Dvojna številka - Cena 50 lir
Katoliški
Uredništvo in aprin: Gorica, Riva Piazratta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo dclle Rose štev. 7
Cena: Poeaiaesna štev. L 30 Naročnina :	Mesečno	L	130
Za inozemstvo :	Mesečno	L	210
Poštno ček. račun: štev. 24/1-2410
te Ate«. |M. - II Grappa
1
Leto VIII. - Štev. 51
Gorica - 20. decembra 1956 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Oznanilo ljubezni in miru
Med najlepšimi spomini mojega življenja so oni, ko smo na božični večer postavljali jaslice. Začelo se je že nekaj dni prej, ko je bilo treba poiskati primerno drevesce, kajti navada je bila, da smo nad jaslicami postavili tudi drevesce. Dokler smo bili otroci še vsi majhni, je za vse skrbel oče, nato smo skrb prevzeli v vedno večji meri mi otroci. Pozneje sem odšel v šole v Gorico. Ko smo v malem semenišču začeli z devetdnevnico za Božič, sem začel tudi predokušati božično veselje. Med petjem marijanskih prerokb in med lepe antifone se je vmešavala misel na božični večer, na jaslice in na božično drevesce. Ta devetdnev-nica je bila vedno izmed vseh najkrajša.
Tudi danes, ko me doma na sveti večer ne čakajo več bratje in sestre pred jaslicami, mi je advent še vedno ljub in prijeten čas ravno zato, ker nas pripravlja na božično noč. In kadar je le mogoče, še vedno rad pripravljam jaslice. Kako bi jih ne, saj smo na sveti večer vsi zopet otroci. Postavljanje jaslic na sv. večer se mi zdi prav tako sveto opravilo kot polnočna maša. Za verno srce je tudi v resnici tako. Evangeljsko sporočilo doživljamo pred jaslicami to noč še bolj neposredno nego v cerkvi: vin porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni hi1 o prostora v prenočišču.a To sporočilo, ki ga večkrat poslušamo, a ne slišimo, nam ob jaslicah na sv. večer vstaja živo, kot bi bili v Betlehemu. Podobno je doživljal Janez Trdina, ki v Jožkovih jaslicah pravi: »Tako smo stali, gledali in poslušali, gotovo četrt ure, če n» več, potem pa nas je vse premagalo čustvo in ženske so začele jokati na glas. V sem se nam je zdelo, da nam je dobrotljivi Bog podelil neskončno milost,, da gledamo v prav tisti hlev, v katerem se je porodil pred več nego devetnajst sto leti naš Zveličar.«
Iz tega sporočila nam vstaja potem nova blagovest, ki jo je izpovedal sv. Janez Evangelist, namreč da je Bog svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Strašni Bog Jehova iz stare' zaveze je nocojšnjo noč izginil in »razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika.« Jaslice «o nam zato opomin k ljubezni do Boga m bližnjega. Bog je ljubil nas, nii moramo ljubiti njega; Bog se je ponižal v jaslice in sprejel dobrote Pastirčkov, da bi nas naučil dobrohotnosti in ljubezni do bližnjega. Zato ni krščanska dobrodelnost nikoli bolj na mestu kot ravno o Božiču. Običaj, ki se je v sedanjem casu udomačil, da gospodarji in država plačajo o Božiču trinajsto pla-to, je čisto v duhu skrivnosti svetega večera, samo če bi jo prav razumevali: »Ne v žretju in veseljačenju, ne v pijanosti in razigranosti, temveč praznujmo Božič v znamenju dobrohotnosti in ljubezni, naj bodo tudi drugi deležni naših dobrot, kot je Bog napravil nas deležne svojih nebeških darov.«
Potem pa se od jaslic ozremo na Angele, ki nad jaslicami prepevajo Novorojenemu Detetu: »Slava Bogu 2« višavah in na zemlji mir ljudem, i so Bogu po vol ji.« Ko se je kako ete rodilo, so v starih časih iskali f.n*nih znamenj na nebu in na zem-kaj bo ta otrok in kakšna bo logova usoda. Tu se ob rojstvu °ijega Deteta napoveduje, da bo
prineslo ljudem mir. Ne poznamo v zgodovini primera, da bi ob rojstvu kakega vladarja napovedovali mir. Tu pa se rodi vladar vladarjev, ki bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj, in nebeški duhovi voščijo mir ljudem, ki so Bogu po volji. Kristus torej prinaša mir, ki ga svet ne more dati, notranji mir, ki ga uživamo, tudi kadar okrog nas divja sovraštvo in zmeda.
Iz jaslic prihaja ta mir v nas, če je le naše srce pripravljeno. V jaslicah vidimo, kako je božji mir prevzel betlehemski kraj:	od tega
miru prevzeti prihajajo preprosti
pastirci od vseh strani in se zbirajo okrog Deteta. Znano je, da so se ob zibelki otrok večkrat spravile prej sprte in skregane družine. Tu se ob jaslicah spravimo mi vsi. Najprej z Bogom. »Ni miru za grešnike,«. nas opominja sv. pismo. Sprava z Bogom je predpogoj vsakega pravega in trajnega miru. Tudi v uanašnjem svetu ga ne bo, če se človek ne bo spravil s svojim Stvarnikom. Zaman bomo zidali in gradili mir na konferencah in mednarodnih sestankih. Sv. oče Pij XII. nas opominja že skoro 20 let. Predpogoj miru je sprava z Bogom. Po-
LJUBKA ŠORLI:
sSveti večer na tolminskem
Močan jesenski veter je zaloputnil z vrati, da se je stresla kuhinja. Babica, ki se je kretala okoli štedilnika in pripravljala večerjo, se je skoraj ustrašila. Ozrla se je: ni vedela, da je Tomažek smuknil ven in pustil vrata priprta.
»Le kam je že spet izginil?« se je vprašala. Pustila je delo, da pogleda za To-maikom. Komaj pa se je obrnila, je že pritekel v kuhinjo. Oči so mu nenavadno veselo žarele. Za hrbtom je nekaj skrival.
»Kaj 'pa imaš?« ga je vprašala babica.
Ni ji odgovoril takoj. Le nepopisna sreča mu je sijala z obraza.
»No, povej, Tomažek!« je ljubeznivo prigovarjala babica. »Ali mi prav nič ne zaupaš ?«
Tedaj se je deček ojunačil: babici lahko zaupa, da. Ona ne bo nikomur povedala.
»Mah sem prinesel,« je liho začel.
»Mah?« se je začudila l>abica. »Čemu ti bo ?«
»O, babica,« je vzkliknil skrivnostno Tomažek, »jaz že dolgo vse vem!«
»Pa kaj veš?« je bila babica še bolj začudena.
»Da ponekod o Božiču delajo jaslice...«
»Jaslice? Pa kdo ti je to povedal?«
»Sosedov Stanko,« je hitel. »Prt njih jih naredijo vsako leto. In tudi vem, zakaj jih postavljajo. Vse vem, babica. In Stanko je rekel, da jih bom letos lahko prišel pogledat. Samo jaz. Drugim ne smem povedati. In tudi pastirčka mi bo dal in ovčko. Tudi jaz jih bom naredil. Zato sem prinesel danes mah...«
»Jaslice boš naredil? Pa utaj, Tomažek? Saj so še trije meseci do Božiča!« je ganjena pripomnila babica. Solze so ji stopile v oči, a jih je pred Tomažkom prikrila.
tem bo prišel tudi mir med narodi. Kako si ga človeštvo želi in kako se od njega vedno bolj oddaljuje. Ni sicer na svetu nikjer vojnega stanja, a prav tako ni nikjer trdnega miru. V jaslicah nam Dete kliče vsem, »da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, a
In končno še mir v družinah. Jaslice so najlepša priložnost, da družine znova zažive pravo družinsko skupnost. Med letom razbiti vsak po svojih opravkih se vsaj na sveti večer zopet vsi snidejo ob jaslicah in božjem Detetu. Ali ni tedaj lepša kakor katera koli druga melodija skromna božična pesem: »Kaj se vam zdi, pastirčki vi, ar ste kaj slišali?«.
Jaslice nam zaradi tega ne smejo biti samo v okras in v zabavo otrokom. Jaslice so vsakemu kristjanu in vsakemu človeku, ki je ohranil še kaj srca, vir vsestranske ljubezni in srčnega miru. Zato naj ne bo slovenske družine brez jaslic.
K. H.
czična noč
Mariji se v očeh blesti smehljaj: na slamico je Dete položila in s svojim pajčolanom ga pokrila. Nocoj se k Njej ponižal je ves raj.
Do jutra v hlevcu z Jožefom bedi, za srečo se Gospodu zahvaljuje, v molitvi zbrani ga poveličuje, ki jo povzdignil je nad vse stvari.
Krilatcev zbori radostno pojo, Odrešenika v hvalnicah častijo; razliva nanje zlato luč nebo.
Zamakni, svet, se v rajsko melodijo, da milosti se vrata ti odpro in se obzorja nad teboj zjasnijo!
Ljubka Šorli
»Vem, babica. Za zdaj sem prinesel samo mah, naredil jih bom pozneje.«
»Poslušaj, Tomažek! Rekel si, da ti bo dal Stanko pastirčka in ovčko. To vendar ni dovolj. Za jaslice je treba več pastirčkov in ovčk predvsem pa Jezuščka in Marijo in Jožefa pa hlevček tudi. Ti vsega tega nimaš. In ti tudi veš, da bi očku in mamici to ne bilo prav....«
»Saj bom jaslice skril! Samo ti in jaz bova vedela zanje!« je deček skušal prepričati babico.
»Tomažek, ne misli več na to. Dobro veš, da jaslic ne smeš narediti. Saj jih pojdeš pogledat h Stanku.«
Tomažek je povesil glavico in žalostno zajokal.
»Pa pusti, da shranim vsaj mah, babica; igral se bom z njim!«
Babica je stopila k njemu ::i ga nežno pol jubila:
»Igraš se lahko z njim, a samo na dvorišču. Zdaj ga pa daj meni. K večerji bo treba.«
Tomažek ji je zaupno izročil mah. Vedel je, da bo babica držala besedo.
*
Približali so se božični prazniki. Zapadel je sneg. Tomažek je bil že del j časa nekam nemiren in zamišljen. Nič več ga ni mikala šola, še sneg ne. Najrajši je bil doma, da se je z babico pogovarjal o jaslicah, saj je. samo ona vedela za njegovo skrivnost.
Dan pred Božičem je prišel k njemu Stanko, da bi se šla sankat na bližnji breg, A Tomažku se ni ljubilo. Na vse kaj drugega je mislil, kakor na sneg.
»Ali ste že postavili jaslice?« ga je tiho vprašal.
»Da, že! Ali hočeš, da jih greva pogledat zdaj?«
»Pojdiva, pojdiva!« je prosil Tomažek.
In sta šla. Sanke sta peljala s seboj.
Stankova mama je ravno jemala potico iz pečice. Ko je zagledala dečka, ju je presenečena vprašala:
»Ali se nista šla sankat?«
»Ne, mamica. Tomažek bi tako rad pogledal naše jaslice,« je pojasnil Stanko. »Ali sme?«
»Seveda sme. Kar v sobo pojdita, saj sta očka in Majda že notri. Tudi jaz pridem.«
V sobi je bilo še svetlo. Tomažek se je približal jaslicam. Ni mogel odvrniti pogleda od njih. Kakor da ne vidi in ne sliši nič. Stopila je v sobo tudi Stankova mama. Tedaj se je oglasila Majda:
»Prižgimo svečke, da bo Tomažek vesel. On še nikoli ni videl jaslic!«
»In še oknice bom zaprl, da bo lepše!« je pristavil očka.
Tomažek je strmel. Kaj tako lepega je mogoče videti samo v sanjah. Niti dihati si ni upal.
Kar samo je privrelo iz src: »Sveta noč, blažena noč...«
Tomažek je bil ves zbegan: pogledoval je zdaj tega zdaj onega. Še nikoli ni slišal tako lepe pesmi. Kakor da bi peli sami angeli. On pa ne zna. Še moliti ne zna... Babica ga ne sme učiti. Tudi v cerkev ga ne sme peljati... In tako lepo je v cerkvi! Samo enkrat je skriimj pogledal noter... Potem pa je bil doma tako kregan...
V grlu ga je nehaj stisnilo. Sam ni vedel, kdaj so se mu po licih ulile solze.
Stanko je med peljem večkrat pogledal Tomažka. Zasmilil se mu je. Ko so od-
Tomažka sta spremila domov Stanko in Majda. Kakor v snu je hodil. Še govoriti si ni upal, da ne bi zabrisal podobe, ki jo je gledal pred očmi. Na pragu sta se Stanko in Majda poslovila. Tomažek je stekel v kuhinjo, ker je x’edel, da dobi tam svojo dobro babico. Saj ji je bil Tomažek povedal, kam gre, vendar jo je začelo skrbeti, ker ga tako dolgo ni bilo domov. Zato ga je nestrpno pričakovala.
»O, babica, kako je bilo lepo!« jo je veselo pozdravil.
In začel je pripovedovati vse, kar je doživel.
Babica še do besede ni prišla. Ganjena ga je poslušala, pri tem pa mislila na srečo božičnega večera minulih let. Zdaj vsega tega ni... Božič je delcven dan in jaslice samo še spomin...
»Kaj pa ti gleda iz žepa. Tomažek?« je vprašala, ko je deček končal svoje pripovedovanje.
Tomažek je potipal v žep in ves srečen izvlekel iz njega pastirčka in ovčko. »To mi je gotovo Stanko dal. Saj mi je obljubil. Kako sta lepa, kajne?«
»Prav res sta lepa!« je bila babica srečna z njim.
»Kaj imaš pa v drugem žepu?«
Tomažek je potipal še v drugi žep. »O, potica! To mi je pa dala prav gotovo Stankova mama. Babica, tebi jo dam!«
»Hvala, Tomažek!« se je ona nasmehnila skozi solze, pa se je hitro obrnila v stran, da bi ji deček ne videl v oči. Potice pa se tisti večer ni dotaknila.
»Jutri, na božični dan, jo bova skupaj pojedla!« je v mislih sklenila.
********** *Vsem sotrudnikom,
* bralcem, podpornikom in
* P prijateljem našega lista ter
^ vsem rojakom doma in po svetu voščimo, da bi sveto-
*
* nočni zvonovi oznanili vsem
* lepše čase pravega miru in
*
**********:
resnične svobode.
Uredništvo in uprava #
s*********
peli, je stopil k mamici in ji nekoj po-šepetal na uho. Nato je šel k jaslicam', vzel najlepšega pastirčka in nakodrano ovčko ter ju potisnil Tomažku v žep. Stankova mamica pa je medtem izginila v kuhinjo, a se je takoj vrnila. Približala se je Tomažku in mu stisnila v drugi žep kos police.
»Tomažek,« je rekla, »domov boš moral. Ali hočeš ti pogasiti svečke pri jaslicah?«
»Rad!« ji veselo pokimal.
In druga za drugo so svečke ugašale.
V sobi je. bila tema. Prižgali so luč. Tudi zunaj je bila že tema.
»Babica,« je boječe zaprosil Tomažek, »jaz bi tako rad šel. spat. Nič ne bom večerjal. Bom pa jutri več jedel. Ko prideta domov očka in mamica, bom že spal; ti pa jima reci, da sem bil truden. In ko boš pisala teti, ji ne smeš nič povedati, veš. Ona je drugačna kakor ti. Smejala bi se...«
Babico je v srcu zabolelo. Molčala je, saj je vedela, da govori deček resnico.
Tomažek je zaspal. V sanjah je zopet gledal jaslice in tudi pel je in molil...
Poti vzglavnikom pa sta spala ob njem pastirček in ovčka...
ZA EDINOST CERKVE
IZ SV. EVANGELIJA
petnajstem letu vladanju cesarja Tiberija, ko je bil Ponči j Pilat upravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik v Itureji ter deželi Trahonitidi, in Lizuni ja četrtni oblastnik v Abileni. in ko sta bila velika duhovnika Ana in Kajfa. je Gospod govoril Janezu. Zaharijeve-mu sinu, v puščavi. In prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst pokore za odpuščanje grehov, kakor je pisano v knjigi pregovorov preroka Izajija:	»Glas vpijočega v
puščavi: Pripravite pot Gospodovo, izravnajte njegove steze: vsaka dolina naj se izpolni in vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot: in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje.«
Janezova pridiga je veljavna in koristna tudi v naši dobi. Ljudje vedno radi grešijo in se vedno nekam branijo pokore. A z grehi ni mogoče v nebesa in brez pokore ne Im zveličanja. \sak. kdor hoče biti srečen, mora imeti čisto in brezgreš-no dušo, prosto vseh in vsakršnih madežev. Ljudje radi polagajo veliko važnost na okusne obleke, na snago in blagor svojega telesa, a na splošno ne skrbijo v enaki meri za čistost in duhovni blagor svojih duš. Za telesne potrebe in užitke ni nobena ura pretirana. Za Boga in dušno zadeve pa je vsak napor odveč.
EVROPSKA NASELJA
Belgijski dominikanec pater Dominik Pire je sklenil, da bo ustanovil tretje evropsko naselje za madžarske begunce. Svojo namero bo podjetni duhovnik v kratkem izvedel in bo tako tisočem madžarskih beguncev prihranil ponižanje, da hi morali bivati po raznih zbirnih taboriščih. Omenjeni pater je ustanovil že dve taki naselji: eno pri Kdlnu v Nemčiji in drugo pri Bregencu v Avstriji.
KNJIŽNICA »PIJA XII.«
Prve dni prihodnjega leta bodo odprli novo knjižnico na univerzi v San Luisu v Ameriki, ki se bo imenovala po papežu Piju XII. Naj večja vrednost nove kjižnice bo v tem, da bo imela na razpolago vse latinske, grške in vzhodne rokopise vatikanske knjižnice, posnete na mikrofilme. Filmanje rokopisov je trajalo tri leta. Združeno je bilo z velikimi stroški. Za kritje stroškov so poskrbeli Kolumbovi vitezi to je ameriška katoliška organizacija za može.
»VPELJ A V A RAZPORC>KE PREKLETSTVO
Vpeljava razporoke na Angleškem ni bila blagoslov, marveč prekletstvo, tako je dejal v lordski zbornici vodja katoliških poslancev lord Pakenham. Govoril je proti predlogu, ki so ga stavili nekateri poslanci, da bi olajšali določila za razporokn. Lord Perth pa je opozoril, da je dolžnost vsake krščanske vlade, da okrepi zakonsko vez, ne pa da jo razvezuje. Sila naroda sloni na trdni in urejeni družini.
■	te
ZMAGALA JE RAZSODNOST
Francoska poslanska zbornica je dokončno sklenila, da odstrani z dnevnega reda svojega zasedanja zakonski predlog za ukinitev denarnih podpor katoliškim šolam. Vsak razsoden človek takoj uvidi krivico, ki bi se zgodi lakatoliškim staršem, ki morajo plačevati davke tudi za vzdrževanje državnih šol, ki jih njihovi otroci ne obiskujejo, če bi morali sami nositi vse breme za privatne kalliške šole.
ZA PRAVO PRAZNOVANJE BOŽIČNIH PRAZNIKOV
Pri praznovanju božičnih praznikov močno prevladujejo svetni elementi. Da bi Božič ohranil svoj krščanski značaj, zato so v Belgiji započeli posebno akcijo. Kanonik Groegaert trdi, da je treba vse ljudi »pomniti, da pomenijo božični prazniki spomin na prihod božjega Sina na svet. V ta namen predlaga:	posebne poštne dopisnice,
letake, jaslice, film, televizijo, duhovne predstave, pesmi in drugo. Na najbolj obljudenih mestnih središčih naj bi postavili jaslice.	-
Zlasti vabi velike trgovine in skladišča, da bi v svojih izložbah postavili jaslice.
Nemalo jih je. ki se le s težavo spravijo k nedeljski sveti maši, k poslušanju pridige, k večernicam, k sveti spovedi in sv. obhajilu. Veliko jih je, ki ne najdejo primernega časa. za vsakdanji rožni venec, za spraševanje vesti, redno spoved in pogosto sveto obhajilo. Odkrito povejmo vzrok:	pomanjkanje	razsodnosti	in
duhovna lenoba. Oboje je pa znamenje plitve in majhne ljubezni do Zveličarja in znamenje velike spoštljivosti do hudega duha in neumnih ljudi. Samo hudič in pokvarjeni svet ne marata globoke vere in globokega verskega življenja.
Menda ni treba posebne brihtnosti za rešitev tega vprašanja: Kaj zasluži večjo pažnjo, neumrljiva duša ali umrljivo in kratkoživeče. telo? — Skrbimo torej za vse potrebno v v primerni meril Greh nas nnesre-čuje, koplje večni grob in izziva večno kazen. Treba je torej, da se grešniki redno in čisto svojih grehov spovejo in da zanje tudi zadostijo. Trudimo se za brezmadežnost naše duše, pripravimo jo za božji prihod! Pripravimo jo na Njegov prihod v pogostem sv. obhajilu in držimo jo pripravljeno na Njegov zadnji prihod ob uri naše smrti! Odstranimo vse ovire in vso nesnago, počistimo jo in vedno znova sči-ščujmo! Delajmo pokoro s svetim t. j. brezgrešnim življenjem! Delajmo potrebno pokoro na lem svetu, da ne bo treba delali še hujše na drugem!
Greha in večne 'smrti, reši nas, o Jezus!
Božična osmina nudi številne priložnosti za razširjanje božičnih pesmi. Razne pevske skupine naj bi prirejale javne nastope božičnih pesmi.
Vse te stvari bi bile zelo potrebne tudi pri nas!	•
LEI’ ZGLED 1’REDS. GRONCHIJA
Katoličana prijetno preseneti skrb predsedniku Gronehija za nedeljsko sv. mašo. Ko se je preteklo nedeljo mudil v Miin-eheuu na Bavarskem, si je znal dobiti čas za sv. mašo, prav tako pri zadnjem obisku v Trstu. Vidi se. da pri vsej obilici dela. za predsednika sv. maša ob nedeljah ni nekaj nepotrebnega, ampak nekaj, kar nujno spada v njegov dnevni red.
Versko preganjanje v Bolgariji
ŠE ZADNJEGA ŠKOFA SO ZAPRLI
Bolgarija nima nobenega katoliškega škofa več na svobodi. Pretekli mesec so zaprli zadnjega in sicer msgr.ja Cirila Kurtova, ki je vodil katoličane vzhodnega obreda. Pred njim so zaprli še druga dva škofa, in sicer msgr.ja Bosilkova, ki je bil obsojen na smrt s tremi duhovniki vred 3. oktobra 1952. Še danes nihče ne ve, če so to smrtno obsodbo izvršili. Prav tako so zaprli sofijskega škofa msgr.ja Romanova, ki je baje umrl v ječi. Zdaj je torej v ječi še zadnji škof. Najbrž so ga zaprli iz strahu pred takimi upori kot so na’ Madžarskem.
V Bolgariji je komaj 57.000 katoličanov izmed 7 milijonov prebivalcev. Zanje so skrbeli trije škofje in okrog sto duhovnikov. Rdeči voditelji sami so večkrat izjavili, da je katoličanov tako malo, da ni9o nevarni državi, vendar so jih silno bodle v oči katoliške šole in bolnice. Zato so šole ukinili, bolnici v Sofiji in Plovdivu pa zasedli in zapodili redovnice, ki so stregle bolnikom.
L. 1952 so se začeli procesi proti vplivnejšim katoliškim duhovnikom. Gvardian kapucinskega samostana v Sofiji je bil obsojen na 12 let ječe, potem ko je bil že 2 leti v preiskovalnem zaporu, nek drug kapucin na 20 let ječe, potem ko je prav tako bil ip 2 leti prej v zaporu itd. Vse duhovnike in tudi škofe obsojajo na podlagi raznih obtožb, češ da niso spoštovali vlade* da niso naklonjeni Sovjetom, da so se slabo obnašali v ječi, da so bili ovaduhi in še drugo.
Preganjanje 'katoliške Cerkve v Bolgariji je še vedno živo. S tem. da so zadnjega škofa vrgli v ječo, so liftteli zadati smrtni udarec katoliški Cerkvi. Cerkev pa trdno upa, da bo prav mučeništvo katoličanov prineslo versko pomlad tudi ined vzhodne narode.
• Blizu mogočne bazilike Marije Velike na Esk vilinskem griču v Rimu stoji poslopje s preprostim napisom ob vratih: Pontifieium In-titutum Orientalium Stu-diorum. To je visoka Šola vzhodnega bogoslovja. Nad ,30 let se tu zbirajo mladi teologi iz najrazličnejših delov sveta in s pomočjo usposobljenih profesorjev in izredno bogate knjižnice proučujejo vzhodne jezike, kulturo, umetnost, zgodovino in bogoslovje. Evropejci se srečujejo z Azijci,
sami. Zase, za svojo zemljo in svoj rod. Za vse kontinente zemeljske oble.
Ali sva storila svojo dolžno t. ti. ki bere-, jaz, ki ti besedo polagam na srce? Ali sva edinostna sama s seboj in z Bogom, ki v naju živi? Ali sva povezana z bratom in sestro in z vsemi, ki Kri-tusa v sebi nosijo? Ali priznavava enega pastirja ukaz?
Ali se zavedava, da je molitev edinosti vir in moč? Zmoliva vsak dan vsaj oč e naš
pred enajstimi stoletji poglavar Cerkve slovesno sprejel velika brata z Vzhoda, a-postola slovanskih rodov. Cirila in .Metoda, in jima dal pravo oznanjati Krista in -veto daritev darovati v ljudstvu umljivem slovanskem jeziku, - to j i poleg Vzhodnega Instituta še drug zavod: Russieiim. V njem se pripravljajo bogoslovci in duhovniki za opo-tolat med Rusi. Zavod je pred 25 leti. ustanovil za zedinjenje z \ zhodom navdušeni papež Pij XI. Za zavetnico mu je postavil ljubeznivo misijonarko -veto Malo Terezijo.
Zavod je zgrajen v vzhodnem rn kem slogu. Tudi notranji duh skuša prodreti v pristne globine ruske duše in zaživeti v vse večjem sozvočju z njo. Z zavodom je združena ruska katoliška cerkev sv. Antona Puščavnika, kjer čudovito lepo vzhodno bogoslužje dviga srca k Bogu v prošnji za veliki, skozi stoletja in posebno ‘danes tako trdo preizkuša ni ru*ki rod.
Ta zavod mora biti nam katoliškim Slovencem zelo drag. Z gorečo molitvijo in žrtvijo moramo podpirati tako pomemben apostolat da se bo tudi preko nas zagotovo in čim prej izpopolnila' napoved -vete Bogorodiee. božje in naše duhovne M tere v Fatimi: Rudija se bo spre< krnila.
Stanke Janežič
Afrikanei in Američani. Zapadnjaki latinskega obreda .se seznanjajo z vzhodnjaki bizantinsko-slovaiiskega, armenskega, 'ir* skega, maronit-kega, malabarskega, koptskega. etiopskega obreda. Vse pa druži in h gorečemu delu priganja mi*el. želja in molitev Kristusova: Da bi Lili vi eno (Jan 17).
Kristus je pred 2000 leti ustanovil eno Cerkev na eno skalo Petra: »1 i si Peter, skala, in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala« (Mat 16,18). »Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce« (Jan 21. 16-1.).
Skala - še sloji in bo stala in Cerkev na njej. Kristus po svojem namestniku. Petrovem nasledniku, še pase čredo. Ali človeška slabost je tekom >t leti j del drobnice pognala izpod ene strehe. Začeli - > * si graditi svoje ovčnjake, postavljati svoje pastirje.
Mučeniško preganjanje Cerkvi ni nevarno tako, kot so ji nevarne notranje zrno-te, upori, odpadi, razkoli.
Zanikali so nekateri že v prvih stoletjih božapstvo Kristusovo, napak so razumevali njegovo osebo in naravo in delovanje-in slcdovalci teh zmotnjav v ločinah še danes žive. Odtrgali so sc drugi po tisočletju od Petra, ki ?*edi na skali, in njih ntenovite narodne cerkve izgubljajo zmagovito moč. To je bridkost vzhodnega razkola, velika rana. ki odpira Kri-tusovo srčno stran.	'
V L6. veku in prej je začel drseti v odpad zapad. Preko sladkostrastja. dvomov, umskih nedognan j, brezvestnega svobodomiselstva se je dvignil v revolucionarni upor. v zanikanje in v brezupen boj proti Bogu.
Mnogoteri ljud danes sedi na razvalinah, obraz zakriva v dlani in ne vidi poti ne zase ne za človeški rod.
In vendar	Kristus	je slej ko prej
Rešenih. In vendar Cerkev Kristusova stoji na skali nepremagljiva. Skozi okuženo ozračje si do blagovoljnih src utira pot misel in želja in molitev: Da bi bili vsi eno.
Ali ni v materializem toneča nevera in razbitost nad 270 protestantskih ločin v Ameriki in Znpadni Evropi krik po edinosti?
Ali ni neusmiljeni bič borbenega brez-boštva na Vzhodu vsem v Kristusa verujočim opominski kazalec k edinosti?
Pol stoletja se vrše zborovanja protestantskih in pravoslavnih cerkva, kjer u-čenjaki iščejo najmanjši skupni imenovalec. ki bi pomogel k zedinjenju.
Edinost je želja in nuja sodobnosti.
Kadar ima hudič za seboj strnjeno fronto in dvigne zastavo visoko v zrak in že vzkrikne povelje za odločilni napad, da izpodinakne Bogu prestol in spremeni vse, kar je božjega, v ruševine in svobodno ljudstvo podvrže sebi v suženjstvo, takrat je skrajni čas. da se ob neporušljivi skali pod vodstvom enega pastirja, ki ima .v sebi božjo moč, zbero vsi. ki .verujejo v Boga. ki nosijo v sebi znamenje Krista in apostolski ukaz, da se bijejo za rešenjr sveta.
Velik je čas. To je čas zločincev in sVetnikov. To je čas celostnih propadov ali zmag. To je čas samomornega uničenja sveta ali dozorelega dvrja v božansko ve-liča-t. Po božjem dopuščenju odločamo
in zdravamarijo za edinost Cerkve?
Ali uživava evharistični Kruh dovolj pogosto? Iz mnogih zrn zaživi v-akikrat v tebi in meni eno Telo Gospodovo.
Ali veva, da brez medsebojnega poznanja ni ljubezni, ki je cilj in višek popolnosti?
Ža stanovitnost in zmago pa je potreben pogum.
Sestra, brat. storila bova svojo dolžnost. Trud za edinost Cerkve ho nama in svetu prinašala odrešitveno moč.
Blizu mogočne bazilike Marije \ elike na E kvilinskem griču v Rimu, kjer je
Ko molimo za druge
Prosilna molitev za druge je nuj plemenitejša in najlepša molitev. Po njej je ljubezen povzdignjena do najvišjih sfer.
Tabo trdijo tisti. ki imajo vero. Molitev je skrivnost duše, ki se je poglobila v tajne duhovnega življenja. Le po molitvi je človek močan.
Toda resnica je, da največkrat molimo le ob trenutkih največje potrebe: ko smo žalostni, ko nas zadene bolezen, ko je varnost države v nevarnosti. V taki molitvi. ko se zatečemo k Bogu, ko vsako drugo sredstvo odpove, je velik del naše sebičnosti in neuravnovešenosti. I\e čudimo se. če bo taka molitev ostala brezuspešna.
Mnogokrat je naša molitev le mrtvo nadaljevanje otroških navad, ki so za nas starejše le eno izmed tolikih vsakdanjih opravil, brez globlje vrednosti.
Bogoskrunstvo goriške stolnice
Ko je cerkovnik stolne cerkve v Gorici preteklo soboto zjutraj olj 3.30 hotel v cerkev -kozi zakristijo., da gre zvonit sveto jutro, ' je zaman obračal kiju:- \ vratih, niso se odprla. Bila so od znotraj zapahnjena. »Kaj je	pa	to.« si je	mislil, »saj
sem	jih sinoči	kot	ponavadi	zaklenil od
zunaj. Da niso morda kradli!« mu takoj šine	sum v glavo.	Stopi do	kvesture, ki
ima	svoj sedež'	tik	pb vhodu	v zakristijo,
in pokliče stražnika. Oba skupaj gresta na glavna vrata. Ta so sicer zaprta, toda majhen Slinek in se odpro. Sum postaja resnica! Kaj so odnesli? Zlatnino pri svetogor-ki M.B.? Vstopit«. Res, podobe svetogorske Marije ni več na	me-tu.	Sredi	prezbiterija	leži
ta okvir in podoba brez dragocenih okraskov, ki so jih verniki Mariji poklonili. So tatovi odnesli še kaj? Gresta naprej proti zakristiji. Zunanji vhod ji' založen s stolicami in zaprt z zapahom, notranji je odprt. V prvi zakristiji so predali odprti, toda kelihi so na mestu. V drugi zakristiji, v oni kanonikov pa se jima nudi žalosten	pogled:	predali odprti, na	dolgi omami	mizi pa	stoje	razloženi po	vrsti
podstavki	kelihov	brez	kupe, kakor	ob-
glavljeni vojaki. Sedem jih je, osmega so odnesli celega, . devetega so pustili nedotaknjenega, Bog ve zakaj.
Bo nesreče konec? Kje so ključi do zakladnice? Na običajnem mestu jih ni. Tudi to! Hitita k zakladnici. Vstopita prizor, da bi človek umrl. Steklene omare so zevale -koro prazne, iz njih so izginili vsi najlepši in najdragocenejši predmeti. Pozneje so ob natančnejšem pregledu ugotovili, da so tatovi odnesli tri pastorale (škofovske palice), med njimi onega iz. kristala iz 12. stol., ki je bil edinstvena redkost. Zanj so že pred prvo vojno ponujali Angleži 23 tisoč zlatih -terlin te- . danje valute. Dalje lepi pastoral, dar Marije Terezije goriški stolni cerkvi, ter se tretji, ki so ga nadškofje rabili oh posebno slovesnih priložnostih, izginil je tudi dragoceni pontifikalni servis, dar grofov Nygean, ves iz zlata. Najlepših mašnih pa-ramentov. onih Marije Terezije, tudi ni bilo več. Toda najhujše je bilo to, da je izginil doprsni kip-relikvijarij sv. Mohorja, krasno zlatarsko delo iz konca 13. stol., ves preoblečen v srebro, ter prav tako doprsni kip sv, Felicite. ki so mu pa samo ■trgali srebrno preobleko. Doprsni kip sv. Mohorja je bil umetnina, da mu ni bilo para v evropskih zakladnicah. Cenili so ga na 50 milijonov lir. Vse to je izginilo v eni noči na tako brezvesten na "in.
Pozneje so sicer paramente Marije Terezije zopet našli zvite in zmečkane v ropotarnici pod korom, tam so našli tudi razbitine kipa sv. Mohorja ali brez. umetne srebrne preobleke, v kateri je pravzaprav bila vsa 'umetniška vrednost krpa.
Tako je v eni sami noči gorička stolna cerkev doživela eno svojih največjih tragedij. ko se je skdro spraznil njen zaklad, ki je bil njen ponos in njena slava.
Kako je do tega prišlo? Tat se je zvečer skril v cerkvi, ko so jo zaprli. Verjetno | se je zatekel v ropotarnico pod stopnicami na kor. ker je bila tisti dan pozno popoldne odprta zaradi pogreba. Tam je počakal noči. Prišel je ven, ko je bila cerkev zaklenjena. Dobil je v zakristiji ključe glavnih vrat ter z njimi odprl glavni vhod. Tu ga je čakal vsaj še en pajdaš, zakaj omenjeno delo -ta opravili vsaj dve oschi. Ponoči, zaprti v cerkvi, so mirno »delali« prav gotovo več ur. Nato so skozi glavna vrata odšli in jih priprli za -oho.
Ta največja tatvina v zgodovini goriške stolnice ni pa edina. Že v Ogleju m leta 1183 neko noč odnesli dva srebrna doprsna kipa. sv. Pavlina in sv. Lovrenca, ki ju niso nikoli več našli. Potem ko so Irta 1756 prenesli večino cerkvenega zaklada iz oglejske cerkve v goričko stolnico, so obiskali oglejsko baziliko tatovi, ki so odnesli srebrne svečnike in svetilke. V videmski stolnici so leta 18110 okradli skoro vse one dragocenosti, ki so jih tl) let prej dobili iz. Ogleja. Istega leta so v gorički stolnici odnesli 6 srebrnih svečnikov in velik križ, nato so leta 1836 ukradli veliki lestenec sredi cerkve. Vendar so vse te ta- J Ivine majhne v primeri z zadnjo. Vsekakor pomeni ta veliko izgubo ne samo za stolno cerkev v Gorici nego prav tak > za celo državo in sploh za vso zapadno kulturo. kot je dejal stolni župnik m-gr. V eh i pri pridigi preteklo nedeljo, saj so tatovi uničili nekaj izrednih umetnin, ki se ne morejo več obnoviti, tudi če bi tatove izsledili.
Darilni paketi za Jugoslavijo
Konce januarja prihodnjega leta bo začelo delovali pri carinarnici v Rožni doli«1 carinsko skladišče. Dosedanje predpis1’ glede pošiljanja darilnih paketov hod1 spremenili, tako da bodo potniki, prihajajo iz. Gorice v Jugoslavijo ' rednim potnim listom, lahko prinašali s seboj lake darilne pakete in j1'1 oddajali v novem carinskem skladišč11.
te L
ant vi
id el, iL
autaviua .
/
»Človeški razum je neomejen, prodrl je že v vse skrivnosti življenja in delovanja in gre nevzdržno naprej do končne zmaji? nad vsemi sovražniki napredka, zlasti še nad mračno filozofijo krščanstva.«
Profesor filozofije je bežno pogledal po učencih. Na njihovih mladih obrazih se je odražala le naveličanost in brezbrižnost. Le tam v predzadnji klopi je sedel mlad fant. ki ga je pazljivo poslušal. To je profesorja presenetilo in vidno razveselilo. Primorec je, razmišlja profesor, v Primorcih je navdušenje in moč. Še z večjo vnemo nadaljuje:
Bral je iz mladih obrazov, da so vsi na Jožetovi strani. Že leta je na delu, da izruje iz mladih sre še zadnje predsodke vere in jih prekuje v zdravo in napredno mladino. Pa ti pride, ta primorski pritepenec, ta verni sin bogsigavedi katere pohož-njaške matere, in skuša sedaj zrušiti vso njegovo stavbo... Sicer pa škoda zanj, eden najboljših dijakov j?. Če ga pridobi, je njegova zrnata zagotovljena.
»Jože, sedi in v prihodnje se ne vmešavaj več v šolski program. Tvoja dolžnost je, da poslušaš, če pa kaj ne razumeš, me lahko po «oli vprašaš.«
»V preteklih časih je bilo krščanstvo z vsem svojim praznoverjem krivo znanstvenega zastoja. Ljudje so bili vkovani v težke verige zapovedi, ki so jim jih vsiljevali vatikanski plačanci, skupaj a histerično mistiko, praznoverjem in nauki v posmrtno srečno življenje. Začetnik tega nauka je bil Jud. Jezus po imenu, ki je bil sicer velik filozof, a ki v svojem poslanstvu ni uspel. Rimljani so ga križali in z njegovo smrtjo je bilo vse končano, kajti...«
»Gospod profesor, odločno protestiram proti vašim naukom, ki so zmotni in za vsakega kristjana, kar upam, da smo mi vsi, žaljivi!«
Po razredu je završalo. Zaspani, brezbrižni obrazi so nenadoma oživeli. Dvajset učencev je zapičilo svoje začudene poglede v mladega predrzneža. Profesorjev obraz je po9inel. Za hip sta se gledala, profesor in dijak. Vse ozračje je trepetalo v pričakovanju. Potem se je utrgalo kakor plaz z gore, kakor razbesnela nevihta izpod temnih oblakov:
»Ti, ti, da	si	kaj	takega upaš?...	Nezaslišano... Ali veš,	kaj	se to pravi, če	te na-
znanim? Ob štipendijo boš! Država te vzdržuje in ti so kaj takega predrzne«! Sramota za sina padlega partizana... Tvoj oče je dal življenje za svobodo.«
»Da, moj oče je dal življenje za svobodo, tudi za svobodo ve>re. Moj oče se ni boril za zmago komunizma.«
»Molči! Dovolj je tega, tu sem jaz profesor in ne ti!« je grmel jezni profesorjev glas, da so se stene tresle.
Saj bo na	ta	način izgubil še tisto trohico ugleda,	ki	ga	še uživa med	dijaki.
Jože je že odprl usta, da bi ugovarjal, a se je premislil. Ni še gotov glede mišljenja svojih sošolcev. So nekateri, ki odobravajo profesorjeve nauke. Drugi iz bojazni molčijo. Štipendirani so kot on, prodani... Njegov pogled gre po razredu. Zopet so obrazi brezbrižni, a ne vsi. Vesna in Jelka ga gledata. V prvih očeh je sovraštvo, v drugih tiho odobravanje. Vesna je hčerka zagrizenega partijca, najlepša v razredu, a on se za njeno lepoto ne zmeni. To jo jezi. Jože dobro ve: tudi če bo profesor molčal, Vesna ne bo... Ne preo taja mu drugega kot... Mrzlo rezilo je nastavljeno na sree. Moj Bog, saj na to ni pomislil... A mu kljub temu ni žal. Svet je velik, šel bo, da si poišče pravico na svobodnih tleh. Ne. on ne bo zastrupljal mlada srca z zmotnimi nauki, on' se ne bo prodal za skledo leče. Ponosno in kljubovalno dvigne Jože glavo:
»Hvala, gospod profesor!« Njegov glas ni v skladu z besedami. Zveni zmagoslavno, skoro porogljivo.
Profesor nadaljuje z učenjem, a glas mu zastaja, zdi se, da je v .zadregi in da še sam dvomi o resničnosti svojih naukov. O Jezusu-filozofu kar ne more več govoriti. Danes ne, preveč ga je vrgel iz ravnovesja ta kmečki fant. Pogumen pa je, a se bo že ukrotil, z glavo skozi zid ne more.
Jože nič več ne sledi pouku. V njem vstajajo težke odločitve. Nazaj ne more, naprej ne sme. V možganih mu vre. da mu je glava vsa težka, pri srcu pa ga vedno huje zbada pekoča bolečina.
Korak mu zastaja ko stopa proti domu. Kot zločinec bo stopil pred svoje, že iz
oči mu bodo brali... A on bo šel preko klicev srca in ljubezni, preko lepote gora in planin, preko milih zvokov slovenske besede in pesmi... On mora odtod!
»Jože!« Boječe ga je poklical dekliški glas. Skoro nejevoljen se Jože zazre v svetle Jelkine oči. Tako nežno otožne so in polne komaj pridržanih solz. Skozi vso grizočo skrb je Jože to opazil in nekaj toplega mu je šlo preko srca, kakor ob bridko lepem spoznanju. Saj res, Jelka, ljubko dekle iz zelene Koroške, tudi njej bo treba dati slovo, je zarezala nova bolečina v njegovo srce. A ta bolečina ni tako boleča kot prejšnja, neka čudežna moč izhaja iz nje.
»Jože!« ga je zopet mehko poklicalo koroško dekle, »ti moraš odtod, preveč si se izpostavil.«
Jože je namršil obrvi in ji jezno odgovoril :
»Ali se ti meša dekle, kaj vendar govoriš ?«
Ona pa je nadaljevala, kakor da je preslišala njegove besede.
»Ne svetujem ti, da bi zbežal v Italijo. Tam so taborišča prenapolnjena in pravijo, da nekatere begunce vračajo nazaj v domovino. Vem za drugo pot. Preko gtara boš lahko dosegel dom moje tete ria Koroškem. Sprejeli te bodo kot za svojega, ko jim boš .povedal, da sva si znanca. Potem,« je komaj slišno dodala, »pridem tudi jaz za teboj. Sama tu ne vzdržim več.«
Jože trepeče. Njena vdana ljubezen ga je ganila. Nič več ne čuti teže strašne odločitve. Šibka dekliška ramena so mu odvzela najtežji del.
»Mama. popoldne pojdem v gore po mah za jaslice, saj mi dovoliš?« Ni je pogledal v obraz. Stal je pri oknu in ogledoval lesene pastirčke in ovčke.
»Tudi jaz pojdem s tabo,« se je oglasil sedemletni Petrček.
»In jaz tudi!« je za njim zaščebetala petletna Nevenka.
»Premrzlo je za vaju, le ovirala bi me na poti, dnevi so tako kratki.«
Tudi njiju ni pogledal v oči
»Pa tirčke bomo prebarvali, vsi so obledeli od vlage, pa tudi ovčkam so se nožiče polomile, novih bo tFeba.« je razkladal Jože, da bi od svojih odvrnil sleherni sum. Pri srcu pa mu je bilo hudo, da bi najrajši umrl.
Po kosilu je vzel nahrbtnik, zasedel kolo in se z vso naglico odpeljal. Ko bi se ozrl, bi videl kako stojijo na pragu mama, Petrček in Nevenka ter zrejo za njim.
»Lep mah prinesi, pa na les ne pozabi za nove ovčke!« je zaklical za njim Petrček.
»Pa na orehe, če jih dobiš v gozdu!« je s tenkim glasom zapela Nevenka.
Jože se ni ozrl. Če bi se. bi ga zlomilo, da bi ostal. Ni smel. Neusmiljena roka je pretrgala še zadnjo vez z ljubljenimi, cesta je bila sedaj njegov dom, domovina le še privid nedosegljivih sanj.
Pognal je kolo po prašni cesti. Kolesa so rezala v prah, kot da režejo v živa srca.
Šele v Šentvidu je stopil na vlak. Boječe se je ozrl naokrog, da bi ga kdo ne opazil in to povedal domačim. Nikogar ni bilo.
Stisnil se je v kot skoro praznega voza. Skušal je zbrati svoje misli, a jih ni mogel. Na naslednjih postajah so že začeli vstopati delavci in delavke. Večerilo sc je in čudovita rožnata zarja se je preko gora razlivala v Savo, ki je šumela proti beli Ljubljani.
Jože je zaprl oči, da bi ga pogled na gore ne premamil. A v še lepši lepoti so žarele v njegovi notranjosti in ga vabile: Ostani!
Vlak je drvel* dalje, prve zvezde so že zažarele na nebu; potniki pa so bili za čuda tihi, kot da razmišljajo nekdanje lepe čase, ko so 'bila vsa srca mehka in topla in je na vse sijala blagodejna betlehemska luč...
Vlak je nevzdržno drvel dalje v zvezdnato noč. Na Jesenicah je Jože komaj še ujel zadnji vlak proti Ratečam.
Zvezde so kazale že na polnoč, ko se je znašel sam sredi neznane poti z grenkobo v duši, izgnanec iz lastne domovine, razočaran nad življenjem in nad vero v človeka. Le vera v Boga je močnejša kot kdaj koli žarela v njem.
Pred njim so v luninem svitu tiho ždele mogočne gore. Še to noč jih mora doseči... Žgoča bolečina, ki je ves večer podzaviest-no kljuvala v njem, se je razbesnela v vihar... mama, Petrček, Nevenka... T-«ko živo je občutil njihovo bolečino, da je glasno zastokal in se. opotekel po cesti. Videl je mamo, kako sloni ob oknu, kako strmi s prepadenim obrazom v gluho noč in prisluškuje slehernemu šumu, medtem ko ji je srce ena sama prebolestna slutnja.
Petrček in Nevenka se premetavata v snu in ga kličeta. Zaspala sta ob misli nanj, potem ko sta z mamo preždela ob oknu dolgo v noč... A tudi jutro ne bo prineslo utehe in nov dan se bo prelil v noč še hujših skrbi...
»Mamica, odpusti mi,« ječi Jože v strašni boli. Solze mu meglijo pogled in mu močijo posinela lica. Nikjer tolažbe. Mama bi ga v svoji brezmejni ljubezni ne mogla razumeti. Obsodila bi ga. Še nedolžne oči otroka bi ga gledale kot oči strogega sodnika.
Le iz daljave sveti nanj drobna lučka. Čuti njeno toplino, ve, da mu je blizu v tej najtežji uri življenja... Jelka...
Težka je pot na strino goro za srce, ki trpi in ječi, težka kot pot na Kalvarijo. Jože ni sam. Sluti, kako hodi za njim v tej strašni noči ves narod, kako ječi pod težo nezasluženih bremen in kako skozi trpljenje in solze z zadnjo iskrico upanja hrepeni v zarjo vstajenja.
Jožetu ni bila še nobena pot na goro tako težka kakor ta skupna božja pot trpečih. Bolečina vseh se je vsesala vanj in Jože omaguje in se opoteka preko čeri in prepadov, pada in se zopet dviga, kakor Kristus pod križem. Ko je prišel na goro, se je ozrl in videl, da je sam. Nihče mu ni sledil.
Pokojne bele tišine so sijale v siju zadnjih zvezd, tam v daljavi je nebo žarelo in naznanjalo nov dan.
Jože je zastrmel v čudo novega dne, ki je vstajal iz teme noči, prav kakor da ga gleda poslednjikrat...
... In tam zadaj je moja domovina, lepa, prelepa s cvetočimi polji in Šumečimi gozdovi, z belimi mesti in tihimi vasmi, velika in dovolj bogata za vse. A zame v njej ni več prostora. Preveliko je v meni hrepenenje po svobodi, pretežko razočaranje... A še te bom videl, domovina, takrat ne več ukovano v verige suženjstva, prosta in svobodna mi boš prožila roke v objem in jaz se bom povrnil k tebi kakor sin k svoji materi...
Zažareli so vrhovi kakor škrlatne rože sredi poletja. Lesket neomadeževanih belin se je razlil .preko valovitega sveta, na neslišnih strunah so brenkali angelci svoj prvi jutranji slavospev.
Jože se je prekrižal in molil. Potem se je ozrl proti severu, tja, kjer bo sedaj njegova druga domovina.
Tiho, kot da gre za pogrebom, se je spustil s hriba zopet v dolino. Nov svet se je odpiral pred njim. Nekje pod vrhom bo moral prekoračiti mejo. To ga je skrbelo. Ledeni veter mu je bičal obraz, noge pa so mu bile svinčeno težke od dolge hoje.
V podnožju hriba se je odpočil. Sedel je v travo, ki je sneg še ni dosegel. Zadišalo je po smrekah in po mahu... Trpka bolečina mu je preplavila srce. Nedolžne otroške oči so ga vprašujoče gledale... zakaj si nas tako kruto prevaral? Pobožal je mehki mah, kakor da ga prosi odpuščanja...
\ soteski so ždela bela naselja, tam v daljavi se je v soncu lesketalo jezero.
Ko je pod večer potrkal na vrata kmečkega doma, mu je srce močno bilo. Prijazna ženica mu je odprla in iz njenih oči je sijala ista dobrota kot iz Jelkinih.
»Vse ji povej, razumela te bo,« je še enkrat slišal v sebi Jelkin glas. Izpovedal se ji je kot pred spovednikom.
Žena ga je pazljivo poslušala, nato brez besed vstala in mu nalila toplega mleka v skodelico.
»Pa kruha si nadrobi,« mu je rekla mirno in preprosto, kot bi to bil njen domači sin.
Jože se je zazrl v razpelo v kotu sobe in mehka domačnost 11111 je legla v utrujene ude.
Ob jaslicah ni bil ssam. Poleg njega je klečala Jelka in se srečna zahvaljevala Detetu za dvojno rešitev.
MARIJ ANKA
la v rverd,
y rTo
Sli iz daljne Jutrove dežele Modri so za zvezdo v Betlehem, da poklonijo se z bleskom vsem Kralju, ki so jasli ga sprejele.
Temna jim Herodova nakana ni poli speljala v krivo stran; noč bila je svetla kakor dan, v zvezdo misel njih zaverovana.
Kakor Modre, narod moj zapleta v zmote in laži sovražna moč, mu v dolini solzni raj obetu.
O, da v zvezdo zrl bi skozi noč, ki je vanjo božja luč zajeta: našej pot do jaslic bi pojoč . . .
Ljubka Šorli
Dr. FRANC JAKLIČ:
Dva spomina na Barago v Marquettu
Ko greš na levi strani cerkve iz njene ladje, prideš v prostor, kjer visijo velike doprsne slike do sedaj umrlih marquett-skih škofov. Od tam pa greš po stopnicah do čislo temne podzemeljske grobnice (kripte). V prednji sobici prižgeš luč. Zadaj za kovinasto ograjo je grobnica. Spredaj je zgoraj na črni podlagi znamenje križa, pod njim pa napis v angleščini: »Usmiljeni Gospod Jezus, daj jim večni pokoj«. Na sprednji strani grobnice je samo predel z Baragovim truplom, zaprt z Mo mramornato ploščo in z napisanim imenom in poglavitnimi življenjskimi podatki. Na levi steni so predeli s trupli od vrha doli Eisa, Vrlina in Mraka, na desni je pa do zdaj samo Magner.
Kdor količkaj pozna Baragovo življenje, spoštljivo poklekne na klečalnik pred njegovim grobnim predelom in sc zamisli v njegovo življenjsko zgodbo. Zamisli sc v njegovo detinstvo v graščiniei Mala vas. V njegovo otroško in deško doba na gradu v Trebnjem, v varstvu dobre matere in skrbnega očeta. Ko oba Izgubi, sc preseli v Ljubljano k profesorju Dolinarju in
bodi v ljudsko in v srednjo šolo. Ko ju z odliko dovrši, gre na Dunaj študirat pravne vede, ki so mu kot bodočemu trebanjskemu graščaku najbolj kazale. Pa ni postal graščak; »apostol Dunaja«, redemp-torist sv. Klemen Hofbauer. ki mu je bil zavetnik in duhovni vodnik, mu je vnel željo po višji popolnosti in po duhovskem stanu. — Ta. ki tukaj pred nami leži v grobnici, je bil tako, srečen, da je 21. septembra 1823 prejel mašniško posvečenje. V dobi tedanjega janzenizma in jožefini-ztna se je junaško opogumil in začel pasti poverjene mu ovce po pravih načelih Dobrega pastirja, ki jih ga je ‘bil naučil Hof-bauer. Ljudstvo je hodilo tudi od daleč k njegovim pridigam in k njegovi spovednici. Tudi .bolni, ki so si ga želeli, da jih pripravi za večnost. Slovenci so željno segali po njegovih knjigah, zlasti po »Dušni pasi«, ki je leto za letom izhajala v novih, velikih nakladah. Odpor janzenistov in jožefincev zoper njega je pa naraščal; ni mu kazalo drugega kakor oditi. A kam? Kakor klic iz nebes mu je prišel na sv. A-lojziju dan I. 1829 v Metliko Aiskavi po-
ziv v začenjajoče se misijone Severne A-inerikc. Velikodušno se mu je odzval.
Klečeč pred Baragovim truplom si potem kličemo v spomin, kako je kot misijonar med indijanskimi Otavani iji Oči-prejci širil in poglabljal vero in pravo omiko, kako jim je pisal indijanske knjige in skrbel tudi za njihov časni blagor. Potem se je pa prav tako skrbno in ljubeče zavzel za priseljene katoliške rudarje, uradnike in trgovce, kakor tudi za njih otroke. 0, kako ti spomini ožarjajo predel z njegovim truplom v grobnici! Ko je bil na Vseh svetnikov dan 1. 1853 v mestu Cincinnati posvečen za misijonskega škofa Gorenjega Michigana, je k prejšnjim bremenom vzel na svoje utrujene rame še novo: skrlbeti za duše v vseh teh pokrajinah in naseljih, za Indijance in belo-kožee. Vsako pomlad, ko so se tri velika jezera odtajala, je začel obiskovati vso svojo škofijo, pa tudi indijanske dele sosednjih škofij, ki jih je zaradi znanja indijanskega jezika upravljal. Leto za letom ista pesem: Potuj, tudi lačen in žejen, utrujen, moker in premražen, večkrat tudi do dna duše ponižan! Pridigaj v različnih jezikih, v siromašnih cerkvah in kapelah, in poučuj in nadzoruj zapite irske učitelje po misijonskih šolah! Vzpodbujaj za zidavo ali za povečavo cerkve! Tolaži in
pomagaj! Koplji iz tal denar! Bodi, kakor sv. Pavel, vsem vse! — Spomladi I. 1866 je prenesel Baraga sedež škofije iz Saulta v večji in bolj napredujoči Marquette, pa ga je še isto leto 9. oktobra zadel na vse-ameriškem cerkvenem zboru v Baltimoru kap. Umrl bi bil, če bi ga ne bil škofovski križec pri padcu zelo ranil na prsih, da mu je odteklo precej krvi. Za 15 mesecev se je s težavo še vrnil v Marquette, da izpije kupo telesnega in dušnega trpljenja do dna. Dne 19. januarja 1. 1868 je pa umrl.
Ta. ki počiva tukaj v marquettski grobnici pod stolnico, jih je z lastno roko krstil 25.000. Ta desnica zdaj tukaj počiva. Potem jim je ibil kakor skrbni oče in ljubeča mati. Bog in duše — to mu je bilo najvišje in edino v življenju. Nase nikoli ni mislil, zase nikoli ni nič iskal, razen trpljenja, odpovedi in dobrih del. Skoraj vsa njegova življenjska pot je bila na gosto posuta z ostrim trnjem.
In njegovo notranje življenje! Bolj nam ga bo pokazal njegov popolni, dokončni življenjepis. Pa že zilaj vemo dovolj, da o njem lahko dolgo premišljujemo in si ga stavimo za zgled. Kako je ljubil Boga in bližnjega. Kako se je mrtvil in zatajeval. Kako rad in mnogo je molil: že kot
deček z materjo, v Ljubljani pri Dolinarjevih, na Dunaju pod vodstvom p. Hof-bauerja. Da ni bil mož mnogih in globokih molitev, bi ne bil mogel napisati tako privlačnih molitvenikov, tako klenih odstavkov o molitvi. Le predstavljajmo si ga, kako moli v svojih lesenih misijonskih cerkvah in na ubož.nih postajah, na misijonskih potovanjih itd. Z molitvijo je klical blagoslova svojemu delu. sebi pa milosti in rast v svetosti.
Tako premišljujemo, telesno ali vsaj duhovno kleče pred Baragovim predelom grobnice. Potem naj nam pa srce zakipi v prisrčni in vroči molitvi, da bi ga Bog, ki ga je že poveličal pred nebeščani, poveličal tudi pred vesoljno Cerkvijo in pri-štel med blažene in svetnike. Šele potem bo naš slovenski narod kot polnovreden član uvrščen med katoliške narode.
Ob sklepu pa izročimo Baragi tudi svoje skrbi in trpljenje. On ga bo pač razumel, saj je v življenju mnogo trpel in videl mnogo trpljenja. On, ki je bil tako dober in usmiljen, nam bo trpljenje tudi olajšal, vsaj z notranjo tolažbo. Kot kandidat oltarja naj bi v kakšnih obupnih primerih še poseibno pokazal moč svoje priprošnje,
V Marguettu, 27. sept. 1956
Božično darilo ^
**frrr»K
En dolar in 87 centov ! Le kaj naj počne s to revščino? Jutri je Božič, in Dela nima razen te male vsotice ničesar, kar bi mogla darovati svojemu Jaki. Koliko časa je štedila, si pri trgovala, barantala: v mesnici, na trgu, po» trgovinah, vsepovsod, da je le mogla dodati k prihrankom za Jako. Trikrat je Dela preštela denar: en dolar in 87 centov, nič več in nič manj! Ali ni, da Ivi se človek razjokal od žalosti? Koliko je te dni preganjala, kaj bi kupila Jaki: nekaj lepega, dragocenega, nekaj nenavadnega mora kupiti; nekaj, kar bi bilo vredno njenega Jake. Sedaj pa--------------
V trenutku ji šine nekaj v glavo; bliskovito vstane in se postavi pred ogledalo. Razpne svoje lase in jih spusti preko ramen. Oči so ji zažarele, v obraz pa je za hiip pobledela.
Zakonca Dillingham Young sta namreč imela dve stvari, na kateri sta bila nad vse ponosna. To je bila zlata Jakova ura. ki jo je podedoval po očetu in dedu, in pa Delini lasje.
Kralj Salomon bi kljub svojemu sijaju bledel od zavisti vsakikrat. ko bi Jaka potegnil iz žepa svojo uro. In ko bi se kraljica iz Sabe kdaj sprehajala pod Delinim oknom, bi Dela razpela svoje lase na soncu z edino željo, da bi spričo njih otemnela lepota kraljičinih biserov.
Sedaj je Dela stala pred ogledalom, odeta s plaščem valovitih, lesketajočih se las, ki so ji segali s.koro do kolen. Z nervozno kretnjo si Dela zopet pripne lase; ena ali dve solzi sta ji pripolzeli po licih.
V naglici se obleče in že drvi po stopnicah na cesto. Ustavi se ^pred napisom: M •me Sofronie	Frizerka. V razburje-
nju ji močno utrjpa srce; skuša se pomiriti, potem vstopi:	»Ali bi kupili moje
lase?« povpraša.
»Snemite klobuk, pa bomo videli,« pravi madame. Dela sname klobuk, prameni krasnih las se usipajo po ramah. Madame prime lase z veščo roko in jih potehta: »Dvajset dolarjev,« pristavi. Dela prikima in pravi: »Dajte mi jih takoj!«
Kot pogreznjena v rožnate sanje je Dela naslednji dve uri obšla nešteto trgovin, da bi našla primerno darilo za Jako. Končno ga je staknila. »Da, to in nič drugega,,« pravi sama pri sebi, »je kot nalašč za Jako. Nič boljšega hi ne mogla najti v nobeni trgovini, saj sem prebrskala vse od kraja do konca. Verižica iz platine, umetno izdelana. Enaindvajset dolarjev so zahtevali zanjo in Deli je ostalo še 87 centov. S to verižico pri uri 'bo Jaka lahko nrstopil kadar koli in pred komer koli.«
Ko se je Dela vrnila domov, se je njeno navdušenje nekoliko poleglo. Začelo jo je skrbeti, kaj neki 'bo rekel Jaka. ko jo bo zagledal brez las. »Če me ne ubije, bo gotovo rekel, da sem prismojena. Toda. kaj bi mogla kupiti z enim samim dolarjem in 87 centi? Le naj mi pove, kaj?«
Kava je bila pripravljena in ponev je že čakala na meso. Iz prvega nadstropja je bilo slišati odmev korakov. Za trenutek je Dela pobledela. Imela je navado, da je ob najbolj neznatnih vsakdanjih dogodkih po-šepetala kako molitvico, tako tudi sedaj: »O Bog, daj, da bi me Jaka našel še vedno prikupno.«
Vrata sc odpro in Jaka vstopi. Ubožec je imel komaj 22 let, pa so ga že težile družinske skrbi. Zimskega plašča bi potreboval, pa tudi rokavic ni imel.
Komaj Jaka zapre vrata, zazre Delo in ves prepaden obstane z izbuljenimi očmi:
»Jaka, predragi, ne glej me tako! Odrezala sem si lase in jih prodala, ker si nisem mogla misliti Božiča, ne da bi ti mogla kaj darovati. Kmalu mi bodo zrasli drugi.
Saj ti ni žal, reci, da ne... Bodiva vesela Jaka. in reci mi vesel Božič,... Jaka!«
»Lase si odrezala?« se Jaki izvije kot bi ne mogel zapopasti pomena teh preprostih besed.
»Da, odrezala in prodala. Ali ti nisem všeč tudi brez njih?«
»Praviš, da tvojih las ni več?« vpraša Jaka z izgubljenim glasom.
»Saj ti pravim, da sem'jih prodala. Bodi dober z menoj in pomisli, da sem jilh prodala iz ljubezni do tebe. Moji lasje bi se še morda dali prešteti, toda nihče bi ne mogel izmeriti moje ljubezni do tebe, Jaka. Ali naj dam meso v ponev?«
Jaka vzame iz žepa majhen zavojček in ga vrže na mizo. »Z lasmi ali brez njih, to ne more spremeniti moje ljubezni do
Velika, moderna trgovina sredi mesta je že od daleč privabljala ljudi zaradi svojih zanimivosti. Že od nekdaj so njeni lastniki sloveli po značilni originalnosti, kar se tiče reklame, in tudi ta Božič je prinesel svoje presenečenje: v ogromnih jaslicah iz kamenja in mahu je ležal kodrolasi Jezušček in se smehljal. Otroci so se v trumah u-stavljali pred izložbo, si ga s prstki kazali in pritiskali rdeče noske na steklo. Občudovali so voščenobele ročice, ljubki nasmeh, a še bolj z zlatom obšito krilce, starejši so ugibali je-li kip ali resničen, se zavijali v gorke plašče in odhajali v gorke domove, v božično razpoloženje...
Plahi Jezušček pa je nepremično zrl na kosmiče snega, ki so se usedali na kup pred izložbo. Že teden dni je moral tako negibno ležati in ustnice so ga bolele od nenehnega smehljaja. V prsih ga je nenadno zbodlo, da si je nehote pritisnil ročico na srce. Že od večnosti je ždel v teh raz-svetjenih jaslicah in v glavi mu je razbijalo. Ali za vse na svetu bi ne potožil tega debeli gospe, ki mu je zdaj šepetala priliznjeno sladke besede, zdaj žugala s prstom: »Ali boš priden	sicer ne
boš videl matere za Božič.«
Mati! Ob tej misli so mu vročične oči blodno zažarele. Jasno je videl pred seboj belo bolniško posteljo, izsušeni in bledi obraz, ki se mu z muko smehlja izpod
tebe. Dela, C.e pa pogledaš v ta zavojček, boš razumela, zakaj si me osupnila.«
Beli, gibčni prsti so odprli zavojček: vzklikom presenečenega veselja je sledil presunljiv jok in tarnanje uboge Dele. V zavojčku so bili namreč krasni glavniki iz pristne želvovine in čudovito lepimi okraski, ki jih je Dela že dolgo poželjivo ogledovala v neki broadway?ki izložbi. A na žalost las, ki naj bi se z njimi ponašali, ni bilo več. Dela je glavnika pritisnila na srce in uprla še solzne oči v Jako: »Kmalu mi bodo zrasli drugi lasje, Jaka. Ampak sedaj ti moram pokazati še svoje darilo.« Iz predala vzame verižico. »Ali ni krasna, Jaka? Od danes naprej boš moral vsaj stokrat na dan pogledati na uro. Daj mi jo. Jaka, da vidim, kako ji pristaja nova verižica.«
Jaka je ne uboga, ampak se vrže na divan s prekrižanimi rokami pod glavo. »Dela,« pravi, »shraniva najina božična darila, preveč so lepa. Ure pa nimam več. prodal sem jo, da sem ti kupil glavnike. Sedaj pa le deni meso v iponev...«
odeje. »Mamica, mamica,« šepetajo vlažne dečkove ustnice. In izsušeni bolni obraz se je naslonil čisto nadenj in dahnil: »Darko, moj Darko!«
Stresel se je. Bile so le sanje, blodne in vročične sanje. On leži še vedno kot reklamni Jezušček v izložbi trgovine, kjer je pred boleznijo delala mamica. Nekega svetlega dne se bo mamica vrnila in zvedela, da je on s svojim junaštvom zaslužil, da bo spet sprejeta v staro službo. Saj je gospa tako rekla...
Darku je završalo v glavi in misli so mu omotično kolebale. Ni vedel, ali je večer ali še dan in zazdelo se mu je, da pada. pada z vrtoglave višine in visi nad ogromnim prepadom. Kriknil je od groze. Bil je ves poten. Padel je železni zastor pred izložbo in dekla ga je morala na rokah onemoglega odnesti v spalnico. Šele tam se je zavedel. V dušku je izpil skodelico čaja in plaho motril strogo gospo, ki je zaskrbljeno ogledovala toplomer. Še to je moralo priti.« je zamrmrala dekli. »Ce ne bo boljše, pokliči zdravnika.«
Darko je drgetaje vlekel na ušesa. Čeprav z bojaznijo v srcu. se je uprl.
»Toda, toda, jutri je Božič. Res, da bom lahko obiskal mamico?«
»Kako jo boš obiskal, ko si na istem kot ona,« je zagodrnjala.
»Darko je vztrepetal. Pogrnil se je z
odejo, da bi nihče ne videl njegovih solz. Zato je torej trpel? In mamica ga bo čakala zaman?
Tema je planila k njemu iz vseh kotov. Ostal je sam. V prividih je videl zdaj smrt. belo in pošastno, ki je stezala k njemu svoje koščene roke, zdaj mamico, ki ga je milo klicala iz snežne zimske noči. Groza ga je spreletela ob misli, da bo umrl. Sam. in mamica ga bo čakala. — —
Sklep mu je dozorel v vročični glavi. Videti mora mamico, ki ga bo otela tega smrtnega strahu in groze, ki bo z ljubečo roko odvrnila od njega smrt, ki preži nanj. Skočil je s postelje, se napol oblekel in se pritihotapil do vrat. Kot senca se je splazil po stopnicah do velikih vrat in se znašel na prostem. Burja mu je z mrzlim dihom planila v obraz; Darko se je opotekel po ulici naprej. Sneg mu je natrosil
belih kosmičev na zlate kodre, a Jezušček •
iz izložbe je hitel, hitel naprej po zasneženih ulicah. Ko je prekoračil pot, je nenadoma ugledal v bližini dvoje zelenih mačjih oči, ki so se bližale z vrtoglavo naglico in se širile. S krikom se je pognal naprej, po cesti pa je zdrvel razkošen avtomobil.
Darko se je naslonil na mokro zidovje; ni mogel več naprej. Skoraj bi se sesedel v sneg. Srce mu je zajokalo v žalosti, da ne bo dosegel svojega cilja. Ali misel na mamico mu je vzbudila še zadnje moči in z velikim naporom se je zavlekel še malo dalje. Pred bolnišnico pa se je sesedel v kup snega in zaspal...
V sanjah je videl belooblečeno sestro, ki se je z izrazom neskončnega sočustvovanja j-klanjala nadenj in nedoločne obraze drugih, ki so zmajali z rameni in odhajali.
Ko se je Darku za trenutek vrnila zavest, je dahnil: »K mamici, k mamici...« In čutil je, da se guga gori in doli. da ga nekdo nese v naročju nekam, in v grozi se je oklenil z ročicami vratu. »Ubožec!« je šepnila sestra.
Z malim bremenom se je ustavila pred veliko posteljo v kotu, kjer je ugašalo drugo življenje. Napol mrtve oči so oživele in se široko razprte zastrmele v Darka: umirajoča bolnica se je sunkoma pognala kvišku in krčevito objela Darka. Naslednji trenutek je spet padla na blazine. V istem trenutku pa so se zaprle tudi Darkove trudne oči.
Tenki zvonček je zaklenkal na hodniku in vabil k polnočnici v kapelo. Istočasno pa je pel zadnjo pesem dvema izmučenima dušama, ki sta se ločili s tega sveta in se iztrgali iz trpljenja in muk krutih dni. Kot beli golobici sta splavali na nebeške planjave, združeni v ljubezni in dobroti.
RAZNO
PRVA PREDSTAVA »10 ZAPOVEDI«
V New Yoriku so prvič predvajali film, o katerem se je že veliko govorilo in pisalo, »Deset zapovedi«, in ki ga je režiral slavni ameriški režiser Cecil B. De Mille. Pri slavnostni predstavi je bilo 1500 povabljencev, med katerimi mnogo cerkvenih oblasti.
ŠTEVILNA IZGINOTJA V FRANCIJI
Nedavno je sredi Pariza skrivnostno izginila žena bogatega industrijca Aliče Ca-zal. 21. novembra popoldne je odšla iz svojega stanovanja h krojaču in od takrat je ni nihče več videl.
Da ne gre za beg, sklepajo iz tega, ker sta se z možem zelo dobro razumela. Ko je žena izginila, je imela na sebi celo bogastvo. Samo dragulji, ki jih je nosila, so bili vredni 25 milijonov lir, oblečena je bila v plašč iz dragocene kožuhovine. Doslej ni za njo nobenega sledu.
Po podatkih policije izgine v Franciji vsako leto okrog 100 tisoč o9eb. Samo v Parizu 90 našteli preteklo leto 20.407 izginotij, izsledili pa so samo 7.303 izgubljenih oseb.
Vsekakor je zelo čudno, kako more v sedanjem času brez sledu izginiti tako visoko število ljudi.
ŠALE MADŽARSKIH REVOLUCIONARJEV
Madžarski patrioti so se borili s steklenicami petroleja, s puškami in tudi s posrečenimi šalami.
Na nekem manifestu je bilo rečeno, da je na Madžarskem med 10 milijoni prebivalcev — 10 milijonov protirevolueionar-jev.
Drugi manifest prinaša poziv »policije«,
j Izšel Je PASTIRČEK j i za mesee december!
ki obljublja posebno nagrado onemu, ki bi med madžarskim ljudstvom našel vsaj enega zagovornika Kadarjevega režima.
Nek proglas hvali Kadarja, da je on edini znal doseči popolno enotnost madžarskega ljudstva — v sovraštvu do sehe.
Zanimiv je letak, ki so ga skrivaj raztresli povsod z naslovom: IŠČEMO POGLAVARJA ZA MADŽARSKO VLADO. Potrebne lastnosti: biti brez prepričanja, brez načel; nepismen. Zadostuje, da zna podpisovati akte, ki jih bodo sestavili drugi. Interesenti naj naslovijo svoje prošnje na gg. Hruščeva in Bulganina.
JOŽICA PERIC
*
BRUNA:
icria sxm(oiaij,a
Ti daleč boš, jaz sama bom na sveti večer; nad hlevcem zvezda bo svetila, neskončna pesem zganila bo vsemir, blestela angelcem se bodo krila . . .
Ograde in bori in skale šepet svoj v pesem bodo izlile, se s spevi angelov združile . . .
Valovi bodo se umirili in sladke strune morje bo ubralo, da slajše Detece bi božje spalo . . . ; bom zate Ga miru prosila, bom sama Detece molila . . .
Pa vendar si dejal nekoč, da skupaj božje Dete kdaj molila bova v sveto noč . . .
gžMHBBB
ŠKOCJAN V PODJUNI NA KOROŠKEM
Jezušček
KNJIGE
Družbe sv. Mohorja 1957
Goriška Mohorjeva družba je izdala letošnjo jesen za svoje člane tri knjige lične in prikupne zunanjosti. Oglejmo si njih vsebino.
1.	KOLEDAR ZA L. 1957. Po običajnem koledarskem pregledu za 12 mesecev in poročilu družbenega tajnika -ledi življenjepis pok. prelata, msgr. Valentina Podgorca, ki je stal dobrih 60 let v prvih vrstah, ko je bilo treba za 'koroške Slovence delati in trpeti. Zalo ta življenjepis posega tudi v precejšen del novejše kulturne in politične ter gospodarske zgodovine tamkajšnjih naših rojakov, enako kakor naslednja dva članka o Narodni šoli v št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in o življenju in delovanju slovenske mladine, ki obisku-je celovško dvojezično učiteljišče. V ta
pregled spada tudi precej izčrpen spis o Šolskih sestrah na Koroškem.
V letošnji Koledar vsekakor spada tudi spominski članek oh 800-letnici bazilike belih menihov v Stični na Dolenjskem, ki jo je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh Peregrin, v čigar škofijo je tedaj spadala večina od Slovencev naseljenega ozemlja.
Iz Goriške se Koledar spominja 20-3etni-ce mučeniško tragične smrti našega bogo-nadarjenega skladatelja, pevovodje, učitelja Lojzeta Bratuža. Življenjepisu je dodala naša pesnica Ljubka Šorli, njegova vdova, globoko občuten sonetni »Venec spominčic možu na grob«. Ob prvi obletnici smrti se je Koledar spomnil našega pok. župnika in dolgoletnega kulturnega delavca Stanka Staniča, ki nam je lani vsaj 15 let prezgodaj umrl v Štandrežu. Povede nas KOLEDAR tudi na Tržaško k ribičem in v tržaško »Švico« na Peče in v razne vasi v Bregu.
Ni pozabil niti naših bratov v Ameriki itd. Vmes pa ima krajše članke pripovedne in pedagoške vsebine, med njimi so kot rožice nanizane razne pesmi, največ koroškega izvora.
Na splošno prevladuje pa v tej knjigi zgodovinska snov in ne nudi dosti lažjega berila v razvedrilo. Opravičiti bi se to datlo z dejstvom, da je zgodovina učiteljica življenja. Sedanji rod pa živi prav v prelomni dobi svetovnega razvoja in bo našemu ljudstvu le koristilo, ako se vglo-bi v način dela in stremljenja naših prednikov, da bo znalo zadeti pravo pot v svojem bodočem razvoju.
2.	POTA BOŽJA je druga knjiga letošnje zbirke knjig in je po daljšem času spet enkrat izvirna povest. Pisatelj je napisal zelo prisrčno zgodbo mladega podeželskega dekleta diplomirane učil 1 -ee . ki bi jo bilo njeno kra*:io petje na cerkvenem koru kmalu spravilo v pa-! breztestnemu človeku. Pa je bila učiteljica
tako globokoverna, saj je zrastla iz vzorne družine, da je fčadko odklonila vsa mikavna vabila, naj zavzame pri ljubljanskem opernem gledališču ponujeno ji mesto. Po večtedenskem trdem notranjem boju je s pomočjo molitve premagala iz-kušnjavo in vstopila v redovni stan Šolskih sester. Kot r dovnica je nazadnje žrtvovala svoje življenje, da je dosegla pri Bogu spreobrnjenje svojega nekdanjega skušnjavca.
Naš v materialno uživanje zakopani svet morda te vzvišene dekliške žrtve ne bo mogel razumeti, saj bodo rekli, da to niti mogoče ni, pa je ravno zaradi tega prav. da je ta povest izšla, ki naj pokaže naši mladini pot iz sedanje meglene moralne revščine do čistejšega obzorja.
3.	BRALCI, ki bodo tretjo drobno knjižico MARCELINO, KRUH IN VINO čitali,
naj se zamislijo v tiste zlate čase, ko jim je njih stara mati pravila in so oni z odprtimi usti polušali njene pravljice. Včasih
so billi na vrsti kaki strahovi, včasih kake čarovnice ali kaka druga bitja, ki so jim razburjala domišljijo.
Taka pravljica je v tej drobni knjižici, a ne o strahovih in podobnem, ampak o malem najdenčku, izpostavljenem pred nekim samostanom očetov frančiškanov, ki pa je kar v samostanu ostal in tam svoje otročarije uganjal pa je pozneje tudi z Gospodom Jezusom samim stopil v ožje spoznanje n kaj bomo pravili dalje, berite sami!
Pravljica je bila spisana v španskem jeziku, prevedena je po Slovencu bivajočem v Španiji a nele to. Daši je pravljica iz otroškega življenja, je poslala že last kino-dvoran in je lani bila prikazana na neštetih kino-platnih pred neštetimi gledalci ter je vse te milijone ljudi naravnat navdušila. Hoče nam povedati pač, da je Jezui največji prijatelj nedolžnih otrok.
A. N.
Komunizem je nevarnejši kot kuga
Nevaren je komunizem, ker se poslužuje vseh sredstev, da pride na oblast. Obljublja samo lepe reči, a ne izpolni ničesar. Zapeljuje kogar more: delavcu obljublja tovarne in denar, brezposelnim delo, nemani-čem hiše, kmetom zemljo, mladini užitke, odraslim svobodo vesti, svojim borcem oblast.
Bori se tajno in javno, na papirju in na cesti, povsod seje in razliva svoj pogubonosni strup. Predvsem pa poziva proletarce vsega sveta, naj se združijo in izvedejo organiziran upor proti kapitalu in kapitalistom.
Ko pa pride na oblast, nastane bolj dušeča sužnost kot vse dosedanje tiranije tega sveta.
Zavedajte se, dragi inteligenti, da je vaša odgovornost velika, velika pred Bogom, narodom in celim svetom. Mi Slovenci ne potrebujemo take inteligence, ki se bo navduševala za komunizem, ki bo druge z njim zastrupljala, ki bo kvarila mladino in nanjo slabo vplivala ali jo slabo učila. Izobraženci so kakor sol v jedi in kvas v testu. Če so oni miselno in moralno zdravi, bo zdrav tudi narod. Če so oni gnili, bodo zgnili tudi ostali.
Mladeniči in mladenke, čuvajte se slabih vplivov, varujte se komunističnih agentov, navduševalcev, pridigarjev, čtiva in vsakršne propagande! Vi ste bodočnost našega rodu. Komunizem utegne postati naš prerani narodni grob. Sprejmite nasvet tistih, ki vam hočejo dobro!
In vi, delavci, ne nasedajte! Komunizem vas samo izrablja v svoje namene. Vaš resnični prijatelj je Bog. Boljše je pravočasno spregledati, kot pa bridko nasesti in pasti v nepopravljiva razočaranja.
Končno, zavedajmo se vsi skupaj, da rešitev današnjih človeških tež-koč in rešitev pred komunizmom ni zapadni kapitalizem in tudi ne kak obnovljeni fašizem ali nacizem, ampak prava rešitev je samo v Bogu in popolnem krščanstvu. Tisti narod se bo najhitreje rešil, ki bo najbolj zvesto udejstvil božjo postavo v privatnem in javnem življenju. Z drugimi besedami, potreben je krščanski družabni sistem, ki priznava in spoštuje Boga in ki pravično skrbi za ljudi.
Pomnimo torej vsekdar in povsod in nikdar ne pozabimo te bridke resnice: Komunizem je veliko in strahotno zlo, je grozna kuga in strašen strup, ljudem bolj nevaren kot kuga in bolj kot najstrašnejši strup, ker gre proti Bogu in vodi človeštvo v največjo nesrečo. Varujmo se ga in rešimo se ga! Treba je moliti, veliko in vztrajno moliti. Na delu so namreč strašne in temne sile.. Zatorej molimo! Ne bo nas rešilo orožje, ampak molitev ali bolje Bog po molitvi.
Prosimo ljubega Boga in blaženo Marijo, naj nas rešita sramotnega in pogubnega komunizma ter pomagata v boljšo dobo lepših dni! Molimo in borimo se brez prestanka! Z nami je Bog, zmaga je torej zagotovljena. Jezus, Marija, Jožef, rešite nas čim-prej te neznosne kuge in kulturne sramote!
Vrenje na vzhodu
Od Vzhoda prihaja čudno vrenje. Med ljudmi je že dolgo tlelo, toda vrenje je sprožil Hruščev s svojim zloglasnim poročilom na 20. kongresu sovjetske partije. Z gesli o destalinizaciji, mirnem sožitju, demokraciji in lastnih poteh v socializem je hotel verjetno preslepiti zahodnjake, da bi bolj nasedali njegovim limanicam o ljudskih frontah, toda zgodilo se je nekaj drugega, česar Kremelj ni pričakoval. Zatirani narodi s sovjetskim vred so iz najvišjega mesta slišali, da imajo pravico do svobode. To je bilo dovolj. Sledili so dogodki na Poljskem, Madžarskem in drugod, ki so zavzeli zadnji teden približno tole obliko:
Madžari ie vodijo
Tudi prejšnji teden je bil na Madžarskem zelo nemiren. Na aretacije članov delavskih svetov so delavci odgovorili s splošno 48 urno stavko. Kadar in Sovjeti so jih priganjali s silo k delu, a nič ni zaleglo. Toda kdo uči delavce stavkali? Kdo jih uči pasivnega odpora? Komunisti. Madžarski 'delavci so bili dobri učenci, le da so vse, kar so se naučili, obrnili proti komunistom samim. Če pri nas stavkajo, navadno uspejo, ako je denar, da lahko podjetje ustreže njihovim zahtevani. V komunistični Madžarski, ki je v oboroženih krempljih same domovine komunizma, »matjuške« Sovjetske zveze, p^ odgovarjajo delavcem na njihove zahteve s puškami, deportacijami, strojnicami, prekini’ sodi in sovjetskimi tanki. In se nekaj. Med vojno so si komunisti izmislili ter organizirali partizane. Danes se na Madžarskem partizani borijo proti svojim očetom — komunistom —• za svobodo in boljši košček kruha. Združeni narodi so spet obsodili Sovjetsko zvezo zaradi njenega nastopa na Madžarskem. Jugoslovani so se seveda vzdržali. Tudi Nehru je obsodil sovjetski napad na Madžarsko in priznal, da so voditelji upora madžarski delavci.
Mrzla sapa na Poljskem
Poljaki najbolj razumejo razpoloženje Madžarov, saj imajo skupne gospodarje. Zato je poljslko prebivalstvo v mnogih krajih pokazalo svojo vzajemnost z Madžari in svoje sovraštvo do Sovjetov z demonstracijami, stavkami, pa tudi z napadi na sovjetske vojašnice, na posamezne sovjetske vojake in na sedeže komunistične partije. Na sovjetskih vojašnicah so se pojavili napisi: »Proč z Rusi!« in »Vrnite nam naše vzhodne pokrajine!« V Sčečinu in drugod so bili veliki nemiri. Ti so zavzeli tolikšen obseg, da so se poljske oblasti začele resno bati morebitne sovjetske reakcije in so se zaradi nekaterih dejanj demonstrantov opravičile pri sovjetskem veleposlaništvu v Varšavi. A nič ne pomaga! Svoboda terja svoj davek. Tudi na Poljskem brije ostra mrzla sapa nad tamkajšnjimi, zlasti pa še nad .sovjetskimi komunisti.
Djilas obsojen
Prejšnji teden so dali beograjski komunisti obsoditi svojega komunističnega tovariša Milovana Djilasa na tri leta ječe. Obtožili so ga, da je z izjavo neki tuji agenciji in s člankom nelkemu tujemu listu izpodkopaval ugled ljuds/ke oblasti in hujskal tujino k sovražni propagandi proti Jugoslaviji. Kot je znano, je Djilas v dotični izjavi grajal jugoslovanskega zastopnika v Varnostnem svetu zaradi njegovega stališča do Madžarske. No, pozneje je jugoslovanski zastopnik v Glavni skupščini Združenih narodov rabil o-»trejše besede kot Djilas, a so Djilasa le obsodili. Sicer ne verjamemo v golo naključje, ki ga ni, toda malo za šalo, malo za res bi vprašali, «li ni morda Djilas določen za novega predsednika jugoslovanske vlade, saj so pri zadnjih spremembah v komunističnih državah novi predsedniki vlad prihajali skoro naravnost iz zaporov, kot Gomulka, Nagy, Kadar in drugi. Omenimo naj še.
Uporna mladina v Nemčiji
V Vzhodni Nemčiji komunistom ni uspelo pokvariti mladino in jo pridobiti za nazadnjaške komunistične ideale. Stvarnost in želja po svobodi je pač močnejša od okorne partijske propagande. Mladina po vzhodnonemških univerzah in srednjih šolah se upira predvsem obveznemu pouku maiksizma in ruščine. To je grenka kaplja za Ulbrichta, ki je na oblasti le v senci 26 sovjetskih divizij. Komunistični prvaki so vrgli z univerz veliko »nezanesljivih« študentov. Sklenili so dalje, da bodo v bodoče dovolili vstop na univerzo le zanesljivim komunističnim študentom. A kam jih bodo šli iskat ?
Tudi ruska mladina dviga glavo
• Glavo dviga tudi ruska mladina, ki živi v središču samega »rdečega raja« in ni imela nikdar prilike vi-
deti kaj drugega, kakor komunizem in ji ves čas polnijo ušesa z njegovimi samohvalami. Sovjetski tisk se zaskrbljeno pritcižuje nad zahodnim »malomeščanskim« vplivom na mlade ruske razumnike, pisatelje in študente. Sovjeitsiki listi pišejo, da je treba izkoreniniti »zablode« teh ljudi, ki blatijo sedanjo vodilno plast in hujskajo množice proti njej. Listi pravijo, da so se mladi ljudje navzeli te »tuje« miselnosti od tujih filmov in celo od zahodnih knjig tehničnega značaja, ki baje spretno hvalijo življenje v zahodnih državah. Sovjetska mladina je tudi hudo vznemirjena zaradi dogodkov na Madžarskem. V Leningradu študentje nočejo poslušati predavanj o marksizmu. Mladina v baltiških državah je razburjena in usmerjena proti komunizmu.
Tako lahko ugotovimo, da si svoboda počasi utira pot med zasužnjeno komunistično mladino po evropskem vzhodu od Madžarske do Sovjetske zveze. Svoboda pa bo utrla pot resnici. Želja, da bi se to čim-prej zgodilo, je najlepše božično voščilo, ki ga lahko izrečemo narodom, zasužnjenim po komunizmu.
Zahod spel enoten
V Parizu je bilo prejšnji teden zasedanje Atlantskega sveta. Na njem je sodelovalo 15 zunanjih ministrov članic Atlantske zveze. Tam so bili tudi finančni in obrambni ministri, tako da je bilo na plenarnih zasedanjih kar po 45 ministrov. Prijatelji in sovražniki atlantskega zavezništva so prepričani, da je Zahod izšel iz pariškega zasedanja o-krepljen. V Parizu so v glavnem ozdravili zamero med Amerikanci in Angleži ter Francozi, ki jim A-merikanci dolgo niso mogli odpustiti, da so brez njihove vednosti sprejeli sklep o napadu na Egipt. Zdaj so se pobotali in sklenili v bodoče tesno sodelovati nele na vojaškem, ampak tudi na političnem in gospodarskem področju. Amerikanci so obljubili, da bodo zaradi sovjetske nevarnosti, ki nam je stopila živo pred oči med krvavim nastopom na Madžarskem, dali evropskim članicam, Atlantske pogodbe najmodernejše orožje, ki lahko uporablja tudi atomske naboje. Dalje so sklenili, da mora biti v bodoče vsak napad kaznovan in da je povračilo z atomskim orožjem najboljši odgovor na hujše napade. Atlantski svet je med drugim tudi izrekel ogorčenje zaradi sovjetskega nastopa na Madžarskem. Združene narode je pozval, naj prisilijo Sovjete, da u-maknejo svoje vojaštvo iz Madžarske in popravijo škodo, ki so jo povzročili madžarskemu ljudstvu med krvavim divjanjem za zadušitev ljudske vstaje. Atlantski svet je prav tako poudaril načelo, da imajo
vsi vzhodnoevropski narodi pravico, da si izberejo lastno vlado brez tujega pritiska in da sami odločajo o političnem in socialnem redu, ki ga h.očejo imeti. Po končanih razgovorih se je ameriški zunanji minister Dulles posvetoval z Eisenho-werjem, ki je izrekel zadovoljstvo nad sprejetimi sporazumi in sklepi. Po razgovoru s predsednikom je Dulles izjavil, da je Atlantska zveza postala spet močno orožje za o-brambo področja, ki ga krije atlantska pogodba. Povedal je še, da so pokopane vse razlike, ki so nastale zaradi sueške krize.
Kdor je bil v skrbeh za Evropo, nad katero visi sovjetski meč, je lahko potolažen. Evropa in Amerika sta se spravili. Evropa se danes ne more več sama braniti pred sovjetsko vojaško silo. Le Amerika jo lahko zavaruje s svojim atomskim ščitom. Pa tudi Amerika potrebuje Evropo. Če bi Sovjeti pobasali Zahodno Evropo s 300 milijoni ljudi, z njenimi industrijskimi viri in tehničnimi sposobnostmi in jo prisilili, da bi delala za njihov vojaški stroj in njihovo gospodarstvo, bi tudi A-merika sama ne mogla dolgo vzdržati. četudi ima atomsko orožje in medcelinske rakete. Zato je prav, da so si svobodni narodi na obeli straneh Atlantskega oceana vnovič segli v roke, se pobotali in strnili svoje vrste za obrambo skupnega izročila in tiste svobode, za katero madžarsko ljudstvo v potokih preliva svojo kri.
Položaj v Jugoslaviji
da je Zveza socialističnih pravnikov na Dunaju ostro obsodila beograjske komuniste. Socialistični pravniki trdijo v svoji izjavi, da so obsodili Djilasa na tajni razpravi samo zato. ker se je posilužil pravice, da pove svoje mnenje. Zaradi tega socialistični pravniki odreikajo jugoslovanskim komunistom pravico, imeti se za nekaj boljšega od ostalih držav z diktatorskimi vladavinami, saj tudi orni postavljajo na zatožno klop časnikarje, če povedo svoje osebno politično mnenje.
DANILO DOLCI JE ZAČEL Z GLADOV.
NO STAVKO
Znani pisatelj Danilo Dolci, ki »e bori proti 'bedi in zaostalosti ljudi iz južne Italije, je začel v ponedeljek skupno z nekaterimi svojimi prijatelji gladovno enotedensko stavko. Pismeno je obvestil nenatorjo in poslance, da je namen njegove stavke demonstracija proti bedi in znak solidarnosti do brezposelnih.
O položaju v Jugoslaviji je težko povedati kaj zanesljivega, ker tisto, kar je najbolj zanimivo, ne pride v javnost. Glede tega je vsak časnikar, ki pride v Jugoslavijo, navezan le na bolj ali manj zanesljive govorice in na ljudi, ki kaj vedo. Ti pravijo, da je spričo madžarskih dogodkov nastala neka nemirna napetost tudi v Jugoslaviji. Ljudje so začeli misliti, kako bi bilo, če bi se skušali tudi Jugoslovani kako o-tresti komunističnega nasilstva; preplah pa je zavladal tudi med pripadniki tajne komunistične policije,
ko so zvedeli, kaj se je zgodilo nekaterim njihovim vrstnikom na Madžarskem. Komunisti sami pravijo, da je nezadovoljstvo veliko in da bi bilo strašno hudo, če bi v deželi počilo. Pravijo, da bi bilo dovolj, odpreti majhen ventilček, pa 'bi se vse zganilo. Nekateri sloven-siki nasprotniki režima se v sedanjem trenutku 'baje celo bojijo neredov, ker ne vedo, kaj bi se zgodilo z državo in zlasti s Slovenci, ako bi izbruhnil upor, ker je slovenska zemlja na prostoru, ki bi ga marsikdo rad imel.
Komunisti v Italiji
Iz uradnega lista KP bi bilo v Italiji včlanjenih v partijo 2,035.000 prebivalcev, od 'katerih je 546.000 žensk. Vodstvo partije samo priznava, da je število članov z ozirom na leto 1954 padlo. Največ članov ima severna Italija in sicer 54% vseh vpisanih; v južni Italiji jih je 22%. Prejšnja leta je 'bilo v severni Italiji 70% V9eh komunistov. Ti podatki so iz lanskega leta 1955, torej še pred upori na Madžarskem, ki so marsikomu, kot pišejo časopisi, odprli oči.
Uradno poročilo tudi daje pregled vseh vpisanih v KP: 812.000 je delavcev. 348 tisoč kmečkih delavcev, 244.000 kmečkih
najemnikov in 96.000 je malih posestnikov. Uradnikov je le 42.000, študentov 6000 in olbrtnikov 11.000. Okrog 300.000 mladih je pa vpisanih v Mladinsko organizacijo, ki jo vodijo 'komunisti (Pionieri dTtalia).
Ce pomislimo, da je v Italiji na milijone in milijone delavcev, je torej v komunističnih vrstah le majhen del. Isto je tudi pri mladini in zlasti ,pri študentih.
Med trnjem in osatom
Duhovniki begunci
Titovsko usmerjeni »Novi list« zelo rad udari po katoliški duhovščini, posebno pa po tistih slovenskih duhovnikih, ki ne trobijo v njegov rog.
V svoji zadnji številki se je spravil na madžarske duhovnike ‘begunce, o katerih trdi, da je mnoge izmed njih zadela kazen suspenzije, ker so :kljuib prepovedi škofov zapustili s političnimi begunci deželo. Od kod je vzel »Novi listo to novico, nam ni znano in ker ni navedel vira, ne moremo vedeti, ali odgovarja resnici ali ne.
Toda »Novemu listu« ni bilo toliko na tem, da bi udaril po madžarskih duhovnikih beguncih, ampak predvsem na tem, da je mogel vreči pri tem nekaj blata na slovenske duhovnike, ki so se umaknili ob koncu zadnje vojne komunističnemu terorju v Sloveniji ter se podali v tujino. O teh duhovnikih pravi »Novi list«, da niso pravi duhovniki, češ da pravi duhovniki ne zapustijo svojih vernikov nikoli v sti vi. V podkrepitev svoje trditve navaja »Novi list« Jezusovo priliko o dobrem pa-tirju. Jezus govori v tej priliki o volku, ki napade čredo, toda »Novi list« se izrazu »volk« iz razumljivih razlogov skrbno izogiblje.
Očitek »Novega lista«, da se duhovniki begunci niso ravnali po Jezusovem nauku, je ‘•'krajno žaljiv in krivičen obenem. Kdo so namreč ti duhovniki, ki so zbežali pred komunističnim nasiljem? Ali so bili morila kaki strahopetci, ki so zaradi lagodnega življenja zbežali pred nevarnostjo? Kdor ljubi lagodno življenje, ta navadno ne beži, ampak se poskuša prilagoditi novim razmeram. Duhovniki, ki so se podali v begunstvo, gotovo ne spadajo med te ljudi. Zakaj so torej zbežali? Bežali so, ker so vedeli, kaj jih čaka. Borili so se zopeT komunizem, oipozarjali so svoje vernike na najhujšo zmoto vse zgodovine, branili so jih pred grabljiivim volkom, ki je prihajal v ovčjih oblačilih. Ko bi bili odobravali komunizem in njegove nasilne metode ali ko bi bili k vsemu temu kot mutasti psi molčali, bi jim gotovo ne bilo treba bežati. Zahtevati od teh duhovnikov, ki so v polni meri izpolni Vi svojo dušno p a*! irsko dolžnost, da bi se bili morali pustiti poklati od komunistične drhali, teia ne moremo. Vemo tudii, da rajni nadškof Margotti tega ni zahteval. In tudi Cerkev tega ne zahteva.
Z onstran meje
	
	
mm	
H	
Že pred časom se je zvedelo, da se nahaja v solkanskih zeporih župnik iz Levpe č. g. Mirko Škarahot. Obsojen je bil na šest mesecev zapora zato/ 'ker je na dekanijski 'konferenci v Kanalu podal razlago o kanonu 2346 Cerkvenega zaikonika, kakor je bil zaukazal vsem dekanijskim konferencam apostolski administrator insgr. M. Toroš. Omenjeni kanon pravi namreč, da zapade izobčenju, »kdor bi se drznil ka.kršno koli premično ali nepremično cerkveno 'imovino, stvari ali pravice, sam ali po ikom drugem obrniti v lastno ra.bo in ugrabiti ali ovirati, da ne bi njenih sadov ali dohodkov prejemali tiati, ki jim po pravu gre...« Rešitev te naloge je na vseh dekanijskih .konferencah zaukazal, kot smo že rekli, apostolski administrator msgr. Toroš. Duhovniiki so torej z rešitvijo odkazane naloge samo izvršili prejeti u-kaz. Vendar to ni 'bilo po misli OZNI, ki je vsled tega neikatere duhovnike obtožila, da so s tem hujskali proti postavni državni oblasti, 'ki se čuti pač kriva, ker si je prisvojila toliko cerkvenega imetja. Prišli so zato v preiskavo, med temi tudi g. Skarabot, ki je dobil šest mesecev zapora.
Sicer pa imamo namen, se k zadevi povrniti.
NOV PRESTOP V CERKEV Generali Demsejr, eden glavnih poveljnikov angleških čet v zadnji svetovni vojni je prestopil v katoliško Cerkev. Star je 59 let.
RUBENSOVE ČUDEŽNE SLIKE Nekoč so vprašali znamenitega slikarja Picassa, če veruje v čudeže. »Vsekakor,« je odvrnil slikar, »Rubens na primer je bil čudežni slikar.« »Ali res mislite, da so njegove slike čudežne?« »Po pravici povedano ne. Ali se vam to ne zdi čudežno?«
Nedeljske volitve so utrdile položaj lipove vejice
Večina goričkih Slovencev je pokazala demokratično in narodno zavest
Ko smo pred nedeljskimi volitvami napisali članek Panorama volitev na Goriškem, smo končali z mislijo, da volitve pomenijo uspeh skoro vedno za vse nastopajoče. Tako je v resnici hilo tudi z nedeljskimi volitvami na Goriškem. Z večjim ali z manjšim zadovoljstvom gledajo nanje vsi. Najprej KD. ker si je pridobila absolutno večino v goriškem občinskem svetu. Saj je dobila 12.621 glasov in s tem 23 občinskih svetovalcev. Nekoliko manj so zadovoljni pri MSI, ki so nazadovali, a si pridobili kljub temu 2592 glasov ter 1 zastopnike. Za njimi so kot
tretja najmočnejša skupina socialni demokrat je, ki so tudi izboljšali svoje pozicije in nabrali 2405 glasov. Dobili bodo 4 zastopnike. Kot četrta najmočnejša skupina v goriškem mestnem občinskem zastopstvu pa se. je uveljavila SDZ z lipovo vejico. Zanjo je glasovalo 1801 volivcev. S tem številom si je priborila 3 občinske svetovalce, dočim jih je prej imela dva. Ostale stranke imajo po dva, oziroma po enega svetovalca. Tudi Lista naprednih Slovencev (titovska) je dobila le enega, ker je nabrala 989 glasov. Število glasov posameznim strankam je naslednje:
	Glasovi	Odstotki	sedeži
1. LIPA		1.801	7,3	, 3
	989	4.0	1
3. KD		12.621	50.9	23
4. MSI		2.592	10,5	4
5. PCI		1.067	4,3	2
6. PSDI		2.405	9,7	4
7. PMP		453	1,8	0
8. PLI		898	3,6	1
9. PSI		875	3.5	I
10. PNM		723	2.9	1
11. PRI in radikalci .	368	1,5	0
	24.792	100,0	10
Svoj položaj so torej izboljšali demokristjani, ki so pridobili 3094 glasov, demokratični socialisti 486 ter Slov. demokratska zveza, ki je narasla za 259 glasov, dočim je MSI izgubil skoro tisoč glasov ter prav talko občutno izgubo je utrpela nekdanja Slov. demokratska fronta, ki je sedaj šla v volilni boj kot Lista naprednih Slovencev. Padla je za 534 glasov. Izgubila je glasove povsod, tudi v goriški okolici. Njeni glasovi so deloma šli v prid Lipi, a verjetno da le v majhni meri; nekaj jih je bilo med belimi glasovnicami, ki so bile posebno številne v Pevmi, a tudi v mestu; nekaj jih je pa gotovo šlo tudi v prid socialistov in KPI. Zaradi teh
za Slovence izgubljenih glasov je število slovenskih volivcev v goriškem mestu nazadovalo v 4 letih od 3065 na 2790, torej za 275 glasov, čeprav bi po vseh predvidevanjih moralo porasti. Znamenje, da je marsikak Slovenec volil tudi KD. Vsi oni, ki so oddali belo glasovnico ali so volili kako neslovensko listo, so s tem ošibili slovenske pozicije v goriški občini. Zato naj si svojega dejanja v nobenem primeru ne štejejo v zaslugo.
Značilno za naše razmere je, da je pri nedeljskih volitvah napredovala Lipa tudi v goriški okolici, to je v Pevmi, Podgori in Standrežn. Na posameznih občinah je za slov. liste izid naslednji:
VOLIŠČA	LIPA	LNS	26. trg Med. d'oro	25	8
1. ulica Cappuccini	23	14	27. ulica Orzoni	44	13
2. ulica Randaccio	37	18	28. ulica Balilla	86	26
3. ulica Randaccio	43	11	29. ulica Campagnuzza	14	5
4. ulica Codelli	20	l	30. ulica Campagnuzza	11	23
5. ulica Codelli	18	6	31. ulica Zara	93	120
6. ulica Codelli	20	8	32. LOČNIK	23	6
7. ulica Leopardi	10	3	33. LOČNIK	8	4
8. ulica Leopardi	18	1	34. LOČNIK	8	4
9. ulica Roma	25	8	35. PODGORA	113	88
10. Corso Verdi	30	l	36. PODGORA	33	33
11. ulica Rotta	27	12	37. PEVMA	186	186
12. ulica Rotta	24	3	38. ulica Virgilio	30	6
13. ulica D Annunzio	38	2	39. ulica Leopardi	21	3
14. ulica Cappuccini	23	16	40. ulica Orzoni	76	34
15. ulica Cappuccini	29	11	41. ulica Codelli	20	5
16. ulica Roma	34	6	42. ulica Zara	119	144
17. ulica Rotta	18	5	43. LOČNIK	3	
18. Corso Verdi	39	17	44. ulica Colonia	30	15
19. Corso Verdi	27	21	45. trg Med. d’pro	17	14
20. ulica Virgilio	30	15	46. ulica Croce	45	~
21. ulica Zorutti	33	1	47. ulica Cappuccini	17	
22. ulica Colonia	16	2	48. ulica Roma	38	14
23. ulica Croce	56	12	49. bolnišnica Fatebenefratelli	5	2
24. ulica Croce	42	*T	50. bolnišnica pri Rdeči hiši	1	1
25. ulica Croce	55	18	SKUPNO	1801	989
NA DEŽELI
Podeželske občine pa tvorijo pojav zase. Mislimo pri tem na tri slovenske občine, Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Volilna udeležba je bila še precej visoka tudi tu, čeprav je za volivce pot daljša in bolj nerodna kot v mestu. Znamenje, da so se ljudje zavedali, da so volitve resna dolžnost za vsakogar. Izidi so bili naslednji (v oklepaju izidi volitev leta 1951):
DOBERDOB:
Lipa 300 (274)
LNS 413 (239-f 98 337)
Leta 1951 so narti reč nastopili ločeno kominformisti, ki so dobili 98 glasov, ter Fronta, ki je dobila 239 glasov. Združeni komunisti so torej letos preglasovali Lipo ter bodo zato upravljali občino prihodnja štiri leta.
SOVODNJE:
Lipa 465 (355)
LNS 489 (386 + 133 ~ 519)
Tudi v Sovodnjah smo imeli leta 1951 isti pojav dveh ločenih list komintormi-stov ter frontašev, ki so se to pot povezali in zato tudi zmagali, čeprav le z neznatno večino 24 glasov. Dobr3 pa obeta porast demokratičnih glasov, ki so s? dvignili za 110 enot. Znamenje, da so se tudi v so-vodenjski občini začeli pojmi čistiti in oči odpirati, vendar za sedaj še premalo.
ŠTEVERJAN:
Lipa 229 (274)
LNS 215 (224)
V števerjansksi občini je torej zmagala Lipa, a le za pičlih 14 glasov. Navidez so demokratični Slovenci tudi nazadovali, saj je padlo njih število za 45 glasov. Vendar je to le navidez. V števerjan*ki občini so namreč prav pred volitvami doživljali krizo za krizo. Najprej je treba upoštevati, da so v dobi petih let zamenjali tri župane, potem da se je prav pred volitvami začelo ono nespametno gibanje za priključitev občine h Gorici, končno še premestitev g. kaplana, kar je tudi nekatero precej razburila, čeprav po nepotrebnem. Poleg tega sci bile še razne osebne zamere. Vse to je imelo za posledico,
da so nekateri začeli delati živo propagando za bele glasovnice. Seveda so na te limanice nasedli predvsem volivci Lipe. Vsled tega imamo \ števerjanski občini razmeroma izredno visoko število belih glasovnic in sicer 63. Vsekakor so taki volivci in še bolj taki propagandisti škodovali najbolj sebi, ker so pokazali, da je njihova demokratična zavest enaka ničli in da jim gre več za osebno zamero kakor za skupno stvar. Taki res niso demokrati in je prav, če si jih ljudstvo enkrat za zmeraj zapomni.
ZAKLJUČEK
Pri pokrajinskih volitvah, ki so bile istočasno z občinskimi, so bili izidi približno enaki. Slovenski demokratje dobijo enega zastopnika v pokrajinskem svetu in ko: munistični Slovenci tudi enega.
Če po vsem tem napravimo zaključek, lahko rečemo, da se demokratska misel v deželi vedno bolj utrjuje, in to tudi med Slovenci. Med Italijani upadajo desničarske in levičarske ekstremistične stranke, med Slovenci pa, komunisti oboje barve. Mi bi sicer želeli, da hi šel ta proces hitreje, a se vidi, da slovenski človek le
težko spreminja svoje politično prepričanje, Kraševec pa še prav posebno. Vendar lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Lipa povsod napredovala, v Gorici pa naravnost pogumno. To nam daje lepše upanje za prihodnjost. če bomo le demokratični Slovenci znali dostojno in nesebično zastopati ljudske koristi.
Zaskrbljeni pa moramo biti zaradi upadanja slovenskih glasov kot takih v go-
Glasovi v Gorici
	1956	1952	1948
LIPA . .	. . 1.801	1.542	1.122
LNS . .	. . 989	1.523	2.006
riški občini. V tem oziru bo nujna v prihodnje večja povezanost 'za obrambo narodne zavesti med našimi goriškimi rojaki.
Izmed Slovencev so bili izvoljeni v občinski svet: za SDZ dr. Sfiligoj, dr. Kacin, dr. Makuc ali prof. Bratina: za LNS pa dr. Mermolja. V pokrajinskem svetu bo zastopal SDZ dr. Sfiligoj, LNS pa Miladin Černe.
Iz Beneške Slovenile
SV. LENART
Pred nedavnim so se zbrali v Sv. Lenartu župani iz Grmeka, Srednja in Dreke, da so skupno z zastopnikom Driussijem iz Vidma pregledali gospodarsko stanje omenjenih občin in proučili način, kako od-pomoči težki brezposelnosti, ki je nastala v teh občinah po ukinitvi cementarne v Lemurju.
Zastopnik Driussi je izjavil, da je prišlo do- zaprtja tovarne zaradi tega, ker je v okolici dosti enakega kamna, kakor so ga kopali v zaprti cementarni, zato zanj ni bilo več povpraševanja, ker so ga drugod dobili po nižjih cenah. Omenil je še, naj bi se tudi na Benečijo razširile olajšave, ki jih ima n. pr. južna Italija, med drugimi desetletna oprostitev plačevanja dajatev za nove industrije. S temi olajšavami bi lahko v Nadiški dolini postavili kako novo industrijo. Driussi je izrazil
mm.
MOTIV IZ CEROVELJ
JDelo slov. zgodovinarjev
Pri Slovenski Matici je lani po več kot 20 letih izšla nova izdaja Kosove »Zgodovine Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja« (Ljubljana, 1955 str. 426). Avtor pravi v predgovoru, da je več poglavij izpopolnil uli na novo napisal, razširil ali skrajšal, tako da lahko smatramo to izdajo kot novo delo. Ohranil je kot mejnik XV. stol., torej konec srednjega veka, kakor ga pojmuje tradicionalna storiogra-fija. To daje knjigi pečat znanstvene neodvisnosti: natisnjena je namreč v času, ko marsikje tudi zgodovino skušajo prenoviti po kriterijih, ki so zunaj znanstvenega raziskovanja.
Kos najprej na. kratko oriše preteklost slovenskega ozemlja od stare kamene dobe dalje, .to v predzgodovini. Omenja Kelte, Rimljane, preseljevanje narodov in prihod Slovencev. Do tu je torej bolj zgodovina ozemlja.
Z naselitvijo na tem ozemlju »o Slovenci stopili v zgodovino. Pisatelj opisuje naseljevanje in usodo Slovencev od VI. stoletja naprej, torej od prvih državnih tvorb do podlož.ništva v okviru frankovskega im-
perija. dobro prikaže drobljenje slovenske zemlje med razne majhne fevdalne gospode v visokem srednjem veku in sledečega združevanja pod Habsburžani. Proces združevanja se je zaključil leta 1500, ko je umrl zadnji goriški grof, ki je svoja posestva zapustil Habsburžanom. Tako so bili združeni v isti vladavini vsi Slovenci razen beneških in ogrskih oziroma prekmurskih Slovencev. To stanje je potem trajalo več kot 400 let.
Vzporedno s političnem dogajanjem opisuje avtor trgovino, prometna sredstva, položaj med kmeti, socialni ustroj slovenskega prebivalstva, cerkvene razmere in druge važne plati javnega življenja.
Kosova knjiga je odlično zgodovinsko delo, pisano z visoko znanstveno zavestjo. Avtor je uporabil vse razpoložljive vire, kot je razvidno iz podrobnega seznama na koncu. Poslužil se je tudi najnovejših italijanskih virov (n, pr. F. Cusin: Vonti secoli di bora sul Carso e nel Golfo, 1952). V knjigi je nad 50 slik in zemljevidov.
Med resnimi zgodovinarji moramo zabeležiti tudi Frana Erjavca. Že dve leti iz-
hajajo v celovškem »Našem tedniku« njegovi »Koroški Slovenci«. Ponatis pa izdaja v knjižni obliki Družba svetega Mohorja. Dozdaj sta izšla dva zvezka.
Erjavec je svoje zanimanje osredotočil na koroške Slovence. S tem bo zamašil občutno vrzel. Obrobni slovenski predeli so bili do sedaj glede zgodovinskega raziskovanja precej zanemarjeni. Pa tudi drugače je važno, da dodobra poznamo preteklost vsakega koščka slovenske zemlje. Zato je Erjavčevo prizadevanje zelo potrebno in koristno.
V prvih dveh zvezkih obravnava Erjavec srednji vek in novi vek do razsvetljenstva, t. j. do začetka XVIII. stol. Preiskal je 'na novo veliko virov in izsledil mnogo novega. Pokazal je na važno vlogo, katero so imeli Slovenci na Koroškem, ter njihovo usodo v zemljepisno zelo zaprti deželi in v tesni soseščini z Nemci. Bolj ko se pisatelj oddaljuje od srednjega veka, bolj postaja pripovedovanje zanimivo, vedno bolj gre v podrobnosti. Sodimo, da še noben slovenski zgodovinar ni posvetil koroškim Slovencem toliko skrbnega študija in toliko ljubezni. Le se bo to delo nadaljevalo in trdno upamo, da se bo, bo v celoti obsegalo vsaj deset zvezkov. To ho
tudi upanje, da ni izključeno, da sc tudi Nadiška dolina s čedadskim mandamentom priključi goriški prosti coni, če se ta cona ne ukine.
Ob koncu sestanka so župani predlagali še nekaj nujnih javnih del. Zastopnik Driussi jim je zagotovil, da 'bo interveniral pri odgovornih oblasteh, da se ta dela čimprej izvrše.
BRDO
Naše vasi so tihe in pozabljene, zato tudi malokdo ve za naše težave in grizočo skrb ob pogledu na prazne domove. Pomanjkanje je vedno hujše in letos, se zdi, da je doseglo višek. Ljudje odhajajo v svet za kruhom in to v vedno večjem številu. Letošnje leto je za nas nadvse žalostno, kajti v tem letu je zapustilo našo občino 50 družin z okoli dve sto družinskimi člani. Zanje pri nas ni bilo več kruha. Če država ne bo sprevidela potrebe takojšnje pomoči, se bodo v nekaj letih naše vasi izpraznile. Mi sami si ne moremo pomagati, le potožiti smemo, a se to največkrat nič ne zaleže.
NOVA ŽUPNIJA
Kakor že dosti vikarij in kaplanij v Nadiški dolini, tako so tudi Kozico povzdignili v župnijo. Za župnika je bil imenovan’ prejšnji kaplan č. g. Jažef Kjačič, doma iz Dolenje Mjorse, katerega so toliko napadali lansko leto don Baldarinovi podporniki.
GRMEK
Pred kratkim se je vrnilo domov 40 naših fantov izmed 1000, ki so iz naše občine odšli v svet za kruhom. Zelo smo veseli njihovega povratka, saj so družinam prinesli svoje prihranke, da se bodo čez zimo lahko preživljale. Pa tudi drugače bo sedaj oživelo življenje naših vasi, ko nam bodo naši fantje kaj lepega zapeli in povedali.
krasen dar koroškim Slovencem, ki bo služil bralcem in znanosti.
Slovenska Matica je izdala še eno pomembno in temeljito zgodovinsko delo, namreč L del »Zgodovine slovenskega slovstva« (Ljubljana, 1956, str. 460), ki zajema slovstvo od začetka do romantike. To pa ni delo enega samega znanstvenika: napihalo ga je šest avtorjev. Knjigo sta uredila Tino I egiša in Alfonz Gspan.
Pisci so si delo razdelili takole:
Razvoj knjižnega jezika je obdelal 1 ranče Tomšič; podal je važnejše stopnje od brižinskih spomenikov do najnovejsega časa. torej še preko Breznika. Ljudsko slovstvo obravnavata Boris Merhar (ljudska pesem od XI. stol. do partizanske pesmi) 111 Milko Matičetov (Pregovori in uganke ter Ljudska proza). Pismenstvo, to je čas zapiskov od X. do XV. stol., opisujeta Lino Legiša in France Tomšič. Reformacijo, ki pomeni začetek slovenske tiskane knjige, in protireformacijo je izčrpno orisal Mirko Rupel, ki je po smrti Franceta Kidriča gotovo najboljši poznavalec teh dveh 'kulturnih razdobij. O razsvetljenstvu pa piše Alfonz Gspan.
Knjigo krasi kakih 200 slik.
n. k.
Mesec
katoliškega tiska
Prihodnji mesec januar bo posvečen katoliškemu tisku. Namen tega meseca bo isti, kot je bil v decembru 1955 in sicer:
1. pokazati našemu primorskemu ljudstvu, kako važna je zadeva katoliškega tiska v današnjih razburkanih časih;
2. navdušiti naše ljudi za naš domači katoliški tisk, zlasti za naš tednik »Katoliški glas«;
3. priporočiti dobrim dušam, naj molijo za rast katoliškega tiska v svetu in med našim ljudstvom;
4. podpreti naš katoliški tisk s tem, da ga naročajo, berejo in širijo ter s prostovoljnimi prispevki pomagajo, da se list vzdrži, saj je navezan samo na svoje lastne moči, ker nimamo bogatih stricev, kot jili imajo drugi listi.
Upajmo, da bo tudi prihodnji mesec katoliškega tiska, kot mesec december 1955., prinesel obilnih sadov ter prepričal naše ljudi, da v roke katoliškega Slovenca spuda katoliški tisk, predvsem »Katoliški glasu.
Zahvala
Vodstvo Slovenske demi,krat-ke zveze » Italiiji -e prav iskreno zahvaljuje vem, ki so kakor koli pripomogli k novemu uspehu Slovenske liste z znakom lipove vejice pri upravnih volitvah na Goriškem.
Zahvala gre vsem trem Kmetskim delavskim zvezam na deželi, vsem gg. kandidatinjam in gg. kandidatom za prijazen in pogumen nastop, podpisnikom trinajstih
votivnih kandidatnih list in prijateljem, ki so pri vlaganju istih pomagali, kakor tudi vsem tistim, ki so že prispevali za kritje troskov.
Vse priznanje pa gre tudi izdajateljem in uredništvoma »Demokracije« in »Katoliškega glasa« za obveščevanje slovenskih volivcev o na-topu slovenskih lis*t in njih programu, kakor tudi za hodrenje volivcev k pametnemu in odločnemu nastopu.
Posebno toplo pa se vodstvo SDZ zahvaljuje se vsem tistim tisočem slovenskih volivcev, ki so s svojim glasom izrekli zaupnico Slovenski listi in s tem pripomogli k novim uspehom pri delu za zmago dobre stvari.
Vodstvo SDZ v Gorici
Maša polnočnica v cerkvi sv. Ivana v Gorici
Obveščamo vse slovenske vernike iz Gorice, da bo tudi letos sv. maša polnočnica v cerkvi sv. Ivana.
Ob 111 c bo začel slovesni matutin s tremi prečastitimi duhovniki. Nato sv. maša. Po sv. maši bo obdarovanje ofer	za	betlehemsko cerkvico
sv. Ivana.
Prisrčno vabi jen i!
Smrti
Smrt .s svojo neizprosno koso poseda v tej jeseni precej pogosto med naše rojake. Tako nas je pretekli teden zapustil najprej Frane Čubej, lastnik znane gostilne Čubej na Tržaški cesti v Gorici. Imel je 70 lel ter je že nekaj časa bolehal. Doma je bil iz Kromberka. Kot gostilničar in trgovec z živino je bil zelo poznan po vsej Primorski. Komaj mesec prej pa je umrla njegova žena Ivana Lenarčič por. Čubej. Tako sta nas v kratkem mesecu dni zapustila oba. Njunemu sinu Mirku iskreno sožalje.
Komaj dva dni za Čubejem je pa v Gospodu zaspala Ivanka Brezavšček, nekdanja zvesta hišna pomočnica v družini pok. dr.
Rojca. V tej družini je služila od leta 1922 do smrti zadnje Rojčeve hčerke Edite leta 1946. Iz hvaležnosti ji j«. ta zapustila eno svojih hiš v ul. Co<ntavalle. kjer je pok. Ivanka živela do sedaj mirno in bogoljubno življenje, posvečeno predvsem molitvi. V ponedeljek so jo sosestre iz Marijine dru/Jie .spremile v lepem številu k večnemu pokoju na go riškem pokopališču. -Rojena je 'bila v Kalu nad Kanalom.
Ker že pišemo o smrti povejmo, da je ta mesec umrla še ena družjbenica Alojzija Ličen, doma iz Rihemberka. I udi ta je bila zgled požrtvovalnega življenja, saj je v družini Krainer v Raštelu služila 53 let in so jo ti imeli za svojega družinskega elana. Zato so ji tudi pripravili dostojen pogreb.
Listje odleteva. Bodo naši dobri ljudje, ki odhajajo v večnost, dobili koga. ki bo enakovredno stopil na njih mesto?
t Msgr. Sebastjan Tognon
Dne 7. decembra t. 1. je v Gradežu po kratki bolezni izročil svojo dušo Bogu tamkajšnji župnik, dekan, častni kanonik in prelat msgr. Sebastijan Tognon v visoki, starosti 83 let. Rojen je bil v Gradežu leta 1873. v mašnika je bil posvečen 1898 in je nato služboval v raznih duhovnijah po Furlaniji. V letu 1913 je bil pa imenovan za župnika v svoji domači fari. pri
nekdanji patriarhalni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, oglejskih mučencev. Tu je pasel Gospodovo čredo do smrti, skozi celih 43 let.
Kot Gradežan je dobro poznal svoje rojake in jim j,e bil skrben dušni pastir.
„Leta človekova"
(BESEDA O NOVI KNJIŽICI)
Tržaška .Duhovska zveza je izdala skromno knjižico z naslovom »Leta človekova«. Kdor jo bo začel brati, je ne bo odložil do konca. Znani župnik Filipič v knjižici prinaša toliko življenjskih nasvetov in to v taki obliki in dobroti, da ima knjižica trajno vrednost in bo izredno koristila za vse ljudi dobre volje. Marsikatera mati bo to knjižico javno brala vsej družini, stari ljudje pa bodo veseli, da še celo danes nekdo tako lepo in v pravem duhu piše o četrti božji zapovedi.
Knjižica ima edino napako, ker nima nog in jezika, da bi sama hodila od Iliado hiše in sama oznanjala svoj nauk. Le malo dobre volje je treba do konca na vseh straneh iti knjižica bo prišla v vsako družino! To knjižica v svojem bogastvu zasluži. mi vsi pa bomo s pomočjo tudi te knjižice lepše korakali Soncu naproti. (Dobi se v knjigarnah in župniščih. Cena 50 lir).
Bazovica
8. decembra smo ustanovili v Bazovici Marijin vrtec. 10 otrok iz Bazovice. Gropa-de in Padrič je obljubilo, da bodo pod Marijinem varstvom živeli po pravilih tega tako koristnega cerkvenega društva. Bog daj, da bi besedo držali in postali kvas v fari. Izkušnje učijo, da so se otroci potom Marijinega vrtca vzgojili v značajne fante in plemenita dekleta. Seveda jih
morajo starši	podpirati v njihovi	dobri
volji in ljubezni do svojega otroškega društva. Naš narod potrebuje fantov in deklet s trdno hrbtenico, da bodo branili kulturno dediščino proti vsakemu, ki jo hoče zamenjati z nezdravo in tujo učenostjo.
Bliža se dan, ko bo uradno ustanovljena tudi skupina slovenskih katoliških skavtov. Na sv. Tri kralje bo lepo število mladeničev napravilo	svojo skavtsko zaobljubo.
Nekateri ljudje imajo polno predsodkov na račun tega mladinskega gibanja. Nič ga ne poznajo, zato pa znajo povedati o njem toliko neumnosti. Takim bi priporočili sanjo	eno zdravilo: enega	skavt-
skega sestanka naj se udeležijo, pa bodo brž spremenili svoje zgrešeno mnenje ter spoznali lepoto in koristnost skavtskega društvenega življenja.
Naš farni oder že več časa počiva. Ne da nismo boleli	delati. Drugo delo	nas je
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO IZ STE VERI ANA
priredi na praznik sv. Štefana v Marijinem domu na Placuti v Gorici ob
16.30	Jalenovo igro
drenja
Vabila se dobijo v trgovini Kosič v Raštelu in pred začetkom predstave v Marijinem domu.
Vljudno vabljeni!
Z njimi je delil vesele in žalostne dni. ki so se vrstili skozi vsa ta leta dveh svetovnih vojn do danes. Iz male, neznatne župnije ribičev se je Gradež za časa To-gnonovega župnikovanja razvil v moderno morsko kopališče in zdravilišče, ki šteje danes preko 8000 d,us in zadobi zlasti v poletnih mesecih zelo posveten značaj. Težka je bila župnikova naloga obvarovati moralo svojega ljudstva pred potopom posvetne pokvarjenosti. S pomočjo katoliških organizacij, cerkvenih bratovščin in osebne priljubljenosti ter takta nasproti mestnim oblastem in svojim rojakom-vernikom se je pok. župniku v glavnem le posrečilo, da je s požrtvovalno pomočj* gg. kaplanov ohranil svoje farane Bogu in Cerkvi zveste. Kako so ga vsi ljubili in spoštovali, je pokazal njegov veličasten pogreb.
Naj v miru počiva in za svoje ljudstvo Boga pro-i!
zaposlilo. Sedaj pa vse kaže, da se bo kulturno delo v naši vasi spet začelo. Vrtec, skavti in mlajša d cikle ta pripravljajo več iger. Upamo, da jih bomo kaj kmalu videli na našem odru.
Pri polnočnici bomo spet slišali priljubljeno Mavovo Pastoralno mašo. Sv. daritev bo opravil č. g. Jože Puš, slovenski duhovnik. ki službuje v Buenos Airesu in je sedaj na kratkem obisku v Trstu.
Vse božične praznike bomo predvajali izredno lepe filme. Obiščite nas.
Miklavževo pismo Dolini
Ker se nihče ni spomnil, da bi napisal kaj o mojem prazniku v Dolini, zato moram sam. To pa res ne gre, da bi moj obisk v tej vasi ostal kar tako tajen. Predvsem je zanimivo to, da sem moral ostati v Dolini ves popoldan in obdarovati kar tri skupine mojih prijateljev. Najprej sem začel v otroškem vrtcu, tam je šlo vse zares. Nato so me postavili na oder pred polno dvorano samih šolarjev in zvečer sem moral še enkrat nastopili in obdarovati vse povprek, stare in mlade. Pri drugi in tretji predstavi je bilo veliko lepega petja iz .znane operete »Miklavž prihaja«. Lepo so zapeli angeli in menda še lepše hudiči. Le bi bilo v peklu res tako zabavno, bi še nekako slo, toda... Pravo doživetje je bilo moje srečanje z odraslimi pozno ponoči. Vsi smo bili veseli, moji spremljevalci in gledalci. Zalo sem sklenil, da drugo leto zopet pridem, in upam, da bo tedaj manj šib in Še več lepih darov. Dolinčani, ki radi berete dober časupis, le veseli bodite, fantje radi pojte, z bencinom pa le štedite, saj sem vam povedal, da je še meni nagajal oni nesrečni Suez. Torej na svidenje drugo leto* ko boste sami napisali kaj o mojem prazniku.
Pozdravlja sv. Miklavž leta 1956
Rdeči „miklavž“ v zadregi...
(IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU)
Potem ko se je pred leti popolnoma izjalovil vsak poskus , da bi na našem Krasu »udomačili« rahitičnega »dedka mraza« in njegovo partizansko jeguljo »novoletno jelko«, so si kraške aktivistke izmislile novo potegavščino! Predstavile so kriškim otrokom progresivni tip »miklavža«, ki nima z lepim slovenskim običajem, kakor ga pojmujejo in poznajo odrasli in zlasti otroci, nič skupnega. »Miklavž« je namreč prišel na oder brez vsakega spremstva in se namenoma vedel tako, da je bistvo priljubljene slovenske tradicije, ki ima svoj izvor v resničnem življenjskem zgledu svetniškega škofa očeta sirot, celo per£idno ironiziral in karikiral. Namen je bil jasen: izpodkopati v otroških srcih vse, kar bi jih vezalo na zgled krščanske dobrodelnosti, ali jim to vsaj izdatno očrnila in izmaličila!
Nekateri odrasli, ki so bili temu progresivnemu prizadevanju priča, so ob koncu povedali, d« *<' jp rdeča ironija obrnila v škodo onili, k* so z njo operirali.
Otroci so namreč takoj videli, da nekaj
ni v redu, zato so vprašali »miklavža«, kje ima angelce. Ta jim je odgovoril, da »stavkajo, ker jim nočejo povišati plač...« (Če je pri tem mislil na Madžarsko, ni znano). Ko so ga pa vprašali, kje da so parkeljni. jim je pravilno priznal, da »niso dobili dovoljenja.« zato da »so pač ostali onstran meje...« Vse to tankočutnim ušesom ni ušlo. Zato se trezni Križani oprašujemo, kako dolgo bodo naši ljudje tako norčevanje iz njihovih lastnih otrok dopuščali in se celo podpirali... • Komunistom obeh pasem ni nič svetega, zato se iz vsega norčujejo, toda njihova krvava zvezda neizprosno zahaja in k temu nehote pomagajo komunistične kulturniške lajne, ki same ne vedo, kje in kdaj se ugriznejo v jezik...
Kar se pa njihovega »socialnega namena« liče, bi jim svetovali, naj zbirajo darove raje za sestradane slovenske otroke v domovini, ki jim po krivdi razcapanega »socializma« primanjkujejo najpotrebnejše stvari!
Op. ure d.:	Enako zlorabljanje in po-
tvarjanje sv. Miklavža se je d godilo v Gorici. Pripravil ga je »Simon Gregorčič«, srednješolsko društvo titovskih dijakom. Beležimo tudi med »kulturne« prireditve
SKEDENJ. Letošnjo božično polnočnico v Skednju bo prenašala slov. radijska postaja. Mladi zbor. ki šteje 11) članov, bo izvajal Perosijevo mašo ter vrsto božičnih pesmi ob spremljavi orgel in orkcMra. ki šteje 14 članov.
SKAD v Gorici naproša kolege na Goriškem in Tržaškem, ki so se udeležili njegove ankete, da izpolnjene vprašalne pole čimiprej vrnejo.
LETNA OBNOVITEV DELAVNIH LICENC. Trgovsko udruženje gor iške pokrajine poziva vse lastnike obrtnic (licenc), ki veljajo do 31. t. iu., naj jih izročijo na njihovem uradu.
KINO BAZOVICA opozarja in vabi vse vaščane in okoličane na sledeče izredno lepe filme, ki jih zapišemo kar z izvirnem imenom:
23.	dec.: PANTERA Dl CASTIGLIA Božič:	PRINCIPE ŠTUDENTE (v bar-
vah)
30. dec.: STALLIERE E LA GRANDI -CHESSA (za vse lep, a zlasti za oboževalce cesarja Frajica Jožefa in njegovih časov.)
Na Silvestrovo in na novo leto: 12 METRI D*AMORE (v barvah).
Sv. Tri kralje: ZINGARO.
13. jan.: UOMINI, DONNE. PRETI.
ZABAVA ob lepih filmili po ceni in v zakurjeni dvorani!
DAROVI ZA SLOV. SIROTISČE: Neimenovani, Trst 2000; Podporno društvo. Gorica 25.000 lir.
Iskren Bog povrni!
ZA MADŽARSKE BEGUNCE: Gospa Ivanka Piščanc 1000; N. R. 5000; T. C.. 1000 lir.
Zgonik
Že dva ledna zopet zaman čakamo na zaželeni »odgovor« komunističnega glasila zagovornikov rodomora na Madžarskem na naš odgovor, ki ga je »Kat. glas« objavil za zgoniškega 'komunističnega dopisnika že v predzadnji številki. Nihče namreč ne ve, kaj je dopisniku ukazala partija, ki se vedno bolj boji javnega mnenja tudi zato, ker se zbirajo nad njo tudi pri nas temni oblaki...
Da bi se v teh zanjo bridkih časih spuščala v diskusijo z zasačenim lovskim tatom, ki je slučajno član CK in prav lako slučajno nekje župan, ne verjamemo. Nekoliko jo je spekla dolinska zadeva divjaškega brivca Lovrihe, toda po splošnem mnenju odločno premalo. Tudi na našem županstvu imamo razboritega podžupana, ki je javni obrekovalec Cerkve in sramo-tilee zakramentov, toda naš primer se od dolinskega razlikuje v toliko* v kolikor se je odigral slučajno v vaški gostilni in sicer pred letošnjo Veliko n >čjo.
Zgonieani smo z dolinskimi verniki soglasni in javno protestiramo, da ni oblast s primernim ukrepom Lovriha takoj in tleli niti v ii o odstavila!
V ostalem pa mislimo, da nam razni brezbožni zagrizenci, suroveži in lovski tatovi ne bodo mogli več dolgo vladati.
Nedelja, 23. dec.: 11.30 Vera in naš čas.
12.00 Oddaja za najmlajše. 17.00 Slovenski zbori. 19.15 Velike ljubezni.
20.30 Verdi: LA TRAVI AT A, opera v 3 dej.
24.	dec.: 12.55 Kvintet Lisinski. 21.00 • Marjan Voi\k: BOŽIČNI TRIPTIH - i-grajo člani Radijskega odra. nato Božične pesmi raznih narodov.	24.00
Prenos polnočnice iz župne cerkve v Skednju.
2,5. dec.: 10.00 Prenos božične maše i' župne cerkve v sv. Ivanu. 12.00 Božična voščila učence* osnovnih šol.
16.00 Rossini: PEPELKA, opera v 2 dej.
20.30 Sattner: Jeftejcva prisega.
21.00 Charles Dickens: TRIJE BOŽIČI -igrajo člani Radijskega odra.
26. dec.: 9.40 Čajkovski: Romeo in Julija.
16.00 Gogolj: REVIZOR, veseloigra v 2 dej., igrajo člani Radijskega odra.
20.30	Slovenski oktet. 22.00 Odlomki iz Donizettijeve opere La Favorita.
27. dec.: 19.15 Sola in dom. 21.00 Dramatizirana zgodba. 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4.
28. dec.: 18.40 Ženski kvartet Večernica.
21.00 Umetnost in prireditve v Tr-tu.
29. dec.: 12.55 Jugoslovanski motivi.
21.00 Teden v Italiji. 21.45 Dvorakovi slovanski plesi.
LISTNICA UREDNIŠTVA
S Pričujočo božično številko zaključujemo letošnji letnik. Prihodnja številka KG izide v četrtek 3. januarja 1957. Drugi lisli so si vzeli tedenski dopust v avgustu, mi si ga vzamemo sedaj za božične praznike. Naj cenjeni bralci to upoštevajo.
ZAHVALA
Z potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest o- tragični smrti našega predragega brata, strica in svaka-
JOSIPA HROVATINA
Srčno se zahvaljujemo našim sosedom, kateri so nam priskočili mi pomoč v tem žalostnem trenutku, preč. duhovščini, darovalcem cvetja in vsem ostalim, kateri -o ga spremili k zadnjemu počitku.
Opčine. 16. decembru 1956.	ŽALUJOČE	SESTRE	IN	SORODNIKI
Božična proslava v goriški stolnici
Obveščamo vse slovenske duhovnike in vernike iz mesta ter z dežele, da h božična proslava v goriški stolnici zadnjo nedeljo tega lela, dne 30. decembra ob 3Is popoldne.
Program vsebuje verski govor, ljudsko petje ter koncert božičnih pesmi, ki jih bodo izvajali združeni cerkveni zbori. Za zaključek bo slovesni blagoslov z litanijami VI. Božje z božičnimi odpevi Brede Sčekove in zahvalno pesmijo.
NB! Obveščamo vse priglašene cerkvene zbore.'naj se zagotovo udeležijo skupne vaje, določene za zbore Gorice in goriške okolice dne 23. decembra ob 3V2 popoldne v cerkvi sv. Antona pri stolnic.	DUllOVSKA ZVEZA IN SKPD V GORICI
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO V GORICI
VABI NA
<“"Oečec češfce glcisGe
KI BO V SOBOTO 22. DECEMBRA 1956 OB 20.30 V MARIJINEM DOMU
NA PLACUTI, 18.
NA SPOREDU JE KONCERT VIOLINISTA KARLA SANCINA IN PIANISTKE M 1 R C E SANCINOV E. PROGRAM OBSEGA SKLADBE DVORAKA, SUKA, DRDLE, FIBICHA IN SMETANE.
DVORANA HO ZAKURJENA	POBIRAJO	SE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
»S. Gregorčič-a«.
Ob dvestoletnici rojstva prVega slovenskega dramatika. Antona Linharta in 167 let po prvi predstavi prve slovenske igre.
vabi SLOVENSKI ODER vse tržaške Slovence na
LINHARTOV VEČER
KI BO V SOBOTO DNE 22. DECEMBRA 1956 V AVDITORIJI V TRSTU.
Na programu je: Janez Prepeluhy
COJZOVO OMIZJE
dramske slike iz slovenskega kulturnega življenja pred 200 leti.
Anton Tomaž Linhart.
ŽUPANOVA MICKA
veseloigra v dveh dejanjih.
Sodelujeta: folklorna skupina Slov. kulturnega kluba, vodi Graeiijan Simoniti, Mešani pevski zbor Slov. kulturnega kluba, vodi prof. Ilumbert Mamolo. Režira: prof. JOŽE PETERLIN - Scena: SERGEJ VESEL.
Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Lupša (ul. Coroneo - Rismomlo). ZAČETEK PREDSTAVE OB 20.30.
Slovenci, spomnimo se rojstva slovenskega gledališča!
OBVESTILA Radio Trst A
KL- BIL; f ‘ JL % j. fe 9 jm .r ^ * *■ f* ir ■	j Vesele božične praznike II p ^f m ■ ■ ■ in srečno novo leto želijo:			
				
ZALOGA DRV IN GRADBENEGA MATERIALA - 'Zuljan GORICA, UL. DUCA D’AOSTA 29 - TEL. 27-08		Goriška Mohorjeva družba \ GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18		TRGOVINA CK(2Cg.<2 TRST, PIAZZA S. GJOVANNI 1
TRGOVINA ČEVLJEV .♦ALPINA" GORICA, CORSO VERDI 34 - TEL. 25-17		TRGOVINA Z JESTVINAMI IN KURJAVO Sak TRST, UL. S. CILINO 34	MANUFAKTURA - GALANTERIJA IN VSE VRSTE PERILA Lupše Ivan TRGOVINA „PRI SONCU,, TRST, UL. NIZZA - UL. RISMONDO 1	
KAVARNA - BUFET - BAR
udi Bratuš
GORICA, UL. MAMELI 4 - TEL. 34-78
TRGOVINA JESTVIN
Bidovec Rudolf
TRST, UL. GENOVA 13
GORICA - RIVA PIAZZUTTA 18 ■ TEL. 26-76
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
oHTafmLČ
BAZOVICA
ZALOGA DRV IN PREMOGA
3van Vdnli
GORICA, UL. LANTIERI 5 - TEL. 25-27
OCinodoocana
&
a^ooica
Vsem zvestim obis'kovalcem
TRGOVINA ČEVLJEV	
<\K,osič i	T^enadibt GORICA, UL. RASTELLO 1
Bazoviška župnija
Vsem stanovitnim naročnikom »Katoliškega glasa« in vsem, ki bodo letos postali naročniki
SLOV. VINCENCIJEVA KONFERENCA
V GORICI
vošči vsem rojakom, naj jih ob božičnih praznikih in v novem letu Dete Jezus blagoslovi z vsem svojim blagoslovom!
VODSTVO IN GOJENCI MARIJANIšČA NA OPČINAH
voščijo blagoslovjen Božič in srečno novo leto vsem svojim dobrotnikom.
ZVEZA DEKLIŠKIH KROŽKOV
V GORICI
vošči vsem našim • ljudem, zlasti pa vsem dekletom vesel Božič in srečno novo leto.
ŽUPNI URAD V DOBERDOBU
vošči vsem župljanom milosti polne božične praznike in srečno novo leto.
SLOV. KAT. PROSVETNO DRUŠTVO
V GORICI
vošči blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto SKPD v Števerjanu, Slov. prosveti v Trstu, Slov. kat. prosvetnemu društvu v Celovcu, Slov. kat. prosvetnemu društvu v Buenos Airesu ter vsem Slovencem po ^«etu.
ORGLARSKA ŠOLA IZ GORICE
želi vsem organistom ter cerkvenim zborom na Goriškem in na Tržaškem ter or-glarsikii šoli v Kamnem na Koroškem vesele božične praznike ter srečno novo leto.
SLOV. KATOL. AKADEMSKO DRUŠTVO GORICA
vošči prijateljem in kolegom vesel Božič in srečno novo leto.
Edi Sleio - žrtev mm
V krščanski zgodovini srečamo nešteto junakov in junakinj, ki *o dali življenje za krščansko vero. K tem lahko prištevamo tudi Edith Stein, ki je kot žrtev nacističnega sovraštva do krščanske vere u-mrla v nekem nemškem taborišču.
Edith Stein se je rodila leta 1892 iz judovske družine. Študirala je na univerzi v Breslaviji ter v Giittingenu. Posvetila se je. z vso vnemo filozofskemu raziskovanju. Ko je bila stara 25 let, se je izjavila za brezbožno in obenem dodala, da je žejna resnice.
Obiskovala je razne konference, med temi so jo najbolj navduševale konference filozofa lMaxa Schelerja. Toda še mnogo časa je tavala v temi nevere. Polagoma so njeno dušo zbliževali k Bogu razni dogodki kot n. pr. spreobrnitev neke njene prijateljice, lepota molitve »Oče naš« v stari nemščini ter molitev ponižnih. Štiri leta je iskala resnico. Končno je prišel dan, ko je v knjižnici svoje prijateljice našla knjigo o sv. Tereziji d'Avila. Postala je njena rešiteljica.
Ta življenjepis je Edith Stein odprl pot k resnici, kajtii ko ga je prečitala, je izja-
vila: »Našla sem resnico!« Nato si je takoj /poskrbela katekizem ter se začela učiti Kristusov nauk. Ko se je čutila, da je dovolj poučena v krščanskih resnicah, je šla nekega dne v cerkev, kjer je prvič prisostvovala sv. daritvi. Po končani sv. maši gre k duhovniku ter ga prosi, da bi jo krstil. Duhovnik se začudi, a ko se prepriča, da je globoko poučena o krščanski veni, jo 22. januarja 1922 krsti in ji podeli sv. obhajilo, Hotela se je imenovati Terezija iz velike ljubezni do španske svetnice, ki je tako odločilno vplivala na njeno spreobrnitev.
Od tega dne je Edith Stein — ali Terezija — vsak dati prejemala sv. obhajilo ter vsak dan molila brevir kot duhovniki. Posvetila se je študiju filozofije sv. Tomaža Akvinskega ter tudi prevedla mnoigo njegovih del.
Pisala je knjige, učila na univerzi, organizirala versko-vzgojne sestanke, veliko delala, vedno z dobrim namenom. Želela si je v samostan, kjer bi lahko služila edino Bogu. Večkrat je to željo izrazila svojemu duhovnemu voditelju, toda istočasno je čutila in se zavedala, da je v svetu zelo potrebna, da tudi tu lahko veliko stori za Boga in ljudi.
Toda Edith Stein ni dala miru, dokler mi 15. oktobra 1933 na praznik sv. Terezije
Velike vstopila v karmeličanki samostan. Tedaj je bila stara 42 let.
Niti 10 let ni trajalo njeno redovno življenje.
Nemška vlada je namreč takrat Jude zelo preganjala. Tudi njej ni prizanesla. Nacistične oblasti so jo aretirale v samostanu na Nizozemskem, kamor se. je zatekla pred Hitlerjevimi preganjalci. Ko je stopila na policijski urad, je pozdravila: »Hvaljen hodi Jezus Kristus!«
Lahko si je predstavljati sovraštvo, ki si ga je nakopala, ko je izrekla te besede. Poslali so jo v koncentracijsko taborišče, kjer je z največjo vdanostjo in potrpežljivostjo prenašala muke in trpljenje.
Umrla je v taborišču v krematoriju pred trinajstimi leti, ko je bila stara 53 let.
Tako je Edith Stein končala svojo življenjsko pot pod kruto nacistično vlado, ki je umorila na tisoče in tisoče ljudi, ki so junaško izpovedali krščansko vero!
Nemški katoličani so letos na mogočnem katoliškem shodu v Kolnu izrazili željo, naj bi Cerkev Edith Steinovi priznala mu-čeništvo in jo proglasila za svetnico. Saj je iz njene aretacije in obsodbe jasno razvidno, da je umrla kot žrtev sovraštva do vere. Veliko je upanje, da se bo želja nemških katoličanov izpolnila.
CDon Camillo — zmagovalec
V Castelpoto, v neapeljski provinci, je tamkajšnji župnik don Camillo v resnici poosebil svojega sobrata, film-kepa junaka z istim imenom. Političen položaj v vasi je bil zelo otežkočen po neprestanih na-sprotstvih komunističnega župana. Mladi župnik pa se je na vsaik način hotel uveljaviti. Kupil je televizijski »parat in vsak večer je večje število faranov, tudi komunistov, zasedlo župnijsko sobo. Za tem je. župnik kupil kino-aparat in spet je pridobil zase. še večje število nasprotnikov. Župan je besnel od jeze, grozil in pretil, a don Camillo se za njegove grožnje ni zmenil. Postavil je na zvonik štiri močne zvočnike, ki so v dneh ogrske vstaje v presledkih ponavljali ljudstvu:	Tovariši,
to kar se je zgodilo na Ogrskem, se lahko zgodi tudi pri nas. Povrnite se k Bogu. dalkler je čas!« To je pomagalo. »Tovariši« iz Castelpota so vsi zapustili svoje celice in komunistični župan je moral končno priznati svoj poraz.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1957 vošči vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici vsem bratom Slovencem doma in po svetu.
Enako vošči vsem sodržavljanom v Italiji in sploh vsem, ki so dobre volje.
Naj blagodejna luč svete noči razsvetli um odgovornim, da bo odpravljena napetost v svetu in da zavlada povsod ljubi mir, kajti samo v miru je mogoče delati za napredek človeštva na vseh področjih.
Vodstvo ŠDZ v Gorici
MLADENIŠKA MARIJINA KONGREGACIJA V GORICI
vošči vsem članom doma in po svetu ter njihovim svojcem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
VODSTVO SLOV. ALOJZIJEVIŠCA SIROTIŠČE SVETE DRUŽINE
želi blagoslovljene božične praznike vsem dobrotnikom in znancem.
SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST
V TRSTU
vošči svojim članom, somišljenikom, prijateljem in, vsemu slovenskemu ljudstvu vesel in blagoslovljen Božiič in srečno • novo leto.
ODBOR DOMA KAT. SLOVENCEV
V GORICI ,
želi vsem darovalcem, prijateljem in vsem rojakom, tu in po svetu, božični mir in blagoslov ter se jdm obenem zahvaljuje za podporo tudi v preteklem letu.
DEKLIŠKA MARIJINA DRUŽBA
V GORICI
vošči svojim sedanjim in bivšim članicam ter njihovim družinam mir, ljubezen in blagoslov božjega Deteta.
DUHOVSKA ZVEZA SRCA JEZUSOVEGA
V GORICI
izraža za božične praznike svoja vdana voščila prevzv. g. nadškofu, vsem sobratom in vsem ljubim vernikom, naj ostane božji mir in blagoslov z nami vsemi!
cMova knjižica;
leta Človekova
izide za 2oiic
OGLASI Za mk mm višine T širini enega stolpca: trgovski L. 20, oamrtnice L. 30, več 7°/« darrek na regiatrakem uradu.
Odgovorni urednik: mi gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
JANUAR 1957 - MESEC NAŠEGA KATOLIŠKEGA TISKA