvo za Slovenijo, ki je na našem domu interesirano, ker mora sčasoma dobiti modernejše .prostore kot jih ima sedaj. — Konzumno društvo za Slovenijo bi moralo biti v naši občini še vse bolj razširjeno. Vse potrebščine za življenje bi se morale kupovati zgolj v konzumni prodajalni. Vsak delavec in kmetovalec bi moral biti član našega konzuma. Statistika prodaje v naši prodajalni je precej žalostna. Mesto med prvimi, smo še od srede precej oddaljeni. Naj bo naša skrb in naša sveta dolžnost, da se prodaja blaga v naši prodajalni poveča in da bo tudi število živih članov naraslo. Smo socijalisti, ki moramo z vso močjo sodelovati, da zgradimo svojo boljšo bodočnost.
Ppipopooilo !
Priporočam se za izdelovanje vseh vrst oblek po meri za gospode in dečke od preproste do najfinejše vrste. Priporočam tudi svojo veliko zalogo inozemskega sukna, kakor tudi vse vrste že gotovih oblek za gospode in dečke lastnega izdelka. Zagotavljam prav solidno in točno postrežbo po najnižjih cenah in prosim cenj. naročil
Alojzij Pugmeister
mojster
Celje. Dečkov trg štev. 4.
Sodrugi imajo pri vseh naročilih znaten popust. 141
Brez mnogo reklame
je vsakomur znano, da se najceneje in najbolje kupijo pomladanske obleke, površniki, predvsem pa obleke za otroke samo v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2.
Zb Veliko noč poleg nagrad le posebne cene.
Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA A COMP.
LJUBLJANA.	161
S
m
Modne hemgarne in šenijnte
v veliki izbiri in po ugodni ceni
naj dete
v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc
„Prl Škofu"
Ljubljana
Zunanjim naročnikom ee pošje tudi po
M
pošti.
PO
156 iSj
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo' za čevlje. 130
flnn telefona
dobro ohranjena se poceni
prodasta. — Podatki se dobe
pri tvrdki Volk-Košmerl, Frančiškanska ul., Ljubljana.
MODBOCE
iz najboljšege domačega in češkega platna, posteljne mreže, otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
Ljubljana, Krekov trg 7.
Kdor si želi privoščiti najboljše in izvrstne vaške kapljice naj se potrudi
v restavracijo-hotel Miklič Kolodvorska ul. 43.
kjer se točijo najboljša in najcenejša štajerska dolenjska in dalmatinska vina, kakor tudi bizeljc, rizling burgundec, muškateljc, cviček, apolo itd. Priznano dobra kuhinja. V novi veliki dvorani „radio“ na razpolago,
171
Honiosv valjčni paromlis
HflVflS l 90RGBCS
  BAČKA TOPOLA. ------------
Zastopstvo in zaloga
A. PAULI, Ljubljana
»v. Petra ceat« 38.
Telefon interurban štev. 305. Brzojavke „Pauli“ Ljubljana.
V restavraciji pod „Skalco“
Mestni trg štev. II.
se točijo pristna, ter pitna vina. Preko ulice za 1 dinar cenejše. — Vedno sveža gorka in mrzla jedila. — Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure salonski koncert. — Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajtrkovalni koncert. 153
KUPUJ IVE O
vse železniške potrebščine, okovje za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, peči, kuhinjsko posodo, vodovodne cevi, sesalke, traverze, la. portland cement i. t. d. le pri tvrdki
Z9LTB S ŽILIC, trgovini z železnino
Ljubljana, Dunajska cesta 11.
Pri tej tvrdki kupite najceneje, kar je v sedanjih časih za Vas
velika ugodnost.
Nadebelo!	Na	drobno!
17*
Priznano najboljše in garantirano pristne
kranjske klobase
razpošilja tvrdka
K. JARC
Ljubljana
Hradeckega -vas 33.
BRATA MOSKOViC
veletrgovina usnja LJUBLJANA,
I
nudi za pomladno sezono vse vrste spodnjega in gornjega usnja po tovarniških cenah. Specialitete boks črn in barvan, sandal-eferni, ševro, ševret.
NI.K. cene!
Prim« blno«'
\
1,
Važno za trgovino, Industrijo in obrt!
Izdelava tehtnic, decimalnih, brzotehtnic, i.dr. in prevzemanje vseh vrst tehtnic in utežev v popravilo in meroizkušenje.
Karol Ussai*
I* d el o v »tel J tehtnic, Ljubljana
Veliki stradon št. 11 (ob opekarski cesti), ej
Stara tovarna nogavic in pietenin
Ustanovljena leta 1888.
Varstvena znamka.
M.FranzlSSinovi
LJUBLJANA, Privoz 10
Poštni predal 44. Telefon »št. 4a*.
se priporoča vsem konsuninim d uštvom!
190
%
Celfsfui milaraa t z o. z. u Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo	182
pralno in terpentinoma ranilo znamke
Hubertus
milo
Celje
M. Ambrožič
in drug,
manufakturna
veletrgovina
Ljubljana, Dunajska cesta 28.
Ali ste že naročili vsal enega znanca na dnevnik »DELAVSKA POLITIKA”!
Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok
v Ljubljani, Igriška ulica št. 6
se priporoča cenj. občinstvu, društvom, delavskim organizacijam in institucijam za
vsa v žnjipešlio stroko spadajočo dela.
izvršite« točna! 94 Cena najnižje’
Nijcenejša in največja zaloga dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih stro-jev i. t. d. Shranijo se	A.	"'""t
preko zime. Prodaja tudi
„TRIBOMA“ F, B. JU
tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
M. RAUCH
trgovina stekla
Celje, Prešernova ul.
priporoča steklo za oknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno!Na debelo!
Ustanovljeno 1852.
Teod. Kopn
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Koru)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatlje) za konzerve.
Tovarna za papir in lepenka
I. BONAČ SIN
Ljubljana, topova cesta št. 16
Izdeluje vsakovrstno
LEPENKO
in tankii
OVOJNI PAPIR
ŠPECUALITETA
KLOBUČKI PAPIR
Prvovrstno biago. — Nizke cene.
Sporočamo prežalostno vest, da je naš srčnoljub-Ijeni soprog in oče, gospod
Ivan Premelč
trgovec
danes nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega bo v soboto 3. t. m. ob pol štirih popoldne jz Slomškove ul, 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 1. aprila 1926.
Franja Premelč, soproga.
Ladislav, sin.	Marta,	hči.
Mestni pogrebni zavod.
KOLESA
najboljša in najcenejša m	samo	pri
J. GOREČ
Palača Ljubijan. kreditne bank ]
p. t.
H L m^rf‘l)l'ič'«jte se in videli boste, d;i se špecerijsko blago in	slailkor,	slanina, kava, riž i t. d. dobi najceneje
no »veže le v novo olvorjeni trgovini
A. JARH v Gabrjah
PH JUEBSLOUiUiU"
Brata Sumer, Celje Elami trg št. 8
priporočata svojo bogato zalogo manufakturnega, modnega blaga perila,	platna, ’
konfekcij in pletenin.	17g
‘ a <bobno in debelo.	Na	drobno	in	debelo.
Brez posebnega obvestila.
MICHELIN
2;a kolese In aufo.
Pozor!
Pozor!
Pozor krojači, šivilje, nešivilje!
Kroje za dame in gospode izdaluje po merah;—modni listi samo 120 Din s slov. učnim poukom, po katerih mora krojač ali šivilja krojiti obleko. Specialni tečaj za krojaške mojstre, šivilje, pomočnike, pomočnice in nešivilje; pričetek 6. aprila Vpisovanje in informacije daje: Oblastv. konces. v Franciji in Angliji dipl, KROJNA oOLA, STARI TRG štev. 19. •f. nadstr. — LJUBLJANA.	m
IH. TERSAN
Ljubljana 183
naznanja preselitev trgovine na Kongresni trg štev. 14. Od nunske cerkve desno navzdol.
*
*
*
*
X
&
*
‘ 'm
*
M
s
*
*
K
*
S
*
*
*
*
*
s
*
*
Jugoslovanska zavarovalna hranilnica
registroMna zadruga i neomejenim jamstuom
Miklošičeva c. U LjlliJljsni Kralja Petra trg 2
Hranilne vloge
na knjižice in tekoči račun obrestuje zelo ugodno.
Špecijalna oddelka hranilnice: Zavarovalna steci n j a
Zavarovalna štednja ima namen vzbuditi v najširših slojih smisel in veselje do štedenja in dati možnost, pridobiti si z malimi rednimi vlogami večje prihranke. Že z malenkostno tedenskimi vlogami
po o	Din si	more prihraniti	v	petih	letih	1500	Din,
po 10	Din si	more prihraniti	v	petih	letih	3000	Din,
po 15	Din si	more prihraniti	v	petih	letih	4500	Din,
po 20	Din si	more prihraniti	v	petih	letih	6000	Din itd.
Mesto tedensko se vloge lahko vršijo tudi mesečno ali četrtletno.	„	.
Za nagFado in v vzpodbudo za redno vplačevanje vlog pa zavaruje hranilnica vlagatelja tako, da dobijo njegovi dediči takoj po njegovi smrti, če umre pred potekom petletne dobe štedenja, izplačan ves tisti znesek, ki bi ga vlagatelj na. kapitalu in obrestih dosegel, če bo doživel polno dobo štedenja.
K zavarovalni štednji lahko pristopi brez zdravniške preiskave vsaka zdrava oseba od 16. do 40. leta starosti.
Ker doseže torej zavarovalna štednja v zvezi z življen-skim zavarovanjem gotovo svoj namen — prištedi si z malimi rednimi vlogami večjo vsoto denarja — je način varčevanja potom »Zavarovalne štednje« primeren in zelo ugoden za razne prilike in namene rodbinskega življenja:^ dota in oprema za neveste, za nabavo pohištva, sredstva za študij in za potovanja, za pogrebne stroške, za slučaj smrti in za razne druge prilike.
Radi lahkega vplačevanja in ugodnega obrekovanja je zavarovalna štednja tudi primerna v svrho pridobivanja kapitala za stavbe, za poljedelske, obrtne m druge investicije in tako dalje.
Rentna; štednja
Rentna štednja ima namen, da zagotovi vlagateljem ali od njih določenim osebam, z obrestovan jem vlog, preskrbo za'starost, t. j. letno plačljivo rento.	.
Rentna štednja je glede vlog in dvigov enaka navadnim hranilnim vlogam. Ni obveze za redno vplačevanje ali kakr-s neko Ji plačilne roke. V lose ostanejo last vlagatelja in lahko z njimi prosto razpolaga; lahko jih z doplačili poviša ali z dvigi zmanjša. Tudi v času, ko dobiva upravičenec rento, lahko prosto razpolaga s kapitalom. Za vsako vlogo se pripiše, za vsak dvig pa odpiše primerna renta, ki jo dobiva vlagatelj ali od njega določeni upravičenec od gotove dobe starosti pa do svoje smrti. V slučaju smrti pa dobijo dediči izplačan ves kapital, tudi, če je dobival že rento kolikorkoli let.
K rentni štednji lahko pristopi vsakdo, brez ozira na starost. Začetek dobivanja letne rente — od 30. leta starosti naprej si lahko poljubno izbere in tudi lahko še pozneje spremeni.	.	.
Poleg dobrovpisa rente dobiva vlagatelj, v gotovim izplačljivo, vsako leto tudi še primerne obresti.
Potom rentne štednje je vsakomur omogočeno, da si brez truda in brez žrtev pridobi preskrbo za starost — rento —, to je. svojim vlogam primerne letne dohodke do svoje
Rentna štednja je za vse stanove zelo ugoden in primeren način štedenja.	■
Oddelek za rentno štednjo začne poslovati, sredi aprila 1926, prijave se pa sprejemajo in pojasnila dajejo ze sedaj. Prospekti »'Zavarovalne in Rentne štednje« se pošiljajo na željo vsakomur brezplačno in poštnine prosto.
Posojila in krediti
se dajejo le na popolnoma varne vknjižbe in proti prav dobremu poroštvu.
K
K
K
K
*
K
&
X
&
K
*
*
X
K
K
*
*
K
*
*
K
K
K
&
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
K
g
K
K
K
*
K
BATTLE
b AXE
/JamaigaRum
> 'vJSniESTMIGARDOf PTRfttTIOK.
SHIPPČRS. ^ '
»BAKER«
/hisJamaTcaRum ISAHKiHCO.rs iSPOUT.vnosrrr; — SPECIAUV ADAPTLD fORTEA GROG S PUNC F! čo iVERY BOTTLElS PlllED UNPW THE i,LK90fiAl COMTRCL ' — opMess^AvVFAKcRCCO -
w i
!l&;
in ostaneta
m
sta sta bila
w
I
■IMHHliKBS aBDinMaiHNnBHiEiS^iianNIff
Charles Dickens: Božična pesem v prozi' * Lovvro Kuhar: Povesti.
Abdidus: Predhodniki današnjega socializma 8 in komunizma	g
M. Beer: Karl Marks, monografija.
Zadružni koledar za leto 1926.
„Pcd Lipo“» družinski mesečnik.
Naroča se.
Zadružno založba v Ljubljani, iHabsandrena cesta S.
SHSflBSMBUGlBBaUfiSBI
Zlatorog terpentinovo milo
ta neprekosljiva sestava mila in terpentina
vsebuje pristno
zlato.
MEDIČ & ZANKL
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tovarne:	v	Medvodah in v Ljubljani.
Skladišča: v Novem Sadu inv Ljubljani. Podružnica v Mariboru.
V vsaki tisoči komad je vtisnjen pristen zlhtnik, iti čaka sreč nega kupca. Kupite takoj komad tega ide alnega mila, mogoče najdete tudi Vi zlatnik
Proizvaja vseh vrst lakov za obrt, industrijo, trgovino, železnice, po* morstvo in zrakoplovstvo. Firnež, oljnate barve, steklarski kit. Kemično čiste in * kemično olepšane zemeljske barve vseh vrst in nians^
169
Glavni In odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Izdala konzorcij-..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk J. Ulasnika nasl. v Ljubljani. ♦Rkarno odgovoren Mihael Rožanec.