S krajevnim samoprispevkom gradijo pomembne objekte V mjiogih vaseh Hrvatsfce so leU>s uvedli krajevn' samopn-spevek. Tako zbrana sredstva služjjo z^ gra-dnjo gospodarskih, komunainih in prosvetnih ob-jaktov, ka jih Ijudski odborl ne morejo finansirati iz svojrti sredstev. V koprivniškem okraju ]e na primer ves priapevek oamenJea »a elpktni-fikacijo. Kopr'vni6ani se niso od.očBj za tako upora-bo sredstev krajevnega samo-prispevka samo zaradi razsvet-liave svojih domov. Kajtl v va-6«h te.ga okraja je fedalje »eč elektri-dnih aparatov. OdptraJo nove obrate kTOetijskfh zadrug. nalcupujcjo kinoaparature iin radiijske- sprejemnlke. razne aparate za gospodTOjstva in po-dobno Fter s-o vedelj, da ljud-ski odbori okraja in občine «e razpo agajo s sredstvi, ki b* lahko bila uporabDena za ele'.-trifL'kaci>o, ie pjebivalstvo več*-ne vasi skl«nilc, da da ta sred-stva v 'o svrho '7 lastnih go-apodarstev. I*tos s« plaeali 12 m»lijonov dm samopri^)evka kar je omogočilo zgraditev dal}-novoda na področju občin Nov' Grad, Virj« !n Zdai^ Iz .istiH eredstev urejaio tudi priključ-lce ia vasi in na-selja. Prihodnje leto se bo nadaJje^*a]o delo po-stavlianja daljoovod-a proti I>ra-vl, a v plamu je tudj elektrifi-kacija vasi onsbran Drave. V bjelovarsk^em okra]u grad'.-Jo s s-pedstvi sa.mopris.pevka, ki aamo v dveh obfinah doseže 90 Bnilijonov din. dva daljnovoaa v •kupni dolžinj 46 km. Hkrat! grad»jo tudi ceste v dolžinj 20 km. Gradnia cest je b!la sipro-iena zaradi raint«resi.ranosti podrotja za promet s kmetijslct-m> pridelki. Te ceste bodo po-Tesale bolj odda.jene hribovite vasi z glavuimd cestami. Pr' gradkvt teh cest 1b elektri*ne mreže upoštevaj« perspektive razvoja gospodarstva rn prome-ta na vs©m okraiineni podro.'u. onov din, ki boin služil« za r^fconstrujc- cijo plnnovoda, kar je njiliov največji komunalni probtem. V okraju Snaak so plamrail krajevni samo-pniapevek v vlši-nj 20 mUijonov d>n. V občini Jabukovac gradiijo \z teh sred-•stev zdravstvane in vetertnar-ske postaje. v Petrinji §olo hn cest«, v Sunji električrid tnsta--acije, v nekaterih vaseh pa uporabljaio sredstva samoprl-spevka za nakup šolsk'b kmjlS, Solske opretie itd- Pr« vsem tem ie posebno za-nimiv način trošeaja sredstev samoprUpevka. ker se zelo raz-Iikuje od prejšnje prakse. Zbo-r' državljanov so prej odločalii hkrati z odločbo o vplačilu sa-moprispevka tudi o mjegovi po-trošnM na svojem podpočju. Le-tos so zbor> volivcev odločall o vplačilu krajevnega samopcl-spevka Je-le tedaj, ko so že bile ugotovljene potrebe vse občine vn tudi š»ršega področJa. Tako je pri§.o do tega, da se prtspe-vok ni cnneji] na ozka vaška podnočija »n akcije, teinveč da se uporablja za tako velvke ob-jekte,- kakršni so daljno'A>dl. Stroške z.graditve teh objektov, ki imaijo pomen za šJrše pod-ročje, nosd vse prebivalstvo so-liilarno in po ekonomaki moči gospodarstva. Ti okrajl dajejo lep zgted, kako lahko tudi ožja skupnost državlianov, kj je povezana z vzajemnVnv; ekonomsknni lTite-resi. izloči pom&mbna sred^tva za realiziranje načrtov, ki korl-stijo v prvj .vrsti noim. Morda je tudi tiočen očitek, kd ga pou-dar.iaio ponekod proti krajev-nemu samctprispevku. da se ta-ko preveč močno ekonomsko .pritiska na prebk-alstvo, v pri-m«ru teh okrajev pa bi bil ne»-snovan. V bjelovarskem »kraju Jc bil raap-sai) največ.ti samo-prisp^\,*ek v znesku 200 miI»Jo-nov din na 3 lete, kljub-lemu pa plač-ujejo davek nad repub-liškom oovprečiem. To so, fca-ko:r kaže, dosegli zato, ker so odbori pr! raapisandu prtepev-ka skrbno Uipoštevaid ekanotn-sko mof in da/čno obremenje-nost gospodarstev. F. S.