Letnik J. Št raj k v verski luči. Letošnje loto imenovalo bi so toliko ,,leto štrajkov." Skoro ni potekel zadnji čas dan, da bi no kili poročali časniki o delavskih rabukah Tekla je kri na strani iz-grodnikov ter na pomoč poklicanih vojakov in redarjev. Koliko so lezadovoljneži dosegli je znano, Nekaterim našim čitatoljom tudi iz lastne izkušnje. Skušali so si zbolj-^ati svoj zaslužek, pa so se skoro v vseli slučajih opekli. Vzroki štrajk om bili so različni! nekateri kili so postavni, drugi neopravičeni. Kodaj je ,,štrajk" dovoljen? Prenehanje dola je samo na sebi "epostavno in nepravično, kadar 8e delavec pogodi z gospodarjem ža določeno plačo. Osnovano prenehanje delajo prelom pogodbe— (koiitrakta). Delavci, ki ustavijo ^elo brez gospodarjeve krivde, Zgovorni so za vso škodo, ki nakane delodajalcem. Ako je prenehanje dola nedovoljeno, razume 8e, da nima nikdo pravice ščuvati delavce, da naj ustavijo delo. Dovoljeno pa je delavcem ustaliti delo, ako delodajalec prelomi Pogodbo, bodisi glede plačila, časa ali kakih drugih bistvenih pogodbenih delov. Pogodba je medsebojna. Ako se jeden izmed pogod-"ilcov ne drži pogodbenih določil vUjub večkratnim opominom, oprosti tudi drugega njegovih dolž-"ostl Dasiravno se prenehanje dela v navedenem slučaji samo na sebi "e rtjore imenovati nedovoljeno, Veudar zahteva dejanska izvršitev toga sredstva največje opreznosti, delavci, ki ustavijo delo, pro-vzroče navadno veliko in dolgotra-5ajočo mržnjo med seboj in svojim gospodarjem; večinoma obema Brankama v škodo. Ta medsebojni mržnja pa ni omejena, temveč Ke le pregostokrat razširi tudi v yečje kroge človeške družbo. Poledice temu so jasne. Razventega "akopjjo ,,štrajkajoči" delavec 8voji družini veliko bedo in«o prostovoljno poda v nevarnost. Le 1'repogostokrat dogajajo se pri ta-jkili prilikah veliki izgredi. Dokler lt,!ajo pohajkujoči delavci kaj evon-v Žepu, obiskujejo gostilno in 81 flapijajo korajžo, kadar pa se ji'a denarni viri posuše, lotijo so lavnega nasilstva. Mirni meščani "iso več varni pred njimi. Zgodo-vi,)a ,,štrajkov" potrjuje to žalo-8tno resnico. Dejanska ižvršitev 'ištrajka" zahteva torej velike prednosti in so moro le tedaj opraviti, ako ni drugih, nodolžnejših Sl'edstev. Delavec ne smo nikdar Pozabiti, da z večkratnim -lahko-'"'scljnim prenehanjem dela, ne sk«duje le sobi, temveč vsi svoji 'ižini. Blagor delavca je vsaj do gotove . mere bistveno odvi-sen od gospodarjevega provspeha. Ako je nedovoljeno delavcem "stavijati delo brez skrajnih vzrokov, dolžni so tudi delodajalci, da l2polnujejo. vso pravične zahteve Sv°jih delavcev in dane dajejo pohoda škodljivim izgredom. Toda Zal> da marsikateri delodajalec ne azločuje mod pravičnim in krivič-nim- Delavci so prisiljeni delati za ,najhne plačo, posebno v rudoko-I'i'i in tovarnah, kjer ugovori le malo ali cejo ničesa 110 zdajo. Takim delodajalcem pač veljajo besede apostolovo: ,,Glejte zdaj bo-gatinci! jokajte in vpite zaradi svojih nadlog, ki vas bodo zadele .... nabrali sto si zaklad jeze za poslednji dan. Glejte! plačilo, ki ste ga utrgali delavcem upije, in njih upitje prišlo je do ušes Gospoda vojskinih trum. "(Sv. Jakob, V.) Božja previdnost odločila je, da si mora velika večina ljudi služiti kruh v potu svojega obraza. Tej previdnosti -ukloniti se mora človeška modrost in moč. Kdor opazuje življenje v verski luči, razumel bodo lahko božji red. Kristus sam, naš Odrešenik, izvolil si je uboštvo, tesarsko delo iu slednjič križ za svoj delež. Po isti poti slediti mu morajo izvoljenci. Domače novice. Letošnje duhovne vaje so so vršile zadnje dni pretečenega meseca v Merriam Parku, Minn. Mej drugimi važnimi ukrepi se je obravnaval tudi predlog vladike du-luškega, naj bi so ustanovila za to novo škofijo blaga j niča v podporo o 11 o m o g 1 i 111 duhovnikom. K temu naj bi pripomogel vsak duhovnik duluŠko škofijo z zneskom vsaj $25 na leto. Predlog je obveljal. — Pri ti priliki se jo tudi sklonilo, da se slovesno prenesejo ostanki misljonar-ja-mučenika Lorenca Lavtižarja iz Crow'-Winga na duluško novo pokopališče. Ker so pa to z malimi stroški zgoditi ne more, izvoljeni so bili nastopni č.gg. :F.S.Košmerl C. V. Gamache in D. Lynch v poseben odbor, ki naj bi preskrbeli dostojen nagroben spomenik in poravnali vso pri tem nastale stroške z dobrohotnimi darovi. D aro vali so č. g g.: Mil.g.škof McGolrick.. .. $50.—T Jos. F. Bull, V. G...... . $25.— T. Corbet.... ......... . $25.— J. Sroka ............. . $25-— F. S. Košmerl......... . §25.— Jakob Trobec ......... . $15.— J. Paul in............. . $15,— D. Lynch.. ;.......... . $12.— C. V. Gamache....... . $10.— Sob. Schols........... . $10,— A. Kastigar........... . $10.— Severin Gross O.S.B... . . $10.-- Ciril Zupan O.S.B...... . $10.-— Ph. Erlali............. . $10.— Simon Lampe O.S.B... . . $5,— . $5,— J. Walsh............. $5,— F. Ks. Bajec.......... . $5,— E. Theillon........... $5.— J. Tori............... . $5,— J. N. Stariha ......... . $5-— A. Ogulin............ $5.— Mil. g. škof Th. L. Grace $2,— B. Bombard........... . $1.— Mr. Jos. Kraker....... . $15,— Skupaj.... $320,— Poleg teh gospodov so obljubili še nekateri drugi prispeti z doneski, katere objavimo pozneje. Stroški: Groben spomenik...... $415,— Rakev ............... $55,— Spremljevalni vozovi za duhovščino......... $38.— Prepcl janjo iz Crow-Win- ga v Duluth in razni stroški............. $82.— Skupaj $585,— Ker si prihranjujemo obširneji pojMs in govor za jedno prihodnjih številk, bodi tu lo pove dano, da so pri slovesni črni maši azistirali č. gg.: azist. d. Jos. F. Buli V. G.; čast. diakona Sevorin Gross, prior O.S.B., Ciril Zupan, O.S.B. Diakona pri maši: J. N. Stariha, A. Ogulin. Ceremonija: T. Corbctt, F S. Košmerl. — G o v o r, govoril prečast. gospod Jakob Trobec. — Speva so se udeležili č. gg.: F. Ks. Bajec, Ph. Erlach, Simon Lampe O.S.B., George Schoffold O. S. B., D. Lynch, E. J. Lawlov, F. Macky, C. V. Gamache, J. Mevol. Duhovniške spremembe v Št. Pavelski nadškofiji: Č. g. A. Plut pride v Glencoe; č. g. F. Ks. Bajec je nameščen v Rush city; Č. g. M. Pakiž, kateri je v odsotnosti č. g. J. AL Solnca na željo pre-vzvišenega nadškofa Irelanda oskrboval faro sv. Matevža, bil jo imenovan duhovnim pomočnikom pri mestni fari sv. Prrančiška Šaleškega v St. Paulu, Minn. gt. Paul, Minn. Že nekaj dnij pohajkujejo tako premeteno tatovi, da jih niti redarji zasačiti 110 morejo. V .soboto po noči so obiskali poslopje A. B. Stickneya, ter mu odnesli vrodnostij za $3000; dr. Stonu so pokradli za $1500 in ! pivovarju John F. Rockheju 7:1 , $225 vrednosti. St. Cloud, Minn. Veliki gozi 'požari preteuničiti železničniproui" j St. Cloud in'Hinckley. V okraju Mille Lacca, ne daleč od to progo se ljahaja velika zaloga sena, katera jo sedaj v grozni nevarnosti, ako se ne bode ogenj kmalu omejil. Ely, Minn. Nogo je stri voz, naložen z rudo, Ant. Permetu. Odrezali so mu jo pod kolenom in sedaj jo bodo nadomestili s kavčukovo. Jos. J. Soklič. Chicago. Pri razstavi v Clii-cagi bodo razstavljene sledeče zgodovinske vrednosti: 1. Rokopis knjižice, v katerem Krištof Kolumb pojasnjuje, da tudi sveto pismo razodeva, da mora proti zahodu biti še mnogo praznega sveta. 2. Videti bode 29 pigmov, katero je pisal Kolumb lastnoročno. 3. Kolumbov testament. 4. Njegov pečatnik. 5. Njegovo pismo na Genuo. 6. Kolumbov Brevir, katerega mu jo podaril papež Aleksander VI., ko se je podal na pot do novega sveta. 7. Prvi zemljevid novegasveta, katerega mu je narisal neki risar po imenu Juan do la Cosa in imenitna knjiga ,,Do imagine Mundi" ki jo je spisal Marko Polo. New-York. Zdravniški odbor se jo sešel 20. sept, tor se'izrekel, da ni nobenega slučaja kolere v mestu New-York in tudi v pristanišču ne,in da so dohajajoče ladije brez bolnikov. Vsled toga se ukaz o 20 dnevni kvarantoni pridržuje. New-York. Zblaznel jo neznan človek ter napravil mnogo hrupa. Trgal je obleko raz sebe in nato je skočil v vodo. Brooklyn, N. Y. Senator Hill je v svojem govoru zatrjeval, da bode podpiral v volitveni borbi demokratska kandidata Clevelanda in Stevonsona. Jarne r, Iowa. Ko je opravljal svojega konja gospodar Franc Rayhus,, ga je ta tako silno z kopitom v trebuh sunil, da .11111 jo prizadel naglo smrt. Ashunie, Pa. Smrtno opekla sta se 27. sopt. dva otroka in pe-stulja,ko se je razpočila petrolejeva svetil niča. Homestead, Pa. 55 najboljših delavcev jo ustavilo delo. Poleg teli je na novo od zadnjo soboto popustilo delo 600 delavcev. Pittsburg, Pa. Preč. g. gen. vikarij Wall je sporočil mestnemu zdravniškemu odboru, da bi v slučaju, da se pokaže kolera, bile pripravljeno redovnice streči bolnikom. Fargo, Dak. Na Parški farmi (kmetiji) lastnini Ayerovi, je pogorelo poslopje z vso opravo, dva hleva, 8 konj, 120 prešičev, 2000 bušlov pšenice, vse seno, mlin in pokončani so kmetiški stroji, ki so bili spravljeni pod streho. Howard, S. Dak. Izhodni del mesta je pogorel 2(5. p. m. ob 2. uri popoldne. Kakor so poizve, so so igrali otroci z umeteljnim ognjem in tako provzročili požar. Vsa škoda znaša $100.000. Bil jo to najboljši dol mesta. Casseltni, N. Dak. Zadnji ponedeljek j>' namlatil Anglež Georg Cago,3.i buselnov pšenice. Njo-l:i i^-pkoso dogg^ uitj rž?« «<•. . "" T- T"-*-' ■ 1 Washisi'rtoil,TT.C. Gospa Har-risonova je ševedno nevarno bolna. Washington, D. C. Nek W. P. Canady jo ukradel svojemu tovarišu 2000 dolarjev in ko ga je hotelo redarstvo prijeti in v zapor odpeljali so je v istem hipu v glavo ustrelil. Obležal je na mestu mrtev. Ys»k volilec se mora oglasiti pred volitvijo pri oblastvu — kar pa marsikdo pozabi. Tako se je zgodilo Blaineu. Prišel je na volišče za državne volitve. Iskali so v knjigi njegovega imena, pa ga no našli. Skazalo so jo, da se je pozabil zglasiti. Zato ni imel pravice glasovati v državni volitvi in po isti postavi ne bode mogel pri predsedniški volitvi v novembru voliti. Priseljenje. Uradno so poroča, da so jo priselilo v avgustu 45.-472 oseb proti 45.17.2 osebam lanskega leta. V letošnjih osmih mesecih jo došlo k nam 448.019 oseb proti 410.570 osebam v istem času lanskega leta. Zunanje države. (Kranjsko.) V Ljubljani imeli so 7. septembra hud vihar, ki je trgal strehe, mnogo drevos polomil in v okolici več kozolcev podrl. Sneg jo pobelil gorenjsko planino; gostje so zapustili letovišča. — V Ljubljanski okolici bolehajo otroci za grižo; zbolelo je tudi več odraslih. __ y Sori jo bila na Vel. Šmaren posvečena farna cerkev. — Na Bledu so imeli do 20. avg. 1043 tujcev. —, Več čeških izletnikov je došlo čez Zagreb, Reko, Trst v Ljubljano, kjer so bili radostno vsprejeti. — Pri Litiji jo pogorelo šest gospodarjev. — Železnico bodo zgradili od Kranja Čez Križ in Kamnik na Motnik in Vransko do kake postaje savinjsko železnice. — V Črnomlju je stekel pes popadel dva človeka, več psov in mačk. — Toča jo znova naredila veliko škode v Šentjanžu na Dolenjskem. — Vojaške vaje v postojinski okolici so so 0. septembra završile; rezerviste so takoj odpustili. (Koroško.) Toča je pobila okoli Bilčovsa; vsa ajda je uničena. — Hudo nevihto so imeli v Gospo-sveti. Na onem Kraju je strela ubila hlapca in konja, na drugem je užgala hišo, ki je potem zgorela. — Na celovško c. kr. pripravnico pride za profesorja g. Apih, Slovenec. — Lutrovski župnik Schvvarz bo napravil v Celovcu hišo, v katero bo vsprejemal dijako srednjih šol ter jih nadziral. Za to težko opravilo pa bode zahteval 25-30 gold. 11a mesec. (Štajersko.) Blizu Ljutomera so našli v nekem vinogradu veliko srebrnih novcev zakopanih. Na denarji se spozna, da jo iz leta 1523-1570 in sicer za časa beno-čanske republike. — V Halozah je toča pobila. Poljski pridelki so večinoma pokončani v treh farali, in te so v Zavrču, Leskovcu in pri sv. Barbari. — Nove zvonove so dobili v Čorešnjicah. — V Ponikvah so ustanovili slovensko bralno društvo. (Primorsko.) V Trstu je umrl nagloma pretečem mesec preč. g. Ivan N. Legat, kanonik. Zadel ga je mrfvond. R, I. P. .....- V Novi J . Ivrftčmi. jo pogorelo a0 Ji i s. — Trtna uš so je pokazala v Tržaški okolici, v Tomaju in Repentabra. — Veliko slavnost in veselico jo napravilo dne 4. septembra slovensko delhvsko podporno društvo v Trstu. Med Rusijo in Francijo je baš vendar prišlo do vojne zveze. Pogajal so je predsednik Carnot so-sebno z ruskim ministrom vnanjih zadev Giersom, ki se jo mudil v Franciji. Srbija in Rusija. Jako veseli so v Poterburgu. da jo Šiškin po-postal ruski minister vnanjih stva-rij. Šiškin je baje velik prijatelj Srbov in bode, kakor bo je nadejati, podpiral srbsko vnanjo politiko. Francija. V Parizu je umrlo dosodaj 305 oseb za kolero. Kolera poneluije. Portugalska vlada namerava prodati ^iokaj svojih naselbin, da bode mogla plačati obresti državnih dolgov. Kolera v Evropi vedno ponehajo. Avstrija jo je zadušila popolnoma, nti obalili Jadranskega in po obrežju Sredozemskega morja zahodno od Sicilije so niti prikazala ni. Sodaj od kolero največ trpe sevrna Francija, Belgija in sevrna Nemčija. V Rusi upajo, da s prvim snegom zgine zadnji slučaj kolere. Iz Hamburga bo telegralično poroča, da jo bilo 26. septembra 70 slučajev kolore, od katerih je umrlo 31 oseb. Ravno isti brzojav dokazuje po natančnem uradnem zapisniku, da je zbolele dosodaj 11a koleri 17.157 oseb; od teh jih je umrlo 7.339. Afganistan. Emir se je slednjič odločil z vso silo se upirati Rusom, ki od treh strani skušajo priti v njegovo deželo. "V" STORE THE Iff m CLOTHING Company je dobiti ta teden: Moške hlače po........50 cts_ Overalls(povrhne hlače)po 20 ,, Rudarske škornje po.. $1-25 ,, Pridi in oglej si Spoznal bodeš, da prodajamo p najnižjih cenah. Glavna zaloga sukna. N a j v a ž 11 e j e: hrani dolar! Dobro shraniš dolarje, če kupiš-stenskih in žepnih ur, prstanov in. družili dragocenosti pri zlatarju A. • J <» AV O I. ,, Placid in tov., m. 6. ,, Brunon, op.; Pida 7. ,, Justina, d.; Marko Sedemnajsta nedelja po binko-štih. Evangelij sv. Matevža 22, 34—20. Tisti Čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden zmed njih, učenik postave, ga jo vprašal, skušaje ga:' Učenik! ktera je velika zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vso svojo duše in iz vse svoje misli. Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je ti enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teli dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu reko: Davidov. Jim reče: Kako ga tedaj David v duhu imenuje Gospoda, rekoč: Gopod je rekel mojemu Gospodu: Usodi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj David imenuje Gospoda, kako jo njegov sin? In nobeden mu ni mogel odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne nobeden pridrznil še kaj vprašati. Ljubezen do Boga in do bližnjega. — Govor Vianneyjev. — Njegova ljubezen do bližnjega. ,,Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vse svoje moči. Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je ti jednaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe." Nič ni tako v iiavadi med kri-stijaui kot reči: O moj Bog! Ljubim te, in nič bolj nenavadnega, kot ljubezfen do Boga. Zadovoljni smo, da opravljamo zunanja dela ljubezni, česar se srce ne udeležuje, mislimo si, da izvršujemo to zapoved: Vse je zmota in omama, kajti sv. Janez pravi, da ljubimo Boga v dejanji, ne v besedi. Naš Gospod tudi pravi: ,,Ako me ljubiš, izpolnuj zapovedi!" Po ti zapovedi je j ako malo kristijanov, ker malo jih je, ki izvršujejo njegove zapovedi. Vendar ni bolj bistvenega, kot ljubezen do Boga — prva vseh kreposti, brez katere ne pridemo v nebeško kraljestvo. Živimo, da ljubimo Boga. Dasi bi dobri Bog tega ne bil zapovedal, to čutstvo je tako naravno, da srce samo sebe k temu napeljuje. Nesreča ' pa je, da darujemo svojo ljubezen nevrednim predmetom in jo odrekamo njemu, ki je neskončna ljubezen. Ta ljubi bogastvo, oni razveseljevanje, in oba darujeta Bogu koprneče ostanke srca, katere sta ukovala v posvetne spone. Odtod nezadostna ljubezen, razdeljena ljubezen, ki je ravno radi tega nevredna dobrega Boga; kajti to jedino bitje, katero je nad vsem stvarjenjem, zasluži, da ga ljubimo bolj kot svoje imetje, svoje prijatelje bolj kot sami sebe, ker vse jo njegovo. Prava ljubezen pa bodi neomejena, prava ljubezen vplivaj na našo vedenje. Ljubezen do Boga ni samo rahlo-srčnost; ta občutljiva gorečnost ni vselej v naši oblasti. Ljubezen do Boga ni, da opravljamo nekaj svojih dolžnosti, druge pa zanemarjamo. Dobri Bog ne mara razdelitve. Ljubiti Boga iz vsega svojega srca in iz cole svoje duše je, staviti ga nad vse drugo, tako, da smo pripravljeni rajši izgubiti vse imetje, vso čast, celo svoje življenje, kot ga razžaliti. Ljubiti dobrega Boga iz vsega svojega srca je, darovati mu svojo vednost in svoj razum in verovati vse, kar je učil. Ljubiti dobrega Boga iz vsega svojega srca, jo večkrat misliti najn in šteti si v prvo dolžnost,spoznavati ga bolj in bolj. Ljubijo li slabi kristijani, sužni-ki strasti, dobrega Boga? Ljubijo ga li posveta j aki, ki skušajo ugajati telesu in dopasti svetu. Ga li ljubi poliotnik, pijanec,ga li ljubi, idor izliva svojo jezo nad svojim sosedom? Ga li ljubi mlaclo dekle, ki leta od voselice do veselice in ne misli o ničem drugem, kot o ničevosti, da zadovolji vsem strastem. Ako rajši razžalimo dobrega Boga kot si pritrgamo kako veselico, ki vede v greh, ne stavimo Boga nad vse. Povprašajmo svoja srca in poglejmo, ako ljubimo kako stvar bolj kot Boga. Smemo ljubiti sorodnika, imetje, zdravje in čast, toda ta ljubezen bodi podvržena ljubezni do Boga. ,,Ljubezen," pravi sv. Aguštin, ,,nima obstanka brez vednega delovanja duše. Da, išči ljubezni, ki so ne kaže v delih, in ne najdeš je." Ce koga ljubiš, kažeš več ali manj vneme do njega, kakoršna že bodi gorečnost tvoje ljubezni. Glej, kako so bili svetniki napolnjeni z božjo ljubeznijo: nič jih ni stalo preveč, iz srca so se zatajevali; razdelili so svoja imetja med uboge; žrtovaliso se za sovražnike; živeli so trdo in spokorno; utrgo-vali so se sladnostim sveta, da so žive zakopljejo v puščavi; hiteli so v trpljenje in smrt kot drugi ljudje k veselici. Take učinke napravila je v njih božja ljubezen; take učinke naj napravi v nas. Toda mi m •!., prekinjeni t. božjo ljubeznijo naša iijubejjen ni prava. Ni vesel, ui srečen, ni miren, kdor ne ljubi dobrega Boga: želimo dospeti v nebo;toda, da gotovo do-spemo, ljubimo Boga na zemlji, da ga bomo ljubili in vživali v večnosti. Vianney je razun za grešnike, najbolj skrbel za reveže. Ljubil jih je, ker jih je Gospod ljubil; čutil je, da so tem bolj potrebovali očetovske skrbi in tolažbe, čim bolj so bili zaničevani in prezirani. ,,Kako srečni smo, da nas reveži na ta način prosijo milodarov. Ako bi ne prihajali, morali bi jih iskati, ko nimamo vedno časa. Nekateri ljudje dajo ubogajme, da bi jih videli, hvalili in občudovali. Drugi si dozdevajo, da ti niso dovolj hvaležni. To ne gre! Ce daješ ubogajme radi sveta, se lahko pri-tožuješ; če jo daješ radi Boga, ni-li vse jedno,. so-ti li hvaležni ali ne? Vsakemu izkazuj dobrote, toda pričakuj plačila od Boga. Če daješ ubogajme, misli, da daješ Gospodu in ne revežu. Večkrat mislimo, da olajšujmo reve-ževo stanje, toda spoznamo, da je Gospod. Posnemaj sv. Janeza od Boga. Umival je revežem noge, predno jim je razdelil hrano. Ko nekoč sloni na reveže vili nogah, vidi, da so prebodene. Goreče povzdigne glavo in vzklikne: ,,Toraj si ti, o Gospod!" Gospod mu reče: ,, Janez, veseli me, ako vidim, kako skrbiš za mojo uboge jn izgine." Sv. Gregorij je nasitil vsak dan dvanajst reveže v pri svoji mizi.Ne-kega dne reče služabniku: ,,Trinajst revežev je." Služabnik odgovori: ,,Vidim jih samo dvanajst." Svetnik opazi, da trinajsti spreminja barvo; zdaj je bil živo rudeč, zdaj bel,kakor sneg. Ko jq bil obed končan, prime ga za roko, in ga vzame na stran in ga vpraša: ,,Kdo si?" ,,Angelj, katerega je Gospod poslal, da natanko opazujem, t vojo skrb do ubozih. Jaz nosim t voje molitve in miloščine k Bogu." Na to izgine. Miza prikaterej je sedel, so še kaže. Ne zavračaj reveža, ki je navidezno zdrav, kajti nasprotuješ božji volji. Poglej na sv.Benedikta Labreja. Zvali so ga lenuha. Otroci so ga kamnjali. Ta dobri svetnik je pa vedel, da izpolnjuje božjo voljo, nikdar ni zinil besedice. Nekdaj gre k spovedniku, ki mu reče: ,,Prijatelj, bolje bi bilo, da bi služil; vzrok si, da ljustvo žali Boga. Svet pravi, da prosiš iz lenobo." Benedikt odgovori: .'.Oče, božja volja je, da prosim; odprite spovednico in videli bodete." Duhovnik jo odpre in vidi svetlobo, ki je razsvetljevala vse kapelice. Ni mu več zabranjeval prositi.... Dragi, kako vemo, da nekateri niso jednaki njemu. Zato jih ne smemo nikdar odpraviti. Čo jim ne moremo ničesa, dati, prosimo Boga, da razsvetli druge, da na-rede tako. Nekateri bi rekli: ,,On zlorabi to." Naj dela, kakor hoče; revež bo sojen potem, kako je obrnil miloščino. Ne zaničuj reveža, ker ž njim zaničuješ Boga! DOPISI. Montana. Angleško pisan list, ,,The Ana-condaStandard" v Anacondi,Mon. piše o misijonu mej tukajšnimi Slovenci sledeče: ,,Eev. Father Solnce iz St. Paula, Minn, jeden najbolj znanih Slovenskih duhovnov v Ameriki pride semkaj prihodnjo soboto, da obišče Slovence, katerih je krog 500 tukaj v fari sv. Paula. Pridigal bode ob devetih zjutraj in ob sedmih zvečer. Father Solnce je jeden najbolj učenih Slovenskih duhovnov in razumi brez težave 13 Ali so vse vere jednako dobre? P.T. CampeauO.MI., misijonar v severnem delu Amerike, pripo veduje v jednem svojih pismov sledeče: Trije protestautovski pridigarji so bili 1. 1890 na obisku pri Orepu,katoliškemu podvržencu. Jeden teh gospodov je nagovoril zbrano množico spreobrnjenih, kakor tudi še malikovalskih Italijanov takole: ,,Ne sramujte se, dobri moji prijatelji, navadno z nami | moliti. Tudi mi ljubimo I'og r in skušamo, da bi bili za osa. Pred Bogom so rse vere jednako dobre. Vaša, katoliška vera je podobna velikem «1» o vosu; a vere, katere oznanujemo mi, so vejice. Drevo in veje so pa ravno isto, kaj ne, da? Tako je tudi z našo in vašo vero. Prav lahko razsodite, da obe veri ste za nebesa." Tako in jednako je govoril pridigar še dobre pol ure. Po končanem govoru mu reče Orup:,, Jaz sem zelo presenečen, ko slišim Tebe razpravljati vero. Vi beli možje dobite lahko ljudi, koji vas v resnicah podučujejo, ali mi In-dijani smo revni, neizobraženi ljudje. Ne glede na to ali ono, snio vedno bili prepričanja, da mora biti jedna samo dobra vera, kakor tudi, da je jeden sam Bog. Vera v jednega samega Boga nam kaže pot do jednega evangelija in nauka. Težko je namreč zapopasti, kaj ti'božja Previdnost ima nešte-vilno različnih ver. Akp so že ubogi divjak sramuje, da bi danes nasprotno govoril, kar je včeraj trdil, koliko manj je misliti, da bi Bog kako stvar sedaj prenaredil ali preklical od tega, kar je učil? ko je bil na zemlji. Tedaj ti trdiš, da je vera, katero Ti razlagaš, jednako dobra, kot naša katoliška. Kako pa je vendar to, da vi ne učite isti nauk, kakor ga oznanju-jejo naši duhovniki? Gotovo je, da so drevesa in veje z jedne in iste tvarine; ali pa ste že videli, da bi bila na hrastovem drevesu jabelka ali nasprotno, da bi bili na jabolčnem drevesu želodi? Ako Ti torej praviš, da je naša vera drevo i'1 vaša veje, tedaj morate vi v isto verovati in učiti. ,,Sploh," tako je sklenil svoj odgovor Orupe, ,,pa je najbolje, kar je mogoče vam storiti, da nas v prihodnje ne obiskujete in ne nadlegujete več s takimi poskusi, nam vero vsiljevati, katero ste sami iznašli." Po končanem misijonu list piše sledeče: Rev. J. M. Solnce iz St. Paula, Minn., misijonaril je Slovencem v tukajšnem mestu. Mej pridigami pokladal jim je organizacijo gorko na srce, katere namen naj bi bil podpirati potrebne in razširjati oliko mej našimi slovenskimi sodržavljani. Pri nekem zboru govoril je častiti go-SDod takole: Prišli smo sem na gostoljubne obali Ameriške, iz dežele, kjer nismo imeli nikakoršnih pravic, razun teh, da smo plačevali dvojne davke za vlado, katere glavna naloga je bila nas zatirati. Pokažimo toraj svojim sodržavljanom, kako visoko znamo ceniti sladko svobodo. Združimo se v društvo, katerega namen bodi, učiti revne slovenske iztirance pravice in dolžnosti naše velike republike. Dasi ljubimo staro svojo domovino, bodimo vedno pripravljeni živeti in umreti za drago Kolumbijo. Te opazke niso bile brez vspeha. Zbora kateri jo bil sklican 3 3. sept. vdeležilo se je 91 udov, in novo organizirovano društvo krstili so za ,,Slovensko-amerikan8kokatoliško d; uštvo svetega Petra in Pavla v Anacondi, Montana." društvo se tako imenuje v čast župniku cerkve Sv. Paula, Rev. Peter de Sierre. Pri volitvah bili so izvoljeni sledeči gospodje: Rev. Peter D. Sierre, duhovni vodnik; Jurij Barič, predsednik; Nace Vrhovnilc, podpredsednik; Janez Barkovič, tajnik; Janez Petrič, zakladnik; Janez Šuti, redar. Miklavž Bosanac, maršal; FrancSuti, France Sabošič, Ivan D. Rom, Janez Stegne, Ambrož Grabič, odborniki.Društvo bode zborovalo vsak mesec. Vse je navdušeno, in upamo, da bode društvo veliko vlogo igralo v vzgoji naših slovenskih sodržavljanov. potu, koder se je vozil zdaj ponižani pretepač pretepačev Sullivan,' da bi se nagledali velikega moža z orjaškim mišičjem in kneževsko kočijo; toda le malo izvoljenim bil je dovoljen pristop k vzvišenemu, ostali so se omamili od poročil, katerih bila je opisana njegova postava in počutje — ter so stavili na to. To namreč je glavna točka, ali prav za prav celi in jedini namen vsej stvari. Ko bi se istinito izvršila takozvana ,, junaška umetnost, "da bi se pokazalo, kaj se doseže lahko z vajo v razvijanji mišičja, delitvijo udarcev in prenašanjem bolečin, in ko bi bilo plačilo zmagaleovo le zavest, da je prvi med rokoborci, dala bi se še kako opravičiti stvar navzlic krutemu početju, da bi se ji namreč pripisoval namen vzbujati mladino k telesnim vajam; toda divje predstave se brigajo za drugo. Njih namen je napraviti priliko za stave glede na srečni ali nesrečni izid rokobora in rokoborci ali bolje prepirači so si v istem razmerji s priredniki in obiskovalci kakor konji za dirko se zavodi za dirko in občinstvom; tam se stavi na mišice, udarno spretnost in vztrajnost rokoborca, tu na žilavost in vzti'ajnost konjsko. Pri vsem tem imamo korist ud konjskih dirk, rokoborska zadruga pa nima le jedne dobre strani. To je razstava najsuroveje in najnižje strasti in rokoborec je plačano orodje, katero temboj živinsko divja, čim bolje je plačano. Potemtakem je amerikanski atlet manj od konja, in Sullivan manj od znane kobile ,,Nancy Hanks," ki se požene v dir zgol iz notranjega nagiba in čutstva poštenja. V takih slučajih je razviden duh sedajne dobe. kov, ki bi polagali odstraniti mej narodne postopače. Velikanski vodomci pred od-borno palačo, imel bo na obeh straneh električne, kateri bodo metali vodo 150 čevljev visoko. Zvečer se bodo curki lesketali v najrazličnejših barvah. Montana razstavila bo zlatih stvari] v vrednosti nekaj nad 230.000 dolarjev. Neka Iadija je pripeljala pretočeni teden polovico nemško vasi iz 16. stoletja, druga polovica bo tudi kmalu tu. V vasi bodo pro-dajalnice, cerkev, grad, gostilna i.t.d., vse iz 16. stoletja. Japonska pripomogla je, da bo 2000 Japoncev,,"srednje vrste, obiskalo razstavo. Pretečeni mesec delalo je pri razstavi nad 10..900 delavcev; ta mesec dela jih že veliko več, ker hočejo nekaj izgotoviti do slavnostne otvoritve dne 21. oktobra. O priliki odprtja, razstave v mesecu oktobru bode angležka vlada zastojana po> naslednjih gospodih: lord Thurlow, sir Albert Cay Rollit, sir Alfred Carpnael, James Dregde, Franc Elgar .in Walter H. Harris. Svetovna razstava v Chicagi. New-yorški nadškof Corrigan bo imel slavnostni govor dne 22. okt. pri odprtju new-yorškega razstavnega poslopja. Komisar je ob jednem tudi izrazil svoje mnenje, da se spodobi, da ima katolišk dostojanstvenik glavno besedo pri otvoritvi, ker ravno katoliška vera je veliko pripomogla po* svojem zastopniku in vplivu na španjskem dvoru, da je Kolumb dobil lariije ter mogel odriniti. Tudi nadškof Ireland iz St. Paula bo imel dva slavnostna go vora ob času otvoritve. Surovost prve vrste. Dolga in obširna poročila objavili so angleški časniki o pretepu njuorlinskem, katera pa svedočijo žalostno resnico, kolika in kako razširjena je še neotesanost in div-jost med angleško govorečim prebivalstvom. Ni-li surovost, ako se stavi za to, katero izmed dveh človeških bitji bode zdrobilo in raz-mesarilo drugemu glavo?! Iz mnogih člankov in razprav, ki so polnile časniška predala, in bile zoper t°> posnamemo lahko, kdo ima pravo in kdo ne. Že več Časa pred kruto igro mrgolelo je v angleških listih dolgih naznanil o bodočem pretresljivim dogodkom; pisalo se je, da bodeta prvaka rokobora vozila se koi kralja v salonskih kočijah, okrašenih kar najpremeteneje in najličneje, kot kralja v spremstvu svojih dvoranov in zasebnih zdravnikov, in da bodeta vsprejeta kot kralja —r zadnje sicer ne od gosposke, pač pa od visokih udov iste blage bratovščine, ki sestoji iz samih igralcev, kmetskih sleparjev, pretepačev in pajdašov, ki ne umejo drugače kot tako porabiti dragi čas. Uro za uro čakali so nestrpno v K ju Orlinu in na vsem Robert Levy iz Carigrada, vodja turške vasi, pripeljal bo 550 Syr-cev in Turkov iz svoje domovine. Posebno zanimivo bo turško gle-dališše, kjer bodo nastopale cari-gradske plesalke. V proslavo Sultana bo postavljen šotor, imajoč 50 čevljev v obsegu in okrašen z naj dragocenejšim blagom. Za napravo tega šotora darovala bo ona sama tvrdka 100.000 dolarjev. Iz madridske jubilejne razstave bo prihodnjo spomlad prepeljano skoro vse v Chicago. Tudi lipski obrtni muzej sklenil je, udeležiti se razstave. Avstrijski oddelek pomnožil se je pred kratkem, ker bodo tudi dunajski strugarji, 34 zadrug, razstavili več predmetov. Francozki inženir M. Mascart je že v Chicagi, da bo nadzoroval razvrstitev razstavnih predmetov v francozkem oddelku; isto nalogo je imel tudi v parižki razstavi. Chicaški stražniški nadzornik odpotuje na Nemško. Naročeno mu je pridobiti velika mesta, da bodo poslala'nekaj tajnih stražni- Železnice v Združenih državah. Najnovejši podatki nam kažejo, da je bilo v našej ljudovladi po-četkom leta 1892 170.601 milj že-lezničnih prog. Med letom do sedaj število še ni veliko naraslo, samo za 3899 milj namseč, kar je jako malo v primeri s podatki prejšnjih let. Leta 1885» in 1878 se je zidalo zelo malo železničnih prog. Kakor kaže, njih število i nadalje ne bo dosta naraslo. Ra-zven jedne proge, ki bo skoro dodelana za promet, so vse' druge že zgrajene. Združene države imajo dandanes toliko železnic, kakor Evropa in Azija skupaj. Skoro polovico že-lezničnih vlakov na svetu drdra po našej ljudovladi. V prihodnje se bode pomnožilo število želez-ničnih prog vsako leto za kake dva ali tri tisoč milj. O velikanskem prometu na naših železnicah pričajo naslednje številke. Vozivo znašalo je zadnje leto 704,398.609 ton, od česar bi prišlo 81,210.154 na jeduo miljo. Kar se pa tiče potnikov omeniti je, da s© je vozilo 13.316,025.239 oseb, ako se računa na vsako osebo jedna milja. Poprečno pride torej na vsa-tega moža, ženo in otroka po 200 »dlj. ___^_ Delavske plaže. Pametni delavci se več ne dajo za nos voditi republikancem, ki trdijo, da visoka carina provzroči visoke plače. Skušnja kaže pov-sodi ravno nasprotno. Visoke plače provzročijo le visoke ceno surovih izdelkov, in s torn je tukaj prvi pogoj za nizke plače. Varstvena carina varuje le bogatine, ne pa delavcev. Delavci prihajajo lc nam v vednoi večjem številu, in tovar-ničarji že ekrbe, da dobe za nizko plačo dovolj delavcev, ki jim za nekaj centov na dan darujejo svoje zdravje ali celo življenje. Premogovniki in železni rudniki vPenn-sylvanji in Illinoisu nam fto jasno spričujejo. V se vrnem Illinoisu plačajo pri nakladanju premoga delavcem po 72£ centa za vsako tono. Carina na ton premoga znaša 75 centov, plača je todaj za 2 J centa nižja, kakor carina! Uradno so zračunili natančno, da zasluži rudar v pennsylvanskih premogov- Uikili in železnih rudnikih povprečno po 70 do 75 centov na dan. Lastnik rudnika pa zahteva carine po 33.odstotkov vrednosti, da za-more delavce ,,pošteno" plačati. Bombaževa obrt je v prvi vrsti zavarovana proti evropskemu tekmovanju in vendar, delavci dobivajo povprečno le po $5 na teden ■ali pa še manj. Kje je tedaj pro-vzročila visoka carina visoke plače? Kje je delavec, ki bi bil dobil vsled McKinleyjeve carine večjo plačo? Tisočim so plačo znižali; posledica tega so bili štrajki in Savski nemiri. Delavci v svilenih tkalnicah v New Jersey so že pred letmi očitno povedali, da jim visoka carina ni zvišala plač, pač Pa podražila življenje. Do tega prepričanja je prišlo prav veliko delavcev, ki bodo gotovo z vese-•jeui pozdravili vest, da je,varstvena" carina odpravljena. Dal j Bog, da bi se v prid občnega bla-I gostanja kmalu zgodilo! Lovec Veselih bosanskega vojaškega življenja.) Devetletni Jože Veselič je tekel v cokljali po sredi vasi. Ravno je Ugriznil s surovim maslom poma-zan kos kruha in ga mislil slastno použiti. ,,Pok!" se začuje — iz Jožetovega lica se pocedi kri, griž-1 jej kruha se mu pa razprši iz ust Ha vse strani. Kaj se jo pripetilo? Sosed je snažil puško, a ni vedel, (la je nabasana. Puška se jo sprožila, kroglja je prestrelila Jožetovo lice in zletela zopet pri odprtih Ustih vun, ne da bi mu bila zdrobila kak zob. Jože je kričal in klical na pomoč. Sosed ves prestrašen zapazi, ■kaj je napravila njegova puška. Hitro leti k nesrečnežu, ga vzdigne v naročje, boža, tolaži, miluje in obljubuje vse mogoče stvari, samo- da bi Jožko bil tiho. Nese ;ga k njegovim roditeljem in se skesano obtoži svoje neprevidno-; :sti. Ponudi jim za odškodnino veliko svoto denarja, s katero so se žalujoči tudi zadovoljili. Poslal jo tudi po skušenega zdravnika, ki je dečku prestreljeno lice zašil in je obvezal. Lice se je sicer zacelilo in zarastlo, vendar se je tako čudno ^vleklo, da so jo vedno zdelo, kakor bi se dečko smejal: levo lice je imelo malo jamico na sredi in 'ista so bila nategnjena nato stran. Skratka, rudečelični Jožek je dobil smehljajoč, vedno vesel obraz, katerega mu ni mogla zresniti niti največja nezgoda. Radi tega so ga ljudje radi nazivljali Veseličič. Veseličič je postal mladenič. • Šel je k vojaškemu naboru. Zara-V-stek na licu, ga ni oprostil,,suknje bele in sabljico pripasane". Nasprotno, zdravnik mu je cčlo rekel: )>Tu imamo vsaj jednega, katerega Veseli vojaščina; fant se žo naprej snieji s celim obrazom. Široka Pi'sa, ravne noge! Dober za nas!" Našemu Jožku se je seveda britko storilo pri srcu. Kaj mislite; Zapustiti očeta, mater, rojstno vas 111 pa starega, na eno oko slepega belca, s katerim jo tolikrat oral lvjivo in jo brana! in sedaj iti k v°jakom za cela tri leta... toni ^ar sibodi! Zlasti ga je še razje-| ko je prišel iz sobe na trg in 80 ljudje rekali: ,,Tega že niso v*eli; poglejte, kako se'— smeji! Pilo je v avstro-turški vojski }('-ta 1878, ko sem prvikrat videl 'ovca Veseliča. Naš oddelek je straŽil okolico okolu Serajova. Razpostavili smo predstražniko, da smo se drugi tem mirneje mogli zabavati. Sedeli smo na posekanih '^°blih, kadili in kramljali o široko-'»lačnih Turkih, katere smo imeli °bkoljene v mestu. "Vreme je bilo h N prijazno. Solnčni žarki so nas ! .Ogrevali skoro preveč, zato smo se pomaknili v senco košatega kostanja. (Jmrlji, hroščeki, muhe in metulji so letali po travi in se ra-dovali ljubega življenja in krasnega dneva. V oddaljenem smrečju je celo kos žgolel svojo pesem, v senčneih gaju je pa slavec prepeval svoje otožnice. Občno tilioto so motili posamezni streli iz topov, ki so porodkorna pošiljali kroglje v mesto, da bi Turke prisilili k udaji. ,,Kako je pač mogočo", oglasi se jeden izmed družbe, ,,da se pri takemle vremenu streljamo?" ,,Novinci gredo, novinci!" za-čujemo nenadoma. ,,Naši novinci gredo!" kličemo jeden drugemu. Vsi stezamo vratove in se oziramo po njih. Trt zapazimo prihajati iz soteske malo četico dv.anajstih mož, katero je vodil podčastnik proti nam. Bili so nam v nadomestek za one vojake, ki so iz našega oddelka ležali ranjeni po bolnišnicah. Došli so do nas. Oj, kako so bili čvrsti in lopo opravljeni v primeri z nami. Naše hlače blatnate, suknje raztrgane in prestreljene, prtljaga oguljena in kovinsko orodje vso oslepelo; novinci pa tako čili, spočiti, novi in čedni. Vendar se niso čutili domače med nami. Gledali so nas nekako bojazljivo in nezaupno. Seveda, med potjo so marsikaj strašnega videli, kakor smo pozneje zvedeli: ustreljenega vranca, od krogelj preluknjan kotel, V blato pomandrano turško kapo in čuden čevelj, ki je obtičal v blatu. Med vsemi je bil veselega obraza samo jeden, samo jeden se je kaj prikupljivo smejal. Njegovo ime smo takoj zvedeli, ko je zakričal voditelj-podčastnik: ,,Lovec Veselič, vi se že zopet režite, kakor zrel kostanj! Za vašim smehljajočim obrazkom se bodo podila vsa turška dekleta!" Lovec Veselič se vendar smehlja še dalje. ,,Le počakaj, lovcu Veseliču bo smeh že pošel, ko bo slišal svin-čenke žvižgati okolu ušes", mi pravi moj sosed. ,,Resnično, prav neumen smeh, njegov obraz je sploh strašno naiven", potrdi naš zastavonoša, v svesti si svojega orlovega nosa in dolgih brk pod njim. Lovec Veselič ni slišal nič o tem govorjenju in se je nadalje smejal čistomirno. Podčastnik oddelka novincev pomaje nevoljno z glavo in reče preziral no: ,,No, kaj naj pač zahtevamo od osla druzega, nego dolga ušesa!" Potem gre k službujočemu stražniškemu častniku, ki je ravno z daljnogledom gledal na mestno trdnjavo. Do njega pelje svoje novince, jih postavi v red in zakriči: ,,Pozor!" i.t.d. in izroči častniku potrebna naročila. Častnik koraka k vrsti, da si jo ogleda. Temu popravi roke, drugemu zravna glavo, tretjemu za-upije ,,prsa vun!" in zopet ,,kolena zravnaj!" Pride do Lovca Veseliča. No, kaj pa se vi smej ate?" vpraša častnik strogo. ,,Kako vam je ime?" ,,Veselič, Jože Veselič." ,,Veselič? Da, svojemu imenu vso čast delate. A pri nas se mi ne bodete smejali. Naš posel je vra-govo resen. Sploh se pa v vrsti ne sme smejati, zapišite si za uho je-denkrat za vselej. In ponosnih korakov se oddalji častnik. Lovcu Koritniku je moral ,,urediti rame", Kovaču pa kolona: drugi zopet je moral trebuh malo ,,nazaj potegniti", da so se prsa pokazala. Nato reče podčastniku: ,,Odstopite s fanti!" ,,Odstopite!"glasi se ukaz podčastnika. Puške denejo skupaj v piramide, prtljago pa na tla. Po tem so pomešajo med stare sku-šene vojake, da bi jih poučili o Turkih i.t.d. Ti so novince pač spraševali, kako je v garniziji, a j bili so nekako moški proti njim. Le z nekako nebrižnostjo so jemali izvrstne smodke, katere so jim ponujali novinci, da bi se jim prikupili. Kaj je padlo Turkom v glavo, da so ustrelili jedno krogljovnaše utrdbe! Granata se sicer ni razpo-čila, a napravila je zlasti med novinci mnogo strahu. ,,Za rov!" ukaže podčastnik. Hitro- po'skače-ino za kup nametane prsti. Nismo jili tukaj dve minuti, ko prižvižga druga granata, predere rov, nas posuje s kamenjem in prstjo, se zarije zadaj za nami v zemljo in se razpoči. Kosovi granate nam sfrče mimo glave. Jeden bolestno zaupije. Kos granate je zdrobil jednemu lovcu nogo. Nesejo ga v bolnišnico. Vsiin se obrazi zresne - samo lovec Veselič se smehlja, kakor po navadi. To zapazi korporal Bučar in takoj zagrmi nad revežem: ,,Kaj? Fantalin, ti se smejiš celo prijateljevi nezgodi? Kaj takega pa še ne! Ti brezsrčni kmečki cepec ti! Le počakaj, ko bodeš ti padel s prestreljeno nogo na tla, takrat ti bo že smeh zginil s tvojega neumnega obraza. Ti režeča opica, ti, poberi se mi, da te videl ne bodem!" Ozmerjani se je trudil na vso moč, da bi se mu napravile resne gubo na obrazu; vse zastonj, obraz se ni hotel zresniti. Veselič se je nehote smejal še dalje. Turki niso več streljali na našo stran. Povrnemo se k šotoru in zakurimo pod kotlom, katerega smo po dnevu dobili v zapuščeni kmečki hiši. Hoteli smo se okrepčati s pravo turško kavo. Proti večeru pride naš stotnik, da bi pregledal cel lovski oddelek. Častnik mu je podal več listin. Stotnik zakriči:,, Novinci v vrsto!'' Bliskoma se vržejo ti po svojih puškah, vzamejo v veliki zmešnjavi napačne puške, se prepirajo zanje in sujejo, da jih je slednjič častnik s silo in trudom uvrstil. Tu so stali, kakor sveče po koncu in mirno, kakor štor v gošči. Stotnik si jih ogleda, graja to in ono — brez graje tako ni nikdar pri ogledovanju čet — in pride slednjič do lovca Veseliča. ,,No, kaj pa se Vi smejite?" ga vpraša. ,, Vojak gledi svojemu predstojniku drzno in odkritosrčno v oči, — ali se niste tako učili? — Kaj se režite, kakor zaljubljen muc? Lovec — no, kako je že ime fantu? — Lovec Veselič, pazite! Držite se resno in ne delajte tako neum uega obraza!'' Lovec se je trudil, da bi naredil pameten obraz. ,,Fant, ti se mi sedaj še pačiš!" grmi stotnik nad njim. ,,Poročnik, zapišite lovca Veseliča; za kazen bo imel nočno stražo!" Stotnik gre naprej. Ko se zmrači, zakurimo znova in so vsedomo krog ognja. Vlogel sem se na desno stran, a oster kamen me je tako tiščal, da sem se moral obrniti na levo, in tu sem ipiel za soseda — l0Vca Veseliča s prijazno se smehljajočim obrazom. Hitro se spustim Ž njim v pogovor in ga vprašam, odkodi je, koliko časa je vojak, lcakošno delo je opravljal doma i.t.d. Voselič nam je odgovarjal na vsa vprašanja radovoljno. Pri tem sem zvedel vse dogod-be njegovega življenja, katero sem že prej povedal. Veselič jo ' tudi omenil velikih neprijetnosti, katere je moral pretrpeti vsled svojega spačenega obraza. Zlasti je pretrpel pri prvih vajah v vojašnici, kjer so mu po stokrat na dan kričali: ,,Fante, kaj pa se ti muzaš?" Za kazen je moral po dvakrat, da, po trikrat toliko letati, kakor drugi. Tolažil sem ubogega mladeniča, kolikor sem le mogel, potem sva pa zaspala oba, izročivši se v bož--je varstvo. (Konec prihodnjič.) Anjerikanske kamele. Tudi v našem delu životarijo kamele, ne samo v zverinjakih, ampak zunaj na prostem, v ameri-kanskih puščavah, kar so bode morda komu čudno zdelo. Res, da jih ni mnogo, a temu ni vzrok amerikansko podnebje. Imamo namreč kaj nevarne puščave, dasi veliko manje,kakor je Sahara. Zakaj bi torej ne bila tudi pri nas zastopana ,, ladij a puščave?" Da, še celo čudno je,da se nahaja kamela tukaj le slučajno. Udomačiti jo je lahko, kakor se razvidi iz sledečih podatkov o amerikanski kameli: V arizonski puščavi med Yumo in Ehrenbergom na jedno in Wi-ckenburgom in reko Colorado, na drugo stran živi čreda kakih 00 podivjanih kamel. Izprva bilo jih je le 15 glav,katere je dala pripeljati v deželo amerikanska vlada pred državljansko vojsko, da bi prenašale skozi puščavo živež za vojake. Dve ali tri leta opravljale so ta posel. Mej tem se je opazilo,da se kamele ne morejo privaditi kame-nitim tlam, in da so radi ranjenih nog onemogle na potu. Ne vodoč kaj početi ž njimi, izpustili so jih, in dobro so razumele živeti same zase, Leta in leta niso prestopili beli ljudje te puščave, in ker so se jih tudi rudečekožci iz praznoverja ogibali, ostale so živali do zadnjih let popolnoma v miru, in pomnožile so se za več, ko 100 £.> !iv. Počasi postale so iskalcem dragih kovin nadležne, kajti njih konji in osli bali so se dvogrbili pošasti, in radi tega morala je poginiti mnoga kamela. Vlada naj bi storila odločni korak, da bi se živali ohranile in odločil jim prostor za bodočnost,. Ko je bil neki potnik na potu od Colorado do Harque Hale s tovornim oslom, ki mu je nosil živež in kuhinjsko posodo, naletel je na broj kamel. ,,Premikala sva se," pripoveduje skozi za moža visoko šuuio, ki je pokrivala kos zemlje, in osel je rancal počasi in žalostno naprej; hipoma pa dvigne glavo insopiha, da se je lahko slišalo pol miljo v daljavo. Najprej mislim na kla-težke Indijance, pripravim puško in se skrijem v goščavo. Iz zatišja opazujoč zagledam čredo kamel, ki se bližajo v gugajoeem se teku; bile so vidljive samo glave in grbe radi visokega rrstlinja. Moj osel se spusti v dir in noben konj bi ga ne bil prekosil, ko bi bil tekel za stavo. Pri tem pa sem poizgubil prtljago", meso,bob,kava in orodje bilo je raztreseno kakih 5 milj na daleč!" jevanje francoskih Ka-nadcev v Zjedinjene države je če dalje večje, in vladne kroge to nekoliko skrbi. V lotili 1881-1891 izdala je kanadska vlada veliko milijonov dolarjev, da je privabila iz Evrope 800.000 naseljencev; pa v klub temu pomnožilo so je ljudstvo komaj za pol milijona. Kanadske oblastnije naznanjajo same v državnih izvestjih, da je najmanj milijon izseljencev prekoračilo mejo ter so naselilo v Združenih državah. Darila, lctere ka-nada plačuje, da bi več Evropejcev privabila, pospešujejo lc oblju-denje Združenih držav. * Barcelonski umetniki mislijo napraviti na slavnostni večer 1-00 letnice velikansko senco kol um-bove podobo na vrhu kake gore. Naj bolj gotovo bodo izvolili zato izvanredno prikazen goro Tibi-dabo, ker so raz nje daleč okrog vidi. Upajo tudi, da s pomočjo električnih 1 uči j jim stvar ne bo delala velike priglavice. V gostiln ici Gost k natakarju, ki mu je ravno juho na mizo prinesel: ,, Al i ne vidite, da mi prst v juho močite?" — Natakar:,,Nič hudega za to, saj ni vroča." ^ Dvoumno. Nedavno je dal natisniti Barnavem oglas, da bi kupil mačko, ki je črešnjevo barve. Oglasu se je kmalu odzvala ženska in mu obljubila prinesti mačko popolnoma črešnjeve barve za !?100. Kup je bil dogotovljen in takoj drugi dan mu prinese v mali ška-tulji navadno črno mačko. Barno-vein odpre škatuljo in ko jo vidi se razjezi ter pravi: ,,Kaj je ta V črešnjeve barve?" Zena mu. pa čisto mirno odgovori: ,,Ali niso tudi črešnjo črne!" Slovstvo. Duhovni pastir. S sodelovanjem več duhovnov vreduje Anton Kržič. —- Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gl, na leto.. —r Obseg 8.zvezka 1802 (IX. letnik) Deveta nedelja po binkoštih. Jezusove solze nad Jeruzalemom veljajo nespokornemu grešniku. — Deseta nedel ja po binkoštih. Ponižnost pri molitvi. Prava pobož-nost. — Vnebovzetje Device Marije. Zakaj je bila Marijina smrt tako sladka? — Enajsta nedelja po binkoštih. Grešnik je slep, gluh in mutast. Sreča zdravih počutkov.— Dvanajsta nedelja po binkoštih. Jezus najboljši zdravnik bolnih src. Srečna tovaršija. — Kot priloga: Zbirka lepili izgledov. (Nadaljevanje.) Prečastlti duhovščini posebno g. g. novomašnikom. kateri k malo tudi v praksi duhovni pastir ji postanejo, opozorimo steni vnovič na ta izvrstno vrejeui, hoiniletični mesečnik. — Duhovni pastir izhaja že od leta 1884 v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, kjer so tudi poprejšni letniki v zalogi (izvžomši letnikov 1884 in 1885.) Razne vesti. * V prazgodovinskih zapisnikih se nahaja, da je bila dolina Ohio v starem veku od Pittsburga do In-dijane veliko jezero.. Otoki so bili vrhunci današnjega gorovja Allege hoiiies, ki so kipeli iz vode. * V Združenih državah je toliko število blaznih ljudij, da pride na vsakih 220 prebivalcev po jeden. V Londo • u pride na 4-00 prebivalcev jeden in na Škotskem na 574 jeden blaznjenec. "' > Kaliforniji je nek milijonar, ki si. je dal v zobe vstaviti 4 dijuiWnte. Za to delo mu je računi: zobozrdravnik $ 1.500. "'German Syrup" Y. C. Davis, ravnatelj episko-palne cerkve sv. Jakoba v Eufan-lu, Ala., piše: ,,Mojega sina trpinčil je strašno mnogo mesecev nevaren in preteč kašelj. Po mnogih zdravniških poskusili ozdravil sc je popolnoma ~ ko je zavžil dve steklenici "■5 S8 Boscheejevega German Sy-© « ''upa. Brez pomisleka smem "J p ga priporočiti." Za dol go's, g trajen, nadležen kašelj je ta W pripomoček pravo zdravilo. Davno jo že znano, da je Boschee-jev German Svrup posebnost. Bolniki, kakor je bil ta deček, dobro narede, ako se poslužijo tega pripomočka. J. F. Arnold., Montevideo, Minn., piše: Vedno rabim German Syrup za "prehlrajeirje in za pljuča. Jednacega nisem dobil nikdar — vsekako je ta najbolji. G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. IX-1 Dne 22. septembra je odprl na drugi cesti slovensko gostilnieo JAKOB KOSCIIITZ. Dobiti bodo vsaki čas gorka in mrzla jedila ter dobra pijača in zagotavlja izvrstno postrežbo svojim gostom. Vsi Slovenci so povabljeni. Jakob Koscliitz, ZOPET NOVO. Novi začasni listek podeli se potnikom po,,Wisconsin (.'entrailines" v zvezi s ,.Northern Pacific R. H,.". Tu se nudi najlepša priložnost- ljudem, ki nameravajo v Chicago, bodisi od zahoda in tudi od jutra ali juga. Najpopolnej.a in najlutivja je ta pot; zavarovana je najbolje proti I povom in drugimi nezgodami, Vlaki se ne spreminjajo ter imajo Pul-manove vestibulne spalnice in po najnovejše okrašene jcdilnifne sobe. Vsakdanji brajvjuki «o sklenjeni v'.. Obicagi z železnicami vseh strani j. Vožnji listki se dobivajo pri uradniIn^.. te železnič-ue družbe ali pa pri JOS. (.'. PO.VU (iell. Pass, iti TI.;;" (.'hiftafl'o, Ji.. 01>lelie za ta čas najbolj primerne!! V tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške obleke po §0-— in višje. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajce, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb — Ely. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. I pod nadzorstvi .m sester sv. Benedikta Duluth, Minn. Zavod je pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolricka, škofa v Duluthu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Plačila: Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa čili 5 mesecev $80-—. Ge se hoče katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej. Zunanje učenke, plačajo-po starosti od $2-$4 na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejeiaajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico, Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgij ice nasproti ,,National-Bank." THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo niičnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. 1). Murphy. Hlače vsakdanje noše po 05 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Okusnega sadja in raznih slad-?ic ''candy) se dobi pri J. D. Murphy. M. WEINZIERL & CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.' ELY, MINN. Overalls! Povrkne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blagu je dobiti pri TII E BOSTON. Dr.Klngova nova iznajdba. V vsaki kisi 1»i moralo biti. J. B. Wilson, 371 Clay St., Sharpsburg Pa., seje izrekal, da noče biti nikdar brez dr. Ivin gov i h zdravil zoper jetiko, kašelj ui pre-hlajenje; kajti ozdravila so njegovo ženo, ki je zbolela na liripi in potem dobila plnčiiico. — Robert Barber iz Cooksport Pa., pa trdi, da mu je jedino dr. Kingova nova iznajdba i,oliko pomagala, ko je bolehal na pljučah, da je sedaj popolnoma zdrav. Odločno pa še jedenkrat trdim, da gani zdravila, 'ki bi prekosilo dr. Kingovo novo iznajdbo. Steklenke za poskušnjo se dobe zastonj v Nels & Benso-novej lekarni. Velike steklenke po 50 et. in $1. ELECTRIC BITTERS. Vspešno sredstvo. To zdravilo je postalo med ljudstvom tako priljubljeno, da ne potrebuje posebnega priporočila. Electric Bitters ozdravi vse bolezni na jetrah in obistih ter zaceli vse ture in liiozole, ki izhajajo iz spridene krvi. Vse napade prežene in te varuje .'.oper mrzlico. Vspešno sred stvo zoper glavobol in za želodec. Da bi bil poskus zastonj,povrnemo denar. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J. Benson, lekarni čar. Zdravilna Buckiinova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rane, spahnenje. mehurje, otekline, revmatizem, mrzlico, hraste, razpokane roko, ozeblino in vse kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Dulutli and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas , pop. Postaje 'Slntions' 12:00 prili. Duluth "d h. 3:1J) 10:54 Two lliu'bors 4:25 9:10 Mesaba 0:04 8:22 " Tower 0:53 7:10 od h. Ely prill. 8:05 FIRST NATIONAI^ BAKK. Tower, Minn. G-lavnica, - $50,000. II. A. WARE, predsednik. D. 11. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall, H. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. ELY MINN. & prodaja vse vrste želoznino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. »r pozor ŽIVI SAM IN PUSTI fST DRUGIM ŽIVETI! Podpisani priporoča svojo, slo venskemu obČir .rvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlim, kakor tudi v Evropo so vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Jlazun tega prodaja tudi sloven-^iftUgleško slovnico za samo-! ■ angleščini po 40 centov in tudi ver. družili sloven-poučvih iu zabavnih knjig. Da vsakteremn dobro postrežem, dokazuje okolnost,